Štev. 84. V MnMJanl, t sredo, dne iz. aprila 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: s Za celo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ raza četrt leta „ , „ 6'50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . E 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejema« mesečno K l-SO Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): z« enkrat . . . . po 15 i za dvakrat . . . . za trikrat . . , . zi večkrat primeren 13 popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja m D^r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = vsak dan, izvzemal nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 6. -sa Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 1118. J^ Današnja številka obsega 8 strani. Rakova pol liheralizma. Predvčerajšnjim je imel sestanek vodmatski okraj in je na tem izborno obiskanem sestanku izvajal deželni poslanec E. Jarc sledeče misli: Občinske volitve v Ljubljani na belo nedeljo bodo pokazale, koliko za-slombe ima liberalna stranka še v Ljubljani. Drugod gre liberalizem povsod rakovo pot. V državnem zboru jc bila nekdaj nemška liberalna stranka vse-gamogoča, pri zadnjih državnozborskih volitvah pa je od 87 mandatov, ki jih je imela, dobila jih 65 šele v ožjih volitvah po milosti soc. demokratov oz. krščanskih socialcev. Liberalizem je bil navezan na politične privilegije posameznih stanov in zato ie z vsakim raz-irjenjem volivne pravice izgubil kos svoje politične moči. Tako tudi pil nas, kakor so pokazale zadnje volitve v drž. zbor in deželne zbore po vsem Slovenskem. Izgubil bo zopet pri občinskih volitvah na Kranjskem po novem volivnem redu iu boj za Ljubljano pomenja za slovenske liberalce hoj za. zadnjo trdnjavo. Par mestnih občin, ki se tudi že majejo, ne prihaja vpoštev. V liberalnih krogih samih se pojavlja neka dosadnost in naveličanost. Hribarja, ki mu jo stari občinski svet tako vneto obljubova.1 zvestobo, sploh ne kandidirajo več. Ž njim vred izgine vrsta bivših občinskih svetnikov, ki so danes ali nemogoči ali pa ne marajo več slediti slepi liberalni gonji. In vendar so gospodje tako slovesno proglašali, da morajo zopet kandidirati vsi bivši občinski svetniki! Temu se ne čudimo. TreznomisJeči trogi uvidovajo, da je bilo delo liberalne stranke deln za trennije brez dale-kovidnih načrtov za naprej. Njeno narodnjaštvo samo štafaža za volitve brez doslednosti! Zdaj zvezani z Nemci, kar jih ne ovira, da ne drže pismene pogodbe. Zdaj pobijajo svojim bivšim zaveznikom okna! Tavčar in Hribar morata prenašati mirno, da jima očita Eger v kazini verolomnost! Nemško-liberalna zveza je zavlekla v deželnem odboru rešitev vprašanja pouličnih napisov. O tem pričajo akti! Pri vsem tem narodnjaškem delu, proračunjenem na zunanji efekt, pri vseh narodnih veselicah in bakljadah, jo ljubljansko nomštvo ohranilo nemoteno svoje gospodarske postojanke in ima v rokah največjo obrt in največje trgovine. Uavno pozitivno gospodarsko dejanje liberalcev je — Glavna posojilnica! Slovenski liberalizem je brez zmi-sla *a socialno vprašanje. Pokazal je to, ko jc tako ostudno hotel izrabiti neuko ljudstvo v svoje politične namene takrat, ko se je prvič pri nas razpravljalo vprašanje starostnega zavarovanja. Ljubljansko šolstvo priča, kako malo zmisla je imela, ta gospoda za socialne potrebe širših mas. Skrblje-no je izvrstno za otroke kapitalistov, delavski otrok dobiva komaj to, kar zahteva postava. In pri tom še vzdržujejo »klerikalci« z beraškimi podporami za mestno občino veliko število šol (Marijanišče, Lichtenlurn, uršulinske vnanje šole)! Brez zmisla je bila gospoda na magistratu za rešitev stanovanjsko bede in ker se boje nekateri političnih posledic. Velike Ljubljane, se je naseljevalo ljudstvo krog in krog Ljubljane in ne v njej. Številke, so živa priča. Tuintam morajo gospodje sami dati našim ljudem izpričevalo, da kaj razumejo o socialnih vprašanjih, če tudi veljajo oficielno za idiote in tepce, kakor n. pr. »Jutro«, ki je priobčilo članek o dr. Krekovem referatu glede izseljevanja.. Koliko so vredne tirade liberalnih strankarjov o njih ljubezni do delavstva, kaže najbolj njih volivni jirodlog za 3. razred, kjer kandidira na prvem mestu dr. Tavčar, poznat kot odločen demokrat! Delavstvu je prepustila liberalna stranka v tem razredu mosta, ki jih no 1h> dobila, varna mesta pa prihranila ljudem, ki nimajo z delavstvom prav nobenih skupnih interesov. Saj kandidira v tem razredu celo tovarnar! Kako se razbije v meglo vse tisto bobnenje dr. Triiler-jevo v deželnem zboru in na raznih shodih! S. L. S. jc pa prepustila delavstvu 3. razred in kandidira na varnih mestih može, ki so jih izbrale delavsko organizacijo same! Gotovo jo, da ljudstvo čimbolj u videva neplodnost liberalne politike. Zato bodo zastonj vso fraze o narodujaštvu, o veleagrar-cih in klerikalcih! Ljubljana, pokaže, da zasluži ime: bela Ljubljana! Zrnu nasproti! Nadaljujemo poročilo shoda volil-cev S. L. S., ki so so zbrali cvetno nedeljo, 9. t. m., v »Ljudskem domu«. Z reklamacijami pridobili 224 glasov. Ivan Štefe je nato naznanil, da jo S. L. S. z reklamacijami pridobila 224 glasov, pozval je ono, katerim jo pridobila stranka volivno pravico, naj z vsemi silami agilirajo za stranko, ter jo nadaljeval: Liberalna, stranka, ki zdaj berači za glasove, se mi zdi podobna tistemu staremu beraču, ki jc bil nedavno pri meni v uredništvu. Ko sva so z možem pogovorila, odgrnil se mu je nekoliko raztrgani plašč, viseč preko ramen, in pokazalo so se pod plaščem skrite org-Ijice, kakršne vidite pri beračih na križ-pot.ih. »Kaj pa je to?« sem vprašal be-račka. »Gospod,« se mi je namuzal, »to jo pa za žandarje potolažit!« (Veselost.) Nekako taka je stara, sedaj tako beraška liberalna stranka. Z razglašenimi svojimi volilnimi orgljicami hodi po shodih in hoče tolažiti volilce,, katerim jo vsako loto napravljala volitve v — a. p r i 1 u. V spomin na to aprilsko stranko se tudi letos še enkrat volitve vrše v aprilu in volivci imajo najlepšo priliko, da sedaj oni pošljejo v april tisto stranko, ki jih je tokom dvajsetih let vsako loto poslala po aprila. Muzi-ka na starih liberalnih volilnih orglji-cah jo žo slaba, orgljice so razglašene. Obljube starih magistratovcev so bile vedno od danes do jutri iu pri tej svoji slabi navadi bodo ostali! Pri zadnji državnozborski volitvi je gotovo tudi vsak. dzmed vas dobil Hribarjevo vizitko s tistim sladkim naslovom: Vo-leblagorodni gospod! . . . (Veselost.) Koliko so bilo vredne take vizitke, naj priča samo en slučaj. V Trnovem jc dobil tako vizitko delavec-volilec. Njegova žena je bila vslecl to županove vizitke presrečna, tako počaščena, da jc nosila kazat to dragocenost vsem svojim znankam in da je mož moral voliti Hribarja, če je tudi majal z glavo. »Ta vizitka nam bo še enkrat pomagala,« jo odločila žena, vza zaverovana v ču-dodelnost Hribarjeve vizitke. Mož je potom dalje garal iu umrl na jetiki. V najsilnejši bodi jo žena s svojimi otroci šla na mestni magistrat, v rokah jo pa nesla županovo vizitko. Pred županovimi vrati jo jo. ustavil — Zancek. Zena ni prišla pred župana, kajti ko jo bil izvoljen Ivan Hribar za državnega poslanca ljubljanskega, je menda izšlo povelje, naj se s tistimi vizitkami ne spušča ljudi pred Njegovo obličje. (Klici: Tako jc bilo tudi v drugih slučajih!) Nemci na magistratu. Da bi ohranili svoje neomejeno gospodarstvo na ljubljanskem magistratu. farbajo liberalci Ljubljančane na najrazličnejšo načine. Nekaj volilnih laži nasprotnikov jc žc pobil pred-govornik. Ena laka volilna laž je, da bi bila Slovenska Ljudska Stranka kriva, da pridejo tudi Nemci v občinski zastop. Liberalci so, ko je bil še stari volilni red, priznali Nemcem pravico. tla pridejo na magistrat. To pravico so Nemcem podpisali liberalni pr- | vaki in Hribar je že nosil okoli vizitko ! »Burgermeister der Stadt Laibach«, li-i beralci so bili, ki so to Nemcem pri-; znali Še po starem volilnem redu, sedaj se je pa volilna pravica razširila. Ali mislijo liberalci, da bi radi pat ljubljan. Nev.icev nikdo več do sodnega dne volilne pravice dobiti ne smel? (Veliko pritrjevanje govorniku.) Če pa voli pri razširjeni volilni pravici vsak, ki jo tri leta v Ljubljani in 24 let star, potem je očividno, da ljubljanskih Nemcev pohrustati no moremo, dasi bi jih radi. (Veselost.) Treba je samo gle-.dati, da ljubljanski volilci ne pošljejo zopet v občinski svet ljudi, ki so pripravljeni vsak hip Nemcem podpisati kak o pogodbo, ki so to stvar jiroslav-Ijali na javnem shodu v svoji čudni narodni morali celo za politično pametno delo! Trobojna zastave Slovenske Ljudske Stranke pa je čista in čisto jo ponesemo na ljubljanski magistrat, kjer jo zasad"mo, da bo plapolala dokler bo stala bela Ljubljana! (Veliko navdušenje.) Brezobzirnost in. krutost na prapora liberalne stranke. Te dni je bilo v »Slovenskem Narodu« u liberalni stranki zapisano: »Brezobzirnost in krutost smo zapisali na svoj prapor.« Da — to so iabricirali ves čas svojega gospodstva na magistratu, to je bila vsa njihova »gospodarska umetnost«. To brezobzirnost in krutost so posebno čutili obrtniki, ki imajo sedaj lepo priliko, da se je zne-be. Skrbeii so pri službah za svojo žlahto in kimovee, ljubljanski sinovi pa so morali čakati pred vratmi. O Prcdovieu so govori, da ima v žepu kar sedem koncesij, o Viki Rolirmanu in drugih pa jo itak znana stvar. Kako so na magistratu stali na glavi. Poleg brezobzirnosti in krutosti pa jo bilo njihovo glavno svojstvo šo ošab-nost. in napihnjonost. V tej so bili časih celo komični. Ko sc je bližala Evropi kolera, je n. pr. župan Hribar dal v vse liberalne, časopise, da je on zdravstvenega svetnika K r a j ca poklical k sobi in mu dal »vsa potrebna navodila«. Pomilovalno smo takrat gledali na g. dr. Krajca (Veselost,i v vlogi višjega zdravnika so nam je zdel Ivan Hribar nekak' tak padar, kakršne večkrat šc po deželi preganjajo. (Veselost.) Potem pa ni bilo toga čudnega padarja več na ljubljanskem županskem. stolcu, Ljubljani so jo pa bližala kuga in potem koze. Takrat smo bili vsi mnenja, da sedaj mora biti vseh Ljubljančanov konec, ker no bo Hribarjevih navodil. Pa so prišla samo navodila zdravnikov.pa smo še ostali Povesi o dveh meslil Napisal Charles Dickens. Iz angleščino prevol Izidor Cankar. Leposlovna ' njižnica 0. Založila Katol. Bukvama. Toga piruha je naše slovstvo lahko veselo. Dickens je pisatelj svetov, slave in je častno vstopil v knjižnico vseh evropskih jezikov. V slovenskega ga jo uvel Izidor Cankar s prevodom toga romana o dveh mestih. Dickensov življenjepis nam razodeva, da ne bo torišče njegovih povesti vonjavi in blesteči sa-'on, ampak predmestje in tesna ulica. Sam je raste] v revščini, se boril za kruh kot pisač, se lotil pisateljskega ^oklica kot duhovito dovtipen podlist-kar in končal svojo pot kot, umetnik 1. 870. Ta roman je dovršil nekako deset, et pred smrtjo in ga šteje kritika k najboljšim njegovim delom. Za našo azmere bi bilo težko izbrati izmed njegovih spisov drugega, ki bi bil bolj prikladen od tega. Zakaj odzadje te zgodovinske povesti je svetovnozna.no, je tista krvava zarja, ki je obžarila poii-fično in duševno obnebje prod franco- sko revolucijo, in so je razlila za časa njenega izbruha na visoki poldan kot roka človeške krvi. Pisatelj s čudovito ironijo, s frapantnimi slikami, kakor iztrgano jedro, označi duha, miljo, življenje, dejanje in nehanje salona in ulice, trpljenje to jn razkošje onega, da se kot železna posledica tega mora pojaviti revolucija, ki jo nujna z vsemi grozotami. kakor so jo spremljale. Pariz in London to sta mesti, o katerih je podal pisatelj duševno analizo. Brez prigovora se lahko trdi, da je to Dickensovo delo med noštovilnimi, ki so tičejo revolucije, ono izmecl onih, ki brez pretiravanja. in brez iskanja no efektu uprav zato tako čudovito učinkuje, ker ti pisatelj z mrzlo logiko in realizmom pove in nariše dejanje in njega železuopo-trebni razvoj, da ti zagomaze mravljinci po hrbtu. S samo to knjigo bo našel vsak več ključa do razumovo burnega konca osemnajstega veka, kakor mu jo pa morejo dati vse s številkami in imeni natrpano šolske in nešolske knjige. To jo zgodovinsko ozadje. Na tom pestrem dnu so pa odigrava roman, ki jo spleten iz knjig raznih človeških življenj tako pestro in tako naravno obenem. da stopajo posamezni značaji prod bralca vselej že prvič tako jasno opredeljeni, da jo njih značaj sam žc utemeljitev nadaljnega razvoja. Kot ve.hementni kontrast — to je pač temeljna ideja pisateljeva — kontrast na dogodke pred revolucijo, ki jih tudi ni narokavala ljubezen in pravica marveč osveta in zver v človeku — kot velic-mentni kontrast blago vesti izzveni na koncu smrt Svdnev Cartona na giljotini, ki so je žrtvoval prostovoljno, da jc o tel življenje drugemu in vrnil ženi moža, otroku očeta . . . Ta konec zado-ni kakor mehka harpa, in njena pesem so dvigne, nad hreščeči hrup človeške zlobo, na zapadli se pojavijo žarki očiščeni in obetajoči lepšo jutro. Omenili nam je tudi prevoda. Po pravici trdim, da imamo malo I ako dobrih prevodov v Slovencih. Jo nekaj posebnega pri nas, da sc vsak šo tako malo izviren in duhovit literat kar boji prevajanja. ker bi si s takim delom menda oskrunil svoj nimb namišljeno izvirnosti. Angleži cenijo tako dobre prevode, da plačujejo s cekini ono samo, stran. In prarv imajo. Ni šala dober prevod. Zato so pri nas niso sramovali in so ne sramujejo najboljši slovstveniki prevajanja. Vsak naj veselo seže po tem literarnem daru, vžitek mu jo zagotovljen. Fr. S. Finžgar. Zadnji dnevi dokiorjn Ivana pl. Fraze. Spisal Argentinoljub. Velika dvorana. Volivni shod. V ospredju stoji nekaj ljudi, ki so visoko zapeti, da so jim ne vidi v obraz. V ozadju jt- nekaj mesarskih hlapcev. Ivan pl. Fraza stoji na odru, na mizi je velikansk kozarec vode in veliki zvon sv. Štefana., s katerim opominja predsednik shoda častite volivce k redu. Pl. Fraza govori: »Častiti mi volivci in žlahtni gospodje! Šo nekaj misli mi jo leglo v srce in duša mi jc prepolna ljubezni do vas, da bi si mogel kaj, da hi jih. no blagoizvolil povedati vaši visokorodnosti. Očita se stranki, ki si jo dovolila, da kandidira mene, da je mrtva. — Častita gospoda sla v noga stolnega mesta devete dežele črnega Pekla, vprašati si dovoljujem vaše mehko duše, jo li to istina, ali nc?! Na cenjenih obrazih in blagorod-nih očeh vam vidim, da ni mrtva stvar, ki so je trudim zagovarjati. Kako naj bo stranka mrtva, če se jaz ]x>nižam in si potegujem zanjo. — Nikakor no! Greh vseh smrtnih grehov bi bil, če bi kdo trdil, da na vrteli našo stranke ne raste več rožmarin in da so se uosušil» brez kftge in koz! (Veselost,) Hribar, ki je dajal »zdravstvena navodila«, pa se pri tem ni brigal za nekaj, kar bi res lahko razširilo po Ljubljani kolero in kugo — zn škandalozne razmere v mestnih ledenicah. (Burno pritrjevanje.'* Treba jo bilo šele nas, da smo odločno podrezali v to zadeve. Ni se brigal za e< stno snažen jo; Gorjanci, ki so bili zadnjič pri Žumrovem pogrebu, so s ponosom povdarjali, da je. župan Žu-mer jim napravil lopšo cesto, kakor jih imamo marsikje po Ljubljani, takih cest, kakor je Martinova cesta in pot, do pokopališča pa sploh nimajo. — Skrajni čas je, da naši zastopniki iz-poslujojo boljše ceste tudi v Ljubljani. (Burno dobravanje.) Ne bilo bi tudi čudno, čc bi so po Ljubljani razširilo epideniične bolezni, čo bi šo dolgo vozili po Ljubljani tisti škandalozni vozovi za smeti, ki bi bili že davno odpravljeni, če bi ne bilo treba toliko denarja za. Hribarjeve spominske plošče, ki so bile menda potrebnejše, kot pa ureditev pobiranja smeti. Povsod so liberalci v občinskem gospodarstvu stali na glavi. Najdražje meso za davkoplačevalce. Liberalno časopisje vpije, da mi iSelamo draginjo, da smo veleagrarci. (Smeh.) Ne, tako neumni pa nismo, da bi samim sebi delali draginjo, kdor pa je zasledoval delovanje bivšega občinskega. sveta, ve. da ni nič storil za ureditev preskrbe živil. Sedaj, ko je prišlo argentinsko meso v Ljubljano, je bilo mogoče ga celo prodajati z cenami domačega mesa in namestu revežev, so dobili veliko množino toga mesa večji restavraterji, ki pa radi tega cen go-ljaža niso nič znižali. Kako se tržni komisar Ribnikar razume :na draginjo, kaže njegovo kričanje, zakaj »Gospodarska. zveza« kupuje vole tudi izven Kranjske. Gospod Dolfe Ribnikar menda ne ve, da če bi »Gospodarska zveza« vse vole na Kranjskem pokupila, bi bila še večja draginja in mesarji bi meso šo dražje dobili. Meni sc zdi, da raajdraije meso, kar ga imamo v Ljubljani, je za davkoplačevalce Adolt' Ribnikar. (Veselost.) To menda sam že ve, nato je haje že pričel praviti okolu. da ako pridejo »klerikalci« na magistrat, da se »on odpove«. To bi bilo jako pametno. Potem bo Ljubljana dobila, vsaj i Z p r a; š a ne g a tržnega komisarja, kakršnega tako veliko mesto potrebuje. (Tako jo!) Obljubujemo Adolfu Rib-A nikar ju. da se bomo posebno brigali za " tržne razmere, kajti od Ribnikarjevih fraz in Ribnikarjeve agitacije ljudje ne morejo biti siti. (Odobravanje.') S stranko, ki kaj ima, ne pa z ono, ki nič nima! Na liberalne letake, ki jih sedaj liberalci razpošiljajo po Ljubljani, je ie dal krepak odgovor predgovornik. Dovolite mi, da se dotaknem najbolj debelo tiskane stvari. Tu čitam na 'Ribnikarjevih letakih o dPsetmilijon-skem posojilu: Odločni in napredni občinski svet ljubljanski je ona sila, ki bo odločno ugovarjala klerikalnim nakanam in zahtevala, da se tudi Ljubljani da primerna odškodnina iz takih velikanskih vsot. — Tu pa nekoliko počakajmo! Vsak Ljubljančan je lahko tako pameten, da bo volil s tisto stranko, ki kaj ima, ne pa z Adol- fom Ribnikarjem in njegovo stranko, ki nič nima! (Tako jo!) Poton\ bo tudi Ljubljana deležna dobrot. Na naše besede bo Slovenska Ljudska Stranka kaj dala, na Ribnikarjeve pa prav nič! (Tako je!) Kdor hoče sebi dpbro, naj voli s Slovensko Ljudsko Stranko! Kakor se ji bo posojevalo, tako lio vračo-vala. Razglednice »Jutroveev«. »Jutrova« gospoda je izdala za volilno agitacijo neke razglednice, na ka iori je naslikana razcapana Ljubljana. Taka bi postala Ljubljana pod liberalnim gospodarstvom in Ljubljančan je bi morali kmalu tako raztrgani okolu hoditi, ako bi šo dolgo skrbeli zanjo stari magistratovci. »Jutrovci« so izdali razglednico, na kateri »dr. šusteršič lovi Ljubljano«. Tu so se pa zopet urezali. Na razglednici sc dobro vidi, da manjka silno malo, da jo res dobi. (Veselost. Tako je!) Eno razglednice pa niso »Jutrovci« izdali: narisali naj bi nanjo svojo skrevljeno stranko, katero morajo na vse strani podpirati, da sc ne podere. Ta stranka je nekaka taka kot kroparski Putapaja. (Veselost.) Ta mož jo bil silno skrevijen. Nekoč se jc usilil župniku, ko se jo selil, in je zagrabil za stekleno uro, da mu jo ponese. Župnik mu je branil, pa Putapaja sc jc postavil in dejal: »Gospod fajmoštor, nič se ne bojte, saj vidite, da sem od vseh strani podprt.« (Veselost.) Mož je nesel uro, pa se je tudi pošteno prevrnil. Tako se bode. tudi liberalna stranka s staro magistratno uro prevrnila in naj se dela sedaj šo tako »podprto«. (Veselost.) Putapaja je nekoč sodniku v Radovljici, ki jo pri neki pravdi »glihal« ljudi, dejal: »Gospod sodnik, vse lahko poglihate, mene pa nikoli nc bodete.« (Veselost.) In poglihati se no da tudi več liberalne stranke. Revež, ki so nanjo opira, padel bo ž njo! Pravico trpečim in zatiranim! Mi ne bomo sledili liberalnemu geslu brezobzirnosti in krutosti, na naši zastavi jc geslo: Pravico trpečim in zatiranim! (Burno dobravanje.) Sedaj morajo enkrat nižji priti na vrsto in vsi ti bodo v S. L. S. dobili svojo odkritosrčno zastopnico, v občinskih zastopnikih našo stranke svoje odkritosrčne prijatelje. Tisti časi so minuli, ko je mogel en občinski svetnik kričati na uslužbence: »Štirinajst dni boš v službi!« in ko je občinski svetnik vpil na uslužbence, ako niso pustili vtiho-tapljaii mesa, ko je Človek prišel v nevarnost, da ga spode, ako je na mitnici z liberalnim doktorjem tako postopal. kakor z navadnim davkoplačevalcem ! Proti terorizmu! — Na belo nedeMo — bela Ljubljana! Liberalci mnogo zaupajo svojemu terorizmu, pa tudi s tem mora enkrat biti konec! Posebno naj ljubljanski davkoplačevalci z glasovnicami v rokah napravijo konec terorizmu lbe-ralnega časopisja! Noben trgovec in obrtnik ne more želeti, da bi se ta terorizem ohranil. Enkrat ogrize enega, drugič drugega, vsem skupaj pa je pisava liberalnega časopisja silno škodljiva za gospodarski razvoj Ljubljane, ki potrebuje mirnega razvoja, ne pa liberalnih kričačev. Oklenite so stranke, ki ne kriči praznih stvari, ampak vedno svojo besedo drži! (Tako je!) Obljubila je, da bo prevrnila magistralna korita in prevrnila jih jc s prvim svojim korakom proti mestnemu magistratu. Ni sile, ki bi zavrla pot Slovenske Ljudske Stranke na mostni magistrat ljubljanski! (Veliko navdušenje.) Vse, kar misli v Ljubljani, prekinja prepr čanje, da se na magistratu nekaj mora spremeniti. Vsi, ki ste s starim magistratom dovolj poizkusili, vodite: Volitev je tajnal Naše čete so urejene, preveva jih pri naskoku vesela zavest, da nTmamo nič izgubiti, pač pa samo pridobiti, nasprotniki pa trpko čutijo, da lahko vse Izgube. Na belo nedeljo — bela Ljubljana, da bomo resnično mogli vzklikniti: Slava, slava resnično beli nail Ljubljani! (Navdušeni živi© - klici, dolgotrajno odobravanje.) vstala v Manili. Odstop skadrskega valija. Iz Soluna se poroča, da je odstop skadrskega turškega valija, Bedri paše, odobren. Javno so razglaša, da odstopi zaradi bolezni, a to bolezen vsi dobro umevajo, ker znajo, da je »obolel« zgolj zato, ker ni bil čisto nič pripravljen na to, da se Albanci upro. Poročila o bojih Albancev s Turki. Muhidin beg je napadel in bombardiral vstaše pri Kurudereju. Turki naznanjajo, da bodo kastratiško okolico kmalu pomirili, a sami tega ne verujejo, ker splošno vstaši zmagujejo, dasi Turki slikajo položaj kot zelo ugoden zase. Turki sami priznavajo, da so izgubili v zadnjih bojih 14 mrtvih in 19 ranjencev, med njimi tudi enega častnika. Tuzi zopot obkolili vstaši. — Veliko turške izgube. Iz Carigrada se poroča, da so vstaši zopet obkolili Tuzi. Pri Ko tonu so koncentrirali veliko turških vojakov. Izgube Turkov so zelo velike. Italijani prevažajo turške vojake. Na italijanskih ladjah »Iolantha« in »Malfatta« sta so pripeljala dva turška bataljona v Skader, da prihito na pomoč posadki v Šinu. V Damičinu je koncentriranih 1500 močno oboroženih Albancev. črnagora zanikava mobilizacijo, obenem jta poziva Črnogorce pod orožje. Uradno se poroča iz Cetinj, da ni res, da Črnagora mobilizira. Res je le, da je Črnagora pomnožila mejno stražo tam, kjer divja vstaja, da more varovati nevtralnost. Črnogorski kralj in vlada hočeta čuvati mir in ostati nevtralna. Iz Soluna se pa poroča, da je došla v Solun neka italijanska ladja, na kateri se je vozilo veliko Črnogorcev. ki so jih pozvale vojaške oblasti, naj so. vrnejo v domovino. Črnagora je baje ukazala, naj se vsi v Turčiji bivajoči Črnogorci takoj vrnejo v domovino. NAPADI NA SRBSKO ZUNANJO POLITIKO V SRBSKI SKUPŠČINI. Dne 11. t. m. jo razpravljala srbska skupščina o srbski zunanji politiki. Ob tej priliki je poslanec Porič oslro napadal srbsko zunanjo politiko in oči:«] vladi, da njena politika ni dosledna. Stremljenja po srbsko-bolgarski carinski uniji sp dovedja, da so ie sklenila neugodna trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Kralj Peter je odlikoval tistega, ki je izvedel.apeKsijo Bosne in Hercegovine. Predsednik Nikolič opo-minja govornika, naj ne vlači krone v razpravo. Peric nato nadaljuje: Srbija se ne more opirati no na trozvezo in ne na tripelentehto. Pomoč Rusije je nezanesljiva, ker jc v Potsdamu celo svoje prijatelje zapostavila. Rusija postopa s Srbijo kakor s kakšno azijsko provinco ali ?. Marokom. Turško-srbsko prijateljstvo je anomalija, ker so Turki naravni sovražniki srbskega ljudstva. Nestalnost srbsko zunanje politike povzročajo naprotstva. mod ministrskim predsednikom Pasičem in zunanjim ministrom Milova.novičem. Pasič zastopa orientalsko šovinistično, fantastično stališče, medtem ko je Milovanovič kot evropski radikalec bolj dostopen realni politiki, a pri tem nc kaže nobene stal-nosti. Zunanji minister Milovanovič je izja vil, da mod Pasičem in njim ni na-sprotstva. Gjurič so jo pa zavzel za Rusijo. PORTUGALSKE VELEIZDAJALCE je sodilo minoli petek vojno sodišče. Generala Pedro in še deset drugih častnikov so oprostili obtožbe, da so pospeševali monarhistično vojaško zaroto, šest častnikov jo dobilo 4 do 10 letni zapor, dva uradnika vojaške intendature bosta pa zaprta po šest mesecev. DVE VLADNI REFORMI NA PORTU-GALSKEM. »Reichsposl« objavlja baje zanesljiva poročila o zelo rosnem položaju na Portugalskem. Poroča: Na severnem Portugalskem so vojaki odkrito prestopili k monarhistom. Vlada je zato tja poslala mornarje, da agitirajo za njo. Zanimivo je, da so prebivalci po gorah šele pred nekaj tedni zvedeli o tem, da so je proglasila republika in da so izgnali kralja. V severnih pokrajinah bivajo še tudi redovniki, kakor da bi portugalska vlada ne bila izdala odloka, po katerem sc, preženejo redovniki. Republika na Portugalskem šo vedno ni pripoznana. BOJ V CANILASU NA ŠPANSKEM. Španski ministrski predsednik Canalejas pripoznava, da je bila mala re-publičanska vstaja v Canilasu. Prebivalci jezni zato, ker se jim je zaplenila živina, so s klici »Živio republika!« šli pred orožniško vojašnico. Med prebivalci in orožniki se je unel boj. Padli sta dve osebi. Vlada je odposlala vojake proti jugu. MAROČANSKI VSTAŠI OSVOJILI MESTO TASA. Iz Tangra se poroča, da so maro-čanski vstaši osvojili mesto Tasa, ki ni daleč od Feza. MUSICA SACRA V STOLNICI. Na veliki četrtek ob osmih; Missa in hon. s. Caeciliae in gradual »Christus factus est«, zl. A. Foerster, ofertorij »Dextera Domini«, zl. Jos, Om&čka. — Na v e 1 i k i p e t e k: I m- beli nagelčki domorodnega delovanja v est.etsko-narodno-nolitično-meščan-sko povzdigo blagoslovljenega blagostanja. — In to delo. ki ni majhno delo, ker je ravno veliko delo, ki se ga drže kristali potu, ki smo ga blagovolili pretakati v vašo korist in našo ljubezen, ne bo prenehalo sedaj, če nas počastite z vašimi »od jekla tršimi« glasovi. Nc bo, in naj udrihajo strele iz jasnega horiconta na nas; no bo! Blagorodno mojo besedo na. to, da ne bo! Saj no sme! Obljubljam tu, iz tega govorniškega stol ca doli. da. bom storil za vas to in ono, ono in to. Naj si dovolim skicirati samo nekaj miniatur svojega zamišljenega dola. Obljubljam, co bom izvoljen, da presadim nežno cvetočo rožico orijen-talske kulturo k nam v deveto deželo; obljubljam, da bodo stali trije pari čevljev le tri krone, ker bodo obrtniki primorani delati za tako ceno, ker če no, si bodo dali delati vsi boljši sloji na Ga.urizankar.iu obuvala; obljubljam, da toča ne bo pobila sedem in pol lota lopo so zibajočega pšeničnega polja v slavni naši okolici; obljubljam, da so l»o sezidalo pri nas enajst šol in da bodo šo te tako majhne, da bo v toku par lot treba sezidati še enajst novih: obljubljam, da, se bom blago-izvolil potezati za to, da pride za voditelja tukajšnje šole za kemično analizo slavnega Viktorijanskega vina in rožnatovega piva sem priznana kapaciteta, veleslavni dr. Zamašek; obljubljam, da bo cvelo blaeostanjc vseh slo- jev v takih pestrih barvah zlatega mla-dolotja, da bo imela vsaka devetodeže-lanka najmanj devetdesettisoč dote, česar gotovo nooženjeni gospodje davkoplačevalci ne bodo zamotali; obljubljam, da bo sreča sreč sipala svojo poljube na delavstvo, ki sedaj strada in spi na svoja stara leta, ko onemoglo roko ne morejo več pometati prečasti-tih ulic naše domovine, spanje gladu in bede; obljubljam, da bo dahnil gospodarski procvit na lice žepov in port-monejev rubinasto rdečico po dolgi, mučni bolezni; obljubljam, da sc bom v vseh strokah, v vseh panogah, v vseh paragrafih, v vseh miljejih. v vseh razpoloženjih, v vseh stvareh potezal kot mož, ki ima čelo čisto, kot jutranja rosa, ki jo jo rodilo mlado jutro, ki je došlo k nam izza gor, za. vas, za vaše rodbine, za vašo očete, za vaše matere, za vaše sinove in hčere notri tja do desetega kolena. Čo ima. kdo iz vaše velerodne srede šc kake željo, kar stopi naj k meni in rad bom delal tudi zanj, kot delam za vsakogar, kdor je vreden sin našega milega devetodeželskega. naroda. Prišla jo k meni pravljica iz daljnih dni. Lepa in nepopisna tako, da sem io vzljubil, da som jo gojil in da sem jo negoval. Oči so ji bili zlati cekini, roko čast in slava, bujni život zadovoljstvo, ki izvira iz delovanja za druge, fini laski so ji bili omama, ki je niti opij no zmore lopšo in bolj omamljivo; — ta pravljica, ki se jo potrudilo prod rno, jo bila velečatftita, od vas mi ponudena. kandidatura. In rekel sem si v zadnji špranji svojega nedostopnega, srca: no boš, zakaj pravljica si in nisi življenje! Pa so mi povedali, da je življenje in še lepo življenje. In verjel sem jim, da je tako nepopisno lepa, kot nohti indijskih krasotic, kot rože, ki rasto na gredicah boga Viclipuclija, kot diamanti v kroni homerskega Eneje, kot sloveči okopi starega Babilona: in privil sem to pravljico nase in rekel sem ji: zate mandat srčno kri--Vsi oni, ki jim razum ni terorizem, ki jim bije srce v čistem ognju ljubezni do domovine, ki so vneti za to, da dospe naša dežela do tja, od koder ne moro več naprej — do onih višav, kjer ni več življenja, ampak samo še hrepenenje, so možje, kateri ljubijo meile in katere ljubim jaz. — Zato upam, da rno blagohotno počaste s svojimi glasovi! Borba proti meni je velikanska, ogromna, gorostasna, fanatično razbeljena in peklensko hudobna. Kaj so vso žo meni očitali?! Zadnjič, je pisalo neko lopovsko glasilo doslovno to-le: »Dr. Fraza jc mož silno intePgen-co. Veroval bi, da je Radecki pobil lota 9. po Kr. združeno asirsko-feničansko vojsko pri VVaterlooju, dasi mu je Cezar nasvet oval, da naj sc nikar ne bojuje zoper portarturskoga poveljnika Stoselna.« če ni to vrhunec barabstva, potem no vem, kaj je hudobija. Ko vendarle vsak izobraženec ve, da je Radecki 2i-Vel v XIX. stoletju, da je bila lota 9. po Kr. bitka v teutoburškem gozdu, da Asirci in Feničani niso bili nikdar združeni, da se je Napoleon vojskoval pri Waterlooju in da loči Cezarja od Stosla blizu dva tisoč let . . . To ve vsak olikanec in prepričan sem, .da celo vsi preslavno navzoči vedo to. Ta ignoranca, ki se jo vtika meni v žep, je inteligenca mojih nasprotnikov! Od takih ljudi ne maram glasov! Od vas bi jih pa rad sprejel! Končam: Kot hrast na gori bora stal m bom kljuboval vsem nakanam, ki bodo butale ob mene. Kot trdna skala bom varoval vaše interese, ne bom se ganil niti za prst, niti za las, niti za en sam molekil s svojega mesta: to vam obljubljam, prisegam in verujte mi, da bodo preje tekle reke od svojega izliva do izvira nazaj, kakor bom pa jaz odstopil ocl svojih potov, kot sem jih hodil doslej vedno in kot jih bom tudi odslej, v vašo zado-voljnost in svojo tolažbo, da sem storil za vas, kar je bilo v mojih skromnih močeh. Zato prosim, če me smatrate za vrednega, za cenjeno glasove. Odkrito som povedal svoj program: no bojim se vašo sodbe! Dr. Fraza je spil na en dušek ccl kozarec vode, si pogladil svojo dolgo kostanjasto brado in sf položil roke na trebuh. Dvorana se je spraznila. V kotih je nekaj mož spalo, Tam prav zadaj je jokal nekdo. Dr. Fraza stopi k njemu in ga vpraša: »Povejte mi cenjeni, znkaj jokate, karn so šli tovariši?^. properta, zl. Vittorla, Adoramus te, Christe«, zl. Wesselack. — Na veliko soboto pri sv. maši o pol detetih: Missa Mater Dolorosa, zl. Jos. Gruber, psalm »Con fi temin i« in trakt »Laudate«, zl. A. Foerster. — Popoldne ob štirih pri svečanem vstajenju: )va responzorija: »Angelus Domini« in »Cum transisset sabbatum«, zl. St. Premrl, »Aurora«, zl. Witt, To Deum, i\. P. Ilug. Sattner, Regina coeli, zl. louša, Tantum ergo, zl. Goller. — N a velikonočno nedeljo ob desetih: Missa V. v F, zl. dr. Ant. Faist, tiradual »Haoc dies« in sekvenca »Vic-timae paschali«, zl. A. Foerster, ofer-torij »Terra tremuit«, zl. Filke. — N a v e 1 i k o h o č n i ponedeljek ob desetih: Missa Loretta, zl. V. ftihovsky, gradual in sekvenca, zl. A. Foerster, pri ofertoriju »Angelus Domini«, zl. St. Premrl. Občinski red in občinski volilni red za mesto LJubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«. Dnevne novice. + Za Veliko noč za pirhe so poslali »Slovenski Straži«: Somišljeniki v Tržiču u s t a n o v n i n o 200 K; duhovščina novomeške dekanije ustali ovni n o 200 K; župljani v Vavtivasi pri Novem mestu 30 K. — Bog živi vrle darovalce, ki so si izbrali čas vstajenja, cla pošljejo obmejnim bratom vesel velikonočni pozdrav in izdatno podporo. Slovenci, posnemajte jih! Tudi naš narodna meja, polna, bridke usode, naj ima lepo Veliko noč. Pripravimo našim bratom na meji praznik veselja, vstajenja in zmage! -I- Deželni glavar pl. Šuklje je odpotoval v Dalmacijo, kjer ostane črez praznike. + Voditelji »Glavne posojilnice«. Gospod Josip Turk, eden glavnih prvakov »Glavne posojilnice«, nam je poslal ta-le popravek: P. n. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Glede na notico »Za kulisami Glavne posojilnice«, priobčeno v »Slovencu« z dne 8. t. m., zahtevam v smislu § 19. tisk. zak., cla priobčite v zakonitem roku in na zakonitem mestu sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem jaz na podlagi kakega : odprtega tekočega, računa« postal dolžan imenovanemu zavodu 90.000 K in da ta svota ni zadostno ali prav nič zavarovana, tako cla je ta denar več ali manj izgubljen za posojilnico. Ni res, da sem pustil jaz v svrho, da bi se od mene še manj zamoglo dobiti, v zadnjem trenutku, to je decembra 1910, vknjižiti 20.000 K za svojo soprogo in da sem tako še neposredno pred oliciolnim proglašen j cm poloma razpolagal na škodo drugim s svojim premoženjem. Res pa je, da sem imel pri »Glavni posojilnici« meničnega dolga nekaj nad 83.000 K, katerega sem do zadnjega vinarja v gotovini izplačal že li. marca t. 1. — Ljubljana, dne 11. aprila 1911. — Josip Turk. — Ker nam je na tem, cla se o »Glavni« vsa resnica izve, smo pokazali popravek dopisniku. ki nam je ono noico poslal, in s stališča, da jc treba čuti oba zvo- In nekdo mu je odgovoril: »Jokam, oh, in jokal bom še cel teden, ker me je sram, cla so ravno meno obhodili somišljeniki na zadnjem shodu zaupnikov, da som moral dr. Frazo kot edinec poslušati do konca! Strašno me ščiplje po trebuhu!« Dr. Fraza se jo blagovolil razkora-čiii pred njim: »Kaj govorite, poglejte, kdo stoji pred vami!« Pogledal jo tisti nekdo v njegov lepi obraz. Strah mu jc sedel na okamenelo lice. »O, oprostite, žlahtni gospod, nisem videl, kdo govori z mano!« »Zakaj si jokal?« zarohni dr. Fraza. i»Ker ste sc mi smilili, ko so vam delali tako krivico in rekli, da niste Brama ali Buda.« »Hlapec, na kolona pred me, poljubi mi nogo!« Nekdo je pokleknil preclenj in mu poljubljal črevlje. Dr. Fraza pa je bil vesel, ker jc videl prepričanega somišljenika. Kot mož, ki pozna, usmiljenje, je odpustil onim, ki so odšli iz dvorane med njegovim govorom; ocl onih, l 8. uri zvečer. lj Sestanek volivcev in volivk S. L. S. za kolodvorski i 11 š e n t -j) e t o r ski o k r a j b o jutri, v četrtek ob pol 8. uri zvečer v »R o k o d c 1 * s k e 111 d o 111 u«. Somišljeniki iz teh okrajev, pridite v obilnem številu. Tudi i/ drugih okrajev dobro došli! Poroča deželni odbornik dr. Ivan Zaje. Ij Imeniki volivcev za državno* zborske volitve. Po veljavnem volilnem redu za državni zbor mora vsakdo, kdor želi, da se mu izroči izvod razmnoženega imenika v o 1 i 1 c e v za d r ? a v n i z b o r, to naznaniti mestnemu magistratu v osmih dneh po razpisu volitev. Iver je bila sedanja volitev razpisana 7. t. in., poteče rok za priglasitev za volilne imenike vso b o t o, dne 15. t. 111. Priglasitev nalaga priglasilcu dolžnost, cla naročeni imenik prevzame ter da plača stroške, ki odpadejo na napravo vsakega posameznega izvoda. Osem dni po priglasitvi vplačati jc pri mestni blagajni polovico napravnih stroškov, ki utegnejo znašati približno 40 K za vsak imenik vseh volilcev mesta Ljubljano za državni zbor. Tiskani imeniki morajo biti na razpolago od začetka reklamačnega postopanja. Na tc določbe opozarjamo interesovano občinstvo. lj Anastazij Griin ia Ivan Tavčai. Skrajno otročjih reči se polaščajo liberalci v sedanjem volivnem boju, ko se gre za to, da se napravi konce, dvajsetletni gnjilobi in korupciji na ljubljanskem magistratu. Dr. Tavčar je, kakor »Narod« poroča, na shodu pri Grčarju napadel deželnega glavarja pl. Šuk-kljeta, češ, da je v soboto v kranjskem deželnem odboru stavil predlog, naj nakupi »spomenik« Anastazija Gruna, ki pa ni noben spomenik, ampak, kakor jo dr. Tavčar sam rekel, lc »skromna glava pesnikova«, ki jo je izdelal nek kipar v Gradcu in ponudil kranjski deželi. To je dr. Tavčar navajal kot dokaz, »kako so slovenski klerikalci priklenili svoj voz na nemško politiko«. — Vidi so, da gospod dr. Tavčar prihaja v leta in mu zato tudi veliko ne zamerimo, če posta.ja otročji, ,zameriti bi lo bilo, če bi se res kje kako bitje našlo, ki na dveh nogah hodi, pa bi se na tako neumnost vsedlo. Kar se namreč glave Anastazija Gruna tiče, jo jo deželni odbor za 200 K kupil za deželni muzej, kamor spada, ker je bil Anastazij G run kranjski rojak in znamenit pesnik. Saj ima muzej tucli njegovo sobo in opravo, kakor ima 11. pr. tudi sliko Deschmannovo ali celo njegov doprsni kip, če se ne motimo. Tako stvar potem clr. Tavčar navaja »kot značilen dokaz za vse našo sedanje ko-ruplne razmere!« Kaj pa bi bilo n. pr. črez. recimo, petdeset let, ko bi Ivan Tavčar že v grobu ležal, pa bi kdo v deželnem odboru predlagal, naj se mu spomenik napravi? Ali bi ne bilo zelo verojetno, da. bi takrat kdo vstal in z istimi besedami kakor je Tavčar pri Grčarju dejal o Anastaziju Grtinu, Tavčarja takole označil: »In naj bi bil ta človek še tako velik pisatelj, za nas, Slovence, ni imel nobenega pomena; kot politik pa ima za nas ta pomen, da mu no moremo ohraniti dobrega spominu, ker jo kruto žalil slovenski na- rod in na, Laraoski način hotel osmešiti probujajočo sc slovensko narodno zavest, pri tem pa. osmešil pred razum-ništvom celega sveta samega sebe in onečastil svoj umetniški in politični Javorjev venec, ko je dvakrat podpisal pogodbo z Nemci.« — Kaj pravite k temu, gospod dr. Tavčar? Saj ste ravno vi tisti, ki je slovenski liberalni voz priklenil na nemško politiko in ta voz potrpežljivo, uklenjen v nemški jarem, vlekel, dokler ni S. L. S. slovenske politike iz tega voza izpregla! Tavčarjeve neslanosti po različnih luknjah so res take, da bi se smrtno pregrešil zoper zdrav razum, kdor bi šel take ljudi poslušat in volit. lj Podgoršek in bivši občinski svet. Prof. Dermastija je rekel na shodu v Ljudskem domu: »Kimovci so bili na starem magistratu, ker drugače si nc moremo razlagati dejstva, da se |e sklenilo v tajni seji bivšega občinskega sveta dati Podgoršku, človeku, ki je bil noioričen tat in podpiratelj kupčije s človeškim mesom, človeku, ki je 63 poštenih slovenskih deklet izročil hiši sramote, da se je sklenilo dati temu človeku še 4000 K pokojnine.« »Slov. Narod« trdi, da je prof. Dermastija »menda« hudo lagal, češ da je napredni občinski svet ves Podgorškov akt odstopil državnemu pravdništvu, to pa da ni našlo nobenega povoda, postopati proti Podgoršku. Vzlic temu je odpustil obč. svet Podgorška iz službe. Ako je bil Podgoršek tako jagnje, zakaj ga pa je odpustil iz službe občinski svet? O njegovi nedolžnosti so bili in so prepričani zlasti ljubljanski gostilničarji in vsi, ki imajo nekoliko vpogleda za kulise tedanjih dni, ko je me-šetarjem s človeškim mesom zorela pšenica. Zgodila se je ta čas sledeča zanimiva dogodbica. V neko rodbino prinese nekdo to vest. Neka starejša ženska ima na kolodvoru večje število mladih, krepkih deklet, ki jih je nabrala po deželi, da jih pelje v Palestino, kjer dobe lepe in dobro plačane službe. Dekleta brez prtljage, ker tam dobe vsega kar rabijo. Neki clijak, ki je že čitai o kupčevamju s človeškim mesom, opozori domače na nevarnost, ki preti dekletom. Javilo se je policiji, šef je bil pa fa možni Podgoršek. Javljeno je bilo pravočasno in vendar se je na poznejše vprašanje odgovorilo, da je prišel detektiv prepozno. Vsak policijski šef, ki se nc brati z izrodki najnižjega špekulantstva. bi vse svoje sile zastavil, da zabrani živo umiranje mladih deklet — ljubljanski ne; vsaka uprava na celem božjem svetu, ki ima nekaj čuta za humaniteto, kateri ni strankarska korist zastrla s črno krinko samopašnosti pogleda na revo izže-manih, vsaka uprava bi take pojave nečloveških instinktov, kot jih je doživela era Podgoršek, zatrla v kali — ljubljanska uprava pa je sklenila in prisodila temu človeku mastno pokojnino. To ni bil nesrečen slučaj, to je bil znak sistema. In za tak sistem javne nravnosti naj voli ljubljansko žen-stvol Nikdar, nikdar! Ravno ženske naj se zbude iz mrtvila, vsaka naj bo blagoveslnica krščanskega življenja, ki ga liberalizem ubije m zaduši, kamor seže njegov otrovni dih! lj Kandidat za ljubljanski državna-zborski mandat je g. Dolfe Ribnikar. Mladini hočejo imeti namreč za nadomestilo, ker ne bodo nobenega svojih spravili v ljubljanski občinski svet, za državnozborski ljubljanski mandat kandidaturo g. Dolfeta, ki je že govoril okoli, da bode pustil službo na magistratu. če bodo zmagali »klerikalci«, in ki bi sedaj rad dobil drug vir dohodkov. — Ta državnozborski kandidat«, ki že naprej lahko računa, kako ho letel, je na svojem shodu v nedeljo kvasil o oddaji del za preuredbo posvetovalnico občinskega sveta na rotovžu ter napadel pri tem obrtnika, ki s poštenim delom služi svoj kruh. Kakor srno namreč poučeni iz zanesljivih virov, je mizarski mojster g. A. Rojina dobil kot najcenejši ponudnik napravo novih klopi za občinski svet. Oglasili ste se na ponudbo samo dve tvrdki, dasiravno .je. bilo vabljenih sedem ljubljanskih mizarskih mojstrov. Ali naj iščemo tu korupcije? Vprašamo le, ali ni to večja korupcija, da jc bil A. Ribnikar imenovan za tržnega nadzornika z dohodki osmega činovnega razreda, ne da bi imel potrebne izpite, in to kljub temu, da sc je poležal za tržno nadzorstvo tucli dr. Lampreht, ki ima poleg doktorata vse potrebne izpite za. tržno nadzorstvo ter bi bil ob nastopu službe zadovoljen ludi z dohodki devetega činovnega razreda. Kje je korupcija, naj sodi vsakdo sani. Mi mislimo, da. je bila pri imenovanju Ribnikarja, ki so ga na Dunaju po polletnem službovanju odslovili iz mestne službe, ker ga niso smatrali za sposobnega, da bi ga nastavili stalno, ker ni imel potrebnih izpitov. Sicer pa na i n^ odpira Ribnikar preširoko svojm Kosmatih ust, da mu ob priliki ne povemo kaj takega, kar bi bilo za naestnega uradnika osmega činovnega razreda jako mučno in bi zanj ne b lo lepo. Naše mnenje pa je, cla je poj olnoma umestno, ako je za bodoče občinsko svetnike S. L. S. delal klopi na Votovžu naš somišljenik, ker na liberalne stole, ki se povsod podirajo, naši ljudje, ne gredo. Kar se pa tiče oddaje del v prihodnjem občinskem svetu, je stališče S. L. S. jasno označil njen načelnik. l j Mihael Plut, dobrotnik »Slovenske Straže«. Kdo bi si mislil, da ho šc naš prijatelj Miha Plut zašel mccl dobrotnike »Slovenske Straže«?! In vendar jc prišel. Svojčas je bil Miha Plut manj ponosen in manj hud na klerikalce, kakor je danes. Prišel je celo včasih v kak farovž in prosil pri župniku za posojilo. Tako mu je enkrat posodil g. župnik Šašclj iz Adlešič 5 K, ki jih je pa Plut seveda pozabil vrniti. Letos jc pa gospod župnik zvedel, kako se urednik »Jutra« baba, kako lahko pri »Učiteljski tiskarni« stroške plačuje, in si je mislil: Glej, glej, kako se Mihi clobro godi. sedaj mi bo pa lahko vrnil dolžnih 5 kron. Zato je pisal dr. Peganu, naj tistih 5 kron izterja, potem pa izroči »Slovenski Straži«. Tako se jo tucli zgodilo. Denar so je izročil svojemu namenu. Če ima. še kdo kaj terjati od Mihe Pluta, naj bo tudi tako dober kakor gospod župnik Šašelj. »Slovenska Straža ; bo njemu in Plutu za to hvaležna! lj Za nadsiražnike pri mestni policiji so bili v včerajšnji seji mestnega posvetovalnega sveta imenovani: Ver-hunec, Okički, Vrečar in Palčar, sedem drugih stražnikov je bilo stalno nameščenih. lj Umrl jo na Dunaju po dolgi, težki bolezni ravnatelj tobačne tovarne g. M o r i c Top o lanski, star 61 let. G. Topolanski jc. bil svoj čas tajnik v tukajšnji toba,čni tovarni. lj V mestnem zaporu mora biti imeniten red. Pretekli teden je neki hlapec, dobil 24 ur zapora radi tega, ker je bil obtožen, da je s 27 let starim konjem preveč podil. Hlapec se je šel zaprt, v soboto zvečer in jc kazen pošteno odsedel. Včeraj zvečer je bil pa hlapec aretiran, češ, da ni kazni prestal, pa so ga kmalu nato morali izpustiti. Sramote mu seve nihče ni popravil! lj V hotelu »Ilirija« je g. Bračlč dogospodaril. Poroča, se, da so mu zaprli prostore. lj Stavka krojaških pomočnikov je bila včeraj končana. Mojstri so ugodili zahtevam triodstotnega zvišanja plače in kolektivno pogodbo. lj Preizkušnja za pomagalce mizarskih vaiencev so vrši dne 3. maja ob 9. uri zjutraj v prostorih c. kr. obrtne šole, Zatiški dvorec, pred zadružno oblastveno potrjeno preizkuševalno kdmisi-,jo. — Preizkušnjo smejo na svojo prošnjo delati tudi oni vajenci, ki so se izučili mizarstva v kakem tovarniškem obratu, koji ne pripada nobeni zadrugi, § 104 b zakona z dne 5. februarja 1907, drž. za k. št. 26. Lastnoročno pisane prošnje opremljene z učnim kakor tudi spričevalom obrtne nadaljevalno šole je vlagati na načelstvo »Zadruge mizarjev v Ljubljani, Sp. Šiški, Vič in Moste«. MM Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeli vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stremo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt in a>oguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega političnega dela, treba ^n tudi gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volivni sklad S. L. S. Prispevke sprejema t a j n i š t v o S. L. S., Miklošičeva cesta 6. Osrednji vrdivni odbor S. L. S. Telefonska in Brzojavna peron. HRVATI PODLEGLI. Trsi, 12. aprila. »Piccolo« naznanja, da je laški deželnozborski klub soglasno odobril sklepe konference, ki se je vršila pod predsedstvom ministra za notranje zadeve med laškimi in hrvaškimi istrskimi zastopniki na Dunaju. Ti sklepi da. pomenjajo zmago laškega stališča: Vlada je predložila \ sankcijo davek na pivo in sicer brez ozira na uspeh spravne konference iu tako ustregla želji laške večine že a priori; potem so pa Lahi na t#j kon-forenci dosegli, da se dovoli ji mestu Puljn najetje posojila, zngotovjjobstoj laške komunalne gimnazije v Pulju in odobrijo proračuni laških občin, zoper katere so se bili vložili protesti, ne da bi se laška več na količkaj obvezala vzdrževati hrvaško šolo v Pulju, Gresu in Lošinju. Hrvati so dobili edinole to koncesijo, da bo deželni odbor na podlagi povišanega državnega prispevka za ljudsko šolstvo po potrebi ustanavljal nove ljudske šole, hrvaške in laške. — Če jo res, kar »Piccolo« piše, niso hrvaški zastopniki dosegli nobenega uspeha ali vsaj jako minimalen, in hrvaško-slovenska javnost brez razlike političnega mišljenja ocl svojih istrskih zastopnikov zahteva, da natančno in jasno razlože, kaj so, oziroma niso dosegli. Stvari v Istri gredo itak vedno slabše in slabše! CESAR NA VELIKONOČNE PRAZNIKE. Dunaj, 12. aprila. Cesar se jc danes odpeljal v Wallsee k svoji hčeri, nad-vojvodinji Valeriji, pri kateri bo prebil velikonočne praznike. VOLIVNA POGAJANJ/ Dunaj, 12, aprila. Danes se bo nadaljevala konferenca med krščanskimi socialci in nemškimi svo bed oni'sleci v svrho volivnega kompromisa. Do generalnega kompromisa nc bo prišlo, pač pa so bo sklenilo skupno postopanje od slučaja do slučaja. VOJAŠKE PREDLOGE. Dunaj, 12. aprila. Danes se je vršil tukaj dve uri trajajoči ministrski svet. Med drugim se je obravnavalo tudi vprašanje vojaških predlog. Tozadevne konference z ogrsko vlado se bodo nadaljevale šele po Veliki noči. ŠTRAJK MESARSKIH POMOČNIKOV Dunaj, 12. aprila. Danes so stopili tukajšnji mesarski pomočniki v štrajk. OBČINSKE VOLITVE V GRADIŠKI. Gradiška, 12. aprila. Pri novih občinskih volitvah so v prvem razredu zmagali liberalci, v drugem pa krščanski socialci. SAMOUMOR RADI ENE KRONE. Trst, 12. aprila. Poizvedbe so dognale, cla je samomorilka Antonija Miklavec, katero so v nedeljo našli mrtvo, šla v smrt, ker jo je gospodinja obdolžila tatvine ene krone. Prijateljici je pisala, pismo, da te obdolžitve ne more prenesti. VELIKI VINIČARSKI IZGREDI. Pariz, 12. aprila, V Samberyju, Epernayu in drugih viničarskih krajih so gode veliki izgredi od strani viničar-jev. Viničarji nosijo v sprevodih rdeče zastave, demonstrirajo po ulicah in demolirajo kleti vinskih trgovcev in izdelovalcev šampanjca, V Samberyju so demonstranti razbili 230 000 steklenic šampanjca in izkušali zanetiti ogenj na različnih poslopjih, kar se jim pa ni posrečilo, šampanjec teče po ulicah kakor reka. Po večjih krajih so demonstranti zgradili barikade, da dragonci ne morejo prodirati. Nekje so viničarji zgradili celo utrjen tabor. Vlada jc v velikih skrbeh in se pripravlja za vse slučaje. STAVKA 10 000 TOBAČNIH DELAVCEV. Solun, 12. aprila. Tu jo pričelo stavkati 10.000 tobačnih delavcev. ODSTAVLJEN ŠVICARSKI POL-KOVNIK. Bern, 12. aprila. Instrukcijski častnik pehote in bivši zastopnik Švice pri japonski armadi za časa rusko japonske vojske, polkovnik Gertsch, je izdal precl kratkim neko brošuro, v kateri jc vehementno napadal tud,t svoje predstojnike. Zvezni svet je včeraj odstavil Gertseha kot instrukcijskega častnika. ČEŠKI ŠTEVNI KANDIDATI NA DUNAJU IN NIŽJEM AVSTRIJSKEM. Zaupniki čeških organizacij na Dunaju imajo na veliki ponedeljek shod, na katerem bodo določili števne kandidate za državnozborske volitve na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. SLABO SPREJETI OGRSKI »RIMSKI« ROMARJI. V Rim je došlo odposlaništvo ogrskih poslancev, osem mož, ki jih je vodil podpredsednik ogrskega drž. zbora Danici. Ko so prišli v Rim, jih ni nihče »zaradi nekoga nesporazum,ljenja v naznanilu« sprejel na. kolodvoru. V največji naglici so poklicali profesorja Tonellija, ki je v imenu župana pozdravil Ogre, ki so seveda bili britko razočarani. Razne stvori. Velik požar je deloma uničil veliki hotel »Baierischer Hof« v Monakoveni. Škode jo pil milijona. K umoru groi.ee Trigona. Iz Rima poročajo: Državno pravdništvo jo kon- čalo preiskavo proti poročniku baronu Vincencu Paterno, ki je umoril, kakor smo že poročali, na bestialen način i lovskim nožem svojo ljubmko, grofico Trigono, ter se nato ranil s strelom ij revolverja. Državno pravdništvo je, kakor poroča »Tribuna«, mnenja, da baron Paterno ni izvršil svojega čina toliko vsled ljubosumnosti, kolikor vsled jeze, da se je grofica Trigona od. ločno branila, nadaljevati svoje zako, nolomsko razmerje. Baron Paterno je videl, cla ne bo dobil ocl grofice 20.000 lir, ki jih je nujno rabil za povrnitev svojih dolgov. Obtožnica tudi dvomi o resničnosti namere barona Paterno, da je hotel izvršiti samoumor dejanstve. no, temveč trdi, da je samo hotel vpli. vati s svojim samomorilnim poizkusom na sodnike in sodno razpravo. Iz Paternovega dnevnika se jc tudi do-gnalo, da. ni imel nobene tendence k kakršnikoli sentimentalnosti ali me-lanholiji, ter da je baron Paterno zelo površen karakter in inferioren človek brez višjih idealov. Žalostna statistika. Na. SolnograŠ. kom se jo preteklo zimo ponesrečilo v gorah 26 oseh, med temi 14 s smrtnim izidom. Dve osebi ste se ubili v prepa-dih, pot. vsled plazov. Drvarjev se je smrtno ponesrečilo sedem. Lansko zimo so se samo tri osebe, ponesrečile do smrti. Telefonsko zvezo Pariz - Dunaj bo. do otvorili 20. t, m. Cena navadnemu govoru bo za tri minute 8 frankov, nuj' nemu govoru pa 24 frankov. Nenavadne pojedine prirejajo v Ameriki bogataši večkrat in se o njih mnogo čita po raznih časopisih. Da bi pa nudili pri kaki pojedini tudi znan stveno zabavo, kakor jo je, nudil pred kratkim svojim gostom Ditmars, rav natel.j reptilnega oddelka zoološkega vrta v Nc\v Yorku, se celo tudi v de. želi neomejenih možnosti pri kaki slovesni pojedini še nikdar ni zgodilo Ditmars je prišel na banket s številni mi zaboji in košarami, iz katerih je nenadoma spustil kakih sto velikanskih kač, klopotač, gadov vseh vrst, kušča-ric, močeradov, želv, podgan, opic in drugih živali, ki so začelo skakati in plezati na omizje. Nenadni gosti so se kmalu spravili na krožnike iti v sklede kjer so pokušali in jedli, da je bilo ve selje, a groza in stud sta pretresala vs< navzoče gospode, dame po so strahu cvilile. Ditmars se ni dal motiti ter j( pričel predavati o ukročen ju svojih ži vali. S sodem metrov dolgo boo in dru gimi kačami si je naredil okoli vrats kravato ter je pustil kazati svoje gadt in želve razne njihove umetnosti. Žival: so se prav clobro počutile, kako so st navzoči ljudje, ne vemo, gotovo pa st se potem bolje, ko so vso golazen ka kor tudi posodo odstranili ter so slugi v novih skledah prinesle druge jedi kakor tudi steklenice s srebrnimi ir zlatimi zamaški. Časopisje v detektivski službi Akoravno prireja časopisje s svojo ia diskretnostjo justici dostikrat mnogo neprilik, se vendar ne more tajiti, da ne nudi premnogokrat policiji in sod nim oblastem pri zasledovanju zločinov in zločincev uspešno pomoč, Kol clc.kaz za to trditev spominja nek francoski list na nekatere zanimive slučaje iz zgodovine francoskega pravosodja Pred kakimi dvanajstimi leti je v bližini Lectoura (departement Gers) neka Rahel Galtie zastrupila, svojega moža staro mater in brata. Ljudska govorica jo je sicer označila za morilko, toda nihče se ni upal tega jasno in odkrite izreči in preiskovalni sodnik sam sc j( branil, da bi uvedel preiskavo proti že ni, ki je bila do tedaj vedno na do brem glasu in se ji ni moglo ničesat očitati. Končno se je odločil, da je od redil, da so izkopali žrtve, ko so prišla na dan sumljiva njena početja, ki j it jo po zelo spretni preiskavi odkril nek časnikar, ki mu jo bil znan položaj Žena je malo prej, ko je izvršila s v uj' umore, skušala pregovoriti brata, d£ bi se zavaroval za življenje njej v prid Ko so potem trupla izkopali, so od krili, da so bili vsi trije zastrupljeni cla je. izvršila zločin Galtie, ki so jo na to obsodili na dvajset let v prisilno de lavnico. wSkoro podoben je bil sluča neke Ivane Gilbert, ki je bila tako ni dobrem glasu, da je bil vsak sum prot njej izključen. Njen oče, mati in edet njenih bratrancev so umrli v tal« ■sumljivih razmerah, da so je v celi po krajini Saint-Amandi Mont-Ronda tr dilo, da se je moral zgoditi velik zlo čin, toda nihče se ni upal misliti, d; je bila Gilbertova sama morilka. Zna la. se jc z veliko spretnostjo izognit sodni preiskavi, dokler ni neki repor ter našel drogerista, ki je pokvarjen ženski dan pred smrtjo njenega bra tranca prodal arzenika. in s.cer v to liki množini, da bi moglo zastrupiti st« oseb. Velik požar v Tokiu. Iz Tokia poročajo: Na prostoru desetih kvadratnih kilometrov je pogorelo 6676 hiš, 9 tem-peljev, 2 tovarni in shramba gasilcev. Več vojakov in policistov je pri reševanju žensk iz ognja izgubilo življenje. 40.000 oseb je brez strehe. Štrajk krojačev na Dunaju se je pričel 11. t. m. Štrajka 5000 krojačev. Ponesrečen parnik. Pri Viktoriji jc zavozil na obrežje in se razbil parnik »Iricjuos«. Utonilo je 20 oseb. Štajerske novice. š Iz Celja. Sicer se je že dalje Časa govorilo, da misli namestništvo razveljaviti volitev za občino celjsko okolico, ki se je vršila meseca avgusta 1910. — Vendar pa nismo mogli tega verjeti, ker se je volitev vršila tako mirno in zakonito, da so se celo Člani volivne komisije, ki niso naši pristaši, kakor celjski župan, ki jc bil v komisiji, in vladni komisar, pohvalno izrazili o nji. Vlada, oziroma graško namestništvo je pa vendar našlo vzrok, da se je volitev razveljavila. — Čujte in strmite slovenski volivci! Razglas, ki bi moral biti po postavi celih osem dni nabit, je bil šele prvi dan osemdnevnega roka nabit, tako da je bil dr. Ambrožič, ki se je edini pritožil, menda za kako uro prikrajšan. Hvala Bogu. da imamo tako pravične može v Gradcu, ki se tako strogo ravnajo po postavi in volitev v tako veliki občini ovržejo, čeprav je jasno kakor beli dan, da volitev ne bi bila niti za eden glas drugače izišla, ako bi bil tudi razglas pol ure dalje nabit. Da bi se le gospodje povsod hoteli ravnati do pičice po postavi! — Postava predpisuje, da se mora vsaka prošnja rešiti takoj, ali kakor hitro mogoče. Krajni šolski svet za celjsko okolico je prosil že pred desetimi leti, da so mu naj potrdi sta-višče za novo šolo; pa ta prošnja še do danes ni rešena, in sicer zaradi tega, ker je stavišče v celjskem mestu in si namestništvo ni upalo rešiti prošnje. Zakaj pa v tem slučaju vlada ni tako tankočutna in vestna? — Pomagalo tudi to nič ne bo. Slovenci hočemo tudi pri drugi volitvi pokazati, da smo samostojni in razumni možje, katerim celisko mesto zapovedovalo ne bo. Zavedno in pogumno bodo stopili slovenski volivci tudi v drugič na volišče. Svojega namena vsi združeni naši nasprotniki ne bodo dosegli. š Socialnodemokraški kandidati na Štajerskem so že postavljeni. Dosedanji socialnodemokraški poslanci Hoger, Ausobsky in Tuller več ne kandidirajo, ker smatrajo socialni demokrati, da so slabo zastopali njih volivce. Med socialnodemokraškimi kandidati na Štajerskem je pot. uradnikov bolniških blagajn in delavskih tajnikov, pet časnikarjev, dva učitelja, en easebni uradnik, en gostilničar, en strojevodja, en črkostavec, en posestnik in eden, ki je navedel kot svoj poklic deželno poslaništvo. V slovenskih volivnih okrajih socialni demokrati še niso postavili kandidatov, ki bodo seveda padli po zaslužen ju kakor so dolgi in široki. š Soc, demokrati kandidirajo v vol okraju Ljutomer - Lipnica - Ptuj uradnika Anton Ebneria, ki kandidira tudi v šestnajstem volilnem okraju; deželni poslanec Horvatek je kandidat, v celjski mestni skupini. Resel pa osrečuje s svojo kandidaturo rdeče sodruge v Mariboru, kjer ima tudi največ upanja na zmago. š Ptujski Ornijj bo zopet sprejel čast ptujskega župana.. Dal.se je »pregovorili«. Vse je bilo lepo naročeno in kakor nalašč pripravljeno. Samo novih zaupnic, in slavospevov ni dobil Or-nig od nobene strani. .To,, oče Ornig, časi se spreminjajo. š Boj za mariborski državnozborski mandat. Prepir radi kandidature med dr. Baumom in Wastianom se je na zunaj pokril in pomiril. Radi velikega odpora od strani mestnega sveta, je pod pritiskom javnega mnenja v Mariboru kandidat skrajnih nemških radikalcev in železničarjev, dr. Baum dne 11. aprila naznanil mariborskemu županu dr. Schmiedererju, da odlaga kandidaturo. S tem pa je spor poravnan samo na videz. Užaljeni nemško-nacionalni železničarji bodo iskali osvete in bodo iz lega vzroka ruvali proti Wastianu, ki gotovo propade proti soc. demokratu. Ako bi nemški krščanski socialci znali izrabiti položaj, bilo bi mogoče doseči njih kandidatu lepo manjšino. Kakor je videti, je prijadralo mariborsko nern-Stvo do političnega razsula. š Duhovniška vest. Župnijo Vojnik pri Celju jo dobil g. I. Potovšek, župnik v Artičah prj Brežicah. š Iz politične službe. Namestniški koncipist dr. Alfons vitez pl. Jauta-Polczynski je prestavljen v Gradec k namestniStvu. Dr. Polcz.vnski je užival kot prijazni in nepristranski uradnik pri ljudstvu splošno spoštovanje in priljubljenost. Na njegovo mesto pride hud Nemec. š Iz šole. Razpisano je clo 29. aprila mesto definitivnega ali provizoričnega učitelja na petrazredni ljudski šoli na Vidmu ob Savi.. š Ptuj. V naše mesto se vrnejo zopet. pijonirji, ki so bili do leta. 1905 v Ptuju. Pijonirski bataljon št. i s štabom in 1. ter 4. stotnijo se premesti v jeseni letos iz Oseka na Hrvaškem v Ptuj. š Samoumor inženirja. Iz Trbovelj nam pišejo: Dne 8. aprila okoli 11. ure in tri četrt so našli iOlotnega inženirja Ernesta Jagla, rojaka iz Trbovelj, mrtvega. Pokojnik je žo več časa trpel na jetiki, a ko je videl, da mu ni več pomoči, si jc pognal krogljo v sence. Mnenje gosp. dr. Markovinovicha. Szaszvnros. Gospod J. Serravallo! Trst. Zahvaljevaje se Vam najprej za poizkusile pošiljatve Vašega izvrstnega izdelka, Vam naznanim, da sem rabil že več let z izvrstnim uspehom Serra-vallovo Kina vino z železom pri bledi-častih, malokrvnih in rekonvalescent-nih ljudeh in da ga pripisujem skoraj izključno imovitim krogom. Dve buteljki ste hitro koristili neki deklici, ki ni imela teka. Szaszv&ros, 7. aprila 1909. Dr. Markovinovich. VELIKANOČ se bliža. Napravljajo sc slav-nosti in vprašanje po elogant. noši jo postalo važno. Največjo važnost napravljajo tu posebno čevlji in želja po modernem in vseeno cenoin čevlju stopi v ospredje. Priporočamo torej kot prvo izdelovalnico čevljev tvrrtko Alired Frankel komandilno dražbo, ki si je pridobila že po voč-letnem obstoju dober sloves. Čevelj A. F. k. dr. je prvovrsten, eleganten in zelo poceni ter je vpeljan že v vseh krogih. Prodajalna v Ljubljani: Stritarjeva ulica štev. tt Najboljša 31C9 oblika v kateri se za katerikoli namen zavživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega olja-zapnenimi in natro-novimi-hijpophosphiti. Ribjega olja nemorete zavžiti. ker povzroči slabost in pehanje? Torej, Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. In šc ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more Scott-ova emulzija napraviti to, kar se z navadnim ^oTV^g^^v" ribjim oljem nc more doseči. nanja. Poskusite sami. Cena izvirni steklenici 2 K 50. i bi se v vseh 1. arnah. Pri večjem jugoslovanskem denarnem zavodu se sprejme Pristna !e d to znamko — ribičem — kot ki bi bil tucli popolnoma zmožen trgovske korespondence v slovenskem in nemškem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe do 20. aprila 1911 na upravništvo ^Slovenca" pod šifro: „1. K." U97 1205 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, dajenaA iskreno ljubljeni, dobri soprog, oziroma brat, stric, svak in nečak, gospod Rudolf Štrekelj hišni posestnik ln zastopnik pivovarne Gtiss na Bleda danes zvočer ob 8. uri v 33. letu starosti po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega nepozabnega pokojnika se bo v četrtek 13. aprila ob pol 5. uri popoldne v hiči žalosti na Medu blagoslovilo in potem na ondotnem pokopališču k večnemu počitku položilo. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Bled, dne 11. aprila 1911. Mimi štrekelj roj. Tollazzl, soproga. - Andrej Štrekelj, oče. - Alojzij, Leopold, Albin, Josip, bratje. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! rr b-,. Cene veljajo zn 50 k". Budimpešta, II. aprila. Pšenica za april 1911.....12 07 Pšenica za maj 1911......11-87 Pšenica za oktober 1911 ... . 10-96 Rž za april 1911.......8 69 Rž za oktober 1911......8 28 Oves za april 1911......9 09 Oves za oktober 1911.....7 45 Koruza za maj 1911......5 78 leteoroiogično poročilo. Višina n. morieni 306-2/;?, sred. zračni tlak 73(j-0 mm C a, opa- Sian|e Tempe- • baro- taiuta j EOVetliR metru P" v mm Celziju i 1 9. i več. 736 2 6-2 | Velrot. Nebu 111» 12 ; 7. zjutr 737 1 j 1 4 sl. jug. ] , j 2. pop 733-8 | 12 3 | sr. jvzh. j jasno j Srednja včerajšnja timp . 6 2> norm. S 91. 00 Glavobol in nerioznost sem izgubil odkar nosim m s C* L £ O ti) trn CD "3 (0 0 3 1 © ■s o S fi) Km« jer* gumijeve pete! ""SfcJi 1203 Sprejme se v špecerijsko trgovino • v ob a • Oziralo se bodo na strokovno naobražene reflektante z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogoj Je znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plaču po dogovoru. i208 Ponudbe na naslov: Ljubljana, poštni predal št. !2L rmm ———i ob Dunajski cesti v Ljubljani in na Olincah pripravne in solnčne so na prodaj. Več se izve pri lastniku: I. Tribuč na Glincah št. 37. ZWi Berite kje se dobijo najcenejša in najugodnejša 1201 la vsled velike zaloge po tovarniških cenah. Nikel ura. trpežno kolesje z verižico K 5'50 „ ^ » ., 6*50 ti i -1 •» n » i ' ^0 srebr.cil.rem.ura, dobro idoča z veriž. 9-50 „ „ „ „ ,, „ „ 10-50 srebrna cil. rem. clamska ura z veriž. ., 9-50 n n n » n n •> n 10*50 Poleg cenejšega blaga imam vodno v zalogi tudi najfinejše, svetovno znano švicarsko blago, na primer: Seeland, Ornega, Schalfhausner, posebno pre-cizijska, natačno regulirana znamka Zenith zdrži natančni čas v vseh legali. Za vsako, pri meni kupljeno blago, večletno jamstvo. Franc M . Dunaiska testa št.12. ANTIKVARJAT KATOLIŠKE BUKVARNE ima na razpolago: Donifle, »Luther und Lutherthuiu in der ersten Ent\vicklung«. L. 1901. f. Bd. 1. Abth., mesto ti h samo 3 1\. I. Bd., Schlussabtheilung, mesto 7 K 80 v, samo 5 I\. II. Bel., mesto 8 K 40 v, samo i K 80 vin. • ' • Erganzungsband 11., mesto A K 80 vim, samo 2 K 80 v. »Luther in rulionalistischer und christlicher Boleuchtung,. mesto I K -ii v, samo 80 v. Stolz - Sehmitt, »Naehtgebet mei-nes Lehens«, 1. 1885, mesto 2 K 80 v, samo 1 K 20 v. Spirago, »Ausgevvahlte Beispiele rum katholisehen Kateehismus«, 1. 1902. voz. mesto 3 I\ 50 v, samo 1 Iv 80 v. Wiedermayr, »Erkliirung des v on osterrciehischen < iesammtepiskopate approbierten Kateehismus«, druga izdaja. !. 1900, vez. mesto 2 K 80 v, samo 1 K 50 v. Bobelka, »Religionsunterricht fiir das orsto Sehuljahr«, druga popravljena izdaja, !. 1900, vez. mesto 1 K 60 v, samo 1 K. Bobelka, »Beitriigo zum Religions-nnterrichi fiir das dritte und vierte Sehuljahr«, 1. 1903, vez. mesto 3 K, samo 1 K 60 v. Mey, »Vollstandige Katechesen fiir die unteren Klassen der katolisehen Volksschule«. Zugleich ein Beitrag zur Katechetik. Mil. einem Anhang: Der boste Beichtunterricht; 11. popravljena izdaja. 1. 1902, mesto 3 I\ 60 v, samo 1 K '80 v. Sehmitt, »Anleitung zur Erteilung des Erstkommunikanten - Unterrich-tes«; 11. popravljena izdaja, 1. 1901. vez. mesto 3 K 60 v, samo 1 K 80 v. Pichler. »Katholische Volksschul-Kateehesen«. Fiir die Mittel- und Obor-stufe ein- und zweiklassiger und fiir die Mittelstufe mehrklassiger Sehulen; 2. popravljena izdaja, 1. 1906. štiri deli vezani v eno knjigo mesto 6 K 90 v, samo 3 K 50 v. m i $&SSS& n da se čuva nai se banu- Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika m agitirajte povsod za nove naročnike! NIZOZEMSKA' JŽivljenska zavarovalnica ----__-±llzjll fna dunaju i., aspernplatz 1, (v lastni palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezčrvami 113 milijonov in naj cenejimi tarifi sprejlema trgovske izobražence kot, vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno zastopstvo za Štajersko niKranjsho:Gradecl„SchmiBdiasse4P. Glavnizaslojnikza Kranjska:Ciril(Močnik,Ljubljana,Elizabetna cesta 4 938 Rabite 18 precizijsko žepno uro, verižice, prstane, uhane, obeske, zapestnice, dragulje itd., : : : obrnite se na zlatarsko tvrdko : : : S. Vecchiet Ljjublgana, nasproti glaune poŠte. Lastna delavnica. — Nakup in zamena zlatnine iu dragega kamenja. — Popravila točno iu solidno. — -— Cene nizke. MiacsirneiSe jamstvo. K. CsssserssšSs, Ljubljana, Mm c. §. Spooijolna trgovina s kolesi In posameznimi deli. --1 Izposoje vanje koles, mm«, Dama ki hofe pospeševati kožno licgo, ki hoCe izgubiti pege. ter doseči nežno mehko ko2o in belo polt, se umiva le z Stschcnpterd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdkc Bergmann & Co., 'lesu ob Lat)!. Komad po 80 v sc dobi v vsili lekarnah, drogerijali iu trgovinah s parfumom 1.1 d. 603 1147 z jako imenitno lego v lepem kraju v veliki vasi pri Celju, obstoječe iz lepih rodovitnih njiv travnikov, hmeljskih nasadov, sadnih vrtov, gozda za domačo potrebo, z lepo zidano hišo, gospodarskim poslopjem, separatni svinjski hlev. dva močna kozolca itd. - Tik omenjene hiše je separatna lepa hiša z dobro idočo gostilno, vse ob državni cesti. -K temu spada tudi jako dober vinograd v slovečem vinskem kraju. - Omenjena posestva se prodajo zaradi bolehnosti lastnikov z ali brez gostilne in vinograda: kje, pove uprava lista. Na prodaj Je v trgu na Sp. Štajerskem z gostilniško obrtjo, vrtom. gospodarskim poslopjem, ledenico ter s travnikom in njivo za 32.000 K. Kupni pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo lista pod št. 1139. H39 3 Avstr. patent št. 46.34" t Patentovano v 7 državah. Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega .J. Lojk-ova iznajdba ki jih izdeluje in zalaga delkov F 845 i| ' Kurzi efektov in menjic. dne 11. aprila 1911, Skupna 4(V,-> konv. renta, maj—november ........... Skupna 4°/n konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°,<, papirna renta, februar—avgust........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 4"ja . . Avstrijska investic renta S'/:' o • Ogrska zlata renta 4'J/0 .... Ogrska kronska renta 4°j0 . . . Ogrska investicijska renta Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Hublji........... 92-95 92-95 96-30 96-35 115-70 92-95 82-— 111-50 91-50 80-35 19-27 654-50 239-80 117-25 23-40 18-19 94-60 2-53' BuroervSp. Šiški Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Vzorce pošiljam po povzetju! Ako ne ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz. prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana če iz cenenega cementa, oddajam zarezo m Dres zareze) pss Mizsifss! ceni. Cementna strešna upeha prekaša po svoji trpkosti imjovrstne opeHo ter tfaiem za nio vsoho poljubno garancijo. n JJeSsašamu LJubljana. izifELjHVH wmm vseli reslevnih transakcij. • Izdajanje lekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa rlzvna in slrarsh mesta tu- in inozemstva. Naroiaite ..Slovenca". r: Pristno brnsko Maiio7\ za pomladansko in poletno sezono 1911. = Kupon = 3-10 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron ■ ua| ■ na. Kupon za frno salonsko obleko K 20 -, kakor ludi blago za površnike, turistovslie obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana 467 (10) zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj In Franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Slegel-Iiuhof Iz tovarne imajo zasebniki m^o^o prednosti. Vsled velikega blagovnega nrometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tndi najmanjša naroČila sc izvrše naiskrbneje, natančno po vzorci:. Vsak dan svež priporoča 1107 slaščičarna P. KirUsch, Ljubljana. Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Že rabljen PISALNI STROJ sistem REMINGTON model 9 se za nizko ceno proda. Pojasnila daje dr. Ivan Benkovič odvetnik v Celju. 1172 □ □ a □ a □ □ □ □ □ □ a □ □ a □ a □ □ □ □ □ a n n a □ □ □ □ □ a □□□□□□□aaaodnacDDaaaaoDDaaciDoaDD Proda se ali se pa da v najem popolnoma prenovljena 1129 hiša I*I' m *iw* » "i >i v malem mestu na Gorenjskem. V hiši ie na novo urejena pekarija, ki pa še nimakoncesije. Več pove lastnica Marija Špacapan, Staraloka pošta Škofjaloka. KONJAK 891 star, pristal destitat dalmatinskega vina jc najboljše sredstvo za slabotne in rekonva/escente. - Dobi sc edino pri tvrdki: Br. Novakovič, Ljubljana. s primerno izobrazbo želi vstopiti v kak hoteJ ali v boljšo hišo, da bi se nekoliko naučila kuhanja. V začetku je zadovoljna le z nekoliko plače. — Naslov pod: Kuharica 1911, poštno ležeče, Ajdovščina. ms Manjša 1155 s posebnim uhodom se odda takoj. Več se poizve Salendrova ulica 4. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: <0,000.000 ltron. I' Rezervni zaklad!: 17,000.000 kron. •s* <:m j m Osrednja menjalnica: DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Pndril/nirp' Ba!len' CsSka Kamilica, CeSkaLipa,Brno, Dfichuv. Gabionza, H.Oraslite, Krakov, Litomerice, . ",""'c' Muravr.!;:liiitmerii, MHiHin-;. Hw.ni. Hoviiicin, fl;r.i, Pragi lita, Dunajskoflovomesto. Cvilavs. NHKUP IN VRODAJR vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreč* i. t. d., i. t. d s Zavarovanje proti m\ pri žreja® sreč i in vreli mu ,. Prospekte in cenike premij za3loaj in tranko.