Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October 6,1917 on fhe at the Post Office of Joliet, HI.—By orCer of the Prpstder.t,f/>. S. Burleson, Postmaster General
Am i^rik an ski Slovenec
America Best advert Slovenia
can In Spiri Maffco dveriisinu ra	t'Vt»	'
ians in the L	~	•
4. J»n-
=
u request
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
Orgau of the Bear Element of Ameriejinized^Slo* ilia us . It covers News and Contains Matters o ' Special lmpormnce to Them Not Found elsewhe
ŠTEVILKA 26.
JOLIET, ILLINOIS, 20. FEBRUARJA 1920
LETNIK XXIX
VLADA DRŽAVE S.H.S. ZOPET ODSTOPILA.
i M. Pavel Deschanel novi pred-! sednik Francije.
Regent Aleksander igra vlogo samodržca in ne' mara razpisati volitev.
VESNIČ NASLEDI DAVIDOVIČU.
Jadransko vprašanje pereče. Carigrad Turkom.
Davidovičev kabinet padel.
Belgrad, 16. feb.—Ljuba Da-vidovič, predsednik jugoslovanske vlade, je vročil odstav-ko svojega^ kabineta, ker je regent Aleksander trdovraten in ne dovoli, da se razpusti začasni državni zbor in odredijo volitve za Narodno skupščino.
Minister Davidovič se je nahajal na čelu vlade od 16. avgusta 1919.
Vesnič bo naslednik Davi-doviča.
Pariz, 18. feb.—Dr. Milenko Vesnič, ki zastopa Jugoslavijo v Parizu, je dobil poziv od regenta Aleksandra, da naj sestavi novo jugoslovansko vlado v Belgradu.
Jugoslavija se bo vojskovala
Dunaj, 14-. feb,—(Skozi Pariz)—Zastopništvo jugoslovanskih legijonarjev je glasovalo, da tako dolgo ne odložijo orožja dokler se jadransko vprašanje povoljno ne reši.
ema dvema dr^vama nemogoče. Mirovna konferenca je dala Srbiji Caribrod, toda Srbi še niso okupirali tega kraja. Stvar je sicer malenkostna, ali za Bolgare je velikega pomena. Člani narodnega predstavništva v Belgradu so baje mnenja, da je Srbija že okupirala dovolj bolgarskega ozemlja in da nodo nasprotovali vsem nadalj-nim aneksijam. Ako je resnica, tedaj so dnevi prijateljstva in vzajemnega delovanja med srbskim in bolgarskim ljudstvom blizo — in to največja garancija za mir na Balkanu
D'Annuncij nima pristašev.
Reka, 18. feb.—Poročila kažejo, da je bil d'Annuncijev poskus zbrati armado prostovoljcev brezuspešen. Na njegov tozadevni poziv se je doslej odzvalo le kakih 300 prostovoljcev, kar je dokaz, da njegov vpliv jako hitro pojema.
Wilson piše zaveznikom.
"Washington, 19. feb.—Pred sednik Wilson je danes zgodaj narekaval svoj odgovor na noto zaveznikov glede jadranskega nesporazuma. Upa jo poslati že jutri zarana. V uradnih krogih je neznana vsebina odgovora.
Američan proti Lahom.
Chicago, 18. feb. — Da bi bi In italijanska kontrola Adrije večje zlo zoper svetovni .mir, kakor je bila turška nadvlada v Dardanelah, je danes izjavil C. R. Crane, ko je imel jflaljši govor pri sestanku tukajšnje "Association of Commerce'* v hotelu La Salle.
Rekel je:
"Nad sto let so se narodi bojevali samo zavoljo tega, ker so Turki imeli v rokah Dardanele. To zlo je zdaj za vselej odstranjeno. Namesto pa zdaj poskušajo ustrojiti ob Adriji nekaj še bolj nevarnega s tem. da hočejo vzhodno obrežjo morja izročiti Italiji".
KAJZER RO MORDA TDDI SEL NA OTOK.
Poljski parlament bo volil predsednika.
Admiral Benson imenovan načelnikom brodarstva.
Na Francoskem ustoličili nove-, ga predsednika Deschanela, ki pomilosti jetnike.
SUHAČI' TUDI NA ANGLEŠKEM.
Dunaj in Poljska v obupnem stanju. Laški upori.
Kajzerja pošljejo na otok.
Varšava, Poljska. — Ustavodajna komisija je zaključila, da se predsednik poljske republike ne vodi direktno po ljudstvu, marveč g« izvolita obe zbornici parlamenta.
250,000 slučajev tifusa na Poljskem.
Befolin, 18. feb,—Nad četrt milijona ljudi trpi na tifusu v Poljski katera se zdaj nahaja v
Pariz, 19. feb.—-"Nasveti, da krenipljih največje epidemike,
iv,.,.,,	v, ' ki se ie se kdaj pojavila kjer-
se odpošlje bivšega nemškega , .. J „ .J 1rnd1	„
• -fTT-u i	• • „ i koli v Evropi. Tako poroča
česana Wilhelma rta mzOzem- i . _TT L, . v, , , . ; i n .	v	i major W. E. Baker, clan odpo-
ski otok Curacco ob venezuel- i i ...	'... , ^
v, t	, . , možne misije na Poljskem,
skem obrežju, se smatrajo v tu<	'
kajšnjih krogih več ali man i	.. ~ _ T
J t . * . xt i i I Flumonija na Dunaju.
vredni upoštevanja. Nekateri-!	J	. J
pa svetujejo, da se ga pošlje „ . Q „ , XT , ,A AAA i -ir il i Tv- xt Dunaj, 18. feb.—Nad 40,000 .nekam v vzhodno Indno. Ho- , v , \ „,	. v. -,
,	v	-i v. . slučajev influence m vročinske
landija zeli na vsak nacm imeti , , .	v, -,. ,	,
, . v	v,	.	bolezni so nasteh v tem mestu,
bivšega nemškega cesarja pod	.., . v	,	,
• vi i.- t-. .* t■ i- (Mnogo lili je ze pomrlo, poseb-svojo oblastjo. Pa tudi se biv-1 &	1 -.v. .' 1 , ..
v. , .	v ,	no med bolj revnejšimi sloji,
si kajzer počuti bolj varnega ,,..,..	d	d
, "i . 1 .	J	^ . Med zadnji
tam, kjer nimajo zavezniki
proste roke nad njim.
Pavel Deschanel novi predsednik Francije.
lmi žrtvami te bolezni je tudi svetovno znani Dr. j Ernst Wertheim, bivši specialist in" ranocelnik.
Admiral Benson postane načelnik ameriškega brodarstva.
Dunajčanje ropajo pokopališča
Pariz, 18. feb.—Novoizvolje-
Dunaj, 18. feb.—Sistematič-
ni predsednik francoske repu- . , ,. .	. . ,
^	1 ni vandalizem m ropanja poko
pališč sta povzročila, da se je
blike, M. Pavel Daschanel, je
bil danes slovesno zaprisežen11,	. , , '
, .. v t ,	j nM število policistov zdatno pom
m vstolicen, kot 10. predsednik i	. v . j,
„ .. .' , i .. , inozilo. Časniki poročajo, da je Francije, m naslednik dose-'-,.,	\
'	bilo mnogo grobov oropanih-,
Socijaliste pošljejo boljše-vikom.
Zofija, Bolgarija.'"— Ministrski predsednik Štambuliskij je pojasnil, da je stavka na Bolgarskem končana. Povzročili so jo baje socijalistični voditelji. Proti socijalistom v skupščini se je na to obrnil, ker so >-a nadlegovali med govorom m rekel: "Gospodje, tudi vi boste morali svoja pota nekoliko spremeniti, inače vas bomo morali naložiti v barko in poslati Leninu."
dosedanjega predsednika Rajmun-da Poincareja, ki je odložili predsedniško breme po najkii-tičnejši dobi francoske zgodovine. Vse to se je slovesno izvršilo v Elysee palači danes popoldan. Prisotni so bili sko-ro vsi najvišji francoske državni dostojanstveniki in diploma-tični zastopniki skoro celega sveta.
Deschanel oprostil jetnike.
Pariz, 18. feb.—Splošno amnestijo je zaukazal novi predsednik Deschanel in tako rešil iz ječ številne stare in nove
odnesene, so truge in razno drugo blago, ki v i^ekaterih slučajih -nima za roparja niti najmanjše vrednosti. Truge so razbili, da porabijo les za kurivo.
Francija grozi Nemcem.
Pariz, 16. feb. — Francoska
vlada je v posebni noti zagro
žila Nemčiji, da uvede proti
njej blokado 1. marca, ako
nemška vlada do tega časa no
pošlje premog, ki gre Franciji
po mirovni pogodbi. Vlada
pravi, da je Nemčija že zda.j
v ., , , . , v , . .dolžna Franciji pol milijona grešnike, kakor j'e to ze v obi- ^
Carigrad ostane turški.
Pariz, 16. feb.—Poročilo iz Londona, ki«ee opira na neko izjavo Milleranda, se glasi, da so se zavezniški konferenčniki sporazumeli, da ostane turški sultan s svojim dvorom v Carigradu, ampak Turčija mora dati gotove garancije, ki se tičejo Dardanel, in rnora razpustiti armado. Dardanelska (V žina bo pod vojaško in mornariško kontrolo zaveznikov.
Sultanov naslednik rojen.
Kajra, Egipt, 17. feb.—Egiptovskemu sultanu se je te dni narodil sinček, ki bo njegov naslednik na prestoli^. Ob tej priliki je sultan razdelil med svoje, revne podložnike nad $60,000.00.
čaju na Francoskem po predsedniškem ustoličenju. Civilni in vojaški kršilci so skoro vsi oproščeni. Le onim, ki so grešili zoper državo potom izda-jalstva ni oproščeno.
Kari je nameraval hoditi peš.
Dunaj, 15. feb. — K poročilu iz Budapešte o nameravanem vtihotapljenju Karla Habsbur-ga na Ogrskem, je dodano še to: Kari se je hotel prepeljati v čolnu čez Ren.0 iz Švice v Lichtenstein in odtam je nameraval iti peš po Avstriji do o-grske meje, kjer ga -je imel čakali avtomobil, da ga odpelje v velikem slovesu v Budapešto.
$38,000,000.00 za angleške "suhače".
premoga.
Delavski upori na Laškem.
Rim, 19. feb.—V okolici mesta Oenoa na Laškem so se pričeli nevarni upori delavcev, Vršijo se veliki izgredi med vojaki, delavci in policijo, ker je skoro nezmožna vrdržavati re da in miru. Ker se delavci niso zamogli sporazumiti z delo dajalci, so mnoge tukajšne to varne zaprli.
Socijalističi župan odstavljen
za
Ali
pride do sporazuma med Srbijo in Bolgarijo?
Sofija, Bolgarska. — V razmerju med Srbijo in Bolgarijo so nastale velike spremembe, čeprav se v inozemstvu vedno piSe, da je prijateljstvo med
črnilo za peč vzrok razstrelbe.
Lockport, 111.—Mrs. Robert Wilson, se je nevarno opekla, ko je čistila svojo peč. Rabila je neke Vrste črnilo, katero pa se je od vroče peči zanetilo in sledila je razstrelba. Plamen je švignil tako daleč, da ji je začela goreti obleka in lasje. Opečena je po rokah, vratu in glavi. Odvedli so jo v bolnišnico in morda okreva.
London, 17.. feb.—Britanski časopisi so nestrpni, ker je došla vest, da so amerikanski "suhači" poslali na Angleško nič manj kot $38,000,000 za probistično propagando v Veliki Britaniji. Nekateri listi se ne strinjajo s to propagando in pišejo, da naj imajo Angleži pravico piti kar se jim poljubi.
•Pariz, 15. feb.—Minister notranje stvari je odstavil soci jalist.ičnega župana v Brestu ker je zadnji prepovedal neko patrijotično demonstracijo. De lavstvo v Parizu, Brestu in'1 j drugih mestih je zelo razkače ' no zaradi tega čina .vlade in pripravljajo se protestne demonstracije.
SENAT NIMA ČASA ZA MIROVNO POGODRO.
Mnogo nezgod se je pripetilo tekom leta 1919 v Zjedi-njenih državah.
BENSON NASLEDNIK PAYNEJA.
Chicago tožijo za milijon radi plemenskih izgredov.
Mirovna pogodba postinjena v ozadje.
Washington, 18. feb.—Pod-admiral Benson, ki je bil tekom vojne vrhovni poveljnik vseh operacij brodovja, je bil danes imenovan načelnikom ameriškega brodarstva, kot naslednik J. B. Pavneja, ki je nedavno odstopil.
Kakor znano, je g. Benson tudi dober katoličan. Zadnjič smo na tem mestu poročali, da ga bo sv. Oče Benedikt XV. po Veliki noči okitil z redom sv. Gregorija za mnogobrojne zasluge.
V nedeljo 22. februarja se n-epelje v Chicago, kjer bo pri sostvoval seji in obredom 4-tli degree, Kolumbovih Vitezov in imel daljši govor.
Washington, 19. feb.—Razprave glede mirovne pogodbe? v senatu so potisnjene v ozadje, ker je več bolj nujnih domačih zadev za takojšno rešitev na programu. Posebno pozornost obrača senat na železnice, obrt in trgovino. Vzelo bo več tednov predno bo mogoče zopet kaj storiti na priporočila zveznega senatnega odseka za vnanje posle. Sicer se pa vseeno vrše tozadevna pogajanja med voditelji spornih strank.
80,000 ubitih in 250,000 nesreč L 1919.
Washington, 18. feb.—Lansko leto je bilo v Z. D. nad 80,-000 ljudi ubitih in nad 250,000 ponesrečenih na razne načine kakor sporoča tozadevni statistični urad. To je nekako toliko kot jih je bilo tekom dveh let svetovne vojne med ameriškimi vojaki.
Hines, železniški ravnatelj odstopi.
Washington, 18. feb.—Železniški direktor Hines namerava kmalu odstopiti, kakor je sam izjavil. Trna pa nado, da mu bo mogoče vse tozadevne stva-v red, ako ne prej, vsaj v dveh mesecih potem, ko bodo železnice 1. marca izročene zasebnim interesom.
$1,000,000 odškodnine radi plemenskih izgredov.
Chicago, 18. feb.—Tožbe zoper mesto Chicago zavoljo raznih poškodb tekom plemenskih izgredov, so vložene v mnogih tukajšnjih sodiščih. Mestni pravdnik Ettelson pi'avi, da bi vzelo nad milijon dohyjev, ako bi hoteli vse zahteve na lep način poravnati.
Prosi 5 milijonov za Indijance.
Anglija grabi nemška barvila.
London, 15. feb.—Anglija je med vsemi zavezniki prva dobila barvila iz Nemčije. Tristo ton barvil je že dospelo na Angleško.
Španska vlada dobila zaupnico.
Madrid, 18. feb.—Španska vlada je dobila zaupnico od poslanske zbornice, in sicer s 120 glasovi. proti 13. Vendar se pa to ne more smatrati za nikakršen uspeh, ker je večina zastopnikov prešla iz dvorane ko se je pričelo glasovanje o predlogi, ki jim baje ni ugajala, vendar niso hoteli izraziti svoje protivnosti.
Najvišje zdravniške avtoritete se strinjajo.
Vsi odlični zdravniki se strinjajo z dr ji. Hare, Gaspari in Rusbv, ki pravijo v svoji izvrstni knjigi "The National Standard Dispensatory": "Ca-scara Sagrada" je smatrati za najboljše zdravilno sredstvo, kar jih imamo za navadno za-basanost. Leto ne pospešuje, samo čiščenja črevesnega kana la, nego tudi izboljšuje vsled svojih grenčičnih učinkov slast in prebavo ter preprečuje za-basanost, ki pohavadi sledi rabi podobnih sredstev." Cascara (lubje californijskega buek-thorna) je glavna sestavina Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Druge sestavine še bolj izpopolnil je jo Trinerjevo. zdravilo, in to dokazuje v zadostni meri, zakaj slovi Trinerjevo ameriško grenko vino kot najboljše zdravilo za vse želodčne nerednosti. Vaš trgovec, pri katerem si kupujete zdravila, ima tudi Trinerjevo Angelica grenko toniko, Tri-nerjev Cough Sedative, Triner-jev Liniment in druga zaneslji va zdravila v zalogi:—Jos. Tri ner Company, 1333—43 So Ashland Ave., Chicago, 111.
(Adver.)
Washington, 18. feb.—Indijanski glavar Grindstone, glavar indijancev v Calif orni ji j se je zglasil v Beli hiši in predsednika Wilsona prosil, da bi vlada dovolila izplačati Indijancem še ostalih 5 milijonov dolarjev, kateri denar jim gre za razne nepremičnine, katere jim je vlada svoječasno odvzela. _________
Zopet našli 4 kotle.
Chicago, 18. feb.—Ko so danes zvezni agentje preiskali sa Iurt Maksa Smilicha na 6120 W 22. St., so našli štiri kotle, štirinajst sodov skisane tvarine. pripravljene za žganje, in več drugih predmetov, ki spadajo v to področje. Vse se je nahajalo v nekem skrivnem prostoru pritličja. Salunarja Smilicha in njegovega pomočnika Šutica so aretirali.
- -ffl
• Nova mirovna konferenca.
Washington, 18. feb,—Kot posledica Wilsonovega odpora glede rešitve jadranskega vprašanja brez njegovega sodelovanja, se namerava sedanje 'velika trojica' raziti, kakor se poroča tukajšnjim uradnim krogom. Potem se bo ustanovila nova mirovna konferenca, obstoječa iz popolnoma novih zastopnikov.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, 111., 19. feb,—Nastopil je zopet postni čas — čas pokore in premišljevanj. V s-redo je bila Pepelnica. Na ta dan se vrši pepeljenje po vseh katoliških cerkvah. V naši je bilo po maši in zvečer, kakor vsako leto. Tekom postnega časa se bodo v naši cerkvi vršile vsako sredo zvečer običanj-ne pobožnosti, to je: Vsako sredo večer bo postna pridiga ip $p£ni	vsak petek ve-
jper pa kri že v pot in jjl3.gp.sl0v g i^alsvateišim,
" ----O	O ----
—	V nedeljo bomo praznovali 188. rojstni dan George wWfishmgtona, "očeta domovine", Rojen je bil leta 1732 v Virginiji. Leta 1775 je bil imenovan vrhovnim poveljnikom severnoamerikanske armade v boju za osvobojenje izpod angleškega tiranstva. Leta 1789 pa je bil izvoljen pi-vim predsednikom Zjednijenih držav Amerike. Umrl je 14. dec. 1799. Tečna mu slava-!
—	Prihodnja bo prva postna nedelja in god sv Margarete Kortonske. Prihodnji torek pa bo že god sv. Matije. Ker mnogi naši rojaki nosiji ime tega svetnika, bodo toraj na ta dan praznovali svoj veseli god. h katremu jim izrekamo svoja najlepša voščila. Pravijo, da Matija led razbija. Letos bo imel dokaj posla, ker ga je še povsod dovolj.
—	Ob priliki blagoslovljenja novih orgel se je vršil "offer", kakor smo že zadnjič omenili. Ofer je prinesel lep dar za našo cerkev v znesku nad $300.00.
—	Naša župnijska šola je spet odprta in vsi razredi delujejo kakor po navadi, ker se je zdravstveno stanje čč. sester učiteljic in učencev zdatno z-' boljšalo zadnji teden. Tudi drugod po našem mestu več ni skoro nobenega slučaja nevarne flumonije. Konvalescentov je sicer precejšnjo število", pa so vsi na potu popolnega okre-
je bil dokaj nevarno bolan, je zdaj že na potu do ozdravljenja
— Vendar ena poroka ta predpust. V pondeljek sta si obljubila zakonsko zvestobo g. Frank Horvat iz Summit St. in ga. Rose Kostelec, 1121 N. Broadway, vdova pok. Jos. Kostelca. Bilo srečno!
Naši gozdarji se pridno vračajo iz južnih krajev, to je znamenje, da kmalu nastopi vi-gred. Kakor znano, je lanska jesen zavoljo jeklarkae stavke odšlo v razne južne kraje mnogo naših tesarjev in drvarjev. Gotovo so klopotače in komari ji tam že zdaj za naše ljudi pre-
'več nad ležni; pa tudi mrzlica se tam prav rada človeka prime v toplih sezonah.
—■ K blagoslovljenju naših novih orgelj je prišel tudi naš
Kila soli stane 4 krone, kilogram cukra pa 14 kron.
Pisal si mi, da si_na me poslal 100 kroU še pred vojno, pa jih nisem še zdaj prejel. Zdaj si mi pisal, da si mi poslal spet ,500 kron, pa tudi teh še nisem dobil. Ko prejmem denar, Ti bom naznanil, da ne boš v skrbeh. (Tudi ta denar je bil poslan skozi bančni oddelek "A. S.", vsaj teh nismo mi pridržali, kakor se nam očita od aiek-je) Vprašal si, če kaj čujem o Francu Završniku, pa nv o njem tukaj ne duha, ne sluha Naj še nadalje omenim, da ni bilo kave na prodaj celih pet ilet Namesto kave smo pržili ječmen in pečke od grozdja in i to kuhali namesto kave. Zdaj pa je spet povsod dosti kave. riža in drugih takih tujih pridelkov, samo drago je vse, da je težko kupovati.
Pri nas ni posebnih drugih liovosti Veliko je prišlo naših sosedov iz Amerike in ujetništva. Zdaj sem moral spet biti za župana naše občine. Kako bo izpadlo ob prihodnjih volitvah, Ti bom že naznanil. Naj še to omenini, tla zdaj pri nas nadebudni študent g. Louis|ae ^je jako ženijo in ttiOžijo Žlogar, sin g. Franka Žlogar na da nadomestijo kolikor so za-706 N. Broadway, ki že delj ostali med vojskinini časom, časa študira v St. Bede's ko- Zda- pa prejmi najlepše poz-legiju v Peru, 111. Te dni se draye od nag vgeh) TJ in cela je vrnil na svoje delo v učilnici. družina pozdravijam tudi na-
_ Greorge Agnich, 304 §o mamo in sestre, kakor tudi
Douglas St., je prodal svojo ob- celo žlahto. Tvoj brat, širno kmetijo v Marley, osem I	John Nemanich.
milj vzhodno od Jolieta. Zdaj namerava kupiti kaj bolj pri-1 Pueblo, Colo., 10. feb.—Slav mernega v bližini našega me-1 no uredništvo "A. S."! Pro, sta.
Brata Anton
vanske krone, lahko kupite v Ljubljani za jednako svoto že dva, tri in celo 4 pare novih čevljev.
Z odi. spoštovanjem,
Walter Predovich.
Ely, Minn., 15. feb.—Cenj. upravništvo 'Amer. Slovenca'!
Priloženo pošljem naročnino za dva nova naročnika. Mislil sem, da bom kaj več naročnikov dobil, pa me je ta presneta "florenca" ujela in potisnila za pec. P»č, kadar zunaj mrzel veter brije, mi ni toliko žal da me le ne pokoplje preden pride naš god sv. Pust.
Našega i*ojaka Jožefa Grahe-ka, ki je bil doma iz Dolenjo
vem stanu.
Iz St. Francisco, Cal., je pri-šlo poročilo, da je družino Markovič srečno dospela tja iz Ely. Nežika Markovič je bila nad 10 let pridna in izvrstna pevka našega cerkvenega zbora. Mr. Markovič poroča, da se mu tamošnja dežela in kraj prav dopade, ker že rožice cveto in kjer vinee pijo.
J. J. Peshel.
St. Paul, Minn., .10. .feb.— Spoštovano uredništvo "Ame-rikanskega Slovenca"!
Tukaj v St, Paulu nas je Slovencev prav malo, pa še teh ni veliko naročenih na vaš cenj. list. Imamo se še dokaj dobro.
Pake pri Črnomlju, pO domače j Povečini smo krojači. Bivamo Lužarih, je ta neusmiljena, j v zadovoljstvu in prijateljskih "fluza" ugrabila in mu pretr- jodnošajih, gala nit življenja. Zapušča' Žalostna usoda je obiskala
vdovo in pet nedorastlih ot-(rok,
Ta predpust si je le dvoje parov zapriseglo zakonsko zvestobo. V takem sibirskem mra-
sim, da to moje pojasnilo pri 111 Frank I °bčite v korist čitateljem Va-
Težak se pohvalita, da imata seSa llsta-dokaj posla in zaslužka v bivši Odkar sem se vrnil iz stare Golobičevi dvorani, kjer uprav- domovine, sem prejel zadnji ljata svoj "Roller Skatink|čas številna jjisma, v katerih Rink".
— Danes je po naših prodajalnah vsakoletni "Dollar Day". To imajo naše skrbne gospodinje obilo posla pri nakupovanju raznega blaga.
me rojaki prosijo, da naj bi započel akcijo 411 prevzel zopet odgovornost za ponovno pošil-jatev zabojev njih sorodnikom v staro domovino.
Odkrito povedamo, da me tarejo velike skušnjave in razni
tudi našo malo naselbino. In-fluenca je ugrabila iz naše srede rojaka Franka Komatarja. Stregel je svoji soprogi in otrokom, ki so bili tudi vsi bojni,
zu se ljubezen za ženitev kaj Nazadnje je moral tudi on v slabo ogreva; pa še v take j dra, postelj. Po dveh dneh trpljen-ginji bi treba ženinu cel bušelj ja in bokčin, je umrl dne 26. cekiiidV, da si nakupi vse po- januarja. Bilje previden s sv, trebno, ker inače zmrzne od Zakramenti. Pokojnikova so-Seveda, če ima neve- proga še ni ozdravela, pa tudi
mraza.
sta kakšen pripravljen in izgovorjen kot pri svoji materi, potem se že izhaja dokler zunaj tako pritiska led in mraz,-Jaz mislim, da ako bi prišlo iz stare domovine nekoliko naših čvr-
ista vkratkem poteče.
Konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Zjed-injenih držav.	1
Prank Lacft.
otroci so le nekoilko boljši, a k pogrebu pa le ni mogla ne ona in ne otroci. Prijatelji blagega pokojnika smo se zbra li in ga spremili na pokopališče in k večnem počitku z prelepi-venci.
— Še ni končana tožba g. J. predsodki, pri misli, da naj "hi Pikuša, ki toži g. Antona Dovi- zopet jaz prevzel vodstvo ter jaka, ker ga je isti pred par skrb nameravane zopetne poleti z avtomobilom (samodr-1 šiljatve, katera bi se vršila čem) povozil in precej nevarno Lamo z " biznes" stališča poškodoval. Gre se za $10,- na podlagi delitve dobička.
111
000.00 odškodnine, katere brž ne bodo kolektali.
Joliet Rival's
naj
Jaz ideje o zopetni pošiljat [vi blaga nikakor sedaj ne odob-Ponniiti je
stih punc, kakor pred vojno, bi I mi venci. Pokojnikov brat. se naši fantje gotovo bolj og- John Komatar, je prihitel iz revali za ljubezen in zakonski daljnega Clevelanda, da skaže jarem, neglede na mraz. To svojemu nepozabnemu bratu smo videli pred par leti, ko so zadnju ljubav. starokrajska naša dekleta dela- V imenu pokojnikove sopro-la živahno konkurenco našim ge, otrok in prijateljev, se vsem Amerikankam. Sedaj pa ni kdo najlepše zahvaljujemo njegovi ne dela te konkurence, pa ven- prijaelji. Blagemu pokojniku dar ni porok veliko, kljube ve- naj sveti Večna luč! likemu številu zrelostnih deklet Prilagam tudi $2.50, kot na-za zakonski stan. Temu bi se h
Iz dežele, dne 15. feb.-Slav-noured. "Amerik. Slov"!. Poleg ponovne naročnine, katero pošiljam na "Amerik. Slov", dodajam nekoliko vrstic, s katerim nameravam seznaniti cenjene čitatelje "Amerik. Slov.", ne sklepe pač pa mišljenje o splošnem illinoškega farmarja.
Predvsim pa izjavljam, da se zavedam onega starodavnega gesla, \n sicer, da se šuš-moram od druge strani priznati. da se tudi Ameriški kmetovalec želi modernizirati z drugimi vred na političnem, kakor domaČem polju.
Naše mnenje je, da le z veliko težavo se bomo rešili in iz-oginili velikemu zlu, če se »bomo (V katero preti državi, in to ne samo od strani boljševi-kov pač od strani državnikov samih tembolj glede slabega gospodarstva. Vidi se kako se maje steber morale pri ' višjihf. inkako slab temelj, daje - pri poedincu ni vsih- skupaj glede moči in normalne uravnave trgovine, katero uničuje strašna draginja in katero občuti farmar izmed vsemi slogi najbolj.
Da je res nezadovoljenost v deželi me utrjuje v veri tembolj pismo katerega sem dobil pred kratkim od svojega prijatelja, ki je zaposljen v War Department, the Adjutant General's Office, "Washington, D. C., kateri mi piše med drugimi seledeče:
"It harly behooves one to stay here as the rent was raised| in all sections of the
(Nadaljevanje na 7. strani)
pa že lahko opomoglo na ta 11a-1 i" čin. Pred nekoliko leti sem jaz, s pomočjo nekaterih mla-deničev ustanovil pevsko in dramatično društvo sestoječe iz mladeničev i.11 deklet, kakor tudi oženjenih. Zbirali smo se k bodisi pevskim ali dramatičnim vajam. Prirejali smo predstave in veselice s petjem. To so bili lepi in pošteni sestanki naših mladeničev in deklet. Skupaj so se ogrevali za slo-da vensko pesem in dramatiko, ter se tako izobraževali za bodoče
^imamm.
,mmammmmMmmgmwmmmmMmm**m*mmmmmmmmmm*m^*mmm*mmMm*mmmmmmmmmm**mmmmmmmmmmmmmmmmrf
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
vanja.
---------. ,,	............ ^».v^.,
— Obljublja se" nam zopet _ Joliet Rival's klub, ki je ravam. Pomniti je treba,
prelep koncert in predstava. pre(j par iet; kupil tukajšnji Uo dandanes razmere ter okoliš
Naše slav. društvo sv. Genove- j Theiler 's park namerava po- čine povsem drugačne, kot so' življenje. Ni čudo, da se je o fe, št. 108, K. S. K. J., bo nam |Ktaviti svojo lastno dvorano in pa bile za časa prve pošiljatve" grevala tudi ljubezen med nji. j reč priredilo na Belo nedeljo v društvene prostore. Med urad |" Jugoslav , Reliefa". Tekom mi, in ni bilo treba dolgo čakat, j ^ Pulaski dvorani prelepo igro,-ki se imenuje "Prisegam!" Iva kor so čuje, so vloge v najboljših rokah,
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
niki tozadevnega odbora
—	V soboto je priredil svoj vsakoletni predpustni ples naš mladeniški klub. "Slovenec", na pustni torek pa pevsko društvo sv. Cecilije. Obe veselice sta bili prav dobro obiskani in K. S. K. J. dvorana je bila nabita polna poskočnih plesalcev obojega spola.
—	Naši bolniki. G Simon Novak, 1121 N. Bluff st., je že prišel iz bolnišnice sv. Jožefa več ali Ihan j- zdrav; tako tudi g. John Jurjevčič je že prestal nevarnost in je doma na poti okrevanja. Bolan je na 216 Oora st. g. Frank Čohil. Afr. John' Pqžek, 1608 N. Broadway,ki je imel zadnja dva tedna flumonijo, je že mnogo bolj« ši. Istotako je dokaj boljši g. Leo Adamieh, ki biva na 1604 Nicholson St, pred nedavnim se je vrnil iz .bolnišnice sv. Jožefa, kjer je bil delj časa v jako kritičnem položaju. V torek je bil prisiljen oditi v bolnišnico g. Math Dragovan. stanujoč na 1218 Cora St., pripravlja se za nevarno operacijo. Pri sekanju koruznice se [je ranil na roko g Math Stefa-
Stefan Smolich.
— Mr. Anton Nemanich 1 od
domovine sledeče pismo:
.1°
sta enega leta, ali od lani se je, da se je naš samski oddelek ponaša rojaka — Anton Težak in [namreč blago .v Združenih dr- ženil. Še premalo je bilo dek
zavali neznansko podražilo; let, ker je marsikateri mlade osobito obleka, perilo, obuvalo nič večlet "vlekel ploh". Sedaj
. , .	, . , . itd. Ako primerjam današnje i imamb lepo število deklet in
prejel od svojega brata iz stare)^ kupne ^	ol).|fantov Nudi še Tiam lepa pri-
leke in čevljev v Jugoslaviji z ložnost za enake domače klube Lokvica pri Metliki, Kranj-j visokimi kupnimi cenami bla-sko, 11 jan.—Ljubi brat! Naz ga v Združenih državah, mO-nanjam Ti, da seiu prejel Tvo- ram odkritosrčno priznati, da i je cenj. pismo z velikim vesel- bi bila ta pošiljatev neumestna, jem, posebno, ker mi pišeš, da I Vsak posameznik bi bil preveč ste vsi zdravi. Tudi pri nas oškodovan če bi v sedanjih ča-smo zdravi, hvala Bogu!	sili poslal zaboj v staro domo
Lansko leto nam je veliko na- vino; poleg tega bi imel tudi gajala moča. Snega zdaj še I dosti drugih nepotrebnih sitno-nimamo nič. Zdaj pred Boži sti.
čem so nam spet štempljall de- Kakšna je razlika cene kup-nar, tako je vreden zdaj spet Njenega blaga med Jugoslavijo po 20% manj kot prej. Vse sel in Združenimi državami Vam vničuje, da ne vemo kam zavo-1 hočem tukaj navesti iz lastne zimo v bodočnosti. Drugi me- izkušnje:
see bomo imeli volitve. Bomo Jaz sem kupil lansko jesen videli kako bo izpadlo. Nez- v Ljubljani lepo, čisto volneno ,nosna draginja vlada tukaj, pa zimsko suknjo za svoto enajst vendar se vse dobi, ako ima sto kron (1,1000). Tedaj sem
dal za K 1,100 osemnajst dolarjev 50c ($18.50) ameriškega denarja. Dandanes velja srednje lepa zimska suknja v Ameriki od $40 naprej ;torej še enkrat več, kot pa v Ljubljani. Mudeč se v Zagrebu istočasno, sem' kupil ondi par jerhastih rokavic za samo 90c; v Ameriki bi moral tedaj plačati naj 2 krat, ali trikrat toliko
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
1
*.rniydimmmmm*m0immmmmmmmmm*mmmMmmii*»mmrmmmmmmmmmmmmmm*mmmmmmmmMrmm0mmMm*mmr»0an.
SD
človek-dovolj denarja na razpolage). Skoro tri leta ni bilo mogoče kupiti funta govedine. Zdaj pa imamo kar štiri mesarje v nasi vasi in okolici. Mesa je kakršnega si kdo poželi, samo drago je. Ena kila stane po 12 kron, svinjsko meso je pa po 16 kron kilogram. Kruha je / j več na placu kot ga je bi-i " : pred vojno. Po gostil-jako	liter
manj zaiye.
ki so v ponos celi naselbini Mladina bi-potem toliko ne za hajala v prodajalne slaščic in "picture" gledališča, kakor se jim zdaj od gotove strani kaj rado predbaciva. Dogler je človek ,mlad in samski, bo zmiraj kam zahajal za razvedrilo. Čitam naše slovensko časopise in izprevidim kako naša mladina prireja lepe pred stave in igre s petjem, namreč v Jolietu, Chicagu in drugod Kaj ne, da je to v čast in ponos cele take naselbine, posebno pa dotičnim igro in pevovodjem ki za take prelepe stvari zrtvu jejo več časa in truda, Seveda|{§j se take reči najložje izpeljejo, ako sodeluje tudi duhoVnik, oz. župnik dotične fare. Potem se lahko pridobi še druge,da sodelujejo X vsestransko izobrazbo in napredek naselbine. Nasprotno je seveda, ako se samo obljublja, a stori nič, ni napredka.
Naj to zadostuje za ta predpust. Če me ne poljere influen* ca, se zlasim za drugi predpust. V naselbini Savoy poleg Ely
Vemo da se Vam dopade
SEHRINGS
STANDARD
P A LE
ker je najbolj okrepčil-na in zdrava pijača in najfinejšega blaga. Je istotake vrste kot prejšnji, le manj alkohola. Naročite zaboj danes.
Telephone 26
Fred Sehring Brewing Co.
Joliet
lOM
S)
s
iS
m
m ®
®
m
m
st ®
m si si
SI
SI
si
S) SI
SI
SI SI S) SI SI SI SI SI
si
SJ SI SI
AmLKl&iin OA.1 OijUVlinClU	xxiJOAUAiwa XMV.
JVovice Xz Stare Domovine.
— Kje leži denar iz Amerike ? Pred nekaj dnevi so nega-ieri slovenski listi objavili pri-
poštni odpravnik v Grahovem pri Cerknici, je imenovan za poštarja v Loškem potoku. Poštnem odpravniku Marku Pošt-iaku se je podelilo odpravniško mesto v Zgornji Polskavi.
— Iz učiteljskih krogov. Višji šolski nadzornik Gang1« piše v jubilejni številki Učit. tožbe, da se pošiljatve denarnih J Tovariša — vseh 60 let kakor nakazil ameriških Slovencev en sam dan boja pod proporom vrše z velikimi zamudami in ze-11 esnice in pravice. Tacih fraz lo neredno, ter da posebno mno-, kar mrgoli v članku. Ne ma-go nakazil od nikoder ni. V ramo biti osebni in nočemo ža tej stvari nas naproša dr. Ivan Uiti nikogar, zato samo par ot Čeme, lastnik Gospodarske pi-1 pazk. Tovariša prebiram že sarne v Ljubljani, ki je v stalni čez 30 let. Vso to dobo nisem zvezi z raznimi bankami v A-j niti enkrat čital ožigosanja tis meriki, da naj objavimo slede- tih tovarišev, ki so za skledicc če pojasnilo in pobudo za ure- politične leče z vladne mize za-ditev tega prometa. Po razpa i tajili «voj narod vin korakali du stare monarhije in končani pod nemško zastavo. In teh ni
svetovni vojni, torej proti koncu 1. 1918. so ameriški Slovenci pričeli pošiljati denar preko raznih držav v Jugoslavijo. Tudi so pričele takrat prihajati razne denarne pošiljatve, ki so se nabrale v Ameriki za časa voj. let. Precej tega denarja je bilo napotenega vsled starih bančnih zvez preko Nemčije, nekaj malega preko Švice, Francije in Anglije. Naši ljudje zunaj so pač mislili, da so pri nas v srednji Evropi urejene razmere in da bode tudi pošta že redno poslovala, kakor je to pač zunaj vedno. O vsem tem še danes ne more biti govora. Direktnega prometa denarnega nimamo niti z bivšimi centralnimi državami, niti z an-tantnimi, tako, da se vsa nakazila vrše le potom bank, med katerimi je za ameriška nakazila najvažnejša. Prva hrvatska štedionica v Zagrebu. Po tem te banke pošilja največ nakazil v Jugoslavijo. Sredi leta' 1918, ko so pričele prihajati pošiljatve ameriške, je ta zagrebška banka prejela iz Nemčije veliko množino nakazil, tako, da jih takrat ni mogla po-clelati, posebno, ker jih je bilo vsled malih nakazilnih zneskov mnogo tisoč še iz leta 1915 in kasneje. Nakazila so prihajala dan za dnem in delo je vsled omenjenega števila osobja zastajalo bolj in bolj dokler ni potem bančni štrajk delo popolnoma za dva meseca ustavil. Za tem štrajkom je prišel tiskarski in pomanjkanje tiskovin, nato markiranje denarja itd., skoro nepregledoma veriga o-vir.. Kakor se je dr. I. Černe na lici. mesta v Zagrebu prepričal, se sedaj pridno podelujejo nakazila ter se izvršitev onih za Slovenijo izroča Ljubljanski
kreditni banki, da jih ona razpošilja. Morebiti bi bilo umestno objaviti v listih v oglašenem delu številke nakazil, ki so že tu, a še niso mogla priti na vrsto, da bodo oni, kojih nakazila v Ameriki urgirali ter se na ta način dožene, kje je denar o-stal. S tem bi se vsem, ki tež ko čakajo na te novce, najhitreje pomagalo.
—	Nemško-avstrijska krona.
Avstrijska valuta s strašno naglico pada. V Curihu dajo za njo še 2.25 centimov. Švicarski frank stane 38.75 K, lira 17 K, angleški funt 840,. dolar' 220; nemška marka 4.55, češka krona 3.65 do 3.90 K in jugoslovanska krona 2.25 do 2.40 K Avstriji je nemogoče kupiti večje množine blagd v inozemstvu. Edina rešitev bi bila veliko ameriško posojilo, da bi mogli na licu mesta-nakupiti blago. Zdi se, da je amerikan-ski kapital mnenja, da ne more nuditi Nemška Avstrija dovoljenja jamstva za večje posojilo.
—	Osebne novice s poste
Mesto poštnega odpravnika pri
bilo malo. Med kulturnimi sloji vseh narodov so najbolj zaničevane narodne poturice. Toi variš je pa na "pranger" postavljal tiste, ki so bili sicer dobri narodnjaki, a so imeli slučajno drugačno svetovno na-ziranje in drugačno prepričanje kakor gospodje okrog Učit. Tovariša.
—	Dobrim srcem! Bolnišnica v Kandiji pri Novem mestu,
katero oskrbujejo usmiljeni bratje, je prišla v velike stiske. Zato se obrača vodstvo volniš-nice na dobrih ljudi s prošnjo, da priskočijo na pomoč. V ta namen bo te dni nabiral po Ljubljani darove za bolnišnico br. Gervazij Vidmar.
—	Regent Aleksander se je 16. jan. opoldne z orient-eks-
presom peljal iz Pariza skozi Ljubljano v Belgrad.
—	Smrtna nesreča železničarja. Sinoči ob pol deveti uri zvečer se je zgodila na državnem kolodvora v Šiški grozna nesreča." Premikalni vlak je na prvem tiru povozil železniškega sprevodnika Franca Voha, ki se je bil vrnil iz službe? na dolenjski železnici. Rajni zapušča ženo in dva nedorastla otroka ter. je stanoval v Spodnji Šiški. Nesreča je dozdaj še nepojasnjena. Na mesto je prišla policijska komisija pod vodstvom g. flabeta. Priča železničar Hajek je vedel samo toliko povedati, da se je pod vlakom nekaj zasvetilo. Nesrečneža je vlak tako raztrgal, da so ležali deli raztreseni po vsem tiru.
—	Obsojeni nepravi detektiv.
Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Karla Lipovška v 5, Jožefa Lipovška v 10, Karla Zavrašnika v 6 in Ivana Volčiča v 5 mesecev težke ječe. Bi količ in Srečnik sta kupila v Brežicah 19 kg. tobaka. Jožef Lipovšek ga je nesel Mikoliču z glavnega kolodvora v njegovo stanovanje v Spreitzerjevi hiši. O tobaku je povedal svojemu bratu Karlu, ki je bil že večkrat predkaznovan. Karel je dobil nato Zavrašnika in Volčiča, ki sta pod pretvezo, da sta dtektiva, v Mikoličevem stanovanju zaplenila tobak in ga odnesla v Mezetovo gostilno kjer ga pa nista mogla prodati. Volčič je nato prodal tobak, katerega so zmočili in je tehtal 25 kg, Žontarjevi, ki je stanovala v Tivoliju; 110 K je plačala za kilo.	'
Pismo Dr. Korošca finančnemu
ministru.—Belgrad, .21. jan.— Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošeč je poslal finančnemu ministru dr. Veljko-viču nastopno pismo: Ministrski svet je s sklepom od 14. t m. 1920 odredil, da se izmenjajo 4 krone za 1 dinar. Ta izmenjava pomeni za posestnike kron veliko narodno gospodarsko oškodovanje. Ker sklep še
poštnem uradu v Kotljah se je(ni izveden in je še mogoča iz podelilo poštnemu pomočniku premcmba, vas prosim v imenu Frančišku Lužniku. Za poš-j Jugoslovanskega kluba in po tarja v Spod. Dravogradu je njem zastopane V. L. S. ter Hr-imenovan poštni oficiant Jožef ^atske pučke stranke, da usta-Krivec. Zmagoslav Nusbek, vite izvrševanje omenjenega
j sklepa in da predložite končno veljavno izmenjavo obeh dose-daj obstoječih valut v rešitev narodnemu predsedništvu.
—	"Delo mi smrdi, hlapec pa
nočem biti," je rekel Josip Kotnik iz Laškega trga policijskemu uradniku, pred katerega ga je pripeljala straža, ker je postopal in se vlačil okoli. Fant je star šele 16 let, toda njegova preteklost je zelo burna. Zaradi tatvine je že sedel in je njegova slika spravljena v albumu evidence grešnikov proti postavi. Ko mu je poslujoči uradnik očetovsko priporočal, da se naj poprime ka kega dela, se je porogljivo za-režal, rekoč: "K večjemu bi se šel učit za babico!" Ker se je praskal, ga je poslujoči uradnik vprašal, če je bolan. Odgovoril je cinično: "A, kaj bolan; uši imam na izbiro: italijanske, nemške in take, s križem". Fant se je priklatil v Ljubljano iz Vidma, kjer je, kakor pravi, 6 dni gostoval. Zrel je za prisilno delavnico.
—	Ušel je iz vojaškega zapora na Selu vojak Hudorovac Ignacij, kjer je bil zaradi tatvine v zaporu. V civilu je Hudorovac cigan po poklicu, v Gozdu pri Beričevim na Dolenj skem doma. Policija ga je a-ertirala in izročila vojaški oblasti. a
—Socialisti zahtevajo odstop
Dr. Žerjava.—Belgrad, 21. jan. —Slovenski socijalisti zahtevajo, naj se dr. Žerjav odstavi _od predsedstva pokrajinske vlade za Slovenijo. Ako se to ne zgodi, bo minister Kristan izstopil iz sedanje vlade, v kateri bi o-stala le Korač in Bugšeg kot zo-stopnika celokupne jugoslovanske socialne demokracije. Socialistom bi bilo všeč, ako bi dr. Žerjava zamenjal dr. Ravniliar. ki je 19. t. m. došel v Belgrad. Govori se, da je minister Pri-bičevič pripravljen ugoditi želji socialistov, ker se ne strinja z nesolidnimi političnimi metodami dr Žerjava Minister dr. Kramer se trudi z vsemi silami, da ostane dr. Žerjav na svojem mestu. Sodi se, da bodo socialisti vseeno še nadalje služili demokratom, tudi ako ostaneta Kristan in dr. Žerjav še vnaprej na dosedanjih mestih.
—	Poslanec Dr. Markovič u-
mrl.—Zagreb, 21. jan.—Včeraj je umrl v Zagrebu poslanec narodnega predsedništva, praktični zdravnik in špecijalist za otroške bolezni, dr. Radovan pl. Markovič, sin vseučiliškega profesorja dr. Frana Markovi-ča. Spisal je svojedobno več popularnih del in je tudi Matica Hrvatska izdala svojčas njegovo popularno delo o otroški negi. Za prevrata je bil izvoljen za poverjenika zdrav stva na Hrvatskem, pozneje je bil določen za poslanca v narodnem predstavništvu.
—	Vprašanje najvišjega sodišča.— Belgrad, 21. jan. — V pondeljek je došel v Belgrad slovenski poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar. Gre za to, ali naj bo sedež najvišjega sodišča za'bivše avstrijske dežele s sedežem v Zagrebu. Proti predlaganemu kandidatu za predsedniško mesto tega sodišča, dr. Babniku, so došle iz mladinskih krogov demokratske stranke denuncijacije, ki mu o-čitajo avstrijanstvo. Dr. Ravnihar pa se z vso silo zavzema za dr. Babnika.
—	Pretiskavanje novih bankovcev.—Sarajevo, 21. jan.— Kakor doznava "Jugoslovanski list", se bo pričelo za nekoliko dni v zemaljski tiskarni in v sarajevski tiskarni, ki je pod državno upravo, pretiskavanje novih dinarskih novčanih s kronsko vrednostjo.
—	Ljubljana v salonu. Dr.
K. gospej P.: Milostnakako so-
dite o Ljubljani in kakšno sod- { bo imate, ki ste videli tolike. mest in imate razvit čut za estetiko, o naši prestolici Slove- j nije?" — Gospa P.: "Nobene sodbe si ne morem ustvariti, ker vselej, kadar grem po o-pravkih v mesto, moram gaziti blato; megla, če te ni, pa prah ovira, da nikdar ne ogledujem hiš in njihovih fasad: blato, .mfigla in prah so edini vtis, ki ga imam o Ljubljani." — Dr.
K.: "Ljubljana je vas, kar potrjuje tista narodna pesem, ki poje: Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas." — Gospoda se razgovarja o valuti, o novem drobižu "deželnega glavnega mesta Ljubljane", o občinskih in drugih volitvah: hitro in naglo teče govorica. Kar se obrne dr. K. k desetletnemu šolarju Šoržu, ki si ubija pravkar težko poglavje o občnih in miselnih imenih v glavo
rekoč: "Šorz, kako pa ti sodiš o Ljubljani!" — "Gospod doktor: Ljubljana je dolga vas. saj ste sami rekli, da poje tako narodna pesem o njej."
—	Oficijantka je postala g.
Fanika Tanjko, ki je, kakor smo poročali svojčas, povzročila aretacijo Tokatlijevih.
—	Poverjenik dr. Ravnikar
je odpotoval službeno v Belgrad.
Hranite naše Owl znamke; so vredne
3 odst, pri vsakem nakupu
Vedno boste
P f&
g
plačevali | P
219-223 Jefferson St.
manj pri nas.
Posebno znižane cene
na vseh
OBLEKAH IN VRHNIH SUKENJ
ŠE NIKDAR SE VAM NI NUDILA TAKO LEPA PRILIKA, KAKOR SE ZDAJ PRI TEJ NAŠI FEBRUARSKI VELIKI RAZPRODAJI IZDELANIH OBLEK. POSEBNO SE TO TIČE DVEH NAŠIH ZALOG OBLEK IN VRHNIH SUKENJ. PRIDITE ZGODAJ, DA SI IZBERETE KATE RO RABITE.
6» &
P m
&
—
p
Suknje, ki so bile prej ce- d»0 A *7Zt nene na $48.50, zdaj le	' fg>
Vsaka suknja je nekaj prikupljivega; delane so iz Silvertone, Velours, Bolivias in Novelty blaga. Imajo pasove ali pa so brez njih. Istotako glede kožnatih ovratnikov in zapestnic. Zdaj jih imamo največje zalogo na izber, bodisi za žene in dekleta.
Suknje, ki so se prej cenile d* "I /J OQ $35.75, so zdaj samo po «P 1 O 017
So prav lepe in imajo široke pasove, ali pa so brez njih. Te so tudi iz Velor, Kersey, Polo in Novelty sukna... Imamo jih eno ali več do štiribarvne; imajo ovratnike, ali pa s obrez njih... Po največ so Taupe, zelene, burgundy, pa tudi jih je veliko rujavih in oxford barv.
__II
OBLEKE, KI SO BILE PREJ PO $37.50	/f r^P^ S
BODO PRODAJALI ZDAJ PO $24.75..... • Cj^fiiS^dk« ^	»
i*
Zdaj imamo veliko zbirko prav krasnih Serge, Silk in Navy, rujavih in črnih oblek; nekatere imajo lace ovratnike in svilnate knitted vestee effects. Toliko raznih || styles in vrst jih je kakor oblek. So prav dobro sešite in okusno skrojene. Imamo jih vesh velikosti za žene in dekleta.	IS
DEŠKE ZIMSKE OBLEKE, VREDNE $10. DO $12.50, LE $8.95.....................
n
Preostala zaloga deških zimskih oblek, katere sestajajo iz raznih finih oblačil, in so 7 j| do 17 velikosti, morajo takoj iz prodajalne. Vse so nov izdelek lanske jeseni. Imajo lične paove, pa so nekatere tudi brez njih. Sotemnih in jasnih barv, pa tudi mešanih, pa največ so rujave, sive in zelene.
DEKLIŠKE ZIMSKE SUKNJE SMO ZNIŽALI ZDAJ NA $7.50 .................. •
Nove moderne zimske suknje, izdelane iz debelega Velourja, žameta in Chinchilla blaga. Posebno se podajejo mladim dekletam in šolarkam, ki so stare od 6 do 14 let. Te suknja imajo velike kožnate ovratnike, da se lahko dobro zavije.. .Tudi so obšite s toplim blagom.
MOŠKE VRHNE SUKNJE, DOKLER ZALOGA NE POIDE, SAMO............... . •
Vredne so "brat bratu" po $40.00. Kupite si suknje zdaj, ker ob prihodnji sezoni boste morali plačati najmanj dvakrat več.
Le 75 jih nam je preostalo
Možje, pomislite! Dobra volena suknja se vam zdaj ponuja po iredno nizki ceni $29.50. To je za mnogo manj kakor je stala v tovarni. Izplača se vam kupiti zdaj za bodočo sezono. Vse moramo razprodati, ker Kline's prodajalna ne mara stare šare v svoji zalogi ; moramo narediti prostor za nove spom-ladno blago. Te suknje so popularnih styles, patterns in vseh lepih barv.
Vedno boste manj plačali v KLINE'S prodajalni. Dobili boste OWL ZNAMKE z vsakim nakupom za 10c ali več ki vam prihranijo 3% na stroških. VAR-CUJTE OWL ZNAMKE!
p P
p
P p
n
Amerikanski Slovenec
Utunovlj. 1. 1891.
Prvi. največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe Družine.
Izdaja ga vsa* orek in petek Uovenako-AmeriiL. Tiskovna Dtulba
Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet. Illinois. Chfcago Telefon 10*
Naročnina:
Za Združene dtiave na leto----$2.50
Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
»opisi in denarne poiiljatve naj a«
poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV, uopise in novice prioDcujemo brer-plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
koristno, pridobivati si odpustkov.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March ! 1th, 1913, at the Post Office »» joliet. 111., under the act of March }rd, 1879.
Th» firsi, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and tl>e Official Organ of Holy Family Society
Ptibli-iherl Tuesdays and Fridays by the
S! < >V F NIC-AMERICAN PTG CO
Incorporated 1899. Si'-venic-American BIdg.. Jnliet, III.
fivxrtising rates sent on application
PREMIŠLJEVANJE ZA NEDELJO.
O odpustkih moramo verovati:
Da .je zelo koristno pridobivati si odpustkov.
Kar je storil Jezus Kristus nam v korist., da bi se lažje vzveličali. Ako je torej dal torej sveti cerkvi oblast, deliti odpustke, že iz tega spoznamo, da je zelo koristno pridobivati si odpustkov. — Razven tega moramo pomisliti — kakor smo že v prejšnjih naukih slišali— da spovednik ne naloži grešnikom pri spovedi tolike pokore da bi mogli ž njo izbrisati zaslužene časni kazni za greh, marveč jako majhno pokoro. Iz tega je razvidno, da ostane še mnogo časnih kazni j, za katere bi bilo treba zadoščevati. Pa si morebiti spokorniki sami nalagajo različna pokorila, da y/ zadostili božji previdnosti? Nekateri si celo ničesar sami ne nalagajo za pokoro, drugi si morebiti naložijo kaj malega, kar seveda ni dovolj, da bi se s tistim zadostilo za časne kazni. Ako vse to preudarjamo, sprevidi mo, da nas čakajo v vicah hude muke. Ali ni torej zelo koristno, pridobivati si odpustkov, s katerimi nam sveta cerkev od jemlje trpljenje, ki nas čaka v vicali? — Rog pošilja grešnikom dostikrat razne nesreče in nadloge v kazen za njihove grehe. Ako pa zadoščtt' jemo za svoje grehe z odpustki, se utegne zgoditi, da Rog takih kaznij ne pošlje, ali pa jih o-lajša ali pa popolnoma odvza me, če jih je že poslal. Pa četudi Rog ne odvzame spokor nikom časnih nadlog, ako si pridobiVajo odpustkov, jim časne nadloge niso v pokoro, ampak ž njimi si pridobivajo, če jih le tudi potrpežljivo prenašajo, mnogo zaslug za nebesa To nam zopet priča, da je zelo
S katerimi besedaini je dal Jezus Kristus sveti cerkvi oblast, deliti odpustke?
Jezus Kristus je dal sveti cerkvi oblast, deliti odpustke, z besedami: "Karkoli boš (Peter) razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." (Mat. 16, 19.)
Ko je Jezus Kristus postavil apostola Petra za vidnega po glavarja svete cerkve, rekel mu je med drugim: "Karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." (Matevž 16, 19.) Enako je govoril dragim apostolom. (Mat. 18, 18.) S temi besedami je dal Jezus Kristus cerkvi oblast, razveza-ti, odpravljati vse, kar bi ljudem branilo iti v nebeško kraljestvo, in je še pristayil, da bode to kar bo razvezala sveta cerkev, razvezano tudi v nebesih. Ljudem pa* branijo iti v nebesa ne samo grehi in za grehe zaslužene večne kazni, ampak tudi časne. Ker pa je Jezus Kristus rekel sploh: "Karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih", ni ničesar izvzel, tudi časnih kaznij ne. Iz besed Jezusa Kristusa samega moremo torej sklepati, da je dal sveti cerkvi oblast, odpuščati ne samo grehe in večne kazni, ampak tudi časne, ker tudi te branijo, da ne moremo ljudje priti precej po. smrti v nebesa.
Ker je rimski papež vidni poglavar vesoljne cerkve, ima tudi oblast, deliti odpustke za vse verne kristijane. Škofje, katerim so podložni le verniki nji-lovih škofij, smejo in morejo e tem deliti odpustke. To smejo storiti tudi taki škofje, ki še sicer niso prejeli škofovskega posvečenja, pa so za škofe iz-jrani in na svoje škofije po cerkvenih pravilih umeščeni. Škofje, ki nimajo svojih škofij, torej tudi ne podložnih jim vernikov, in tisti škofje, ki so se odpovedali svojim škofijam, ni maj 6 oblast deliti odpustke. Škofje, ki imajo svoje škofije, smejo podeliti odpustek 100 dnij pri posvečevanju kake cerkve, sicer pa le odpustek 40 dni pri drugih slovesnostih za žive. Papež ima oblast, v vsej cerkvi deliti odpustke za žive in mrtve.
mi pokorili. Tudi da Rog takim, ki ponižno sprejmejo naloženo pokoro in jo zadovoljno opravijo, več milosti, da se morejo ogibati greha in pobožno živeti.
Kdor pozabi opraviti naloženo pokoro, naj jo opravi, kakor hitro se spomni, da jo je poza bil opraviti; kdor pa pozabi popolnoma, kaj se mu je naložilo in ne more več vprašati spo vednika, naj sam kaj moli in potem naj to pove pri prihod nji spovedi.
"Storite vreden sad pokore", klical je sv. Janez Krstnik ju dovskim množicam. (Luk. 3, 8.) "Storite vreden sad poko re'kliče tudi nam sv. katoliš ka cerkev. Pokoro moramfl delati na vsak način, ako smo grešili, ali hočemo ali nočemo. Ako se ne spokorimo za svoje grehe popolnoma na tem svetu, se bomo morali zanje pokoriti na onem. Ker pa je pokora na onem svetu mnogo strožja od pokore na tem svetu, skazuje nam sv. cerkev veliko dobroto." ker nam nalaga pokoro, da bi že tukaj na zemlji zadostili za svoje grehe. Če pomislimo, kako hudo žalimo Roga s svojimi grehi, koliko milost nam Rog skaže, da liani jih odpusti, kako majhna pokora se nam zan je nalaga, bili bi pač zelo nehvaležni in grozno lahkomiš-ljeni, ako bi niti te pokore ne opravili. Amen.
in Egiptom. Prek Cicilije prideš v Sirijo v luki Aleksandre ti; prek Libanona v luki Rer jut; prek Palestine, ki se razprostira še niže proti jugu. V lukah Kaifa in Jata. Proti morju je Sirija manj gorata in najbolj rodovita. Če se oddaljite od obrežja kakih sto kilometrov, dospete do pustinje, ki je nekakšna azijska Sahara. Za to pustinjo bi se ne zmenil nihče, če bi ne bilo ob robu štirih arabskih mest, izmed katerih sta Damask in A lepo najznamenitejši.
Za tisto puščavo daleč proti vzhodu najdemo Mezopotamijo, deželo Mosula in Ragdada, kjer se zopet pojavita rast in kultu ra, to pa vsled vodovja Tigride
WILSON IN JADRANSKO zirati Ameriko pri urejevanju VPRAŠANJE.	evropskih zadev. Rodi že to
__| ali ono, predsednik Wilson na
j noben način ne pristane na od-Iz Rele hiše prihaja vest, da ločila mirovne konference, ki je g. Wilson protivnik Velike'ne temeljijo na njegovih nače-Rritanije, Francije in Italije, lih.
kakor ji? to dramatično poročal neki francoski časopis, namreč, da je nameravana odreditev reškega vprašanja v protislovju'z predsednikovimi načeli a ozirom ne njegovo razsodbo, in da ako se ista ne modificira, bo Wilsonu nemogoče se nadalje vmešavati V evropske zadeve Sreča je torej, da smatra predsednik Wilson oni ultimat neutemeljenim.
Ni ravno jasno, ako predsed-
nik še vedno stoji na svojem o-in Evfrate. Pred vojno sta bi- riginalnem stališču, katerega je le Sirija in Mezopotamija va- U tako navdušenostjo zagovar
žen del turškega cesarstva. A-rabci, ki so tvorili večino tam
jal ne le v Ameriki in Parizu temveč tudi na svojem slavnem
kajšnega prebivalstva, so sko-(pohodu skozi Italijo, kljub te ro vsi mohamedanci. Na liha mu, da mu je to štela takratna nonskL obali je važna skupina (Orlandova vlada v največji sirskih katoličanov, znanih pod greh. Dobro se vsi spominja-imenom Maroniti.	j mo, da je takrat g. Wilson zali-
L. 1915., ko so nemško-tur- teval izročitev Reke Jugoslova-ške vojske ogrožale Egipt, se je.uom, kakor tudi njihovim sose-
SIRIJA.
Rešitev sirskega problema ni bila najmanjša naloga, predložena mirovni konferenci, pripominja londonski list Sphere, ki poudarja, da se naslanja pogoj, pod katerim se je angleška armada umknila s severne Sirije, na angleško-francoski sporazum iz leta 1916. V sporazumu je določeno, da bodi Palestina pod angleškim po
posrečilo Veliki Rritaniji pridobiti arabsko previvalstvo v Siriji za boj proti Turkom. Ta cilj je bil dosežen po posredovanju princa Huseina, arabskega poglavarja v Meki, ki je v povračilo za svoje sodelovanje stavil naslednje pogoje: Angli-
dnim narodom, kot neobhodno potrebno morsko luko.
Odkar je predsednik to zadevo javno razpravljal je preteklo že precej časa in mnoge stvari se so v Evropi izpremenile. Nastale so druge razmere, ki so veznikom pomoč Zjedinjenih
Pogoji kompromisa jasno kažejo, da naj ima Italija popolno suvereno nad Reko, kakor tudi nad ono zemljo, ki naj' veže isto mesto z Istro, a Jugoslavija pa naj poseduje oni del Dalmacije, kateri, je bil odmerjen in obljubljen Italiji. Nadalje se je namenilo, da naj ima Italija mandat nad Albanijo, dobi mesto Zader in nekatere jadranske otoke.
Mnogi potrjujejo, da je imel predsednik Wilson prav, ko je izjavil, da Italija ne sme dobiti Reke. Celo svetovali so, da naj bi predsednik bolj ostro nastopil in odrekel finančno pomoo Italiji, ako ista ne odstopi od svojih imperialističnih zahtev glede jadranskega obrežja. Drugi so seveda zopet drugačnega mnenja, ker smatrajo, da ima Italija več pravice do do-tičnih krajev kakor Jugoslavija. So pa zopet drugi ljudje, ki mislijo,da akotudi ima predsednik prav, bi ne smel pretrdo postopati v tej zadevi. In zdaj pride poročilo iz Washingtona. da predsednik samo odreka za-
za in proti njegovim načelom,
Ali je spoved veljavna, če kdo ne opravi naložene pokore?
Če kdo po lastni krivdi ne o-pravi naložene pokore, pa je imel pri spovedi voljo, opraviti jo, je njegova spoved sicer veljavna, vendar pa greši in izgubi mnogo milosti j.
Če kdo pri spovedi nima volje opraviti naložene pokore, je njegova spoved neveljavna, ker nima pravega kesa in resne volje storiti vsega, kar je potrebi no k zakramentu svete pokore. Če pa kdo po lastni krivdi, na primer, iz malomarnosti in grešne zanikernosti ne opravi naložene pokore, pa je imel pri spovedi voljo opraviti jo, bila je njegova spoved veljavna, grehi so se mu odpustili, vender pa greši, ker je nepokoren, ker opusti nekaj, kar je dolžan storiti. Njegov greh je smrtni Če no Opravi velike pokore ali precejšnjega dela te pokore, ki se mu je naložila v zadoščenje za smrtne grehe. \ko pa opusti kaj malega, ima po nauku bogoslovskili učeni-kov tudi le mali greh. — Kdor ne opravi naložene pokore, pa izgubi tudi mnogo milosti, katere bi mu Rog podelil, ako bi opravil naloženo pokoro. Spo-korna dela namreč, katera Tja-loži spovednik, so mnogo močnejša in izdatnejša kakor druga dobra dela, ker spadajo k zakramentu sv. pokore in dobivajo od njega svojo močv zato pa ž njimi bolj zadoščujemo za časne kazni, kakor z drugi-
kroviteljstvom. Štiri v

mesta, namreč Damask, Aleppo, Homs in Hamah naj bodo avtonomne kot arabske države pod zaščito Francije. Sporazum je bil prenarejeh, in sicer tako, da se tiče tudi Mezopotamije in Cilicije.
Anglija bo pokroviteljica vse Mezopotamije tja do Mosula, in Cilicijo zasedejo francoske čete. Francoske zahteve po liad-vladju se naslanjajo na to, da so francoski trgovski interesi daleč najvažnejši v deželi, da je Francija mnogo storila v o-brambi libanonskih kristjanov pred uničenjem ter dosegla čudovito sijajne uspehe zozirom na vzgojo, izobrazbo in zdravstvene razmere in da ima Francija sentimentalne tradicije, ki segajo tja v čase križarskih vojn.
Anglija se, kakor je videti docela strinja s francoskimi nazori v tej zadevi, ali to pa pod pogojem, da bodo težkoče. Princ Faisul si prizadeva dobiti za svoj narod kar največ vpoštevanja, in zasluge, ki si jih je stekel v premaganju Sirije, pridodajo odvažnost njegovim besedam. Njegov tekmec je zamorski poglavar Raj-suli. Vrhovni poveljnik bodi general Gouraud, katero imenovanje obeta najboljše posle dice, zakaj, noben človek si ni pridobil večjega slovesa v vseh ozirih med svetovno vojno, ka k or ta veliki vo jak.
Med francoskimi in angleškimi uredniki se je vnela živahna debata o francoskih in angleških zahtevah v Siriji, soglasje obeh vlad pozdravljajo na o beli straneh. Med zvestimi za vezniki ne trajajo nesporazum-ljenja dolgo, če-si jih vzajemno prizadevajo razpoditi, piše Gustave Hervo v svojem pariškem listu La Vietoire. Kakor je vsakomur znano, pravi ta u-rednik, je Sirija- ogromno o-zemlje' pod pekočim solncem vzhodno Sredozemskega morja, ki se razteza med Malo Azijo
ja naj podpira ustavo arabske. zlasti v zadevi jadranskega države, ali konfederacijo arb- vprašanja. Vlade' so- padle; skih držv v notranjosti Sirije Reka je v mukah, nejasne boss pridržkom za pravice, ki bi I dočnosti, ne oziraje se na d'An-jili utegnila zahtevati Francija;nuncijevo žaloigro in absurdno posebno v obrežnem pasu, in sjunaštvo". Kolizije med Ita-pridržki za pravice, ki bi jili; lijani in jugoslovanskimi po-utegnila Anglija zahtevati v'sadkami so grozile vsak dan. Mezopotamiji in Palestini. |Predsednikova dolga bolezen V mesecu maju 1. 1916. je bil je skoro prisilila zaveznike pre-sklenjen dogovor, po katerem J -je dobila Anglija na sirski oba li vso Palestino, da. si varjq pot v Egipt. Francija je dobila ci-licijsko obrežje z lukama Mer-sina in Aleksandreta in libanonsko obal z beirutsko luko. Tisti del notranje Sirije, ki se razprostira za Palestino, je pri šel pod angleški vpliv; del za Libanom, t. j. dežela rodovitnih oaz in velikih arabskih verskih središč Aleppo in Damask, pa je prišel pod francoskega.
držav pri vzdrževanju reda ob Adriji, ako isti s silo obdarijo Italijo z Reko. To pa bo morda še najprej zaveznike 'zbrih-talo', kakor menijo razni amerikanski časnikarji, ker seveda bi ne bilo prav, če bi Zjedinje-ne države podpirale zaveznike v jadranski zadevi, ako se je Reka dala Italijanom proti njihovi želji. Tako je prav!
POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ.
100 kron za____$1.25
500 kron za____ 6.00
100 lir za..... 8.50
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago Street Joliet, Illinois
POŠTENO ZDRAVILO POŠTENO OGLAŠENO
za to
ZDRAVNIKI IN LEKARJI
priporočajo
Bolgarski krvni čaj
Ti vedo da isti vsebuje korenje, skorje, listje, semena, jagode in cvetlice, in ko ga se dobro skuha po starem običaju, se dobi iz te tvarine bogata pijača, za človeško telo najboljši lek za očiščenje krvi, oslajša želodec, okrepčanje jeter in splahne obisti.
Rolgarski Krvni Čaj, ako sega vzame vročega, prežene prehlad skozi ena samo noč, in tako prepreči influenco in v-ročinsko bolezen; ni leka, kakor je Rolgarski Krvni Čaj. Le vprašajte svojega leakrja za Bolgarski krvni čaj in se napotite proti zdiavju. Ako ga nima, ga morate takoj dobiti. Takoj ga pošljemo po zavarovani pošti predplačano. Pošljite $1.25 za eno družinsko škatljo, ali pa $3.15 za 3 škatlje. ali pa $5.25 za 6 škatelj. Na naslov: Marvel Products Ca 352 Marvel Rldg Pittsburgh Pa.
hit:
.j3L POMOO
Oslabelost vsled pretežkega dela, izelelanost, okoreli sklepi in mifiiee, slaboten lirbot, pretegnjenje iz izpaliuenje, temu ja lohko hitro od pomoči s takojfinjo uporabo
PAIN-EXPEILERJA
"Prijatelja v potrebi"
Družine, ki so eulcrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo en Puin-Expeller jo, in v vafie varstvo je opromljen z našo tvornifiko znamko
sidrom ^
^čo nima zavojček to tvoi-niSk« znamke, ni pristen in ga zaVrnite. 35 in 70 centov v vseh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICHTHR & CO., 326-330 Broadway, New York
PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISKI ZAVOD
USTANOVLJEN L.
1805.
ANTON NEMANICH IN SIN
lOOki	CHICAGO STREET
Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
t
Priporoča mo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti /a slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v naši stroki so oglasite ali telefonij te. Clilcaero telephone '2575 ali N. W. 344. — SVOJ K SVOJMU !
V ZJKDIN'JBNI« DRŽAVAH SEVERNE AMERI.vE
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) Vi TAN J/LENA 29. NOVEMBRA 1914
Selež: JOLIET, ILL-
[ukor. v drž. III. 14. maja 1915 Inkor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
GLAVNI ODBOR.
Predsednik ..........GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St, Joliet 111.
I. podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
IL podpredsednik____GEO. WESELICH. 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik.............:......JOSIP KLEPEC, 1006 N Chicago St., Joliet. 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik..........ANTON NEMANICH, 1000 N. Chicago. St.. Joliet, 111
Duhovni vodja................REV. F. ŠALOVEN. Crosat St., La Salle, 111.
f
NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois, r	MATH OGRIN, 12, Tenth St., North Chicago, Illinois.
I •.' i -	NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet, Illinois
I	FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ff ; STEFAN KUKAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois.
f IT	ANTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois. .
JOSIP MEDIC, 918 W. WASHINGTON St.. Ottawa, 111 ^ -
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVEN JC, JOLIET. ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania. kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S? D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker
noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov.	>
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos.-Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
KRIŽ IZ ŠOLE!
(Posneto iz 'Večernega' lista', ki izhaja v Ljubljani.)
Kulturni boj vedno jasneje kaže svoje obrise tudi pri nas. Drugod se je že davno pričel pri nas se še pripravlja. Poročali smo že, da so v Nemčiji socialisti začeli agitacijo za nekr-ščanski poduk v šolah. Krščan sko ljudstvo, ki je tam organizirano tako močno kakor nikjer drugod, je to nakano sedaj, preprečilo.
Na Češkem bodo svobodomi-selci izpeljali kulturni boj naj--prvo v šoli. Poročali smo že da so začetkom tega meseca odstranili iz vseh praških šol križe. Odpeljali so jih na vozeh, na katerih sicer odvažajo smeti in odpadke. Kot smeti in odpadke so dali odpeljati krščanski znak iz vzgojevališč krščanske dece. Na Češkem so podobne razmere kot pri nas. Socialisti, združeni s kapitalisti so tam na krmilu.
Socialna demokracija in narodni socialci se sicer sovražijo med seboj, a v sovraštvu do ka-toličanstva so edini. Stremena drže obema agrarci, to je stranka agrarnih kapitalistov, ki jd naša Samostojna narejena po njenem kopitu.
Na Češkem vlada draginja, nered, podkupovahje, 'nezadovoljnosti, v deželi premoga, premoga ljudje zmrzujejo. Vlada ima nujnejše posle: Križ mora iz šole. Krščansko časopisje objavlja v imenu starišev ostre proteste proti, tej kruti žalitvi krščanstva. Praški 'Lid' piše:
"Dne 2. januarja 1920. ob osmini rojstva Gospoda Jezusa, se je glavno mesto naše svobodne domovine zapisalo v zgodovino z neizbrisnimi črkami, ki ostanejo vedno madež svobode, pravice in kulture. Obžalujemo pred vsem kulturnim svetom, da so v glavnem mestu naroda, ki sta mil s križem na čelu prinesla kul.turo blagovestnika Ciril in Metod, ki jima je sledil sv. Vaclav, odstranili iz šolskih sob in poslopij križe, in to na tak način, da v nobeni šoli ni ostal niti en križ, ker so po predpisih morali biti odstran jeni vsi križi. ^ Veliko jo bilo tu križev, a vsi so morali biti od-' stran jeni. Občinski uslužbenci so znosili iz šol križe, ki so viseli še na stenah, ali bili že spravljeni v kabinetih. Kako«
takrat, ko so ponoči prevrnili Marijin kip, tako so bili iz praških šol odstranjeni križi, ko ni bilo nikogar, ki bi se bil uprl temu vandalskemu činu. Žaluje mo s tisoči starišev in njihovi-mikrščanskimi otročiči, ki so jim qropali podobo Odrešenika. Vzeli so deci izpred oči Krista, da bi ji ga ložje vzeli iz duše!"
Pri nas oznanja socialistični "Naprej", da hoče svobodno-nekrščansko šolo. Glasilo libe-i ralnih demokratov. "Domovina" se raduje nad kulturnim bojem proti krščanstvu.
In vendar bo ves trud zaman! Krščansko ljudstvo bo ob volitvah govorilo ter bo onemogočilo tem sovražnikom krščanstva njihove nakane! Križ pri nas ne sme iz šole. Pač pa križ in krščansko misel V družino, občino, deželo in državo Le križ nam s svojo veliko idejo zagotavlja miren in srečen razvoj.
Čakala bo prilike, da se v Jugoslaviji kaj takega pripeti, kan ji bi olajšalo in pripomoglo, da si na lahek način osvoji one'naše kraje po katerih se ji že davno cede sline.
Kojlikor moremo soditi, bo; Italija najzadnja v tem, da bi posegla za orožje, ker bi se z-nalo isto morda uporabiti najprej zoper njo samo. Italijani ski delavci in kmetje se prav lahko spuntajo zoper svoje pijavke, ki jih že tako dolgo gu-lijo in zlorabijo v svoje osebno koristi.
Blagostanje ni prisililo italijanskih delavcev, da se puntajo in stavkajo.
Prepričani smo, da italijanska vlada prej dobro premisli nego bo vzela v roke orožje, da izpolni svoje grožnje.
Naš narod pa mora ostaniti miren in hladnokrven. Vsaka naglost bi bila v veliko škodo našega naroda.
Naš narod je izrazil svojo besedo. Ta odgovor je zado-nel delj kot na tisoče vojnih topov. In za to smo uverjeni, da se tudi laškemu narodu odprejo oči, posebno nižjim masam, obstoječih iz delavcev in siromašnih kmetov Ne bojimo se torej groženj italijankse vladavine, a še manj, da bi zasužnjeno naše ljudstvo ostalo v njihovih rokah.
Italijanski samodržci bi se najbolj veselili, ako bi prišlo od naše strani do nepremišljenih spopadov.
GROŽNJE ITALIJANSKE VLADE.
Vprašanje glede mej Jugo slavijo in Italijo je še vedno ne rešeno; pa tudi izgleda, da ga še tako kmalu ne bodo rešili.
Odkar je jugoslovaska mi rovna delegacija odgovorila s tem da je odbila predloge italijanske vlade, kateri so bili podpirani od francoske, britanske in drugih vlad in celo bili podkrepljeni z grožnjo, da Italija izevede londonski pakt, je vse zopet ostalo pri starem glede jadranskega vprašanja.
Da je grožnja italijanske vlade nekak običajni njen "bluf", so o tem prepričani tudi oni, ki Italijanov od bližje ne poznajo. Sicer pa je svet že prepričan, da bo italijanska vlada, kot zadnje sredstvo u-porabila grožnje, katere itak nimajo vpliva.
Oni del našega naroda, kateremu je sojeno bivati v bližini Italijanov, ima že davno priložnost,, da spozna vrline te ljudi, ki veliko kriče, a zlo malo store; veliko groze, a prav radi beže, ako se nadejajo trdih pesti.
Potem je lahko soditi in u-meti I odgovor jugoslovanskih delegatov, kateri je dokazal Italijanom in zaveznikom, da je naš narod odločen in noče popustiti niti za las več.
Italijanska vlada bo zdaj celo stvar še nadalje zavlačevala.
PRIPOROČILO.
Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam s Ben-Vonde st-j-oji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo.
RUDOLPH POŽEK.
1007 N. Hickory St. :: Joliet
Telephone 3301
-o-
MARTIN G O R SIC H,
Slovenska grocerija.
1008 N. Broadway :: Joliet.
Se priporoča rojakom in ro jakinjam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje s& zdravitev raznih ran in otcklln; potem alpen-krauter, ki je fin kričistilec in laksir.
UNIJSKI KROJAČ
Se priporočam za obilo naročnine za nove obleke in vrhne suknje (Overcoats). Cena $30 in višje. Vsako delo jamčim. Čistim, gladim in popravljam vsake vrste obleke.
o-
FRANK ŽAGAR
Slovenski krojač 918 N. Chicago St., Joliet, 111.
Slovenski čevlar
Se priporoča vsem rojakom za popravljanje čevljev vseh vrst; dobro delo, cene zmerne
STEVE MAROLT
Ruby and Summit Streets-Joliet, Illinois.
—Ako vam je potekla naročnina, blagovolite jo ponoviti, da se vam list ne vstavi.
Med nami v Jolietu ni rojaka, bodisi Slovenca ali Hrvata, ki bi ne poznal g. Andreja Koludrovicha. Saj je . on bil vzgojen med nami. Pohajal je v našo slovensko šolo in tu do-stal tudi veronauk. Dolgo let je delal po raznih trgovinah katerih so bili lastniki naši rojaki. Konečno je nastopil službo klerka v naši veliki slovenski veletrgovini "The Eagle" in to je že pred 13. leti, kjer j<5 zaposlen že od takrat stalno Najprvo je stregel v prodajalni kot klerk. Kasneje pa ga je vodstvo prodajalne spoznalo vrednim, da se mu več zaupa in ga je imenovalo za upravitelja svojega oddleka za čevlje Pred par tedni pa, ko je Mr. Frank Simonich, dosedanji u-pravitelj in poslovodja oddelka moških oblek, opustil delo in se podal v Milwaukee, je bil g. Koludrovich imenovan na njegovo mesto. Naloga g. Kolud-
Mr. Andrew Koludrovich.
rovicha je zdaj, da bo kupoval moške obleke in vrhne suknje ter čevlje in druge take predmete. za trgovino 1' The Eagle'' pa tudi bo imel paziti na to, da bo vsak kupec zadovoljen, ako kaj kupi v tej prodajalni. Te
naloge pa bi nikdo ne mogel tako dobro vršiti kot je bo naš Andro, ker ima gotovo več skušnje in pa tudi volje, kot marsikdo drugi.
Veletrgovina "The Eagle" je znana po' celem mestu, kot največja in najmodernejša prodajalna moških oblek, čevljev, vse vrste pohištva, peči, preprog in vsega blaga, ki spada v podjetje take veletrgovine
Kadar torej potrebujete kqj blaga, katerega lahko kupite v tej prodajalni, ste vabljeni, da pridete tja in vprašajte za Mr. Andreja Koludrovicha, ki vam bo postregel po svoji najboljši moči v vsestransko zadovo-ljnost.
ZA 1000 JUGOSLOVANSKIH ZNAMK plačam $2; istota-ko tudi za vse druge vojne evropejske znamke. Fred - Altfelix, 773 Ebner St., Columbus, O.	3t
Boljše vselej
Tako povejo mladi fantje in možje, ko kupijo naše obleke, katere se tu zdaj ponujajo za spom-ladno nošo.
Istotakega mSienja smo mi, ker smo prepričani, da jih ni boljših na trgu v Ameriki nikjer. Izdelane so nalašč po našem naročilu v
p P
JU HMK M brfnVmr
The House of Kuppenheimer
Imamo jih single in double - breasted Models. Dopadle se vam bodo na prvi pogled. Se bolj se pa vam bodo dopadle, ko jih boste delj časa nosili, ker se vedno lepo podajejo in so trpežne.
Izdelane so po najnovejšem kroju, da ugodijo najizbirčneji okus. Blago le posebno lepo in vseh barv—rujave, višnjeve, sive, zelene in si-draste. Seveda imamo tudi temnih.
THE EAGLE
- SLOVENSKA VELETRGOVINA FINIH OBLE .
406-08-10 N. Chicago St. - Joliet, III.
6.
AMERIKANSKI SLOVENEC 20. FEBRUARJA 1920.
DESETI BRAT
SPISAL
JOSIP JURČIČ.
(Dalje.) "Najbrž, da i\p." "Pa zakaj ne? Glejte, ko bi
'ulovi včasi božjak, da je za po-žirek brinjevca."
"Ali če človek preveč pije,
6e jaz ne bil premislil in bi bil si prikrajša življenje in človek to, kar so moj rajni oče menil', j živi za to, da stori sebe in d ruda bodem, bi bil zdaj ves dru-ge srečne... "
gačen mož, kakor sem. Dekan bi bil in še kaj več. Pa to se ve, ko ne bi bilo na svetu pijače, bi bilo marsikaj drugače. Ako bi se pes ne bil za grmom zomudil, pa b' bil ujel zajca. Tako bi bili moj oče bolj pametno storili, če bi bili še nekaj časa živeli. Ko so umrli in je moj brat prevzel gospodarstvo ta Benjamin, tačas je Dolef do. bil po poroki nekaj pet'c več v roke in halo! Kakor bi vraga izpustil, je bilo vse naše. Štirje pravi tiči smo bili: jaz, neki Logar, Vesel, pa neki baron Pric Fr'k. Mi štirje smo imeli . groše in ves svet je bil naš pri poličgu. Jerminej, to so bile urice!!. Na starem trgu je bila lepa Nežika, tista nam je točila do štirih črez polnoči. Tn pil' smo ga dan na dan. Drugo ju tro sem vselej prišel ves zaspan v šolo. To je bilo zadnje leto, v prvi klopi sem sedel, — imeli smo «gubanega profesorja, ki je vedno nosil palico pod pazduho na ulicah polti 'n pozimi; ta je imel lastinščino. Jaz sem bil poprej zmerom priden in to mi je potlej, ko sem samo pil, tako prav prišlo, da sem ravno tako izhajal kot drugi, ki so čepeli zvečer do desetih v bukvah. "Qu'd tu censes?" (Kaj ti praviš?) je prišla vrsta name in Dolef se je vzdignil iz prve klopi, malo bled in krvavih oči, pa vendar še čvrst, in se je tako odrezal, da so vsi strmeli. In na večer smo zopet in zopet pil'. To so bile urice! Povejte mi, ali je današnji dan še kaj veselega sveta?"
"O, še se najdejo!" odgovori Kvas"— "toda jaz sem malo okusil takih veselic."
"Verjamem, verjamem," reče Dolef in potegne hitro tri pote na gosto dima, da bi zopet pravil dalje o svojih uricah. "No, ljudje so se 'zprevrgli, ne. mara, da že ni več pravih piv-, cev. "Tempora mutantur!" (časi se izprcminjojo). Tisti moj tovariš Frik je bil svoje dni tak,-da je vinski kar trosil denar trosil, razumete? No, zdaj pa ljudje pripovedujejo, da je neki na Štajerskem sodnik in si je tako prelevil po-prešnjo kožo in pamet, da ga ne pije kaplje več in da si je naskoparil že veliko premožen, ja. »Samo jaz sem še stari ostal in najbrž do groba. Včasi sem že rekel, da bom popustil pitje, ah no in ne da se. Kamor se človek enkrat vpre-že, tam mora voziti po suhi in po blatni cesti. 'Vino pellite euras' se bere v Horaciju, če se ne motim." (Z vinom si preganjate skrbi.)
"Dober spomin imate, da n'ste še pozabili takih izrekov. Ali ste se potlej še kaj pečali s knjigami ?" vpraša Lovre.
"O kaj še!" odgovori Dolef. "Kar je rajni oče umrl, sem pustil ves uk. K vojakom sem jo bil pobrisal, pa je nisem mogel daleč prignati. Dejali sof da sem vedno pijan, pa pijan sem bil malokdaj'. Res sem ga z vračal kakor t'sti v pesmi:
"Le tiho, le tiho, že vidim, da tiči v vas kos filozofa in da bi me radi izpreobrnili. Pa saj veste, kdaj se pijanec izpreo brne: kadar se v jamo zvrne Zakaj, tega ne skrivam, da sem pijanec; ko sem vas videl, pre cej sem vam povedal, da me boste spoznali. Jaz tudi vem da bi bilo morda bolje zame, če bi se ne bil navzel te navade Ali kar je, to je, in mir besedi Zato me ne bo nikoli nihče sli šal, da bi mu rekel: pijančuj ampak pravim zmerom: varuj se vraga, delaj tako, kakor me slišiš, ne tako kakor me vidiš pa se bova že še kaj pomenila o moji šoli in drugih rečeh Zdaj greni doli y vas, če imajo kaj primake za suho grlo. Če ste prinesli s seboj kaj učenih bukev, jih. bova enkrat skupa;i pregledala »n še en pot se bom pomladil in se še marsičesa do mislil.
Lovre je še precej časa gledal za starcem, kako je koračil črez vrt. Noge so se mu že opletale, na gosto je že stopal; vse je opominjalo na to, da ni daleč tisti čas, ko bode konec življenju tega moža, in vendar mu je bila strast še tako živa! Pač čudna reč to, da more človek drugače ravnati, kakor mu veleva razum, razum—največja moč v njem!
IV.
Pogovor vmes unamc od modrih se jim glav, od sladkosti življenja in od njega težav; in če se menim ž njimi, nobenemu ni mar, da nisem bil še v Rimi, na vojski še nikdar.
Fr. Levstik.
Ako je kdo 'z tega, kar smo do sedaj pravili o Kvasu, sodil, da bodemo najmanjša dejanja njegova načrtali s tisto jczič-nostjo, ki jo včasih občudujemo pri svojih starih majkah,
"Kaj vraga bi se dalo iz Obrli-ka po odmečku, pristavku, iz-premeni in predevku posameznih črk, po najdbi korenine v ,sanskritn in materi stari slovenščini — izvajati in izkuzat! vsaj toliko, da znam več kot hruške peč'?" Ali povedati vam moram danes, ko je čas, .da bi svojo navidezno učenost očitno pokazal, da nisem £..svo-ijo preiskavo nič dalje prišel, kakor da imam ponižno misel: Obrliek se piavi vasi samo zato, ker je stavljena ob vrhu na levi strani že imenovane doline, kjer je bil grajski ribnjak. Zraven te misli pa še drugo, namreč to, da je pri vsem mojem prizadevanju še vendar mogoče, da je Orbhek ime dobil od kakega staroslovanskega malika, samo da sem jaz prekratkega pogleda in da imam premalo ali pa nič genijlnega duha naših starinarjev.
Obrhek ves do kraja — s Kr. javljevo kočo vred — je imel dvaindvajset številk nad hišnimi vrati. Hiše so bile po večini lesene al' samo ometane, posamni tramovi, čeravno iz bukovine, že črvivi in črno o-kajeni. Nekatere strehe, kakor se je bralo iz zarez na slemenu, so bile že petnajstkrat s slamo prekrite in ^uintam je kak luknja že v šestnajsto prosila krovca; vse to nam potrjuje, da je bil Obrhek jako star. Obrščani so bili pa tudi najboljše duše, kar si jih moreš misliti. Dasiravno .siromašni in revni kot' jare miši, vs> do enega, ki ga bomo še omenili so se vendar ravnali po božjih in cerkvenih zapovedih, o.draj-tovali so ob pravem času fron-ke in desetino in bero, če je bilo le za žive in mrtve mogoče. Dasiravno so možakarji včasih malo porentačilj in pokleli, kadar so jih ženice razjarile ali kadar je pri pipi tobaka govorica tako nanesla, da se je bolj moško podalo, če so vpeli hudiča ali vraga med poštene in mirne besede, dasiravno so se obrški fantini, da bi ohranili staro navado in svojo fiast, slia. jali na večer sredi vasi, se po-"egli pod "velikim čampljevim drevesom" in zakrožili kako staro pesem, dasiravno so ženice imele tisto čudovito lastnost, ki jo je že pred več kot devet najststo leti pri Galcih našel Julij Cezar. — namreč zveda vost, vendar so bili Obrščani pri vseh teh slabostih pobož-nejši kot vsi njih sosedje okrog in okrog. Vsak večer ši slišal
Ril je velik, rdečega lica in nosil je toliko trebuha, da se je dalo spoznati, da ne goni voli čev sam za brazdo — vsa njegova postava je popolnoma pristojala k drugim lastnostim? vnnjim in notrnjim. Premožnejši kot drugi sosedje je kakemu revežu včasi natočil fra-keljček tudi na upanje, in če-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Severova zdravila vzdržujejo , zdravje v družinah.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AJ NO, ZMLET KAMEN. OPEKO VODOTOCSfE ŽLEBOVE. t«i
vse kar spada v gradivo MEHAK IN TRD PREMOO Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
p«v v v	.
tiscoca ust,
kakor tudi nosnic je potrebna, da se odvrnejo maladije kakor gripa ali lnfluenca, katerih se je najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Vsled tega bodita pripravljeni in Imejte naroki
Several Antisepsol
(Severov Antisepsol). Rabi se za grgranje ali izpiranje nosnic vsak dan. Vporablja se tudi za proti-okuževalno izpiranje ran, obdrg-njenja in kožnih izpuščajev. Zdravi prizadete dele. olajBa hripavost in pug£a v ustih prijeten okus. Cena SSo in ta davka, v vseh lekarnah.
VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni nat boljše, najčistejše in najcenejša
meso, grocerij(
istotako vse vrste drugo sveže in pr. kajeno meso v»e druge pedmet> ki spadajo v področje mesarske in gr< cerijske obrti.
Spoštovanjem
John N. Pasdert?
Chicag« tel. mr. Cor. Cora and Hutchins St„ Jaliet, It,
Metropolitan Drug Store
N Chicago A Jackso« St«
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ♦
"BELLADONNA" 0BLl2fi
watixUnUiioumn
REVMATIZMU	"SLABOSTIH . OEJKK
HROMOSTI	PLJUČNIH M FRSNH BOLEDCt1
BOLESTI . KOUCU	MRAZENJU . ŽIVOTU
BOLESTIH « ČLENKIH	VNETJU OFRSTO IM NEVRALOJl PROTTNU PREHLAJENJU
OTRPLOSTI K&C	BOLESTIH t LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH » KRIŽU hdceu KASUU
Rojaki in rojakinje I Kadar imata kaj moške aH ženske obleke ali perila ca očistiti in gladiti, ne pozabite m našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut «4 Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne I« delo garantiramo.
Joliet Steai Dre House
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 4»3.
SI
Oscar J. Stephen |
s k.
8obe «01 in 802 Barber Bldg JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM NOTAH
a
a
a
Kupuje in prodaja zemljišča ® v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- gj SI ti ognju, nevihti ali drugi po- S ffl škodbi.	IS
j® Zavaruje tudi življenje proti ® gj nezgodam in boleznim.	jg
ffl Izdeluje vsakovrstna v notar- g SI sko stroko spadajoča pisanja. S
a
Govori nemško in
ko V a in padajo lasi ali ste jih mogoče že zgu-| lii i potei. rabite ALPENTINKTURO od katere Vam v 6stih tednih krasni in gosti lasje zrastejo, moškim, ženskam in nt rokam. Za inoSke, ako želite imeti krasne goste in dolge brke potem rabite A L PEN POM ADO od katere Vam v 6stih tednih krasni brki popolnoma zrastejo Imate li REUMATIZEM ali trganje v rokae, nogah alt križicah potom rabite \Valičii Fluid najuspešnejši na svetli o-l katerega si najstareSi Reuma-tizem v 8smih dneh popolnoma odstranite in se ne povrne voC. Rane, opekline, hraste, bnle turove it grintb odstrani Elza pomadti v-pardneh popolnoma tako, da se ne pozna kje je bilo. Potne noge, kurja očesa, bradovce. ozebline in de-bolo kožo na nogah v par dneh popolnoma odstra nim popolnoma- Ako tinate sive lase potem rabite IJroslin tinkturo, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. PiSite takoj po cenik ga poSljem zastonj. F ARI! A za sive lase od katere postanejo lasi kakoršno ste imeli.v mladosti steklenica $1.75. Kedor bi moja zdra vila brez uspeli« rabil mu garantiram za $5.00
JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave.,	Cleveland, O.
®®®E]S]l3@®E]®S]glS)S]HSEfflSS®6 SI	iS
SI Abstracts Qf Title to all Real ffl IS SI
ali da bomo sledili tako vestno j v posameznih hišah petdeset stopinje svojega junaka kakor krat ponovljeno česčeno Mar'jo sloveči angleški novelisti, kijZ rožnivenskim dostavkom, v ■celo ne pozabijo povedati, da' "
Ril starček je bil, jo vilice rad pil: v kozarček izpraznil,
je druz'ga nalil... •
ali znal sem ga tudi nositi. Kar mi je bil pa oče pustil dote, tisto je šlo z vragom; pa naj gre v božjem imenu, sa j mi mora brat Benjamin dajati kot do smrti in jri tem se še vendar
je njihov junak pritisnil, ko je stopil v izbo, — kdo tako sodi, ta ni prave pogodil. Nikakor pa se s tem nočemo hvaliti, ker vemo, da taka obširnost n' reč, ki jo vsak pisač lahko posnema, ampak da je tistemu, ki jo lio'če uporabljati, tako treba posebnega božjega daru kakor ribi vode, in ta dar je — živa do. miši j i ja. Ker se pa s tako domišljijo pisalec te povesti ne more ponašat' in ker bi bralcu rad še nekaj poštenih možakov čisto stare korenine postavil pred očmi,.zapustimo Za nekaj časa svojega mladega prijatelja na Slomenicah, poglejmo doli v Obrhek, v kmotsko vas, ki stoji dalj časa, nego bi pomnila kopa dedov, za vrstjo živečih. Pot do tjakaj ne bo dolga, zakaj komaj četrfure ti bo trj*ba, '•e malo urneje stopiš, in gospod stric Dolef je prišel v pol ure, kadar se je najbol j opotekal od pijanosti.
Nekateri gospodje učenjaki trdijo, da je za deželno zgodovino zelo imenitna razlaga lastni« imen starih krajev, mest, hribov, vasi. T11 ker je tudi slaviv Šafarik med temi, verjamem tudi jaz, da tiči včasih v kakem imenu kaj več, kakor samo ime. Zavoljo te vere sem že dostikrat, odkar sem izvedel povest o desetem bratu, premišljaj in dejal pri sebi:
sredi Obrhka pa je stalo leseno znamenje s kaj inalo umetno izrezano podobo Križanega, ki so mu vaška dekleta olepšale vsako pomlad glavo z venci in rožnimi kitami, in pred katerim se je vsak vaščaji mimo gredoč spoštljivo odkrival, spominja je se smrti in župni-kove besede, tudi če je šel ravno od krčmarja Obrščaka veS vinski in težak.
Ta mož je bil glava vse vasi in — o tem ni dvoma •— zelo potreben za okolico, Č£ smemo zaupati tistim, ki trdijo, da človek najbolje stori, če nepo trebne, to je, ne živo potrebne denarje zapije, ali da lepše povemo,' da spraviti tistemu dobrotniku, ki mu ponuja sladke kaplje. Že samo to, da po njem imenovala vsa vas, mu je moralo pridobiti.nekaj Veljave, zakaj pravil je on in njegovi o-četje, da je nekdaj na Obrhku stala samo njegova hiša in da so se drugi sosedje naselili o-krog njega, to se ve, menda kmalu potem, kar je nehal bob v klasju rasti in se je izpreme-nil v stročevje. Koliko ime-nitnejši mož je moral torej biti Obršč^k, ker so ga zraven imenovane zgodovinske in imenske veljavnosti še druge reči povzdigovale nad vse vaščane. Bil je namreč krčmar in župan ter zategadelj naravni zagovornik vsega, kar je zadevalo sosesko.
J
Estate in Will County.
oliet Title and Gaurantee Co.
Kapital $50,000.00.
angleško. ®
SffiSSilSUiSlUiE] Ifi rn W SI HfifflifiElWffl ai
SI S
Homewood Coal & Yard &
G. MIKAN, MANAGER .
W in Malt Premog
ter drva in kurivo
North Broadway oliet, III. PHONE 4801
m
m w m s 00 s
SI
s
IS
s
Hffissifisifi ii ifi m s stfisiifiiiUiiaifiaB
s
SI
s
si s
SI
s
®
s
Zdaj je čas kupiti žive ali o-čiščene prešiče, da si naredite doma meso in mast po nizki ceni. Mi jih imamo in pripeljemo na Vaš dom. J. C. ADLER CO., Pohne 101. —Adv.

ffi Kadar kupite HIŠO ali ZEM LJIŠČE, pridite, da Vam ure dimo abstract.
SI SI
SI	Phones: 421 and 422. IS
SI	ffl
SI	C H AS. N. HOSSACK, Mgr. SI
SI	ffl
ffl	114 N. Chicago St., Joliet, Ills. SI
SI	®
W. O. MOONED
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg, Joliet
Ko imate iaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varn«. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi
imamo slovenske uradi>i^f>

503 CASS STREET, JOLIET, ILLS

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr-d.. * CH AS. G. PEARCE. kaiir
BARVAMC
ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Stenaki p»oir po 10c roll in več.
Barva za hise po $1.95 galon in več Vse barve
Barva za Ford $1.25.
Najboljic ščetke.
Garnsey, Wood & Len no i
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET. ILL
National Studio
R. fWWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki ž«-nitovanj. — Chicago telefon 3245.
Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
NAZNANILO
Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem otvoril svojo novo prodajalno moških oblek, čevljev in raznesa blaga, na 205 Ruby St.
Priporočam se vsem, da me posetite kadar rabite kaj moške -obleka, bodisi gorenje ali spodnje, za praznik ali delo; istotako čevljev in obuval ter klobukov in kap.
Poskusal bom ustreči vsakemu po najboljši moči.
Jos. Težak
Slovenska prodajalna moških oblek in obuval. 205 Ruby St.	joliet, IU.
Mi hočemo tvoj denar
ti hočeš n$«š les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo v»t Icj postregli z najnižjimi tržnimi e« nami. Mi imamo v zalogi vsakovrat nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ii trdi les, lath, cederne $tebre, desk k iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaine* ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi *• pri nas in oglej si našo zalogol Mi *■ bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYOWM
Naš office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON ST»
Pooblastila (folmohte)
za v Jugoslavija — pravnoveljavna in konzularno potrjena — Vam zdaj pre-skrbim. Istotako izvršim vse druge notarske posle. Ako bivate izven Jo-
lieta, mi pišite za tozadevna pojasnila, • _
Josip Klepec
t-	Javni Notar
1006 N. Chicago, St JOLIET, ILL.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
t'rimeni dobit* VSako r«{ 20 odsto cmje kot kerkoli drugje. Prodajem *amo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske .in starokraj-tke ure in alatnino za vsako delo jamčim
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto cene je, kot bi plačali drugje.
DESETI BRAT
(Nadaljevanje s 6 strani.)
JOS. SPOLARICH
901 N Hickory St.
OLIET, ILL
Barve! Barve!
Pennuto Bros. Barve za Hiše
se je izkazala da je najboljša barva na na trgu. Prodajali smo jo po $3.00 in $3.25 galon. Daje pa še več prodamo, smo se namenili jo za bodočih trideset dni jo prodajati po
$2.50 GALON Ta barva s? prodaje z garanzijo, da bo dobro služila Mi smo prepričani, da ni take barve na trgu a to ceno. Imamo tudi nekoliko vrst varniša, olj? in ščetk ter vse vrste oidja in želez-
nin«. ___ ,
PENNUTO BROS.
808 Collins St.
Joliet, Illinois
ALI VAŠA STREHA PUŠ0A?
Vprašajte nas za popravo ali novo streho za hišo, hlev ali drugo poslopje. Vse delo in tvorino jamčimo za 15 let. Le pravi Elaborated asphalt rabimo. Stane eno tretjino manj kot šingliji a traja leta delj. Ne odlašajte. Vzamemo Liberty Bonds. Damo ceno zastonj— Telefonajte 4477 Elaborated Roofing Co.
PRVA
SLOVANSKA TRGOVINA
I Clothing, Shoes and Gents'
!.	Furnishings.
-
ZALOGA
f Modernih oblek za odrasle in mladino.
f Delamo v popolno zadovol-stvo obleke in Sukne po meri. Cone od $20.00 do $80.00.
f Posebna lepa zaloga raznovrstnih čevljev, vseh velikosti.
y Z vsakim nakupom dajemo Štiri odsto ali register tike-te izvzemši aa obleke po meri
ravno se taki dolžniki niso n'č kaj posebno podvizali, da bi poravnali svoje dolgove, je imel vendar Obrščak vsaj toliko dobrefia od njih, da so rekli: "Nič napačen mtož ni to." Kadar je bilo za sosesko kaj govorit', so se vstopili sosedje za Obrščaka in on je imel vso oblast. Čeravno se ni bil naučil ne brati in ne pisati—zakaj pred štiridesetimi leti so se ljudje manj pečali za take reči —se je bil izuril vendar toliko, da je po lastni iznajdbi,zapisoval, koliko poličev je imel ta ali oni sosed na dolgu. Obrščak je >mel namreč v treh znamenjih vse računstvo in vso abecedo. "Kljuka pet, križ deset, kol eno, pa je XVI krajcarjev za en bokal." To se ve, da je Obrščak te kole in križe zastavljal tako na pošev, zdaj majhne, zdaj velike, zdaj na to, zdaj lia Ono stran, da jih živ krst ni mogel razumeti razen njega sa. mega. Ker pa je bilo takih dolžnikov obilo število, ki so pili na upanje, in ker je bil krč-mar prepošten in prevesten, da bi bil s svojim pisanjem na-pravljal zmešnjavo sebi in drugim in od tega terjal, kar je oni izpil, je zaznamoval Obrščak kovačevo vrsto na prazni strani stare pečati (sodne listine)—drugega papirja ni poznal — z rogovilastniin zaznamkom, ki je imel pomeniti klešče, grajskemu Dolfu je napravil v zapisnik nekaj črt, ki naj bi naslikale škrice pri suknji, drugi so imeli druga znamenja.
Prevravši popis osebe, vem, da častiti moj bralec pričakuje zbrano družzo okoli tega poštenjaka, zlasti če se še domišlja naše posebne pravice, ki sem jo omenil od kraja prvega poglav-ja.
Popoldne je bilo okoli treh. ko so sedeli Dolef, deseti brat Martinek, dva kmetska možaka pri enem, dva druga — eden mlad, čeden fant okrog dvajsetih let, imenovan Francelj Dražarjev, eden pa več kakor še enkrat toliko star, Miha izpod Gaja — pri drugem vinu. Ker je krčmar videl, da imata poslednja dva sama med seboj govoriti, se je mešal le bolj med prvo druščino.
"Jej, naj te vrag!" je dejal eden kmetskih možakov, Mate vžek — "gospod Dolef, kaj je zdaj v vašem gradu novega kaj ? Tako je vendarle res, da ste dobili novega šomoštra, sami zase, posebej. Enega sina ima gospod slemeniški, ta. vaš brat, pa učitelju daje jesti in piti in — kaj bom drugače govoril: dobro vase in dobro nase mu preskrbi in še denarja mu bo dal, vem, da in kaj bo iz vsega tega? Nič!"
"Denar bo potekel," pravi drugi.
" Vidvo tega ne razumeta, molčita ajši!" je dejal Dolef.
"Kaj bi vraga ne vedel?" se huduje Matevžek. — "Ali nisem Bvojega«paglavca celo zimo zaganjal k šomoštru, da bi ga bil kaj izučil? Pto svetem Urbanu, to se ve, sem moral imeti pastirja, potlej je s šolo preč. Pa sem mu bil onidan, ko sem prodal v mestu, kupil bukvice, češ, naj bo fant v cerkvi na branje molil, da ne bo stal kakor tro pred Bogom. Ali menite, da je znal kaj brati? Hudiija je znal, namalanega! "Beri kaj iz bukvic," sem mu dejal v nedeljo popoldne. Pa se je pripravljal kakor bolni iz postelje, tako zbiral besede in tolkel in ječal, kakor bi kislo repo jedel iz ski baste sklede. In ko mi je prinesel onidan bi-rič pečat, zakaj nisem peska napeljal lia cesto, še razločiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam zglasiti pri
»■nanndovolri	4 < Wm>,liuf	im*.
moštru, ko se nisi naučil nič in si še večji telek kot jaz sam!" Mari bi bil jaz fanta doma imel da bi mi prejo vil v klopiče! Zato jaz pravim: Grajski gospod mora imeti čudno pamet,, da našemu farnemu šomoštru daje biro, kakor mi vsi in še več, potlej si pa še sam enega vzame in ga sam plačuje."
"Kaj ne veš, zakaj tako dela'/" pravi krčmar.
"Zakaj?" pravi mož.
"Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal."
"Ta .je pa resnična," pristavi drugi izmed možakov.—"Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolza z velikim povez-nim vozom in z žrdjo in bi "vsak deseti snop izpulil in tako nekatero razstavko pšenice, napeljal domov, ki so jo drugi ljudje pridelali, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetaval."
"Le pijte, pa molčite!" reče Dolef, ki ga je imel že v možganih, da so mu oči vkup lezle, potem pa je z glavo pritrkova-je začel peti z onemoglim glasom:
En starček je bil, je vilice rad pil, kozarček izpraznil, je druz'ga nalil.
Ali modri možje iz Obrhka se niso dali motiti s pesmijo gospoda Dolfa, ki so jo slišali že nekateri fti nekaterikrat.
"Pritožili se ne bomo »čezenj," pravi krčmar, ki mu jo prišlo na misel, da bi utegnil gospod graščak izvedeti, kako se je v njegovi hiši zaničljivo govorilo o njem.
"Bog obvaruj!" je dejal drugi izmed sosedov, ki je bil Obr-ščaku dolžan nekaj grošev in se torej ni spodobilo, da bi stal na nasprotni strani.—"Dober gospod je, 011 bi ne mogel ubožč-ka dregniti s palcem v oči kakor kdo drugi."
"Kaj se vama meša? Kaj sta šleveška ali šele bosta? Kaj pa odgovarjata na tisto, česai' vaju nihče ne vpraša! Jaz nisem dejal, da ni dober, pošten mož, ali pameti nima prave, pameti!" trdi svojeglavno Matev-tevžek. — "Jaz bi mu povedal to tudi iz oči v oči, kaj se bom torej bal, če me stric Dolef sliši ali ne. Saj smo možje, i^e nosimo modrca, ampak kami-žolo in vemo, kdaj je čas molčati, res gospod Dolef?"
"Kaj pa, da ga bomo še en bokal, še en bokal, pa še en bokal!" je blebetal Dolef in z glavo prihajal vedno bliže mize. "To pa, to, dolžan sem že — koliko sem že? Nikomur nisem nič zapil, otroke sem vse preskrbe 1, ker nisem imel nobenega. — Še en ^okal!"
"Saj še tega nismo izpili!" pravi krčmar.
"§e en bokal!" je ponavljal Dolef vedno.
•"Vidite, tega je že vrglo, za danes ga Tiima dovolj božjega daru,'' — reče Matevžek, ko je Dolef vstal izza mize in kolovrati! na klop k peči, tam si vkup zdrgnil nekaj cunj za •zglavje in se zleknil po klopi.
. "Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu pomaga, da več kot vsa naša vas. da je rajni poprejšnji gospod nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnjička? Vse je bilo tako, •kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasirav-no dosti ve in zna in ima imo in suknjo nosi na sebi, še zmerom manj vreden kakor jaz ali pa ti, Obrščak, kaj ni res? Za koliko je b®ljši kot moje bab nice petelin? Petelin moje babnice — že dostikrat sem dejal, da ga bom s krepelcem pobil ali pa Krjavlja najel, da mi ga bo ustrelil —-. petelin drage ga ne dela, kot škodo na bož-AmR nvfttn. na dvom mi vse raz-
lili junci dobijo kašelj, in ječ men mi pozoblje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za dragega ne tava pod solncem, kakor da nič ne dela, da travo tlači in da vino končuje, dar božji."
"Glej vraga, kako jo je dobro razpeljal, kakor bi pravljico pravil. Vem, da še Martin ne bi bolje povedal."
Čudno se je zdelo možem, da deseti brat ni govoril danes nič in se je vedno obračal na drugi konec mizo, kjer sta ona dva sedela in se menila.
"To sem vam jaz samo zato postavil, da boste videli, da je res neumno otroke učiti branja, pisanja in vrag ve, kakove co-prnije se še uče. Ta človek je modre, učene glave, pa je bolj neumen kot ti, Krave tj, ki ne veš nič. Na, pojdi pit!"
Ta ogovor konec moževega ,modrovaiija je veljal starcu čisto samosvoje, nenavadne postave in podobe, ki je bil stopil v hišo in se približal mizi.
Ali preden je Krjavelj prijel kupo, da bi radodarnemu sosedu odjil, se prigodi nekaj, da je moral oči drugam obrniti, dasi je bil že suhoten po grlu skozi doli. Deseti brat, njegov prijatelj, se je ravno v tem trenot-ku spel izza mize, zrastel za pe-denj više; kakor je bil sicer velik, strahovito gledal okrog in naposled zarohnel nad starejšim izmed onih dveh pivcev:*
"Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sediš! Ti si oderuh, tebe bomo dali h konjederki v službo, vrgli te bomo na smeti, če se brž ne po-bereš vun! Vun!"
Tisti, ki mu je to veljalo, in njegov sosed, sta vzdignila glave pokonci. Priletnemu Mihu so se pomnožile gube na licu in barva se je izpremenila v zeleno, ko je videl, da ga podi Mar tinek vun. Obledel je iz jeze in sramote, da ga hoče tak človek iztirati iz družbe, in ga ni bilo volja iti; nasproti pa je bil toliko babjeveren, da se je bal z desetim bratom, ki bi mu lahke* napravil, da mu bodo krave i-meie krvavo mleko in dragih urokov veliko. Tudi ga je morda vest toliko pekla, da ni niti šel, niti ne precej odgovoril, zakaj ne gre.
"Ali si me slišal, kaj sem de-^jal?" vpije Martinek.
"Pa zakaj?" vpraša Miha s svojim zoprnim glasom.
'' Zato, ker smo tukaj pošteni ljudje, ti pa si mrcina, oderuh! Ti pojdi h konjedercem in ra-beljnem za hlapca, ne pa med poštene.može za mizo! Poglejte, možje" — se obrne deseti brat do drugih — "tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta dva, in Bog oče me udari, če sem še kaj takega slišal. Za štiri tedne odloga prosi vaš sosed Francelj. Vsi veste, da te» mu hudirju denarja ni tre!) a. Pa zakaj tako terja, da se še z jokom ne da preprositi? — zakaj Francelj je res jokal pod pestmi, le pod oči ga poglejte! Zato ker mu meni domačijo prodati, ker ve, da ga bodo potlej vzeli v vojake in da bo potlej lahko hodil za njegovo deklico v svojem šestdesetem letu, palica ga potiplji! Kaj počnemo ž njim? Ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred nas?"
"Aha, dobro govoriš, Martin!" se oglasi Krjavelj in iz-pije kozarec.
Dragi možje pa so molčali na Spakovo vprašanje in sicer iz raznih razlogov. Krčmar Obrščak se ni hotel Mihu zameriti, še manj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da, če z enim potegne, dragega ne bo več blizu. Izmed pivcev pa je bil e-den Mihu v rodu po krvi, drugi pa po mošnji; torej sta se oba namuzavala tako, da se ni vedelo. ali odkimavata ali pritr-j
(Nadaljevanje s 2 strani.)
city again and even tho I'm making $1440 a year, it is just enough to meet all the living .expenses, itd. itd.
Toraj kaj naj poreče kmet k temu poročilu, kateri ne zasluži te s vote na leto in vendar mora živeti ? .
. Kolikor bolj se približujejo volitve za predsednika, toliko bolj nam je potrebno premišljati kako in koga bomo volili. Tukaj pa odpade geslo: "šuš-tar naj se drži svojega kopita."
Da pa v takšnih slučajih potrebujemo predvsim dobrega časopisja, to, mi bode menda vsak čitatelj tega lista pripo-znal in ne takšnega, ki se prodaja zapeljivim in dvomljivim strankami, katero je podobno "ognejgascu" ki prihiti na pri-zarišče požara in gasi ogenj z oljem namesto z vodo.
To ni zadosti, da "trujum-firamo" nasprotnika z glaso-vim in potem se zadovoljimo, ampak zadovoljimo se tedaj če smo prav volili in izvolili. Kajti to bi bila uprav takšna napaka kakoršna je bila pri Jugoslovanih : doli z Avstrijo; ne da bi bili pri tem pomislili, da bodo prišli v krmplje še veliko večjemu in hujšjemu sovražniku kakor je bila kdaj domača Avstrija.
Zato pa kličem "Amerikan-skemu Slovencu—postani dnevnik ! Slovenski formar.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarna ulog* ter pošilja denar na vse dele svata.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WJLSON, predsednik.
HFNRY WEBER, kaiir. Dr. J. W. FOI K. podpredsednik
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj in firneisv Izvršujejo sa vsa bat varska dala ter obaianje stenske«
papirja po nizkih cenah.
Alexander Hara
ChL Phone 376 U N. \
1M Jefferson «1
W. »27
JOLJFT. TLI
Kadar rabite kakorinekoli vrste BARVE
za notraj ali zunaj — za hišo ali kako drugo poslopje, ali pa če raite
OLJE- STEKLO, STENSKI PAPIR VARNISH.
oglasite se pri nas, kjer dobite najboljše blago in najceneje.
Najboljša mixed paint gal. $2.75
GEORGE PEELING 122 Bluff St.,	Joliet, Illinios
Chicago Phone 999
Za
m
že
telefonirajte 65
Chicago Canation Go.
407 Jefferson Street Joliet, Illinois
Chicago Tailoring Co.
Simon Greenbaum, lastnik
Obleke in Vrhne Suknje izdelamo najlepše in vse delo jamčeno.
Čistimo, popravljamo in gladimo moške in ženske obleke.
810 COLLINS STREET JOLIET, ILLINOIS.
&\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\TO
.Ako svoje zobe zanemarjate, 9
BURROWS
si povzročate dan na dan več
NEPOTREBNIH STROŠKOV
Ako pa zobe daste popravili za previsoko ceno, imate zopet visoke in NEPOTREBNE .STROŠKE.
Ako pa pridete k nam in nam zaupate ureditev svojih zob, boste celo stvar uredili za MANJŠI DENAR pa tudi boste imeli boljše zobe in manj sitnosti in stroškov, kakor če greste h kateremu drugemu zobozdravniku. X-Ray pictures taken. Painless Extraction. Vitalized Air.
ZiOBOZDRAVNiK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje
I
Odprto vsaki dan zvečer in ob nedeljah do poldne.
Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, III.
fflfflfflBHSaBSSSHSffiSfflfflESffiSEHSSSBSHBlSESBHiSllSISIEISit
ffl
Henry J. Schlimtz
Chicayo l'htne 892
}<,lt»tfS6U-il-flC Youny Sidy, Joliet, III.
VIiAKICIlAH
lljabnar Jiehn Advokat
FRANK E.
Zavarujemo hiše, pehištva in druge stvari proti vsem poškodbam. Kupujemo in prodajemo hiše, lote in zemljišča. Posodimo V m denar. Notarska in vsa v sodnijsko stroko spadajoča dela natančno izdelana.
F
m
K M
i E
S3
Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence.
Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s
Pain-Expellerjem
ter pokrite prša s sukneno obvezo. Ne izpostavljajte se potom zaiiainarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, influeuci in drugim nevarnim boleznim.
Kupite I'uiu.Expeller daues v vaSi lekarni, 85 iu 65 centov steklenica Pristni ima naBo tvornifiko znamko
4a "SIDRO" 4A
Ne jemljite nadomestil ali posnetkov.
Jadranska nevarnost
Nobeno evropejsko zadevo se eno ali drugo teh propozicij.." ne more smatrati tako nevar- Z ozirom na londonsko tajno nim kakor je jadransko vpra- pogodbo, pravi jugoslovanska
c , „ OQ	• nota, da je težavno umeti kako
sanje. Svetovna vojna se	je, ' «> . .
J • . , ' ....	. i naj bi se pogodba, ki je bila
z ultimatom Srbiji,	m sklenjena med tretjimi osebami
pričela
zdaj je bil poslan Srbiji, oziroma Jugoslaviji, drugi ultimatum od strani Grecije, Britani je in Francije, kateri ji zapoveduje, da mora sprejeti italijanski kompromis, ali pa bo londonska tajna pogodba uveljavljena. Govori o vojni so zdaj na dnevnem redu. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se Jugoslavija uradno imenuje, je dobila kar ji gre, po mnenju in sodbi italijanskih časopisov, in. svetujejo da se z Jugoslovani sumarno postopa, ako bodo temu kljubovali. Poročila iz Pariza smatrajo jugoslovanski odgovor na italijansko ponudbo za "neprijetno senzacijo v diplomatičnih krogih". Z ilustracijami primerjajo izjavo nekega laškega zastopnika v Parizu, kakor bi bil isti izjavil: "Mi smo pripravljeni za-vojno, ako je ista radi tega neizogibna: "Mi ne želimo vojne, ali naše potrpljenje z Jugoslovani je že pri kraju. Mi smo mnogo popustili, več kot kateri drugi narod, in zdaj drugega ne preostaja Jugoslovanom kot ali sprejem ali pa vojna". Glavni vzrok nesporazuma med Jugoslovani in I-talijani, nadalje omenja pariško poročilo, je osredotočeno v neutralizaciji dalmatinskega o-brežja, razdelitve jadranskih otokov, albanskega mandata in pred vsem pa združenja Reke z Istro s kosom zemlje. Smislom izrazov premijera Nittija, kakor poročano, se Italija odpove zahtevam dalmatinskega obrežja; odpusti del svojega mandata nad Albanijo; sprejme del o-tokov in avtonomijo za reško samostojno državico. Samostojna reška državica, zahteva Italija, bodi združena z Italijo s kosom zemlje. Nadalje čita-mo:
"Ideja o samostojni reški državi se je izjalovila. Nov načrt je, da se reška okolica razdeli med Italijo in Jugoslavijo. Mesto Reka bo pod italijansko suvereno in bo združeno z Italijo. Trgovske interese Jugoslavije in Madžarske bo upravljala liga narodov, in železnica Reke do Ljubljane bo izročena Jugoslaviji.
"Laški front, čigar okrožju bo Reka, se bo raztezal proti Istri v smeri ceste iz Reke do Vo-lovske. Tako bo obrežje italijansko, kakor tudi Volovska in Opatija-ter vse vzhodno obrežje istrijansko. Italijanski fron-. tir na severu se bo istotako raztegnil do nekako šest milj od reško-ljubljanske proge."
Jugoslovanski odgovor za-|do so bili voljni pristati na sk yeznikom se torej smatra za od- ro vse zahteve, a da soJugosTo-klonitev kompromisa, ki ga po- vani ostali trdovratni. Neka-nuja Italija. Vendar je neko-^eri rimski listi kažejo, da je s liko omiljen, ker se v njem čita^tem odvaljena iz laških prs ve-" Vlada Srbov, Hrvatov in Slo- ^liko mora, ker so Jugoslovani vencev smatra poslano, z dne .odklenili kompromis, ker je I-20. januarja, kot prijazno pro- talija itak preveč popustila, pozicijo, a ne kot prepoved". Rimski "Giomale d 'Italia" pi-in nadalje—	i Še:
"Z .ozirom na stavljene pro-1 "Jugoslovani so odklonili pozicije, kraljevska vlada želi (kompromis, katerega so jim po-omeniti, da se povsem ne strin- nudile zavezniške vlade. S tem ja s principi mirovne konferen-j smo jim nepopisno hvaležni.
Naj zdaj Nitti temelji vsvesti si italijanske neupogljivosti do njenih pravic. To naj mu daje
brez (jugoslovanske vlade) nje, mogla jemati zdaj vpoštev, ker ista vsebuje klavzule, ki ji nikdar niso bile znane. Poroča se tudi, da je Jugoslavija zadovoljna skleniti to zadevo v smislu načel predsednika Wil-sona v letu 1919. Tudi je v pariških diplomatičnih krogih znano, da je bila od strani Zjed držav zagotovljena Srbom finančna, ekonomska in moralna pomoč, in da izročitev Reke Italijanom bi bilo nekako kršenje onih idejalov, ki jih je gojila Amerika. Z ozirom na zavrnitev londonske pogodbe od strani Jugoslavije, je neki laški zastopnik izjavil:
"Londonski pakt obstoja. Niti Francija ne Anglija ne move dvomiti o pravemočnosti istega. Rusije se ne more smatrati obveznim, a Anglija in Francija pa morata isto obdržati in svoje obljube izvršiti. Dati morajo Italiji dalmatinsko obrežje v popolno oblast, ako se isto zahteva, kot plačilo za sodelovanje v svetovni vojni.
'Mi smo bili zadovoljni, da opustimo zahteve glede Dalmacije Jugoslaviji, kljub temu, da biva tam na tisoče laških državljanov, a Reke, čigar prebivalstvo je v ogromni večini italijansko, nam nočejo prepustiti Edino kar Italiji preostaja je to*, da vzame Reko, kakor tudi celo Dalmacijo."
Glede ameriških interesov v tej zadevi, kakor se poroča iz Washingtona, je čas potekel, da bi se ona potegovala v zamotano reško vprašanje, vkljub stališču, katerega je zavzemala pri pariški konferenci. In nadalje čitamo:
"Predsednik Wilson ni niti za las spremenil svojih načrtov, katere je imel v Parizu meseca aprila, ko je trdno stal proti zahtevam Italije z ozirom na Reko, in nikakor ni hotel pristati na to, da se jadransko vprašanje reši smislom londonske pogodbe z leta 1915, ki jo pripisala veliko dalmatinskih otokov poleg Istre in Trsta talijanom. On še vedno smatra italijanske as]>iracije, kot nc vredne debat v pogledu zahtev do Reke in dalmatinske zemlje Vendar je opaziti, da se Amerika več toliko ne zanima za stvar v kateri je svoječasno i« rala glavno ulogo."
Mnogi laški listi so vporabili jugoslovanski odgovor na svc jo stran, in pravijo, da bo zdaj svet, zlasti pa Amerika, izpre-videl, da niso bile laške zahteve tako nesmiselne. Lalii pravijo,
ko Amerika več noče slediti Wilsonovim načelom; ko je odstranjen Clemenceau, ki se ni strinjal z nami; ko Angliji pretijo komplikwacije po celem svetu.
"Ko je Italija vničila avstro-ogrsko cesarstvo, i\iora zdaj trdno stati proti pritisku južnih Slovanov, katerih se itak ni* toliko bati, kot habsburške monarhije. In ker se ta dva naroda poganjata za ospredje, moramo biti militaristično zavarovani. Avstrija mora biti razorožena, a mi se moramo trdno vtpmeljiti v Dalmaciji in na ondotnih otokih. Moramo tudi zahtevati, da se Albanija odreši Srbske tiranje. To se pa vse doseže edinole s pomočjo londonske tajne jjogodbe. Glede Reke pa bodi vprašanje odprto, a zahtevati moramo za vsako ceno, da si to mesto o-misli samo svojo vladno bodočnost. ''
Rimska "Tribuna" je mnenja, da se Jugoslavija ne more naslanjati na Ameriko, ker A merika ni imela roke pri kompromisu, Čemur je vzrok, ker je bil predsednik Wilson občutno poražen doma, in za to je Amerika ostavila mirovno konferenco. Jugoslovanska vlada
'' In konečno: Londonska tajna pogodba daje Reko Jugoslovanom. In da se to izpelje, treba bi izgnati d'Annuncija. To bi pa bilo bolj težko potom kompromisa, ker potem mesto da postane Reka prosto mesto, bi postalo popolnoma jugoslovansko. ''
Neki drugi pariški list, po imenu "Journal des Debates", pa pravi, da so bili italijanski uspehi koncem vojne po veliki večini povzročeni od Jugoslovanov samih, ki so zapustili avstrijsko armado. Svari Italijo, da se naj tega zaveda. Ako j3a bo kljub temu zahtevala, da se londonski pakt izvede, bo to njen velik greh, katerega bo o-na sama kasneje krvavo občutila." Ta list nadaljuje:
"Svetovna vojna se je pričela z ultimatom Avstrije na Srbijo. Vrhovni koncil—to je nekoliko mož, ki so se nazvali za mirovno konferenco—je končal svoj posel s tem, da je poslal ultimat Jugoslaviji. Istotako je storil kabinet na Dunaju leta! •1914;
POZOR ROJAKINJBI
Ali Mite, kj« j« dobiti najbolj!« a»a
so po najnižji ceni? Gotovo! V mamici
Anton Pasdertz
te dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mesc V«e po najnižji ceni. Pridite torej ii poskusite naše meso.
Nizke cene tn dobri postrežba i< naše geslo.
Ne pozabite torej nas obiskati t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768, N. W. Phone 1113
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227
LABO:: FLORISTS
Vrtnarji in trgovci
vse vrste svežih cvetlic, palm,
mislijo, da je koifiličte! ^erns'<^ves, gnmičja in raznih - . '	[ drugih enakih predmetov za
lokalen.	; priijke posebno za Svatbe
< ' Zapoveduje vladi v Belgra-, in jfaT[la
du, ako ne sprejme kompromisa, da bo imela Italija prosto roko v izvršitvi londonske po-
Telefon 1082
Slovenskim in Hrvatskim gospodinjam priporočam svojo
Grocerijo in mesarijo
Poskusite kupiti pri nas, kjer boste gotovo bolj zadovoljni, kajti tu boste našli najsolidne-jo postrežbo in najnižje cene za najboljše blago.
GEORGE SVETLICIC
Grocer in mesar 319 Ruby St. :: Joliet, HL
pa hoče ostati na temelju Wil- godbe z leta 1915; to se pravi sonovih načel. Tu torej tiči nevarnost za morebitno vojno. Naš belgra j ski dopisnik javljat Odlok, da Reka in Zader postaneta prosti mesti, se bo moral sprejeti, a ni vlade tukaj, katera bi podpisala pogodbo, da bi Italija dobila jadransko obrežje med reko Rašo in mestom Reko.
'To bi smatrali popolnoma protivnim zavezniškim principom. Le Francija in Anglija nadlegujeta Jugoslavijo, da naj odstopi svoje zemlje, česar pa druge zavezniške sile in Amerika ne podpirajo. Ako se Italija odpove oni mali obrežini, je koro gotovo, da Srbi podpišejo pegodbo. Tnače pogodba ne bo podpisana in leta bodo pretekla v nezadvoljstvo vsakogar v teh krajih."
V Parizu je splošno mnenje, da so "diplomati jadransko zadevo nekam zavozili. Opazovalci vidijo v tem nekako nevarnost za novo vojno. Posebno to predučujeta ultra-konzer-vativni "Temps" in ultraradi-kalni "Huminite". "Temps" uporeka ponudbe Jugoslovanom in pravi o prvi:
'Pa kaj potem, ako Jugosla
SEDAJ SE NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite iPriti. K zdravniku greste v svojem mestu.
Društvo Sv. Družine
da ona tajna pogodba, ki še ni bila objavljena, ki je parlamentu neznana, katera izročuje o-zemlje, koje ni last podpisanih vlad," katera odkrito krši načela zavezniških voditeljev zad-,njih petih let, postane pravo-močna.
"Clemenceau in Lloyd Geouge sta se poslužila najboljših sredstev «a ustanovitev Mittel- Europe, za katere ustrojitev so se •tako dolgo trudili pan-Germani v Berolinu, na Dunaju in v Bu-dapešti brezuspešno. S tem dokazujejo jadranskim in ilirskim ljudstvom, da se ni zanesti na pravičnost velesil in jim nehote ubijajo v glavo, da so bila pred vojno itak na boljšem.
"Trumbič nam pripoveduje, da Hrvatov in Slovencev bi se ne smelo smatrati sovražnikom zaveznikov. To "je italijanska teorija, katero so raznesli z aktivno propagando. Dokler ni bila v Londonu podpisana taj-j na pogodba, da so južni Slovani avstrijske monarhije bili ve-} dni boj z vso silo proti svoji lastni vladavini. Njihovi voja-
Greenhouse: Raynor, & Mason Store: HObbs Bldg.
JOLIET, ILL.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Telephone 2986
HRVATSKE IN
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni.
Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino,
—o— Se priporoča za obilo naročila.
Odbor za leto 1920:
Predsednik.......... George Stonich
Podpredsednik......John Kramarich
Tajnik ..................Jos. Klepec
1006 N. Chicago, St., Joliet, 111.
Zapisnikar............. John Barbich
Blagajnik........Anton Nemanich st.
Reditelj ...............Frank Kocjan
ANDREW TIJAN
Grocerija in Mesarija 200% Ruby St. :: Joliet, 111.
GOSPODINJE
ki so se radovoljno podali so-
vražnikom, so utekli in zbežali vijo sprejme Llovd Georgev|v o<m>. Vlada na Dunaju je projekt? Kaj potem z I?eko, ki raditega trpinčila njihove dru-
je itak središče zuma ?! bo potem
vendar ga bo morda mori talija zastopati v zunanjih
vsega nespora-?eško 'prebivalstvo'! neodvisna država.
al a I-
)OS-
pogodba
ce, ker isti se ne naslanjajo ni ti na samoodločbo in ne na neodvisnost ljudstev; tako tudi ne na želje dotičnega ljudstva. J novo hrabrost. Zdaj bi se več "Že je preteklo nad leto dni ne smel pogajati, temveč naj i-odkar se je vprašanje začelo j gra vlogo vodje zmagoslavnega naroda, ki noče odstopiti svoje časti, svojih interesov in bodočnosti.
"Ako bo Nitti stal trdno, ga bodo Italijani podpirali. Vsi pa, ki se vklonijo, bodo poraženi ......
"Zdaj nam sije nova doba,
razpravljati. Kraljevska vlada goji ekstremho željo, da bi se ta zadeva rešila prijateljskim potom, zato pa je predlagala, da bi se stvar izpeljala potom sporazumljenja ali pa plebiscita. Tudi je še vedno pripravljena sprejeti in uvesti
luka in železnice lige narodov. Na predmestje Šušak
ill. Reška bodo last
zhodu bo jugoslovanska last. Na zapad-ni strani mesta bo stališče še bolj zamotano. Ako se preide iz mesta, bodo ceste ob obrežju italijanske, a železnica poleg Ustih pa bo v rokah Jugoslovanov. ''
Ce se nadalje vzame druga zadeva odklonitev kompromisa od strani Jugoslavije, nadaljuje "Temps":
"V takem slučaju, pravi Clemenceau, bo Italija aneksi-rala te kraje smislom londonskega pakta. Ne ozirajoči se na žalostne posledice, ker je bila. londonska pogodba vzrok takih zapletljajev, in tako kritiziranje tajne pogodbe, naji vzamemo v obzir tri zapreke.
"Prvič. Resnica je, da Zjed. države ne bodo pripoznale vrši-tev londonskega pogodbe. Protesti Jugoslovanov bodo našli na drugi strajii Atlantika svoje pristaše.
"Drugič pa, londonski pakt itak nima eksekutivne sile. Da se tozovne točke uveljavijo, bi treba mirovno pogodbo nanovo preurediti.
zine.
'' I jondonska tajila je pa celo stvar drugače zasukala. Dunaj se je poslužil prilike, da je isto naširoko razne-sel, zlasti glede slovenskih in hrvatskih pokrajin, katere bi imele pripasti Italiji, ki steguje roko po njih. Od onega časa so se Hrvati in Slovenci borili kakor le,vi, da se rabi italijanski izrek. Londonska pogodba .je povzročila, da so se množili naši sovražniki.
"l)ne 12. januarja je bilo či-tati v bazelški "National Zei-tungi" glede revelacij princa Siksta: "Zdaj je jasno kako malo pomaga zaveznikom sodelovanje Italije, in' da italijanski napadi le podaljšujejo vojno in jo delajo tembolj krvavo."	#
"Vojne operacije so bile še le potem uspešne, ko se je skle nila v Rinni pogodba, katera je Jugoslovanom zagotovila, da se bodo njihove zemlje delile po njihovi volji. Polni zaupanja v ta zagotovila, so šli Jugoslovani po poti, ki je bila začrtana že lpta 1915. Udali so se Italijanom in izdali tajnosti svojih vojskovodij. Kljub temu, da Italijani to zanikajo, je to že povsod znanb, kot pribita resnica. Naši in angleški oficirji so to že neštetokrat izja vili."
so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso. in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB ŠEGA Phone 4865 210 Ruby St. :: Joliet, 111,
Se priporoča slovenskim un hrvatskim gospoidnjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
DRŽITE
LIBERTY
-o-
BONDS!
Ak ojih morate prodati, mi jih kupimo za gotov denar.
Najvišje gotove cene in na-raščen interes do datuma plačamo.
Ni treba jih prodajati cene je ampak prinesite ali pošljite .lih v reistriranem pismu na
-o-
Franklin Investment Oo. 119 N. Chicago St. Room 308 Honrs: 9—6; Saturdaj 9—8
stev,
(Holy Family Society) , 1. D. S. D., Joliet, Illinois
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi^ člani zadnjih 6 mesecev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D.
Asesmenti niso pri«nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c me-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh.. $250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$100.00
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke............$100.00
Za izgubo obeh nog ..........$250.00
Za izgubo ene noge............$100.00
Za strto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali
nogi, ali dlana ali stopala____$50.00
Za notranje operacije na kili, a-oendicitisfi raku ali želodcu in mehurju ter drobju po ......$50.00
Nobena druga organiazcija ne plača toliko poškodnine za tako malo vsoti-co—le 5c na mesec.
Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo 50c na mesec.
Redna seja s? vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. .
A. FISCHER.,
Amerikanski odvjetnik (advokat) i javni bilježnik. Obrati-te se k meni sa poputnim pov-jerjenjem u sudbenim poslovi-ma i sto se tiče pašoša i income taksa.—Takodjer prodajem šif-karte na sve linie i šaljem novae na sve strani svi jeta, točno i pošteno.
911 Collins Street Phone 2419
JOLIET, ILLINOIS. 155 Clark St. Tel. Central 6167 CHICAGO, ILLINOIS.
K(jor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Slavnoznatii
SLOVEN S KI POP
proti itji — najbolje sredstvo Čim več ga pije?, tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugik sladkih pijač za okrepčila.
BELO PIVO
To so naii domači čisti pridelki, ko}« izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bott. Go.
Chicago Phone 3365 »18 N. Srott St. Joliet,111.