OndniltTo > ipravai Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 - 4004
Mesečna naročnin« 18 lir, za lno-zamstvo 51-50 lit
ček. rai.' LJubljana 10.650 za naročnino ln 10.34? za InsfMla
PreTs - eetok pFezzo t 0.80,
OKTOBER-1943
30
SOBOTA
Die Abvvehrkampfe an der Ostfront
Sowjetische Angriffe gegen die Abriegelungsfronten bei Melitopol ver-lustreich abgeschlagen. — Deutsche Gegenstosse im Dnjepr-Knie. — Eigener Angriff nordlich Kiew. — Ortliche Einbriiche der Bolschevvisten bei Gomel in Gegenangriffen bereinigt. — In Siiditalien Kampfe am Volturno. — Anglo-amerikanischer Vorstoss an der adriatischen Kiiste
zurttckgeschlagen.
DNB. An« dem Fllhrerhauptquartler, 28. Oktober. Dag Oberkommando der \Vebr-macht glbt bekannt:
Westllch Melitopol vvnrden zabl-relche, den ganzen Tag liber anbaltende Angriffe der Sovvjets gegen die Ahrle-gelungafronten des Elnbruchsraumcs abgeschlagen. Panzer. und Panzer.Grenadler — Verbiinde fligtcn dem Fclud durch krfiftlge Flankenstiisse hohe Verluste zu und war-fen selne Angrlffsspltzen aus zlili vertel-dlgten Ortscbaftcn.
Deutsche und runiKnlsche Fllegcrkraftc grlffen In enger Zusammenarbrlt mit den Erdtruppcn besonders vvlrksain ln die K&mpfe ein.
In dem Dnjeprknle vvurden an der gesammten Front heftlge feindliche Angriffe vlelfacli lm Oegenstoss abgevvlesen. Aus dleser Ahvvehrkiimpfen cntvvlckcltc slch Im Itaum nOrdlleh Krlivol Rog am gcstrl-gen Vormlttag eine Panzcrschlacht, die noch lm vollen Gange lst. nislier vvurden In elnem Abschnltt 74, In elnem anderen 41 Sovrjetpanzer vcrnlchtet.
Nordlich Klen errelrht cln elgencs Angrlffsunternehmen die gcstccktcn Zlelc.
Bel Gomel dehnten die Sonjcts Ihre Angriffe geBtern auch auf den Abscbnltt siidllch der Stadt aus. Die starken felndllchen Durchbruchsversuche fUbrtcn jedoch nur zu ortllchcn Elnbrticbcn und znm vor-lihergehenden Verlust klelnerer Stcllungs. telle, die durch sofort elnsetzende Gegen. angriffe zurliekerohert vvurden. Vlelfacli wnrden die felndllchen Angriffe durch das
zusanimengefasste Feuer aller Waffen nnd den vvlrkungsvollcn Elnsatz der elgenen Luftvvaffe schou In der Entvlcklung zer. schlagen.
Westllch K r 11 ic h« v und vrestllch Smolensk liess die Kampftiitlgkett ge-geniiher den Vortagen nach.
Die Im Mittelabschnitt kKmpfen-de hes8lsch-tbiirlnglsche 251. Infanterle. Dlvlslon unter Fiilirung dea Generalma-jora Felzmann hlelt In elnem der 8chwer-punkte der Abwehrschlacht den Immer vvlederholten Angrlffen vlelfach llberlege-ner SowJetkrlifte unerschiltterllch stanil. Sle hat dadurch liesonderen Anteil an den crrungenen Abwchrerfolgen.
In SUdltallen vvurden unsere Truppen hcldersclts des Volturno nach cr-folgreleher Abvvehr der starken felndllchen Durchbriichsaiigrlffe auf neue vrcnlge Kilometer vvelter nordvvcstllch verlaufende Ilohenstellungen zuriickgcnouimen.
An der adriatischen KUste ver. suehten starke brltlseh-nordamerlkanlsehe Krafte vvahrend der Nacht nnd am frlihen Morgen des 28. Oktober entlang der Strasse TermoTl — I s t o n I o llber den T r I g n o Fluss vorzustossen. Die Angriffe blleben unter schvvcren felndllchen Verlusten Uegen.
Im ti s 11 1 e h e n Mittelmeer ver-nlclitete die Lurtvvaffe zwel feindliche Frachter mit zusammen 4.510 BRT und erzlelte Bombentrefrcr In den Bafenanla. gen des felndllchen Inselsttltzpunktcs C a -s t e 1 r o s s o.
COMBATTIMENTI DIFENSIV! SUL FRONTE ORIENTALE
Dal Quart!cr generale del Fiihrer, 21 ottohre. DNB. II Comando Suprcmo germa-nlco comunlca:
Ad ovest dl Melitopol sono stati stron-catl attacchi sovietici pcrduranti 1'lntera glornata contro !| fronte dt sbarramento nello spazlo dl pcnetrazlone. Itepartl dl mezz| corazzatl e dl granatlcrl corazzatl hanno luflltto al nemico In violenti colpl dal flaneo alte perdlte gettando le avan-guardle degll attaccantl da locallti tenace-mente dlfese. Forze aeree germanlche e rumene parteclpavano ln stretta collahorazl-one con le truppe terrestrl con efflcacla a questl combattimenti.
Nelfanca del Dnjeper nonclič sul Intero fronte sono stati resplntl poderosi attacchi nemlcl. plii volte ln contracolpl. Da questl combattimenti dlfcnslv] nella zona a nord di Krivi rog durante lo ore aiitlmcrldiane dl lerl si t svllupata una battaglla dl mczzl corazzatl che e aneora In pleno cor-so. Flnora In un settore rlsultano dlsiruttl 74, In un altro 31 carr| armati sovietici.
A nord dl Krivi rog una proprla azlone dl assalto ha consegulto gll ohlcltlvl pre-ctabllltl.
Nel pressl dl Gomel I sovietici lerl hanno cssteso I loro attacchi aneho al settore a sud della eltti. I violenti tentatlvi nemlcl dl sfondamento provocavano pero so-lamente brecce dl locale lmportanza nonehe temporanea perdlta di mlnorl partl delle poslzlonj le quall sono state rlconqulstate
ln lmmedlatl contracolpl. Plft volte gll attacchi neinlol sono stati stroncat) gla nel fuoco concentrato dl tutti 1 generl delle arml e 1'Impresa nemira e stata stroncat* dalla Lufvvaffe gla nc| prlnclplo.
Ad ovest dl Crlclev ed ad ovest dl Smolensk 1'attivlta eombattlva confrontata con quella del glornl prccedcntl s| e rldotta.
La 251 a dlvlslone dl fauterla provenl-ente dalla Assla e Turlnghla ed Impe-gnata al medlo settore del fronte al comando del tenente generale Felzmann ha Incrollabllmente tenuto testa nel centri dl gravltA della battaglla dlfenslva contro le plu volte preponderantl forze sovlctlehe ed ha ln tal modo partlcolarmente partcclpato al successo dlfenslvo vi ottenuto.
In Italla merldlonale le nostre truppe su ambo 1 lattl del Volturno e dopo aver respinto eon successo fortl attacchi nemlcl per sfondare 1] fronte sono state rlincsse su nuove poslzlonl plu alte e distantl pochl chtlometrl da quellc precedentl. Sulla costa Adrlatlca violenti forze anglo-amerlcane nella notte nonehe dl buon mattlno del 28 ottohre lungo la strada Tcrmoll—Istonlo cercavano dl spostarsl oltre II flume dl Trlgno. L'attacco con gravl perdlte del nemico e rlmasto senza eslto.
Nel Medlteranco orientale la Luftvvaffe ha affondato due navl da transporto nemlcl d j complesslve 450« tonnellate ed ottenuto colpl <11 bombe su Implantt portunll delle base lnsolare del nemico dl Castclrosso.
Obletnica pohoda na Rim
Rim, 29. okt. DNB. 21. obletnico pohoda na Rim so proslavili v četrtek s položitvijo venca na grob neznanega vojaka in na spomenik padlih za fašistično revolucijo. Popoldne istega dne je bilo v palači Braschi prvo zborovanje rimskega fašija. Zvečer je govoril tajnik stranke Pavolini po radiju italijanskemu narodu. Na vseh javnih poslopjih so bile razobešene zastave.
Rimski tisk jasno izraza v bodočnost usmerjeno stališče italijanske republikanske narodne vlade. Listi podčrtujejo pome<n tega dne z objavo sklepov včerajšnje seje ministrskega sveta, 'ki je bila druga po prevzemu oblasti iz rok Badoglijeve klike ter z lastnimi komentarji, ki se ne bavijo z nepotrebnimi pogledi nazaj, temveč upoštevajo predvsem bližnjo in najbližjo bodočnost.
»Popolo di Roma« piše: »Duce znova potrjuje željo Italijanov, da bi stopili na mesto, ki jim pripada v boju za zmago osnih sil.« — »Piccolo« predvsem poudarja važnost ustanovitve nove republikanske italijanske vojske. — »Messag-gero« pravi, da je bila seja ministrskega sveta značilna za duh, ki znova preveva vstajajočo Italijo.
Milan, 29. okt. DNB. Spominska proslava 21. obletnice pohoda na Rim je dala vsem se-vernoitalijanskim mestom slavnostno lice. Poleg javnih poslopij so tudi mnogi zasebniki izobesil novo za-istavo republkanske fašislične Italije, namreč zeleno-belo-tdečo trobojnico brez savojskega grbn. V vseh mestih so se zbrali fašisti k spominskim slovesnostim, ki so, kot n. pr. v Milanu, postale nastale navdušene manijestaci je nemško-italijanskega bratstva v orožju. Italijanski tisk je naglasil, da bo zmaga zagotovljena in domovina rešena, ako bo italijanski narod ob tej obletnici s tako odločnostjo zopet pričel s svojim pohodom, kot so to storili fašisti pri svojem pohodu na Rim.
»Regime Fascista« piše: »Italija se danes nahaja zaradi izdajstva svojega kralja in skupine generalov v težkem položaju, ki jo podoben onemu iz leta 1919, To pa ji ne sme vzeti poguma. Če je takrat sto odločnih mož lahko dalo deželi njeno dostojanstvo in strnjenost, nam bo to danes še bolj uspelo, če bomo vsi stremeli za tem edinim ciljem. Danes, ko je domovina v nevarnosti in 'ko kliče svoje sinove, moramo vsi pohiteti ob bok nemškim tovarišem in z njimi skupno izvojevali to težko borbo.
Cinična angleška nesramnost
kg Stockholm, 29. okt. Kakor je poročal angleški radio, je zunanji minister Eden po svojem prihodu v Moskvo podaril Kremlju album, ki kaže obseg škode, katero je povzročilo angleško letalstvo v Nemčiji. Angleško bistvo se je redkokdaj tako nesramno razgalilo pred prod vsem svetom, kakor v tem poročilu. Anglija se s tem sama izključuje iz vrste kulturnih narodov in se ne bo smela pritoževati, če bo nekoč dobila za to obračun v tistem jeziku, ki ga je sama izzvala.
Osnove nemške vojne finančne politike
Dunaj, 29. okt. DNB. V okviru zborovanja političnih voditeljev dunajskega okrožja je govoril v četrtek finančni minister grof Schvverin von Krosigk o načelih nemške vojne finančne politike. Minister je razvil metode nemške finančne politike in obravnaval v zvezi s leni vsa pereča finančna vprašanja, nastala s financiranjem vojne. Ob koncu svojega predavanja je zaklical poslušalcem: »Če se bomo obnesli v tej preizkušnji, bomo dočakali veliko bodočnost. Zmage ne odločajo bogastvo, število ali zlato, temveč zgolj in samo volja, duh in požrtvovalnost.«
Obrambni boji na vzhodnem bojišču
Sovjetski napadi proti zapornim bojiščem pri Mclitopolu z velikimi izgubami odbiti. — Nemški protisunki v Dnjeprovem kolenu. — Naš napad severno od Kijeva. — Krajevni boljševiški vdori pri Gomelu v protinapadih očiščeni. — V južni Italiji boji ob Volturnu. — Anglo-araeriški sunek na jadranski obali zavrnjen.
FOhrerjev glavni stan, 2». okt. DNB. Vrhovno poveljstvo ohroženlh sli javlja:
Zahodno od M ell topola so bili odbiti številni ves dan trajajoči sovjet-skl napadi proti zapornim bojiščem vdornega področja. Oklepni In oklepno-grenadlrskl oddelki so zadali sovražniku i močnimi bočnimi sunki visoko Izgube In ao vrgli čela njegovih napadov Iz žilavo hranjenih krajev.
Nemške ln romunske letalske sile so v tesnem sodelovanju s suhozcmskluil četami posegle posehuo učinkovito ^ boje.
V Dnjeprovem kolenu so bili na celotnem bojišču siloviti sovražni napadi često v protlsunku zavrnjeni. Iz teh obrambnih bojev se Je včeraj dopoldne razvila na področju severno od Krivega lt o g a tankovska bitka, kl Je ie vedno v polnem tek u. Doslej Je bilo na tem odseku uničenih 74, na nekem drugem odseku pa 41 sovjetskih taukov.
Severno .od Kijeva smo dosegli z na-Mm napadom določeno cilje.
Pri Gomelu s0 razširili včeraj Sovjeti svoje napade tudi na odsek južno od mesta. Močni sovražnikovi prodorni poskusi sn do-vcdll vendar zgolj do krajevnih vdorov In d0 mlmogredoče izgube manjših delov postojank, kl smo al jih pa s takojšnjimi protinapadi takoj zopet osvojili. Pogosto so
bili sovražni napadi s strnjenim ognjem vseh vrst orožja ln z učinkovitim posegom našega letalstva že v razvoju razbiti.
Zahodno od Kričeva In zahodno od Smolenska Je popustila bojna delavnost napram prejšnjim dnem.
Na srednjem odseko se boreča hcs-scnsko-turlnška 251. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Ielsmanna Je neomajno vzdržala na nekem težišču obrambne bitke vedno ponavljajoče se napade mnogokratno nadmočnlh sovjetskih sli. S tem si jo pridobila posebn0 zaslugo pri doseženih obrambnih uspehih.
V	Južni Italiji ao zavzele naše čete ob obeh bregovih V o 1 t u r n a po uspešni obrambi močnih sovražnih prodornih poskuaov nore malo kilometrov dalje severozahodno potekajoče višinske položaje.
Na Jadranski obali ao poizkušale močne angloamcrlške sile v noči ln zgodaj sjutraj dne 28. oktobra vzdolž ceste Ter-m o I l — I s t o n I j prodreti preko reke T r I g n a. Napadi so Izpodletell s težkimi sovražnikovimi Izgubami.
V	vzhodnem Sredozemskem morju je uničilo letalstvo dva sovražna tovorna parnika a skupno 4508 tonami ln doseglo bombne zadetke na pristaniških napravah sovražnega otoškega oporišča Castclrosso.
lemška vojska čisti Slovenijo in Hrvatsko
Trenuino težišče bojev je vzhodno od črte Ljubljana-Reka Črnomelj, Kočevje in Brod na Kolpi zasedeni
Berlin, 28. okt. DNB. Kakor je bilo sporočeno DNB-ju, so nemški krogi objavili le redka poročila o bojih nemških čet, ki so bile poslane na Balkan v borbo proti komunističnim tolovajskim skupinam. Nasprotno pa razširja sovražnik o teh bojih številna poročila, katerih vsebina dopušča sklep, da so sovražne sile izredno slabo informirane o resničnem položaju na Balkanu. Na nemški strani ne obstojajo, — tako naglaiajo — nikaki vzroki, da bi obveščali sovražnika s kakšnimi podrobnimi poročili o resničnem položaju. Po dosedanjih nemških poročilih potekajo na nekaterih predelih zahodnega in južnega Balkana obsežni očiščevalni nastopi, izmed katerih se jih je že lepa vrsta končala z uničenjem tolovajskih ekupin. Težišče trenutnih očiščevalnih bojev jc na področju vzhodno od črte Ljubljana-Reka, Očiščevalni nastopi v Istri io Sloveniji, ki so se končali v preteklih tednih, so dovedli do popolnega uničenja tamoštijega tolovajstva. V sever-nozahodni Hrvatski pa sedaj močnejše nemške čete uničujejo komunistične tolpe v trikotniku Ljubljana-Zagreb-Gospič. Ti nastopi bodo v doglednem času dovedli do uničenja tolp. Kot prvi delni uspehi so bili poleg očiščenja različnih kotlov pomirjeni številni kraji, med ka-
terimi so večjega pomena Črnomelj, Kočevje in Brod. Z zasedbo važnih jadranskih luk, med katerimi moramo omeniti Pulj, Reko, Zader, Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor, je bil istočasno ustvarjen pogoj za uničenje tolovajstva v Dalmaciji. Tudi v Grčiji se borijo sedaj nemški oddelki proti siabotnejšim tolpam, ki s« skušajo izmakniti pred pritiskom v neprehodno gorovje. Na področju Janine so bili v teh bojih uničeni tropi komunističnih plenilcev. Na otokih in polotokih so pričeli nemški oddelki z načrtnim čiščenjem, vendar pa naletijo le tu pa tam na omembe vreden odpor slabotnih tolovajskih skupin, ki so se polastile italijanskega orožja, vendar pa so tako brez moralne kot brez materialne odporne sile. Skupno z uspešnimi napadi proti otokom, ki jih jc sovražnik z izkoriščanjem Badoglieve izdaje zasedel v Egejskem morju in v Dodckanczu, vidimo, da v vseh de lih bivših v letu 1941. od nemške vojske premaganih držav Jugoslavije in Grške, kakor tudi v Albaniji številne izkušene nemške divizije, podprte s prostovoljnimi oddelki in četami zaveznikov, uspešno in energično nastopajo proti vsakemu od Sovjetov insceniranemu poizkusu, da bi motili red na teh ozemljih.
Kemška politika na Balkanu
-kg- Ankara, 28. okt. Velik carigraj-ski list »Cumhuriet« je objavil karikaturo, kako sedita stric Sam in John Buli zagrenjeno pri mizi, poleg pa jo boljše-vik, ki se reži in prinaša na mizo vročo jed: drugo bojišče. Podpis pod karikaturo pravi: »Gostom ne strezemo po želji (1), temveč morajo požreti vse, kar jim jjonudimo.« Ta slika jasno ponazo-ruje turško sodbo o zavezniških pogajanjih v Moskvi. Ni nikak slučaj, če se turški tisk ravno sedaj posveča vprašanju, ki ga je demokratska politika pokorščine do Kremlja vidno približala turškim mejam: Balkanu. Značilno pa je, da se turški listi ne bavijo z demokratsko igro brezobzirnega razdeljevanja balkanskih narodov; to vprašanje so že prej jasno orisali.
Tokrat je v ospredju turških komentarjev nemška balkanska politika. Pol-uradni »Ulus-sc pripominja, da je Nemčija po izpadu Italije dobila na Balkanu priložnost, da začne na tem prostoru z novo politiko in Nemčija se tudi ne obotavlja pri urejevanju in pomirjenju političnega položaja na tem prostoru. List nadaljuje, da Nemčija nima nikakih ozemeljskih zahtev do balkanskih dr-
žav. Nobenega dvoma ni, naglaSa cari-grajski »CumhurieU, da je morala javnost različnih balkanskih držav simpatično pozdraviti novo nemško politiko.
Zanimiv je odmev tistih turških listov, 'ki jadrajo v angleških vodah. Lista »Jeni Sabalu in »Tan«, ki sta brez dvoma na angleški strani, sta vendar morala ugotoviti, da je nova nemška politika na Balkanu ]x>zitivna. Oba lista izjavljata, da bodo morali v Londonu in Washingtonu uvideti, da je Nemčija s to politiko praktično prehitela krilatice demokracij, ki so le teoretične. Nemčija je zagrabila pobudo in je na tem področju pripomogla do uveljavitve politike poravnave na osnovi svobode in neodvisnosti malih narodov. Računati je treba, tako pišejo ti v angloameriških vodah jadrajoči listi, da bo ta razvoj sčasoma rodil uspehe, ki jih v taboru demokratskih velesil ne vidijo radi. Turško stališče do nove nemške polilike na Balkanu pa označuje turško stremljenje, ohranili na tem prostoru mir in red tako dolgo, kol se le da. Nemška politika ustreza temu stremljenju mnogo bolj kakor an-gleško-ameriška. To priznanje je tudi turški tisk zelo jasno izrazil.
Ena milijarda Azijcev v borbi
Tokio, 28. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Po sprejetju vseh 11 predloženih zakonskih osnutkov bo 83 zasedanje japonskega parlamenta soglasno odobrilo predloženo resolucijo pod naslovom: »Splošna vstaja veliko-azijskih ras«. V resoluciji bo podano, da je celotni japonski narod trdno odločen sodelovati pri borbi, da se okrepi enotnost 1 milijarde Veliko -ezijcev s sodelovanjem v duhu enakosti in vzajemnosti in da se skupno izvede borba do uničenja angloameriške-ga sovražnika.
Kratke vesti
Helsinki, 28. okt. DNB. Ob zaključku četrtega finskega delavskega kongresa ugotavlja finski tisk, da je finsko delavstvo enotno in odločeno, da ee z neome-
jeno požrtvovalnostjo bori dalje za dosego vojnega cilja.
Madrid, 29. okt. DNB. Iz Washinglo-na jKjročajo, da namerava severnoameriška vlada v kratkem blokirati vse argentinske uradne in zasebne kredite v Z edin jenih državah. Kakor naglašajo v političnih in diplomatskih krogih, bo blokada slična že izvajani blokadi proli osnim narodom in zasedenim in nevtralnim evropskim državam, od kalere je bila d osle.; izvzeta le Turčija.
Vigo, 29. okt. DNB. Mehikansko zunanje ministrstvo je poslalo Guatentali posebno noto, v kateri zahteva preiskavo nedavne kršitve meje, ki so jo zakrivili njeni vojaki. Neka patrulja je zasledovala pri Doloresu v državi Chiapas skupino ubežnikov preko meie. Nn zahtevo mehlkanskih vojakov, naj se umaknejo, so guatemalski vojaki odgovorili s
Roka pravfce
Včeraj amo objavili odlok šefa Pokrajinske uprave geu. ltupulka o zaplembi vse premične ln nepremične Imovine upornika Inž. Scrncca Dušana, bivšega bana dravske banovine ln posestnika v Ljubljani. Prrd-sednlk gen. Uupulk jo obenem odredil, nsj se prostorna vila Inž. Scrncca In val nadaljnji prostori, kl budo v zvezi s zapleni-liaiii| Imovlue komunistov ln njihovih po-magačev še v bodoče zaseženi, uporabijo zu nastanitev tlstlli revežev. kl so Jim partizani požgali njihove domove ali so slrer zaradi bojev, k| so Jih Izzvali partizani, prišli na heraško palico.
Naš list je že poročal o kurltarstvu lu stremuštvu Inž. Serneea, kl se Je selil Iz tabora v tabor ter jc zdaj prijadral v edlnl politični In nazorski tabor, v katerem doslej še ul bil: tu Je tabor v znamenju srpa ln kladiva.
Slovenska Javnost Je z zadoščenjem sprejela poročilu o zaplembi Imovine bivšega liana In ministra, sedaj pa člana vrhovnega pleuuuia OF luž. Dušana Scrncca. Itoka pravice je s tem udarila pu pokvarjeni In bogati politični gospudl, kl Je s svojimi milijoni, Izsesaolml U ljudstva, omogočila razvoj komunizma ter uuIčevanje slovenskih ljudi In aluvenskega narodnega premoženja. Prepričani smu, da Je v Ljubljani šo več mastnih kapitalistov, kl so hlll tudi člani vrhovnega plenuma OF ali vsaj na visokem klinu v lestvici partizansko komunistične hierarhije, ln poštenu slovenska Javnost želi, da bi roka pravice Izsledila tudi to jaro gospodo ln i njeno zaplenjeno Imovino vsaj ninl„ utešlla bedo tistih ncsrcčulkov, kl so Jlli komunisti r. denarno podporo raznih kapitalistov spravili na beraško palico. Na ta način bo pravtel najbolj zadoščeno: pravi krivci bodo kaznovani, oropanemu ljudstvu pa bo vsaj malo vrnjeno to, kur je bilo ls nJega Izmozguno.
»Oplemeniteni« boljševiki
Helsinki, 29. okt. DNB. Imeti moramo že precej fantazije, če hočemo verjeti, kot to delajo sedaj Anglosaksonci, v nekako »plemenitenjec boljševikov. Tako ironlzlra zelo čitan časopis »Turtm BunomaU v svojem uvodniku glaeove iz Anglije in Amerike, ki trdijo, da «o boljševiki spoznali vrednosti človeškega življenja, zahteve kulture in vere ter da so vse to tudi priznali. Tako kmalu ne liodo anglosaški veruČitelji našli več. nobene ideološke razlike med boljševizmom^ in krščanstvom. Nekateri zgovorni državniki zapadnih sil tudi zagotavljajo, da bo Sovjetska zveza naravnost jamstvo za pravično varuStvo nnd svetom in sposoben Čuvaj bodoče mirovno politike. Jasno je, piše list, da nihče v evropi ne verjame tej izumetničeni ka-rakterlzacijl Sovjetov, ker bije dejstvom v oči. Če to edinstveno drzno farizejstvo moskovske politike do sedaj še ni bilo vsem dovolj jasno, ga bomo kmalu spoznali napisanega črno na belem in podpisanega celo od anglosaških pogodbenikov. Zakaj moskovski oblastniki bodo ftorili vse, da bodo malim državam in narodom lahko čim prej dali svoj »boljševiški 6mrtni udarec«.
De Gaulle je dal zapreti Bergereta
Algericas, 29. okt. DNB. Areracija francoskega generala Bergereta. bivšega francoskega ministra za letalstvo, ki je skuj>no z Darlanom pripravljal odpad francoskih kolonij in ga tudi izvedel, je vzbudila v Alžiru živahno zanimanje. Po umoru admirala Darlana je bil namreč general Bergeret intimen sodelavec generala Glrauda. čigar izvolitev za Darlanovega naslednika je tudi živahno podpiral. ICo pa je moral v marcu letošnjega lela general Giraud zaradi severo-ameriškega pritiska pričeti s pogajanji z De Gaulleom, je slednji takoj v pri-cetku zahteval odstranitev generala Bergereta, ki je bil takrat generalni tajnik v Severni Afriki. Na De Oaullovo željo je moral general Bergeret zapustiti svoje mesto in prevzeli popolnoma nepomembno poveljstvo francoskega letalstva v Dakarju. Toda De Gaulleov srd pa jo zasledoval in 7. julija je bil odstavljen. Sedaj pa ga je dal De Gaulle zapreti
10	odstranitvi najožjih sodelavcev generala Girauda pomeni aretacija generala Hergereta prr-digro k popolni odstranitvi vedno bolj v ozadje potisnjenega in vsega vpliva oropanega Girauda.
Bogomolov nabira komuniste
Tanger, 29. okt. DNB. Iz Alžira jav-
n r it 6®stnv'ia sovjetski poslanik pri De Gaullu Bogomolov z De GauMovim dovoljenjem kartoteko »koristnih elemen-tov« v Severni Afriki, ki naj bi bili uporabljeni v Evropi. Cvet teh komunistov ie bil ze poslan v Moskvo, da bo za svoje naloge primerno izšolan. Sovjetsko poslaništvo je tudi pozvalo brezposelne komuniste, naj se javijo za vstop v mednarodno brigado.
Kratke vesti
v .RJ™' ^ okl- DNB- Republikanska to-
11	j stranka ustanavlja sedaj v Rimu ljudske kuhinje. Prva je bila odprta ob obletnici pohoda na Rim.
Bnenos Aires, 29. okt. DNB. Na krovu neke ročne ladje se je pripeljal v Buenos Aires paragvajski finančni mini ster.
Berlin M. okt. DNB, Dne 29. oktobra bo dopolnil nemški vojaški noveli-nik v Belgiji in severni Franciji pehot-ni general Aleksander von Falkenhau-sen Co. leto.
Teden milodarnosti
Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, prireja v tednu od 31. oktobra do vštetega 7. novombra teden milodarnosti. Ta teden naj bi si vsak kaj pritrgal in daroval za lajšanje velike bedo, ki jo je povzročila vojna pri nas! če bi Ljubljančani ta teden durovali v socialne namene vsaj toliko, kar todonsko žrtvujejo za pijačo, kajenje, kino in drugo zabavo, bi so nabrali lepi tisočaki za lajšanje siromaštva!
K premožnim bodo poslane posebne prošnjo na dom za darove v denarju in blagu. Nato te družine obiščejo rosebni pooblaščenci škofijske dobrodelne pisarno z nabiralno polo.
Vsej javnosti pa bo dana prilika v ne-
Skrb Ljubljane za brezdomce
Kakor smo že pred tedni poročali, je mestna občina ljubljanska prevzela skrb za interntrance, ki so se vrnili iz raznih italijanskih taborišč, prav tako pa tudi za begunce, ki prihajajo z dežele v zavetje našega mesta. V začetku je mestna občina skrbela za nad 2.000 oseb in Jim dajala streho z vso preskrbo ter v ta namen do srede oktobra porabila 100.000 lir samo za hrano, saj je v tem času svojim oskrbovancem razdelila 46.000 zajtrkov, blizu 15.000 kosil ter nad 16.500 večerij, torej skoraj 50.000 porcij. Vsak oskrbovanec Je dobil na dan po pol kilograma kruha, vsi skupaj so pa do srede oktobra dobili 9.200 kg kruha.
Razen preskrbe Je mestna občina mno-Eim priskrbela zaslužek ln tudi trajne službe, druge pa je odpravila domov ali k svojcem, še vedno Ima pa na Ledini, kjer je tako v šoli nastalo neko zavetišče, nad 220 moških, žensk in otrok. Tudi za te skrbi občina, vendar Jih pa blizu 00 hodi na delo ter že sami zaslužijo za hrano, stanujejo pa še vedno na Ledini. Kdor nima stalnega zaslužka in rad prime za delo, dobi popoldne in zvečer boljšo hrano.
V tem zavetišču za brezdomce Je mestna občina ustanovila tudi posebno pisarno za vrnivše se interntrance ln za begunce, ki bo zbirala tudi darila za oskrbovance. Obenem pisarna daje vse informacije o tnter-nirancih, ki so se že vrnili, prav tako pa tudi o beguncih, ki z vseh strani naše dežele prihajajo v Ljubljano. Tako prvi kot drugI so potrebni obleke, perila ln obutve, predvsem pa seveda zaposlitve ln zaslužka. Dobri ljudje naj se z zaupanjem obračajo na pisarno, ki bo skušala vsakemu ustreči.
Razumljivo Je, da brezdomci, ki so po večini Izgubili prav vse, prav radi poprimejo za vsako delo, vendar se pa s takim, večkrat samo priložnostnim zaslužkom ne morejo obleči, zato pa prosimo našo dobrosrčno Javnost, naj tem nedolžnim žrtvam vojne rado pomaga na kakršen koli način. Pomisliti moramo, da so brez lastne krivde brc? strehe in kruha, zato Jim pa ponudimo predvsem delo ln zaslužek, enako Jim pa pomagajo z obleko in perilom, obutvijo in podobnimi stvarmi, seveda pa tudi z darili v g&tovini, da Jim mestna občina nakupi najpotrebnejše stvari. Kdor želi kaj podariti, naj sam prinese v pisarno v šoli na Ledini, ali naj pa pisarni naznani svoj naslov, pa bo po darilo prišel mestni uslužbenec s posebno legitimacijo, ki ga upra-vlčuje prevzemati darila. Seveda bo vsak darovalec od pisarne dobil tudi potrdilo za darilo.
Kakor ob vsaki stisk! in nesreči, tako naj se tudi ob sedanji največji katastrofi našega naroda izkaže, da dobrodelnost LJubljane ne pozna meja, temveč še posebno rada pomaga, kadar gre za rojake, ki so brez lastne krivde prišli v nesrečo.
doljo, 7. novembra, da vsak prispeva po svojih močeh, kolikor le more, za lajšanje sedanje bede. V vseh ljubljanskih oerkvah bo bo to nodeljo pobiralo v oorkvl ali pri cerkvenih vratih zu dobrodelne namono škofijsko dobrodelne plBarne.
V nedeljo, 31. oktobra, na prtfznlk Vsoh svotnikov ter na Vernih duš dan bodo na ljubljanskem pokopališču nabirali pooblaščeni uuJbiralct darovo za vojno žrtve, za sirote, begunce, intemirunco in njih družino ter za pogorolco. Namesto cvetja in veneov darujte v počaščenje in pomoč rajnim miloščino!
Vsak Slovmoc naj te dni daruje, kar lo moro, za lajšnnjo gorja siromašnih!
Škofijsko karltatlvno tajništvo.
združiti realizem in romantiko, kasneje so je posvetil slovstveni zgodovini. Kulturni esej Našo obzorje (1664.) jo prvi poskus kritično pregledati duhovni svet, življenjsko neposrednost in sociulue momonto v delih naših pesnikov.
Osebne novice
= Diplomirana je bila nu filozofski fakulteti, pedagoška skupina, ga. Ada Uayuo iz Ljubljane.
Odredbe pokrajinske uprave
Pokrajinska uprava v Ljubljani je dovolila. do ima Šolska mladina 2. novembra pouka prost dan. da se ialiko udeleži na Vernih duš dan maš zadušnie za umrle in padle bojevnike v prvi svetovni vojni ter drugo rajno ter da lahko v spremstvu staršev obišče grobove rajnih.
Na podlagi dovoljenja pokrajinske upravo smejo uslužbenci njej podrejenih uradov : in ustanov izostatl 2. novembra iz običujno službe v dopoldanskem času zaradi udelež-! be pri žalni sv. maši za padle bojevnike v 1 prvi svetovni vojni, ki bo oh 9 dopoldne
I 2. novombra v frančiškanski cerkvi.
•
Pokrajinska uprava v Ljubljani jo na prošnjo bivših bojevnikov iz prve svetovne vojno dovolila, da se 1. novembra popoldne vrši na pokopališču pri Sv. Križu pred vojaško grobnico žalna svečanost v počastitev spomina umrlih in padlih bojevnikov iz prve svetovno vojne. Na tej žalni slovesnosti se bodo izvršili cerkveni liturgičui
obrodi in pole žalostinke.
•
Pokrajinska uprava v Ljubljnni je dovolila. da so bo darovala žalna sv. maša za padle bojevnike iz prve svetovno vojne dne 2. novembra ob 9 v frančiškunski cerkvi.
Pokrajinska nprava v Ljubljani je tudi letos, kakor vsako leto, dovolila, da šolska mladina zbira v šoli cvetjo za okrasitev grobov za šolo zaslužnih mož tor padlih bojevnikov v prvi svetovni vojni. Nabruno cvetje ho odpeljal, kakor vsako leto, voz mostno občino ljubljansko na grobove rajnih.
živel sem mesec dni med partizani
Piše prisiljen mobiliziranec.
kupite takoj
eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno rnani VCalter Scottov zgodovinski roman
»ivanhoe«
ki ga ie laložilo In Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
Koledar
Sobota, 30. vinotoka: Alfonz Rodrigez, spoznavalec; Lukaa, mučenec; Evtropija, mučenica.
Nedelja, 31. vinotoka: Kristus Kralj; Volhenk, škof; Krištof, mučenec.
Zgodovinski paberki
30. vinotoka: 1. 18(4. je morala Danska izročiti Schles-wig in Holstein Nemcem. Od začetka 11. stoletja je reka Eider mejila Sclilesvvig in Holstein ter obenem Dansko in Nemčijo. Lota 1459. sla so obe deželi pridružili kalmarski uniii (t. j. zvezi severnih držav: Danske, Švedske in Norveške). I'o 1. 1815. je postala grofija Holstein-Lanenburg član Nemške zveze. Danci so hoteli nemški del Schles-wiga raznaroditi. kar jo povzročilo v Nemčiji silno razburjenje. l'o določbi londonskega protokola sta 1. 1852. postali oho deželi danski. Novi spori so nastali, ko je danski krali izvedel uatavo. Bismarcku se je posrečilo, da jo združil Avstrijo in Prusijo tor pričel vojno z Danci. l'o bojih pri Ooversoe in diippelskili utrdbnh so bili Danci izgnani s polotoka, ko so zavezniki silili še na otoke, jo Danska odnehala in sklenila mir na Dunaju (1864); odstopila je vos Schleswig in Holstein-Lanenburg Nemcem — L 1895. je umrl Fran Celestin, ki je leta 1864. pomagal iz,dati Jurčiču almanah Slovenska vila. Celestin jo skušal v povestih
B ^Nabiralci ln kupci fioni^
Vse, kar morate vedeti o užitnih in strupenih gobah, najdete v strokovni knjigi A N T E B EGA:
8
NASE GOBE
I
I I
(s slikami). — Kart. L 18,— _ Ljudska knjigarna v Ljubljani, E
^ Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5 £
—	Stolnica. Na praznik Kristusa Kralja bo ob 9.30 škofova pridiga, nato pontifikal-na škofova maša in po maši papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Na praznik Vseh svetnikov bo ob 9.30 pridiga, po pridigi pontifikalna škofova maša.
—	Možje ln fantje vseli stanov In poklicev! Udeležite se v čim večjem številu duhovno obnove, ki bo v nedeljo, 31. t. ni-, »b 17.15 ter v ponedoljek, 1. novembra, ob 7.1a v uršulinski cerkvi.	,	, ,
. Podporno društvo železniških uslužbencev In upokojencev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor za leto 1943 14. novelira 1943 oh 9 v glasbeni dvorani društva »Sloga« (zgradba dir. drž. žel.).
—	Služkinje Imajo v nodeljo, 31. t- m., ob 6.3(1 sv. mašo v stolnici. Popoldno oh 5 bo pri oltarju Marije Pomagaj sv. rožni venoc in pele litanije Matere božjo.
—	Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal <nl sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Ciber Iran, Štefanova ulica 7, tel. 36-41.
—	Dijaki, ali žo imate lepo zgodovinsko povest študenta »Izgubljeni pokllc.T Dobite jo v Mladinski založbi. Stari trg 30.
—	Na Uradu ustreljen lisjak. 7.o dolgo časa prej. preden so so izselili, so grajski prebivalci tožili, da jim nekdo odnaša piščance, jarčke in kokoši. Tatu niknkor niso mogli izslediti in prijoti. Tudi hišnik je zadnji čas potožil, da mu nekdo odnaša kokoši. V četrtek popoldno pa je bil tat razkrinkan in je prejel svoje plačilo. Neki domobranec je opazil, kako so je zvito in pri-huljono bližal kokošnjaku rjav lisjak. Hitro je dvorišče zaprl. Nato pomeril puško in gn ustrelil. Lisjaka jo domobranec odnesel v mesto in ga prodal krznarju.
—	Od mine poškodovana. Na travniku pri Preserju. kjer so je pnsla živina, je v sredo eksplodirala mina, ki je zadela v glavo 15 lotnega posostnikovega ln mesarjevega sinn Janeza Jurč.ka. Podobna nesreča so je primeriln tudi nn pašniku pri Sent Joštu nad Vrhniko. Drobec mine jo hudo poškodovnl 14 letnega posostnikovega sinu Janeza Kogovška. Ta je bil ranjon v trebuh. Oba poškodovanca se zdravita v ljubljanski bolnišnici. — Pri padcu stn si zlomila desno nogo 60 letni zidar Peter Mozetič in 21 letna služkinja Nežika Trnovčova.
—	Vpisovanje v trgovsko tičlllšfe »Chrl-»tofov u£nl zavod«. LJubljana Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti tn za Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje In oddelke so vrši še redno ve« teden vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih nrah. Informacije in novi prospekti brezplačno na razpolago. — Ravnateljstvo.
—	Višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema kot redne slušateljeOeel one dijake in dijakinje, ki so dovršili višjo razrede srednje šole ali pa redni enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje so vrši redno še ves teden. Informacije in nove prospekte dajo: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
—	Prodala Jabolk. V četrtek in v petek so ljudje hiteli nakupovnt jnbolka. Naprodaj so bila prav lepa in zdrava jabolkn. Zanimivo jc, da je lnni bilo nn ozemlju mestne občine ljubljnnske pridelnno do 525 motrsKih stotov jabolk, predlanskim lo 350 stotov. Tuili zn hruško jo bila lani letina prav dobra. V Ljubljani je bilo pridelnno do 564 stotov hrušk, predlanskim 332 stotov.
—	Mestni zaščitni oddelek v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarno Tin Mest nem trgu 2 zaradi snnženja prostorov v to rek. na dan Vernih duš, in v Bredo, 3. novembra, ne bo posloval za stranke.
—	Vetrovno In delno oblačno vremo. V četrtek popoldne in posebno ponoči jo pihal močan sovernik. Veter jo pripomogel, da je drovjo začelo naglo izgubljati svoj okras, jesensko rumeno listje. Bukvo na Golovcu, ki so kazale pisano barve svojega jesenskega listja, so že skoraj vso ob svojo odejo. Kmalu bodo začeli kmetje grabiti listje z.a steljo. V petek zjutraj je bilo delno oblačno. Na Barju ni bilo megle. V četrtek je bilo malce toplejše vreme kot v sredo. Temperaturni maksimum jo znašal +15.4, v petek jutranji minimum +10.2 stopinje Celzija, za nekaj stopinj višji od četrtkovega. Zračni tlak jo visok. Barometer se je povzpel na 769.2 mm.
—	Opozarjamo vse Interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldno. tako da je obisk predavanj vsakomu omogočen. Pouk lz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 81. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2.
—	VaS radio aparat prodaste najhitreje ln najboljše, ako gn izročite v komisijsko prodajo tvrdki EVEREST Prešernova 44.
—	Vsa radio popravila vam točno, strokovno ln z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka Philips Radio. Ulica 3. maja 6.
—	Uran čaj. strokovno sestavljen, nn ravna čajna mešanica, odgovarjajoča vsaki potrebi. Poskusito Uran čaj!
—	Važno za vsakogar sedaj In v liodoče Je znanje knjigovodstva, korespondence, modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni tečaji se prično 5. novembra. Izbira predmetov po želji. Pouk je dopoldne, popoldno ali zvočer. Učnina jo zrnoma. Informacije in prospekte dnje ter sprejema prijavo vsak dan dopoldne in popoldne: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
—	Učite se strojepisja I Novi eno-, dvo. In trimesečni dnevni In večerni strojepisni tečaji bo prično dne 5. novembra t. I. — Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna »trojepisnlea. raznovrstni stroji. Učnina je zmerna. Pouk po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije ln prijave dnevno. Na rnzpolngo brezplačni prospekt — Posebni dnevni tečaji tudi zn knjigovodstvo, korespondonco. moderne jezike itd. Izbirn predmetov po želji. — Trgovsko učlllšče »Ohristofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
—	Lekarne. Nočno službo Imajo lekarne mr. Rakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra mor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murma yer, Sv. 1'otrn cestn 78.
—	Praznično dežurno službo ho vršil od ponoileljkn od 8 do torka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Dohelnk Ovido, Ciril-Mc todova 62, tel. 27-29.
Pokrnjinskn uprava razglaša: Vsako zbiranje prispevkov za domobranstvo je odslej ukinjeno. Domobranci bodo v bodoče s posebnim pooblastilom predsednika pokrajinske uprave zbirali prispevko samo za siromašne prebivalce Dolenjsko, ki so ostali po partizanski k.ivdi brez vsega, brez domu in živeža.
Slovenski Rdeči križ:
Vse bivše samarljane oziroma holnlčarje In bolničarke, ki doslej šo niso dobili povabila k sodelovanju Slov. RK, vabimo, da so čimprej zglasijo v solil 7 mestnega fizikatn na Mestnoin trgu med 14.30— in 17.30. kjer bo sprojeinal zastopnik Slov. RK njihovo prijave. Slov. RK prosi tudi gg. zdravnike in zdravnice, ki so pripravljeni sodelovati Pri akciji Slov. RK, da se zglasijo istotam oziroma telefonirajo mestnemu fizikatu (v dopoldanskih urah).
Slov. RK v LJubljani vabi v Ljubljani bivajoče svojce onih internlrancev iz Pado-ve. ki so dobili delo na Gorenjskem, da se najkasneje do sobote. 30. oktobra, zglasijo v društveni pisnrni, Gosposvetska cesta 2-II.
Svojce konflnlrancev, Internlrancev In vojnih ujetnikov, ki so prebivali v LJubljani. pa so šo niso vrnili iz Italijo, vabimo, dn ee zglaso v pisarni poizvedovalnega oddelka v Narodnem domu zaradi akcije za njihov povrntek. Slov. RK potrebuje slo-deče podatke: ime in priimek, rojstno leto in kraj, očetovo ime. projšnje bivališče, sedanjo bivnlišče in opis družinskih rnzmer. Vljudno prosimo, da se zglasijo tudi oni, ki so že dali podntke RK. Posebej velja ta l>oziv svojcem konfiniraneov v Grosettu.
Priznanje začasne vojne doklade na nezgodnike in starostne rentnike
Po sklepu ravnatoljstva Zavoda za soc. zavarovanje, kateregn je odobril šef pokrajinska uprave v Ljubljani s svojim odlokom VI No 3415-33 z dno 22. oktobra 1943 se prizna od 1. septembra 1943 daljo začasna vojna doklada na začasne ter trajne nezgodno rento, in sicer znašajo: pri 35—50% z.inanjšnnt delasposobnostl — 50%. pri 51— 65% zinaujšnnl delasposobnosti — 75%, pri 66% in višji zmanjšani delasposobnosti pa 100% priznano rente. Začasna vojna doklnda so prizna v Iztnorl 100% tudi na vdovske, otročje in ascendent-ske ronte. Renta 7. vojno doklndo pa ne sme v nobenem primeru »resegati zneska rento, ki odgovarja po določbah zak. o zav. del., najvišji zavarovani mezdi, to je trenutno dnevno 45.6(1 lire ali mesečno 1140 lir, vpoštevajoč odstotek doia-nezmožnosti pri osebnih rentah, rente preostalih svojcev pa no smejo presegati četrtine oziroma tretjine najvišjega zavarovanega zaslužka.
Istočasno se prizna na vso sedanje ln bodoče invalidske, vdovske, otroške in as-cendentske rento kot začasna vojnu doklada višini 100% od zakonitih priznanih rent iz zavarovanja za onomoglost, starost in smrt.
Obenem se zvišajo za 100% v obliki začasno vojne doklade tudi podpore, ki se iz-plačujejo iz podpornega sklada za onemoglost in starost.
Te doklade so povsem začasnega značaja in veljajo do preklica, odnosno dokler so razmore ne spremenijo.
Upravičenci bodo o višini pripadajoče vojno doklade obveščeni s posebnimi odloki.
Z nakazovanjem zapadlih vojnih doklad pa se prične v prihodnjih dneli. Zavod za soe. zav. Ljubljanske pokrajine.
Razdelievanje krmil za prešiče
Rejci prašičev na področju mostne občine Ljubljana ,kl želijo dobiti močna krmila, prejemajo nakaznice pri Prevodu, od delek za krmila, Novi tri? 4-1«, soba 3, in sicer 4. novembra rejci z začetnico A—J, 5. novembra K—P, 6. novembra R—Z.
Tudi nokaj navadnih tovarišev, ki nismo bili tako trudni, da bi kar na cesti pospall kot ostali, smo poskusili posnemati svltll zgled naših »starešin«.
»Nihče iz stroja, tovariši!« je že vpil komandir s polnimi ustmi.
Zlezel som tatinsko in za grmom šel proti bližnji hiši, že sem bil blizu, pa me jo spazii: »Tovariš, na rr.port h komandantu bataljona, če se takoj no vrneš!«
Kaj sem hotel!
In tako Be je godilo vsem. Toda to je bilo lo prehudo! V nas se je dvignil srd in pregovorili smo starega partizana Rn-dotu, ki so ga ne vem po kakem naključju pri splošnem razdoljevanju funkcij prezrli, in ta je šel h komandantu ter so pritožil, čefi kako tovarištvo je to, da funkcionarji smejo hoditi po hišah in »žicati« (to je ter-minus tohnicus za jemanje brez plačila), ml navadni tovariši pa ne smemo.
Komadant ga je začel miriti, kajti ta mož so je pošteno razvnel.
»TI, tovariš, bi kot star borec moral dajati tovarišem novincem dober zgled v prenašanju naporov in zatojevanju slabo volje. Saj veš, da ves bataljon ne more dobiti mleka v tej vasi! Funkcionarje bom pu poklical na odgovornosti Pn sedaj ni časa, ker gremo naprojl«
V tem se jc zaslišal hrušč in glasno mrmranje, s katerim smo podkrepljevali besede našega zastopnika pred vsegamogoč-nim »tovarišem« komandantom.
Komisar je to videl, poklical je komandanta in takoj je bil sklican »zbor«!
Pred postrojenl, trudni, zaspani in nc-voljni bataljon je stopil komisar.
»Tovariši! Današnja noč je bila naporna. Toda mi stori boroi smo tnko in šo mnogo hujše napore prenašali. Skozi dve leti! Zato morate tudi vi sedaj malo potrpeti. Danes so res nekateri tovariši šli po hišah in popili malo mleka; ali snedli
Le do 1. novembra 1S43 bomo sprejemali naročnike na poljudnoznanstveno knjižnico
»SVET«
Ne odlašajte — zadnji dnevi teko — naročite se na »Svet«. Kopitarjeva (. Ljubljana.
Premiera v Operi
Gluckova opera »Orfej in Evridika« — nekdaj kot novoturija v scoiiičnom in glasbenem pogledu predmet mirnih razinotri-vanj in tudi ostrih glasbenih sporov — ima danes v operni literaturi čisto opredeljeno mesto. Zgodovinsko gledano bi označili to opero za tisti čas kot skrajno moderno, saj jo značila popolen prelom z do tedaj prevladujočo neapolitansko oporo. Vpeljava dramatično razgibanega zbora v dejanje kot tako, neizumetničoua melodika in naravna deklamacija, spremljan rocitatlv. bogata instrumentacijn, ki dejanje smiselno spremlja, pridih tople čustvenosti, ki veje iz celotnega dela, jn še ta ali ona uovotnrska poteza: vse to so značilnosti, ki so morila same po sebi umevue danes, niso pa bile prod malone dvo sto leti. l'a tudi danes ne moromo vrednotiti tc opero 7. zgolj zgodovinskega stnliščn. kot bi mogli poleg mnogih drugih umetnin tudi lepo vrsto glasbenih dol. Gluekov »Orfej« in:a v celoti toliko nadčasovnih in občečloveških potez, da ga lahko štejemo med dela. katerih čudežnemu vplivu se poslušalec no moro in se no bo mogel tako kmalu odtegniti, pa naj jih tudi skuša motriti zgolj razumsko.
Težo izvedbo v ljubljanski Operi je tudi letos nosiln Franja Golobova. Preproste, n plemenito tekočo arije, izrazno bogati recl-tativi. poduhovljenost, ki veje iz teh spevov: vse to jo dalo Golobov! priliko, da jo razvila pred nami vso izrazno bogastvo svojega glasu, s katerim je že po naravi v obili meri obdarjena, a ga jo tud| v izvrstni šoli dvignila do zavidljive izpopolnitve. Pa tudi svojstveno nastrojenje opere, ki po greša bleščečih zunanjih učinkov, a je toliko bolj bogata na notranjem dogajanju, je pravo polje za razvitje njenih pevskih in igralskih zmožnosti.
Ce nnm predstavlja Orfej bolj temon, žalobni tip. je vsa pojava Evridike osvetljena z žarom onostranstva. Za ta lik bi težjo izbrali primernejšo moč kot ravno Vidali-jevo. ki v glasu in v igranju združujo lahkotnost in prozornost, ki sta. poleg nekaterih dramatičnih momentov, v tej vlogi posebno poudarjeni. Manjšo vlogo Erosa jo pri tej uprizoritvi odpela Ribičeva; vloga nI toliko zahtevna kot prvi dve, vendar za pravilno podajanje tudi ni preprosta. Ne hI hotel posegati z oceno nazaj ali morebiti sam sebe korigirati, vendar se zdi, da tudi po tej predstavi vloga Amorja šo nI čisto povoljno rešena: prostor, v katerega je Amor zlasti v prvem dejanju postavljen, je za razvitje glasu vso prej kot ugoden.
C. Debcveo jo v režiji, P. Golovin pa v plesih podaril starinski značaj igre. Isti namen je vodil tudi I). Zebreta, ki je kot dirigent izoblikoval glasbeno stran onere. Zbore, ki veliko pripomorejo k učinkovitosti celote, je izvežbal Samo Hubad. M. T.
konec kruha, drugi pa niste mogli. To ni prav, da ste jim bili ostali nevoščljivi, ko za vse itak ni bilo dovolj. Dajte, tovariši, vendar malo potrpeti in biti tovarUkl do svojih tovarišev.
Saj sedaj smo vsi tovariši ln moramo biti tovariši. Vidite In zato se vsi tikamo, čo pa komu ni kaj všeč, mora potrpeti, povelje alt naročilo tiho in mimo izvršiti, potem pa, ko pridemo na odrejeno mesto in se utahorimo, pride v štab, se javi na raport in mirno pove, kar ima za povedati, in če ima prav, bo gotovo dosegel pravico. Ce bo pa kdo rušil moralo in razpoloženje mod tovariši, se upiral in javno predrzno nastopal proti nadrejenim tovarišem, se bo pa smatral belogardista it, »a-boterja! Potem pa ve, kaj ga čaka!
(Daljo.)
Z Gorenjskega
Prometna nesreča. Na jezerski costi sta na nekem ostrem ovinku trčila skupaj dva tovorna avtomobila. En avtomobil jo močno poškodovan in ena oseba ranjena. Kraj, kjer se je nesroča zgodila, je zelo nepre-gleden.
Kuharska šola nn Jesenicah. Nedavno so na Jesenicah odprti kuharsko ^olo, ki jo vodi narodno socialistično žeristvo. Otvoritve so se ined drugimi udeležili okrožna voditeljica ženstva Kronthaler, vodja krajevne skupino Hofor in domači župan.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Drama:
Sobota. 30. oktobra, ob 16.30: »Kavarnlca«.
Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja. 31. oktobra, ob 14: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: »1'otopljenl svet«. Izven. Cene od 23 lir navzdol.
Ponedeljek, 1. novembra, ob 16.30: »Deseti lirat«. Izven. Ccne od 18 lir navzdol.
Opera:
Sobota, 3». oktobra, ob 16: »Travlata«. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Nedelja, 31. oktobra: ob 16: »Madame Rut-
terfljr«. Izven. Ceno od 32 lir navzdol. Ponedeljek. 1. novembra: Zaprto.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 1». oktober:
8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročilu v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddajo do 12.20 — 12.20—12.30 Glasbeni uvod — 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Koncert glasbe za razvo-drilo Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec — 14-14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Opoldanski koncert — Prekinitev oddajo do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Po-poldnnski koncert — 17.45—18 Gospodinjsko predavanje — Prekinitev oddaje do 19 — 19—19.30 Novakovo Slovaško snito izvaja solist Anton Trost. klavir — 19.30—19.45 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45—20 Mala inedigrn — 20—20.15 Poročila v nemščini — 20.15—21.30 Pisnn kmetiski večer Izvnjajoi kvartet »Fnntjo nn vasi*, torcet Doberščk. »Kmetski trio« in Kvartet pihal« — 21.30—22 L ritmom in zanosom — 22—22.10 Poročila v nemščini.
Poizvedovanja
Najdena jo bila pred stolnico v nedeljo moška usnjena rokavica. Naslov povo unrn vb »Slovenca«.
TEl.
>2-21
KINO UNION
Kako je stari zviti lisjak ukanil lakomnega mešetarja vara predočuje sijajna burka
»PRODANI STARI OČKA«
Joscf Eichheim. Erna Fentsch, Winie Markus, Oskar Sima itd. Pieditav* ob delavnikih ob IS.30 In 1740
TEL
27-tl
KINO SLOGA
Pruvi IIANS ALBERSOV film, poln življenja, dovtipov, napet, v sijajni opremi in najboljši znsedbi, dramatičen, obenem poln humorja je TOBISOV veiefilm
»BARON TRENK«
Sodelujejo KHthc Dorsch, Sybille Schmit, Oskar Sima in mnogo drugih najboljših umetnikov. — Režijo: Herbert Selpin. Predstav* ob delavnikih ob IS In 17,
Priskrbite si vstopnice v predprodaji! '
| mmmm
53	Vinlrn
Vinko Beličifi
Novela
»Zdaj pa pazite!« se je svareč oglasil janko. »Po dva in dva se primite za roke in stopajte pazljivo, da komu ne spodrsne v globoko in nevarno vodo!«
Srečno so prišli na tratico pred gradom, veseli in najboljšega razpoloženja.
»Pred pet in dvajsetimi leti, ko sem bil ja« še novomeški dijak, so tu iše prebivali ljudje,« je govoril Janko. »Zdaj pa, kaikor vidite, se skoraj ne bi bilo več varno nasloniti na kak zid. Glejte, dohod čez jarek je porušen in samo en vogel zgradbe je še ohranil streho. Po dvorišču raste bujna divja trava; zrasla je tudi visoka črešnja in košata leska. Mrtva in prazna okna strmijo v živo, pojočo prirodo, polno sonca in svežine. Le vogli so šo trdni in stojijo navpično pokonci. Iz globokih stenskih ruševin poganja divje cvetje. Glejte, tam je nad prostornim kaminom zrasla visoka ravna jelša, medtem ko je druga pognala tik ob oknu, pa je v želji po svetlobi obrnila vrh skozi štirikotno odprtino in se potem usmerila narav> nost proti modremu nebu. In tu spodaj, glejte, so iz nizkih tesnih lin, skozi katere je nekdaj jetnikom pri- | na ter letnih časov. Ljudstvo, ki je ne-liajala skopa svetloba, do tal plazi po koč tlačanilo, pa še živi po skromnih
razred je gledal in tiho poslušal besedo o podirajočem se gradu, o živi podobi minljive moči, lepote in slave.
Vogel na južni strani je mrtvo molel v zrak, okrasni obzidci na vrhu so se ostro odražali v soncu: ob streli in viharju se bo nekoč vse zrušilo v globok jarek. Pod gradom je buoala voda, zad pa so se vrtoglave sive stene skrivale v zelenju. Samotne ptice so se plaho oglaševale, kakor bi se bale skritih kač, ki so se v svitkih sončile po razgretih skalnih policah. Zelenje v gradu se je majalo, lahna sapa je vela čez strma pobočja.
Dijaki in dijakinje so posedli po tleh in načeli kruh z boljšim ali slabšim prigrizkom.
Ko so utešili svoj zdravi glad, jim je Petrušič spet spregovoril. Opisal jim je sredjeveško življenje po gradovih in nadaljeval:
»Nikjer danes ne vidite vitezov ne njihovih gospa, nikjer ne slišite smeha, godbe in govorjenja, nikjer ni nobene mize. Nekoč pa je bilo tega vse polno. Strašna praznina gleda iz teli sivih sten, s katerih leto za letom odpada omet, kamenje, opeka, im vse je izpostavljeno prirodnim silam vreme-
zidu čvrsta srobotovina.«
Janko je kazal z roko in razlagal,
vaseh ter si v trudu in znoju služi vsakdanji kruh«
MALI OGLASI
dve postelji
čisti, zelo dobro ohranjeni (samo les) poceni naprodaj. Požar Ivanka, Parmova 48, stopnišče 8 (Bežigrad).
moko
divjega kostanja za krmo prašičem, govedi in perutnine Se dobite pri tvrdki AL-PA, Vidovdanska cesta 18.
fi MLINARJA za valjčni mlin zmo2-na in mlinarja za izdelovanja kaše na kamnih sprejme valjčni mlin Franz Maj-dič. Vir, Domžale, (b
HLAPCA konjskega, za prevoz mlinskih Izdelkov in navajenega poljskih del 6prejnie mlin Maj-dič Franz, Vir, Domžale.	(b
GRAMOFONE v kovčegu iu rabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova št. 44.
MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane, Židovska ul. 1.
VSA
RADIO POPRAVILA
vam točno, strokovno in z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka »Philips-Radio«, Ulica 3. maja St. 6.
OTROŠKA KOŠARA
na koleščkih, sc proda. Naslov v upr. >Slov.« št. 7384.
sobo zelo lepo, oddam boljšemu gospodu s 1. novembrom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7361.
dekle za vsa hišna dela. se sprejme takoj. Vprašati pri Mencinger, Sv. Petra cesta 43.
zajce za zakol in pleme, moško obleko, temno — prodam. Naslov v upr. >Slov.< št. 7372.
GOBE
suhe in sveže, redno kupuje ALP A, Ljubljana, Vidovdanska cesta Št. 18.
parcelo
v šiški, kupim. Razpoložljiv znesek lir 160.000. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resen kupec« 7377.
POZOR! UGODEN NAKUP!
Prodam poceni 6000 m1 zemljišča in eno parcelo 1000 m« v De v. Mar. v Polju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prilika« 7378.
šivalni stroj
»Singer«, za doma čo uporabo, prodam za 1000 lir. Pred škofijo 19, hišnica.
kuharico
samostojno, no premlado, samo res prvovrstno moč, za vsa dela, takoj sprejmemo k boljši družini 2 oseb. Predstaviti sc od 11. do 12. in od 5. do 6. ure v pisarni Adler Servis, Krstuikova ul. 2.