LETO XXIV
1985
JULIJ 1985
Št. 10
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Benificirana zavarovalna doba v livarnah
Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem v praksi bolj znana kot beneficirana delovna doba, je pomemben institut v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za delavce, katerih delo je posebno težko in zdravju škodljivo, ali tiste delavce, ki po določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, je povečana zavarovalna doba eden skrajnih in izjemnih ukrepov v sklopu celovitega varstva delavcev. Med skrajne in izjemne ukrepe je šteta zato, ker imajo delavci v skladu z določili ustave in zakonskih določil pravico do varnih in humanih pogojev dela. Dolžnost in pravica vseh delavcev v organizacijah združenega dela pa je skrb za nenehno izboljševanje pogojev dela in humanizacijo dela Delovni človek ima namreč pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost.
Izraz beneficirana zavarovalna doba, ki ga v praksi uporabljamo, ni povsem na mestu, ker na prvi pogled kaže na to, da imajo nekateri zavarovanci boljši položaj v primerjavi z drugimi pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dejansko pa to ne pomeni beneficiranja oseb, ki delajo na mestih, ki so zdravju škodljiva, temveč je to le izenačitev zavarovancev s tistimi, ki delajo v normalnih delovnih razmerah in na delovnih mestih, ki niso zdravju škodljiva. Zavarovalna doba v dejanskem trajanju, oziroma s povečanjem kot njena posebna oblika, je namreč eden od temeljev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Po vsebini je institut beneficirane zavarovalne dobe dejanska zavarovalna doba, ki pa se delavcu, ki dela na določenih delih in nalogah, zaradi narave dela šteje s povečanjem. Namen instituta zavarovalne dobe s povečanjem je varstvo delavcev, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela.
Čeprav je uveljavljen v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, institut povečane zavarovalne dobe po svojem pomenu in razsežnosti presega ta okvir, tako da je sestavni del kompleksnega varstva pri delu in s tem celovitih družbeno-ekonomskih odnosov ter ga je zato treba presojati z ekonomskega, političnega, socialnega, medicinskega in pravnega vidika.
Povečano zavarovalno dobo je možno priznati le takrat, če se z uporabo tehničnih in drugih ukrepov varstva pri delu ne da odpraviti negativnih učinkov na zdravje delavcev.
V nasprotnem primeru pomeni priznavanje zavarovalne dobe s povečanjem nedopustno soglasje, da delavci delajo v zdravju škodljivem okolju ali opravljajo posebno nevarna dela, čeprav ni bilo možno take pogoje mogoče izboljšati ali odpraviti.
Najpomembnejša, ki po veljavnih predpisih odločilno vplivata na utemeljenost priznanja zavarovalne dobe s povečanjem, sta:
-	posebno težka in zdravju škodljiva dela in
-	splošni in posebni varstveni ukrepi pri delu.
Povečano zavarovalno dobo kot varstveni ukrep v sklopu celovitega varstva delavcev je torej mogoče uporabljati le kot skrajen in izjemen ukrep. Glede na svojo funkcijo in naravo pa sme trajati le toliko časa, dokler so izpolnjeni pogoji in okoliščine, ki so ga narekovale.
Zaradi nenehnega uvajanja npvih tehnoloških postopkov in procesov je treba obstoj teh pogojev stalno preverjati. Preverjanje pogojev dela pa je vključeno v široko zastavljeno aktivnost kot revizija povečane zavarovalne dobe.
VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE ŠTORE 85
Vaja je dobro uspela
14. junija letos se je v naselju Lipa odvijala občinska vaja civilne zaščite Štore 85 s sodelovanjem enot CZ KS Štore, železarne in Združenega odreda občine Celje. Bile so to specialne enote za radiobiološko - kemijsko zaščito in omenjena vaja je bila prva te vrste v naši občini. Poleg številnih krajanov Štor, ki so se zbrali na posebej za ogled ozračnem prostoru - izven okuženega oziroma zaplinjenega območja, so opazovali vajo predstavniki celjske občine (s posebno strokovno komisijo), delegati vseh 25 krajevnih skupnosti občine, načelnik CZ in pobratene občine Do-boj in drugi. Vajo je po skupnem načrtu neposredno vodil poveljnik krajevne CZ, tovariš Golob.
Vaja je bila zamišljena in izvajana v smislu zaščite in odpravljanja posledic radiološke - kemične zaščite v gosto naseljenem kraju. Cilj vaje je bil usposobitev specializiranih enot RKB za praktično dejavnost ter ugotovitev učinkovitosti in sposobnosti reševanja - tako samih enot CZ kot njihovih štabov. Eden glavnih ciljev vaje je bila usposodobitev občanov za izvajanje zaščitnih ukrepov in postopkov v opisanih razmerah.
Vaja je potekala po naslednjem razporedu, ki je bil točno časovno planiran in izvajan:
-	mobilizacija štaba CZ KS Štore,
-	mobilizacija enote RKB,
-	opremitev in odhod na prizorišče vaje,
-	mobilizacija in odhod na mesto vaje enot združenega odreda občine in železarne,
-	kontrola zvez med enotami,
:i. — alarmiranje,
-	odhod krajanov v zaklonišča,
-	kemijski udar,
-	akcija samopomoči in skupne pomoči, izvidništvo,
-	pričetek akcije razkuževanja (dekontaminacija) ljudi, ranjencev in materialnih sredstev,
. - izvajanje prve pomoči.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Benificirana zavarovalna doba v livarnah
PRAVNA UREDITEV
Institut zavarovalne dobe s povečanjem je bil do konca leta 1972 v celoti urejen z zveznimi predpisi; s Temeljnim zakonom o pokojninskem zavarovanju, kije pričel veljati 1.1.1965, in z Zakonom o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem iz leta 1968, (Ur. list SFRJ št. 17/68 in 29/71). Slednji je določal konkretna delovna mesta v posameznih dejavnostih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in stopnje povečanja.
Po sprejemu nove ustave in s prenosom pristojnosti federacije na posamezne republike in pokrajine ter s podružbljanjem področij družbenih dejavnosti je v času od 1.1.1973 prišlo do sprememb tudi na področju povečane zavarovalne dobe.
Splošno in konkretno določanje del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, je bilo preneseno v pristojnost republiških skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vendar se je navedeni zakon o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, uporabljal tudi po 1. 1. 1973 in se uporablja še danes, saj je večina skupnosti določila njegovo uporabnost ali pa ga je prenesla v svoje samoupravne splošne akte. Poleg tega pa so skupnosti določile nova dela in naloge, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, z ustreznimi sklepi.
Institut povečane zavarovalne dobe po letu 1973 so tako urejali: zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 35/72,18/76, 58/76,22/78 in 74/80), republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS št. 19/77 in 30/78), statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 18/78 in 10/82), ustrezni družbeni dogovori ter zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in sklepi skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so določena le temeljna načela in pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem na posameznih delih in nalogah.
V letu 1974 so Izvršni svet SRS, Gospodarska zbornica, Republiški svet Zveze sindikatov in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja sklenile Družbeni dogovor o načelih in kriterijih ter osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. list SRS št. 25/74). Leta 1976 pa je bil sklenjen Zvezni družbeni dogovor o ureditvi postopka in usklajevanju meril za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. list SFRJ št. 7/76).
Podpisniki družbenega dogovora so bili republiški in pokrajinski sveti zveze sindikatov ter vse republiške in pokrajinske skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obenem z zveznim družbenim dogovorom je bila določena tudi enotna metodologija, ki mora biti priložena predlogu za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem (Ur. list SFRJ št 7/76).
POSTOPEK ZA UVELJAVITEV ZAVAROVALNE DOBE S POVEČANJEM
Na predlog organizacije združenega dela se prične postopek za uveljavitev zavarovalne dobe s povečanjem. Predlogu morajo biti predložena naslednja dokazila:
-	poročilo o že uporabljenih ukrepih in o tem, kdaj oz. kakšni ukrepi bodo sprejeti za zmanjšanje ali odpravo škodljivih vplivov, ki znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev na takšnih delovnih mestih;
-	izjava, da bo OZD stalno spremljala in izboljševala tehnološki postopek ter organizacijo dela, da bi tako odpravljala ali vsaj zmanjševala škodljive vplive, zaradi katerih se predlaga priznanje zavarovalne dobe s povečanjem;
izračun oz. finančna kvantifikacija povečanih obveznosti OZD do skupnosti z navedbo števila delovnih mest, za katera predlaga priznanje zavarovalne dobe s povečanjem;
|||| dokaz, da ima OZD v svojem samoupravnem splošnem aktu:
a)	urejen in opredeljen postopek in način, po katerem se delavci v DO odločajo, da se zavarovalna doba na posameznih mestih šteje s povečanjem,
b)	označena kot posebno težka in zdravju škodljiva delovna mesta, za katera se predlaga štetje zavarovalne dobe s povečanjem,
c)	določitev virov za kritje stroškov, nastalih z določitvijo zavarovalne dobe s povečanjem.
Predlog za štetje zavarovalne dobe s povečanjem lahko da le tista OZD, ki je v celoti izpolnila svoje obveznosti glede splošnih in posebnih varstvenih ukrepov in ob pogoju, da je zagotovila potrebna finančna sredstva za povečane izdatke skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V	postopku za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem mora biti posebna pozornost posvečena strokovni dokumentaciji, ki jo mora OZD priložiti predlogu, ki je podlaga za odločitev v zahtevku. Dokumentacija mora biti sestavljena po enotni metodologiji, ki je sestavni del medrepubliškega družbenega dogovora. V-njem je treba prikazati specifičnost del in nalog, delovnih razmer in ukrepov za varstvo pri delu. Predlog s strokovno dokumentacijo prouči posebna strokovna komisija, skupaj s pridobljenim mnenjem strokovnih zavodov in organizacij o težavnosti in škodljivosti dela. Strokovno mnenje mora temeljiti na znanstveno priznanih metodah in kriterijih. Na podlagi obrazloženega predloga strokovne komisije dokončno o zahtevku odloča skupščina SPIZ, pred odločitvijo pa dajo svoja mnenja tudi vsi podpisniki družbenega dogovora. Posebej je pomembna vloga preventivnega varstva. DO so namreč dblžne zaradi zmanjševanja in odpravljanja škodljivih vplivov skrbeti za spremembe tehnoloških postopkov, izboljšanje organizacije dela in skrajševanje delovnega časa, urejati dnevno, tedensko in letno rekreacijo delavcev, občasno prerazporejati delavce ter uvajati druge splošne in posebne varstvene ukrepe.
Če se v postopku za uveljavljanje zavarovalne dobe s povečanjem ugotovi, daje OZD opustila potrebne varstvene ukrepe in je na posameznih delih škodljiv vpliv in težavnost dela izključno posledica opuščenih varstvenih ukrepov, je treba predlog za štetje zavarovalne dobe s povečanjem zavrniti.
Dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ugotavlja v OZD in pri zavarovancih, ki z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojne gospodarske dejavnosti, komisija, ki jo imenuje odbor za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem (165. čl. statuta SPIZ).
Komisija najprej ugotovi, če so izpolnjeni pogoji iz zveznega zakona in sklepa skupščine SPIZ. Če so ti pogoji izpolnjeni, se nato ugotovi:
-	naziv del in nalog po splošnem aktu skupnosti ter naziv del in nalog po internem aktu DO,
-koledarsko leto, od katerega se v OZD brez presledka opravljajo ta dela in naloge in če so bili med opravljanjem presledki,
-	število dejansko zasedenih del in nalog v času dela komisije in število delavcev, ki ta dela opravljajo,
-	poimenski seznam zaposlenih delavcev na, teh delih in nalogah,
-	delovni čas, ki se po splošnem aktu OZD šteje v skladu z zakonom za poln delovni čas na teh delih in nalogah,
i|||- izpolnjevanje in vodenje evidenc ter posebnih evidenc za delavce, ki opravljajo taka dela,
|K obveznost do zagotavljanja sredstev v skupnosti za pokrivanje povečanih izdatkov v zvezi s povečano zavarovalno dobo.
Komisija na podlagi teh ugotovitev napravi zapisnik, kije podlaga za vpis podatkov v evidenco o delih in nalogah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
V	kolikor se OZD oz. delodajalec ne strinja z ugotovitvami komisije, lahko v 30 dneh od vročitve zapisnika uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela.
NAČIN POKRIVANJA OBVEZNOSTI, KI NASTANEJO ZARADI POVEČANE ZAVAROVALNE DOBE
OZD in nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so ugotovljena dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, so dolžni plačevati SPIZ poseben prispevek za pokrivanje večjih stroškov, ki nastajajo v skupnosti zaradi povečane zavarovalne dobe. Osnova za obračun in plačilo tega posebnega prispevka je bruto osebni dohodek delavca, ki opravlja taka dela.
Prispevek se obračunava z uporabo prispevne stopnje, katere višina je odvisna od stopenj povečanja zavarovalne dobe. Skupnost je osnovo in stopnje prispevkov opredelila v samoupravnem sprazumu o temeljih plana skupnosti za srednjeročno obdobje 1981-1985. Osnova v letu 1984 so prispevne stopnje, določene sledeče:
Blr za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 %,
- za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 %. 1
(Nadaljevanje z 2. strani)
Benificirana zavarovalna doba v livarnah
PREGLED DELOVNIH MEST OZ. DEL IN NALOG V LIVARNAH IN KOVAČNICAH, KJER SE ZAVAROVALNA DOBA ŠTEJE S POVEČANJEM
Dela in naloge oz. delovna mesta, na katerih se v osameznih dejavnostih šteje zavarovalna doba s povečanjem, so določena z zakonom o delovnih mestih, na katerih se šteje zavrovalna doba s povečanjem in s sklepi skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
A) Livarne
Po zakonu o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. list SFRJ št. 17/68 in 29/71).
1.	Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo na visečih brusilnikih.
2.	Delovna mesta delavcev, ki v kabini peskajo odlitke.
Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 1. in 2. se šteje za 15 mesecev zavarovanja.
3.	Delovna mesta delavcev, ki njihovo delo kontinuirano obsega for-manje (ročno, strojno), ne pa tudi pripravo itd.
4.	Delovna mesta talilcev na kupolnih pečeh pri kontinuiranem ulivanju.
5.	Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo z ročnimi in stabilnimi brusilniki ali peskajo odlitke.
6.	Delovna mesta delavcev, ki ročno in na stresalni rešetki iztresajo odlitke iz form.
7.	Delovna mesta delavcev, ki ročno ali s pnevmatičnim orodjem izbijajo jedra.
Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3. do 7. se šteje za 14 mesecev zavarovanja.
Po sklepu skupščine SPIZ SR Slovenije (Ur. list SRS št. 9/76) o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja. Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, se v smislu določb 220. čl. statuta SPIZ v SR Sloveniji štejejo v livarnah:
1.	Delovna mesta priprave in predelave peska.
2.	Delovna mesta ulivanja v forme in kokile (pod tlakom, centrifugalno, gravitacijsko in kontinuirano).
3.	Delovna mesta izdelave peščenih jeder.
4.	Delovna mesta hranjenja-šaržiranja in vzdrževanja peči za taljenje sive litine in barvnih kovin ter priprave loncev za ulivanje.
5.	Delovna mesta notranjega transporta v prostorih livarne.
6.	Delovna mesta operativnega vzdrževanja strojev in naprav v livarni, topilnici in drugih agregatih, in to, če se delo opravlja izključno med delovnim procesom v prostorih livarne in čistilnice.
Krajani Straže na eni od mnogih akcij svoje ceste
7.	Delovna mesta delovodij, preddelavcev in tehnologov v livarni, ki neposredno delajo ob delovnih mestih pod 1. do 6. pod pogojem, da prebijejo na takih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.
Šteje se:
a)	vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 1. in 2. za 15 mesecev zavarovanja,
b)	vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3. do 7. za 14 mesecev zavarovanja.
Na vseh navedenih delovnih mestih od 1. do 7. se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 16. maja 1945 dalje.
B) Kovačnice
Sklep o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanjem in o stopnji povečanja (Ur. list SRS 10/83).
Za dela, ki so posebno težka in za zdravje škodljiva, se v smislu določb 225. čl. statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo v kovaški industriji:
1.	Dela kovanja odkovkov na kladivih s silo 150 kp in več.
2.	Dela pri segrevanju materiala s plinom, trdim gorivom, električno energijo ali tekočimi gorivi.
3.	Dela pri toplem obrezovanju odkovkov.
4.	Dela kovanja in kalibriranja odkovkov na Maxi oz. Eumucco stiskalnicah s silo od 630 do 4000 ton in rekvalc strojih.
5.	Dela kovanja odkovkov na frikcijskih stiskalnicah s silo do 3000
ton.
6.	Dela kovanja na horizontalnih kovaških strojih s silo do 1500 ton.
7.	Dela prostega kovanja odkovkov težkih do 250 kg.
8.	Dela kovanja-stiskanja na hidravličnih stiskalnicah s silo do 2500
ton.
Navedena dela se štejejo s povečanjem delavcem, ki neposredno, nepretrgano in poln delovni čas opravljajo takšna dela. Vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, se računa za 14 mesecev zavarovanja.
REVIZIJA BENEFICIRANE DELOVNE DOBE
Uvajanje nove tehnologije, modernizacije in avtomatizacije ter uvajanje vseh drugih oblik preventivnega varstva pomeni tudi odpravo vzrokov, ki so v določenem trenutku pogojevale benefikacijo. Zato je revizija del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, nujna posledica tega instituta in trajna naloga vseh pristojnih dejavnikov od OZD do SPIZ.
Revizija del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, pomeni torej preverjanje pogojev dela in s tem ugotavljanje okoliščin, ki opravičujejo in narekujejo nadaljni obstoj, eventualne spremembe ali odpravo zavarovalne dobe s povečanjem. Za revizijo del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, je s predpisi predvidena smiselna uporaba kriterijev in meril ter osnove postopka, ki se uporabljajo za njihovo uvejavljanje.
Revizija beneficirane delovne dobe je kot dejavnost posebnega pomena opredeljena tudi v družbenem platu SR Slovenije za obdobje 1981-1985, kjer je sprejeta usmeritev, da bo SPIZ intenzivirala delo na reviziji. Skupščina SPIZ je za uresničitev tako zastavljenih ciljev že v začetku leta 1981 sprejela sklep o uvedbi revizije vseh del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
(Nadaljevanje s 1. strani)
VAJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE ŠTORE 85
Vaja Štore 85 je potekala zavestno in disciplinirano tako s strani sodelujočih v vaji kot ostalega prebivalstva. Franci Kavka je ob robu kontaminiranega področja zelo zanimivo obrazložil zgodovino RKB sredstva v vojni in sproti napovedoval potek vaje: ».. .Narodna zaščita krajevne skupnosti aktivirana. Osebje zdravstvene postaje zavzeto opravlja svoje naloge v zvezi s prvo pomočjo. Ogromen šotor na stadionu sprejema ranjence, ki jih na nosilih prinašajo zaščitno opremljeni (maskirani) pripadniki civilne zaščite, dekontaminacijska postaja izvaja svojo aktivnost. Promet zaprt v coni vaje. Ljudje v zakloniščih, okna vseh hiš in stanovanj na območju zaprta.« Tako je izgledala in potekala vaja Štore 85. Njen cilj: biti moramo pripravljeni vedno in povsod in nič nas ne sme presenetiti.
Ocena vaje, ki so jo povedali strokovni ljudje na skupni seji s člani štaba neposredno po končani vaji, je bila ugodna. Pohvala za uspeh velja tudi krajanom naselja, sodelujočim pripadnikom CZ in komitejema za SLO - DS v KS in železarni.
Jok
NETO
DOHODKOVNA
MERA
Večkrat dobivamo očitke, da si naši delavci ne znajo izračunati OD, ter da ne poznajo pomena in vloge netodohodkovne mere. Zato bomo na pobudo sindikata najprej v Štorskem železaiju prikazali neto dohodkovno mero.
Neto dohodkovna mera je kazalnik, ki nam prikazuje uspešnosti poslovanja delovne organizacije. Služi nam za primerjanje ekonomske učinkovitosti poslovanje DO in TOZD. Ta primerjalni značaj ima tudi v panogi ČBM. V Železarni Store je neto dohodkovna mera sestavni del stimulacije za uspešno poslovanje TOZD.
Neto dohodkovna mera je razmerje med dejansko doseženim čistim dohodkom in normativnim čistim dohodkom.
doseženi ČD
Neto dohodkovna mera=-5—■
normatrvnr CD
Doseženi ČD: po vseh obveznostih, katere TOZD pokriva iz dohodka (davki, prispevki itd.) nam ostane doseženi čisti dohdek.
Normativni ČD je sestavljen iz:
|| Normativnih OD - višina je odvisna od opravljenega dela, ki ga izražamo v urah in od normativnega OD na delavca (za uro dela). Normativni OD na delavca določamo za celo DO v odvisnosti od povprečnega OD v gospodarstvu Slovenije ter glede na to, koliko se zahtevnost in težavnost dela v konkretni DO razlikuje od povprečja gospodarstva.
-	Normativnih sredstev skupne porabe: odvisna so od normativnih OD in od tega, koliko se v gospodarstvu Slovenije v povprečju glede na OD dejansko oblikuje sredstev skupne porabe.
-	Normativne akumulacije: je produkt poslovnega sklada DO in normativne mere akumulacije. Mera akumulacije se določi glede na stvarno dolgoročno mero akumulacije v gospodarstvu za posamezne dejavnosti.
Če je neto dohodkovna mera 1 oziroma več kot 1, je TOZD oz. OD dosegla normalen oz. dober razultat poslovanja; če pa je neto dohodkovna mera manj kot 1, je rezultat poslovanja slab. Z drugimi besedami pomeni to, daje TOZD oz. DO normalno uspešna, če lahko s svojim ustvarjenim čistim dohodkom delavcem zagotovi normativne OD, normativna sredstva skupne porabe, poleg tega pa lahko oblikuje še normativno akumulacijo.
Neto dohodkovna mera se računa trimesečno, ko so znani finančni razultati poslovanja.
1.	UPORABA NETO DOHODKOVNE MERE V PANOGI
Primeijalna vloga neto dohodkovne mere v panogi nam služi za prikaz uspešnosti DO v panogi. Iz grafičnega prikaza je razvidno, kako uspešno so poslovale v letu 1984 Železarna Štore (neto dohodkovna mera je 1,12) Jesenice (0,73) in Ravne (0,93).
NETO
DOHODKOVNA
MERA
2.	UPORABA NETO DOHODKOVNE MERE KOT SESTAVNEGA DELA STIMULACIJE ZA USPEŠNO POSLOVANJE TOZD V ŽŠ
Za lažje razumevanje neto dohodkovne mere vam podajamo izračun neto dohodkovne mere I.-XII./1984 za TOZD C Doseženi ČD = 239.792.000 din Normativni OD= 130.664.000 din
Normativna sredstva skupne porabe = 23.520.000 din (po dogovoru v Železarni Štore so normativna sredstva skupne porabe 18 °/o normativnih OD).
Normativna akumulacija = 9.246.000 din (po dogovoru v Železarni Štore je mera akumulacije 8 % povprečnega poslovnega sklada).
Neto dohodkovna mera
______________________doseženi čisti dohodek______________________
normativni OD + normat. sred. skupne porabe + normat. akumulacija
239.792.000
Neto dohodkovna mera= 130.664.000 + 9.246.000 + 23.520.000
239.792,000	]
“ 163.430.000 ~ ’
Neto dohodkovna mera za TOZD C = 1,47, kar izraža že zelo dober rezultat poslovanja).
Odstotki stimulacije ža doseženo neto dohodkovno mero so:
Neto dohodkovna mera	% stimulacije
0,5 in manj	0
0,75	2,50
1,00	5,00
1,25	7,50
1,50	8,75
Iz tega sledi, da bi bili delavci v TOZD C v letu 1984 upravičeni do
8,6	% stimulacije iz naslova neto dohodkovne mere. Stimulacija se računa na osnovo celotnega OD brez boleznin in inovacij.
DS in TOZD spremljajočih dejavnosti imajo % stimulacije z vidika neto dohodkovne mere v odvisnosti od deležev storitev v proizvodnih TOZD.
Upamo, da vam bo s tem prikazom neto dohodkovna mera bolj razumljiva. V enem izmed naslednjih železaijev pa bomo predstavili tudi strukturo naših DO.
Horvat Tereza
SREČANJE INVALIDOV SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
V soboto, 22. junija letos, je bilo osmo srečanje invalidov delovnih organizacij SOZD Slovenske železarne. Tokrat je bila gostitelj invalidov Veriga Lesce. Sprejem je bil pred tovarno verig v Lescah z izdatnim zajtrkom. Sledil je ogled Bohinja, potem 60 m visokega slapa Savice v nadmorski višini 805 m, kar je bilo za invalide iz Štor in Raven na Koroškem še posebna zanimivost, ker prenekatere lepote bohinjskega kota še nikoli niso videli. Medtem ko smo si ogledovali te naravne lepote, so invalidi športniki tekmovali v streljanju, šahu in kegljanju. Doseženi so bili naslednji rezultati: Streljanje: I. mesto Železarna Ravne, II. mesto Jesenice,
III.	mesto Štore. Šah: I. mesto Železarna Ravne, H. mesto Jesenice, III. mesto Štore. Streljanje: I. mesto Železarna Ravne, II. mesto Jesenice, III. mesto Štore. V vseh treh športnih panogah je presenetljivo zmagala Železarna Ravne pred Jeseničani in Štorovčani, zato je osvojila tudi prehodni pokal. Srečanje naj bi se potem nadaljevalo na Homu pri Bledu. Zaradi napovedi slabega vremena je organizator nadaljnje srečanje organziral v športni hali na Bledu.
Tudi tam je bilo med udeleženci prijetno vzdušje. Po izdatnem kosilu je program nadaljeval mladinski orkester iz Radovljice pod vodstvom tov. Ažmana. Za ples in razvedrilo je poskrbel neutrudni ansambel Karavanke. Odbojkarski klub iz Gorij pa je invalide presenetil z bogatim srečelovom. Preko štiristo invalidov SOZD Slovenskih železarn je bilo s srečanjem zelo zadovoljnih, zato se gostitelju Verigi Lesce prav lepo zahvaljujemo in kličejo na svidenje zopet čez štiri leta.
Mravlje Jože
Kazalnik gospodarjenja jugoslovanskih železarn za obdobje I.-III. 1985.
Problemi, ki so spremljali poslovanje dejavnosti v letu 1984, so prišli do polnega izraza tudi vi. kvartalu 1985. Prišlo je do pomanjkljive oskrbe še zlasti iz uvoza zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, kar je seveda neugodno vplivalo na izpolnitev gospodarskega načrta. Obseg gotovih jeklenih proizvodov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je bil manjši za 0,8 % in koksa za 1,1 %. Finančni rezultati za obdobje od
I.—III. 1985 so neugodni, saj je za dejavnost črne metalurgije znašala rast celotnega prihodka z indeksom 181,5 porabljenih sredstev 182,6 in dohodka 167,9, kar pomeni, da je bila rast vhodnih komponent hitrejša od gibanja celotnega prihodka. V politiki delitvi prihodka je bila prioriteta dana akumulaciji v primerjavi z osebno in skupno porabo. Vse bolj je prisotno večanje nelikvidnosti kupcev, kar pa se odraža na pomanjkanju trajnih virov obratnih sredstev.
Z ozirom na to, daje za periodični obračun za I. kvartal upoštevan novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, nekatere kategorije finančnih rezultatov (porabljena sredstva, dohodek in obveznosti iz dohodka) niso popolnoma primerljive s preteklim obdobjem. Nekateri kazalniki gospodarjenja so razvidni iz naslednjih ta-
bel:	Tabela I
Dohodek na delavca (produktivnost)	(v 000 din)
Železarna	I.-III. 1984	rang	MII. 85	rang	indeks
Zenica	215.821	4.	328.952	4.	152,4
Jesenice	97.862	9.	274.172	6.	280,1
Ravne	196.683	6.	415.866	1	211,4
Štore	236.663	2.	341.560	3.	144,3
Sisak	202.588	5.	326.626	5.	161,2
Smederevo	301.331	1.	204.170	8.	67,8
Nikšič	218.732	3.	387.574	2.	177,2
Skopje	193.215	7.	261.601	7.	135,4
Split	106.662	8.	70.440	9.	66,0
Tabela II
Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (ekonomičnost)
(koeficient)
Železarna	I.—III. 1984	rang	I.-III. 1985	rang	razlika 1985/84 + -/% '
Zenica	115,8	3.	113,7	3.	-0,1
Jesenice	102,0	9.	110,9	5.	+8,9
Ravne	117,1	2.	118,2	2.	+1,1
Štore	115,6	4.	112,6	4.	-3,0
Sisak	109,8	6.	110,3	7.	+0,5
Smederevo	108,8	7.	104,2	8.	-4, 6
Nikšič	136,3	1.	134,7	1.	-1,6
Skopje	110,9	5.	108,8	6.	-2,1
Split	105,6	8.	100,5	9.	-5,1
Tabela III
Del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in rezerve v primerjavi z dohodkom (rentabilnost)
(v odstotkih)
Železarna	I.-III. 1984	rang	I.-III. 1985	rang	razlika (85/84) + -/%
Zenica	13,6	5.	17,2	5.	+3,6
Jesenice	0,8	9.	12,4	6.	+11,6
Ravne	19,3	3.	23,8	3.	+6,5
Štore	13,7	4.	22,1	4.	+8,4
Sisak	22,9	2.	37,7	1.	+14,8
Smederevo	6,9	7.	3,5	7.	-3,4
Nikšič	7,8	6.	1,6	8.	-6,2
Skopje	27,3	1.	25,0	2.	§§-2,3
Split	1,9	8.	1,0	9.	-0,9
Tabela IV
Izguba na delavca
(DIN)
Železarna	1984	rang	I.-III. 1985	rang	indeks
Zenica	9.188	8.	17.043	6.	185,5
Jesenice	159.200	3.	88.767	2.	55,7
Ravne	15.154	6.	_ .— '	—	_
Štore	14.943	7.	28.359	5.	189,8
Sisak	54.571	4.	49.805	4.	91,3
Smederevo	196.032	1.	78.008	3.	49,8
Nikšič	—	_	_	_	. 	
Skopje	45.264	5.	' —	—	_
Split	164.411	2.	148.927	1.	90,6
					Tabela V
Osebni dohodek	na delavca (mesečno povprečje)				
					(v DIN)
Železarna	I.-III. 1984	rang	I.-III. 1985	rang	indeks
Zenica	20,203	7.	34.078	5.	168,7
Jesenice	21,942	3.	41.817	2.	190,5
Ravne	21.895	4.	42.955	1.	196,2
Štore	22.989	2.	40.940	3.	178,1
Sisak	21.037	5.	32.540	6.	154,7
Smederevo	18.154	9.	29.622	7.	163,2
Nikšič	20.773	6.	35.861	4.	172,6
Skopje	19.592	8.	28.696	9.	146,5
Split	31.619	1.	28.768	8.	91,0
Obrazložitev tabel:
Tabela I: V tabeli prikazujemo kazalnik produktivnosti (dohodek na delavca). Po tem kazalniku je Železarna Štore v obdobju januar - maj 1985 na tretjem mestu, medtem ko je bila lani še na drugem mestu. Med slovenskimi železarnami pa je na drugem mestu. V okviru vseh jugoslovanskih železarn je Železarna Ravne na prvem mestu, na zadnjem, to je devetem mestu, pa Železarna Split.
Tabela II: Kazalnik celotnega prihodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi oziroma ekonomičnost poslovanja posamezne železarne v veliki meri odraža uspešnost poslovanja z vidika združevanja materialnih stroškov. Največjo ekonomičnost poslovanja med slovenskimi železarnami je dosegla Železarna Ravne, na drugem mestu je Železarna Štore in na tretjem Jesenice. V primerjavi s preteklim letom pa se je ekonomičnost izboljšala v Železarnah Jesenice in Ravne, medtem ko se je v Železarni Štore znižala za 3 %. Najboljšo ekonomičnost je dosegla Železarna Nikšič, najnižjo pa Železarna Split, kije znašala le 105, kar pomeni, daje ustvarila samo 0,5 % večji celotni dohodek, kot so znašala porabljena sredstva.
Tabela III: Kazalnik rentabilnosti oz. kazalec delitve dohodka je najugodnejši v Železarni Ravne, v okviru slovenskih železarn. Na drugem mestu je Železarna Štore. Med jugoslovanskimi železarnami je dosegla najvišjo rentabilnost železarna Šisak, na zadnjem mestu pa je železarna Split. Največji padec rentabilnosti je bil v železarni Nikšič in je na osmem mestu, čeprav po kazalcu produktivnosti na drugem mestu in ekonomičnosti na prvem mestu. Vzrok za to slabo rentabilnost je v tem, da so obveznosti iz dohodka znašale kar 55,2 % dohodka, med tem ko v železarni Sisak, ki je po tem kazalcu na prvem mestu, le 26,9 %.
Tabela IV: Med slovenskimi železarnami je bila največja izguba na delavca v Železarni Jesenice (88.767 din), nato v Železarni Štore (28.359 din), Železarna Ravne pa je poslovala pozitivno, brez izgube. Poleg nje sta brez izgub v prvem kvartalu 1985 poslovali še železarni Nikšič in Skopje. Največjo izgubo je »prigospodarila« železarna Split (148,924) din na delavca). V absolutnem znesku pa je z največjo izgubo poslovala železarna Zenica in je znašala kar 29,7 °/o skupne izgube jugoslovanskih železarn oz.
848.126.000	din.
Na drugem mestu je železarna Smederevo s 645.044.000 din ali
22.7	% na tretjem mestu železarna Sisak s 596.118.000 din ali 21,0 %, na četrtem mestu Železarna Jesenice s 550.887.000 din ali 19,3 °/o, na petem mestu železarna Split s 104.696.000 din ali 3,7 % in na zadnjem, to je šestem, mestu Železarna Štore s 103.369.000 din ali 3,6 % od skupne višine izgub, ki so znašale v vseh jugoslovanskih železarnah 2.848.240.000 din.
Tabela V: Povprečni mesečni osebni dohodek na delavca v prvem kvartalu 1985 je bil naj višji v Železarni Ravne kot posledica zelo dobrih razultatov gospodarjenja. Na drugem mestu je Železarna Jesenice in na tretjem mestu Železarna Štore. Najnižji OD v okviru jugoslovanskih železarn je bil dosežen v železarni Skopje. Razlika med najvišjim in najnižjim povprečnim OD je v prvem kvartalu 1985 znašala 14.259 din ali
49.7	%. Poslovni rezultati Železarne Štore so se v primerjavi z enakim ob-
dobjem preteklega leta poslabšali, kar še zlasti velja za kazalnik dohodka na delavca ter ekonomičnost poslovanja. Gibanje osebnih dohodkov pa je bilo v tesni povezanosti z doseženim dohodkom na delavca z ozirom na rang lestvico.	(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kazalnik gospodarjenja jugoslovanskih železarn za obdobje I.-III. 1985
V lanskem letu smo bili po dohodku in osebnem dohodku na delavca na drugem mestu, letos pa na trejem mestu. V okviru Slovenskih železarn je bistveni napredek dosežen pri Železarni Ravne, saj je iz šestega mesta prišla na prvo mesto po kazalniku dohodka na delavca in iz četrtega mesta na prvo mesto po kazalniku osebnega dohodka na delavca.
Po splošni oceni je Železarna Štore v prvem kvartalu dobro poslovala, če jo primerjamo z vsemi jugoslovanskimi železarnami. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni s poslovno izgubo, kije sicer v okviru vseh železarn znašala le 3,6 %, medtem ko v okviru Slovenskih železarn že
15,8	°/o. Nujno sije treba prizadevati in dejansko ukrepati pri zmanjšanju stroškov, da bi povečani ekonomičnost in s tem tudi dohodek. Po prvem kvartalu je še težko dajati objektivno oceno poslovanja, kljub temu pa moramo vsi s svojim delom čimveč prispevati k temu, da planske cilje za leto 1985 dosežemo ali celo presežemo.
Jože Roženičnik, dipl. oec.
Vir: Opšte udruženje črne metalurgije Jugoslavije
Informacija o rezultatima poslovanja cme metalurgije u periodu januar - mart 1985 god. (Beograd, junij 1985)
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Šolska vrata so se že zaprla, ko se je odbor za delo s pionirji, ki ga sestavljajo predstavniki kraja, železarne, učiteljev in učencev, v tem šolskem letu zadnjič sestal. Člani odbora smo poslušali poročilo o šolskem uspehu ter se pogovorili o vseh aktivnostih OŠ Štore, kijih tudi letos res ni manjkalo.
Kar ena četrtina vseh učencev, šolo jih je obiskovalo čez 400, je bila odličnjakov. Uspeh za celo šolo je 96-odstoten. Peti razred, ki pomeni nekakšno prelomnico na prehodu iz nižje v višjo stopnjo, beleži letos na šoli najslabši rezultat, saj je bilo tu 7 učencev negativno ocenjenih.
Vzporedne dejavnosti, kijih OŠ Štore izvaja, smo na straneh tega lista že večkrat opisovali, tako mentorji kot sami učenci. Tesna povezava šole z železarno in krajevno skupnostjo kaže vedno boljše rezultate. Vse več strokovnjakov iz tovarne se vključuje v dejavnosti šole. Letos je pod vodstvom mlade inženirke Jelen Andreje (DS EO) zaživel računalniški krožek. Za naslednje šolsko leto bomo pridobili za foto, kovinarski in mizarski krožek ter vrtnarstvo naslednje sodelavce iz železarne: Rozmana Franca Godicelja Stanka, Bariča Filipa in Novak Jožico. Prav sedaj se v mnogostransko aktivnost učencev OŠ vključuje tudi LJUDSKA TEHNIKA v Železarni Štore, kije v namene kmetijske - vrtnarske dejavnosti obljubila pokloniti šolski zadrugi multikultivator. To bo vsekakor velika pomoč, saj bo ročnega dela še vseeno ostalo dovolj.
Nasploh je omembe vredno, da so učenci OŠ Štore letos zbrali 8 ton papiija, denar zanj pa namenili za svoje dejavnosti (PREJŠNJA LETA SMO JIM Z ODPADNIM PAPIRJEM POMAGALI TUDI V ŽELEZARNI SEDAJ PA SO ZANJ ŽIVO ZAINTERESIRANE SINDIKALNE IN MLADINSKE ORGANIZACIJE PO, PREDVSEM, DELOVNIH SKUPNOSTIH).
Učenci - vrtičkarji, organizirani v šolski zadrugi, so letos pod neutrudnim vodstvom mentorice Anice Rovšnik pridelali 235 kg solate, česna, peteršilja, paradižnika, nabirali borovnice, prodajali tednik 7 D in za vse to delo dobili okroglih 11 milijonov starih din. Denar so vrnili v svoje dejavnosti.
Učenci in učitelji OŠ Štore so hvaležni za vsako pomoč, bodi moralne ali materialne narave. To javno povedo na vseh svojih prireditvah. Posebej je predvsem v zadnjem času očitno razumevanje s strani vodstva DO, TOZD in DS ter DPO v Železarni. Nadejamo se uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje, tako bo delo pri oblikovanju zdajšnjih pionirjev -jutrišnjih delavcev in upravljavcev lažje in kompletnejše.
V Novem tedniku je v številki z dne 27. junija izšla »TABELA« (članek novinarja Z. Vudlerja) najbolj in najmanj urejenih šolskih okolij, nekakšen TV »turistični nagelj« al »bodeča neža«, če hočete. Naša OŠ je po kdo ve kakšnih kriterijih (ti niso navedeni) dobila oceno za okolje šole -SKROMNO. Prav, tov. Vudler!
Je torej greh, če smo del zelenice spremenili s pridnimi rokami pionirjev v zelenjavni vrt, ali kaj je pri našem okolju narobe? Vsekakor pa je narobe to, da so v razporeditvi v Novem tedniku dobile oceno VZORNO šole, to je nove šole »na ključ«, kjer je bilo skupaj s poslopjem že urejeno tudi okolje, medtem ko je okolje štorske osnovne šole delo rok učencev samih - v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Slika okolja ni dokončna, saj bo npr. letos ob šoli urejen Titov spominski park in še kaj.
Jok
DEJAVNOST ČLANOV IGD ŽELEZARNE ŠTORE
Štorski gasilci so v zadnjem času, kot je pri njih že v navadi, dosegli pri svojih dejavnostih nekaj pomembnih uspehov. Na letni programsko-volilni konferenci so analizirali svojo obširno aktivnost; poveljnik je po odhodu tovariša Krumpaka postal Janez Klakočer. Društvo, kije eno najbolj vsestransko aktivnih v kraju, če ne sploh najaktivnejše, je letos dostojno proslavilo 40-letnico obstoja (o tem je pisal v tem listu tov. Mac-košek). Letos so pridobili tri nove sodnike z republiškim rangom. Odločilno so poleg KŠ Štore pripomogli k pridobitvi lastnega prostora za desetino v Laški vasi.
Poklicna ekipa IGD Štore
Za občinsko tekmovanje v gasilskih veščinah, ki je bilo junija, so se temeljito pripravili. Kar 9 ekip IGD Železarne Štore seje pomerilo v tekmah za naj višje lovorike. Štiri ekipe so se uvrstile za nadaljnje consko tekmovanje. Zastopane so bile vse starostne kategorije, od pionirjev do veteranov. Najmlajše pionirke so zasedle na tekmovanju 1. mesto, mladinska ekipa je bila druga, prav tako poklicni gasilci, starejši pionirji in veterani pa so bili tretji. Kar lepa bera, ni kaj! Na občinskem tekmovanju je sodilo tudi 7 štorskih sodnikov. Mentorji iz lastnih vrst, ki so urili ekipe, so z njimi vred vadili skupno 150 ur (v prostem času). Uspeh torej ni mogel izostati. Dne 23. in 24. avgusta bo štorsko IGD organizralo srečanje tekmovalnih ekip slovenskih železarn. Ob zaključku te prireditve bo ljudsko rajanje z bogatim srečelovom.
Na sliki ob tem članku so fantje - poklicni gasilci (brez odsotnega Rafka Zorka), ki pomenijo pravzaprav hrbtenico IGD Železarne Štore.
Jok
Dopisujte v žfeAskL©
ŽELEZAR
REZULTATI PRVENSTVA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE V LETNIH ŠPORTNIH IGRAH 1985
MALI NOGOMET		II. skupina		
I. skupina		Plamen Kropa : Železarna Štore	0:2	(11:15; 13:15)
Železarna Jesenice : Plamen Kropa	4:0	Železarna Jesenice : Plamen Kropa	2:0	(15:6; 15:1)
Železarna Štore : Železarne Jesenice	1:4	Železarna Štore : Železarna Jesenice	1:2	(11:15; 15:8; 10:15)
Plamen Kropa : Železarna Štore	3:4			
		Za 5. - 6. mesto		
II. skupina		Plamen Kropa : Žična Celje	2:0	(15:8; 16:14)
Železarna Ravne : Veriga Lesce	0:1			
Žična Celje : Železarna Ravne	2:0	Za 3. — 4. mesto		
Veriga Lesce : Žična Celje	2:2	Železarna Štore : Veriga Lesce	2:0	(17:15; 15:12)
Za 5. - 6. mesto		Za 1. - 2. mesto		
Železarna Ravne : Plamen Kropa	5:0	Železarna Jesenice : Železarna Ravne	0:2	(15:4; 15:6)
Za 3. - 4. mesto
Veriga Lesce : Železarna Store
Za 1. - 2. mesto
Žična Celje : Železarna Jesenice
UVRSTITEV EKIP:
11 Železarna Jesenice
2.	Žična Celje
3.	Veriga Lesce
4.	Železarna Štore
5.	Železarna Ravne
6.	Plamen Kropa
3:1
2:3
Udeleženci na letnih športnih igrah na	štorskem stadionu	
ODBOJKA ŽENSKE		
I. skupina Veriga Lesce : Žična Celje	2:0	(15:11; 15:9)
Železarna Ravne : Veriga Lesce	2:0	b.b.
Žična Celje : Železarna Ravne	0:2	(2:15; 13:15)
II. skupina Plamen Kropa : Železarna Štore	0:2	(3:15; 13:15)
za 3. - 4. mesto		
Plamen Kropa : Veriga Lesce	1:2	(15:9; 9:15; 7:15)
za 1. - 2. mesto Železarna Ravne : Železarna Štore	2:0	(15:5; 15:6)
UVRSTITEV EKIP
1.	Železarna Ravne
2.	Železarna Štore
3.	Veriga Lesce
4.	Plamen Kropa
5.	Žična Celje
ODBOJKA MOŠKI
I.	skupina
Veriga Lesce : Žična Celje Železarna Ravne : Veriga Lesce Žična Celje : Železarna Ravne
UVRSTITEV EKIP
H Železarna Ravne
2.	Železarna Jesenice
3.	Železarna Štore
4.	Veriga Lesce
5.	Plamen Kropa
6.	Žična Celje
KEGLJANJE ŽENSKE
2:0 (15:2; 15:2) 2:0 (15:11; 15:10) 0:2 (3:15; 1:15)
UVRSTITEV POSAMEZNO:		kegljev
1. CIGLER Silva	Železarna Ravne	191
2. SABLJAR Ivanka	Železarna Ravne	191
3. SOClČ Cenka	Tovil Ljubljana	186
4. CURK Branka	Tovil Ljubljana	183
5. VOGRIČ Zdenka	Železarna Jesenice	179
6. TOKEJC Dora	Veriga Lesce	177
7. LESNIK Erika	Železarna Ravne	177
8. PERPAR Milica	Železarna Štore	173
9. KOS Sonja	Železarna Jesenice	173
10. BERNIK Agata	Tovil Ljubljana	170
11. ROŽMAN Ljubica	Železarna Štore	169
12. TONEJC Majda	Veriga Lesce	166
13. LUŽNIK Milena	Železarna Jesenice	162
14. STOŽINAR Cilka	Veriga Lesce	161
15. GOLIČ Marina	Plamen Kropa	161
16. ŠEHOVNIK Silva	Železarna Ravne	151
17. MARINKO VSKI Francka	Železarna Jesenice	147
18. BERNIK Andreja	Tovil Ljubljana	145
19. GATEJ Romana	Veriga Lesce	145
20. HABIJAN Jana	Plamen Kropa	123
21. TORKAR Zlatka	Metalurški inštitut	122
22. DIMITRIJE VIČ Sonja	Plamen Kropa	119
23. GORIŠEK Jožica	Železarna Štore	117
24. SIVKA Anica	Železarne Štore	110
25. BERTONCELJ Pavla	Plamen Kropa	103
26. KOVAČ Jelka	Metalurški inštitut	88
27. KRISTAN Zvonka	Metalurški inštitut	83
28. ŽIVEC Lidija	Metalurški inštitut	75
UVRSTITEV EKIPNO:		
1. Železarna Ravne	710 kegljev	
2. Tovil Ljubljana	684 kegljev	
3. Železarna Jesenice	661 kegljev	
4. Veriga Lesce	649 kegljev	
5. Železarna Štore	569 kegljev	
6. Plamen Kropa	506 kegljev	
7. Metalurški inštitut	368 kegljev	
KEGLANJE MOŠKI		
UVRSTITEV POSAMEZNO:		kegljev
1. BERAVS Jaka	Veriga Lesce	439
2. SALOBIR Zdravko	Železarna Štore	430
3. PARADIŽ Ferdo	Železarna Ravne	418
4. PODOJSTERŠEK Rajko	Železarna Ravne	414
5. FELICIJAN Miran	Železarna Štore	412
6. MALA KR Ivo	Železarna Ravne	409
7. LOVŠE Jakob	Železarna Jesenice	408
8. GROS Franc	Veriga Lesce	405
9. ZAGORC Alojz	Žična Celje	405
10. BOROVNIK Ivan	Železarna Ravne	402	10. SEME Branko	Železarna Štore	169
11. JAMR Marjan	Železarna Jesenice	402	11. KOŠIR Mitja	Železarna Jesenice	165
12. KAČIČNIK Drago	Železarna Štore	399	12.1LOTRIC Ivan	Veriga Lesce	165
13. PIJETLOVIC Milenko	Žična Celje	397	13. BRAČKO Dani	Železarna Štore	162
14. FISTER Lovro	Veriga Lesce	396	14. PLEVNIK Bojan	Železarna Ravne	162
15. RAVNIKAR Rudi	Veriga Lesce	396	15. KOPAČ Srečko	Veriga Lesce	160
16. FERK Marjan	Žična Celje	395	16. ZEME Ervin	Žična Celje	158
17. KLINAR Božo	Železarna Štore	390	17. VODEP Ivan	Žična Celje	155
18. HAFNER Jože	Železarna Jesenice	389	18. NIKOLIČ Miodrag	Žična Celje	154
19. NIKOLIČ Vojko	Železarne Jesenice	388	19. KOS Zdravko	Veriga Lesce	151
20. POTOČNIK Ivo	Plamen Kropa	387	20. VIDIC Jože	Plamen Kropa	150
21. HOJNIK Friderik	Žična Celje	378	21. VIDIC Samo	Plamen Kropa	149
22. KANDARE Franc	Metalurški inštitut	362	22. CATER Alojz	Žična Celje	147
23. MATEVŽIČ Vili	Tovil Ljubljana	348	23. DOBIDA Janez	Veriga Lesce	147
24. KRESAL Milan	Tovil Ljubljana	336	24. KELEMINA Igor	Železarna Ravne	147
25. ŠOLAR Alojz	Plamen Kropa	324	25. ŽIDANEK Marjan	Železarna Jesenice	142
26. PERPAR Marjan	Tovil Lubljana	320	26. ŠUT Roman	Plamen Kropa	140
27. TAVČAR Janez	Metalurški inštitut	318	27. FABJAN Boris	Železarna Ravne	126
28. SLABE Alojz	Tovil Ljubljana	316	28. ŽVAN Bojan	Plamen Kropa	123
29. KRVINA Janez	Plamen Kropa	296	29. KOTNIK Boris	Železarna Ravne	91
30. FLAC Ivo	Plamen Kropa	296	30. PETRIČ Feliks	Železarna Ravne	81
31. PREPELUH Janez	Metalurški inštitut	278			
UVRSTITEV EKIPNO:
1.	Železarna Ravne
2.	Veriga Lesce
3.	Železarna Štore
4.	Železarna Jesenice
5.	Žična Celje
6.	Tovil Ljubljana
7.	Plamen Kropa
8.	Metalurški inštitut
1643 kegljev 1636 kegljev 1631 kegljev 1587 kegljev 1575 kegljev 1320 kegljev 1303 kegljev 958 kegljev
BALINANJE
Veriga Lesce : Železarna Štore Železarna Štore : Žična Celje Železarna Jesenice : Železarna Štore Železarna Jesenice : Žična Celje Veriga Lesce : Železarna Štore Žična Celje : Veriga Lesce
UVRSTITEV EKIP
1.	Veriga Lesce
2.	Železarna Štore
3.	Železarna Jesenice
4.	Žična Celje
13: 0 13: 8 3:13 8:10 6:13 0:13
Zaključek športnih iger v Domu železarjev UVRSTITEV EKIPNO:
STRELJANJE ŽENSKE
UVRSTITEV POSAMEZNO:		krogov
1. AMBROŽ Anica	Železarna Štore	171
2. KRALJ Majda	Železarna Jesenice	163
3. IVAČIČ Katja	Železarna Štore	160
4. KAVKA Lidija	Železarna Štore	159
S ENIKO Vanda	Železarna Jesenice	157
6. ROŽIČ Zvonka	Železarna Jesenice	144
7. GRIČAR Majda	Veriga Lesce	142
8. GATEJ Romana	Veriga Lesce	111
9. KUNAGRAD Meta	Železarna Ravne	105
10. BUKOVSKI Marta	Železarna Ravne	98
11. TISKAČ Marjana	Veriga Lesce	93
12. LAHOVNIK Marija	Železarna Ravne	37
UVRSTITEV EKIP:		
1. Železarna Štore	490 krogov	
2. Železarna Jesenice	464 krogov	
3. Veriga Lesce	346 krogov	
4. Železarna Ravne	240 krogov	
STRELJANJE MOŠKI		
UVRSTITEV POSAMEZNO:		krogov
1. DEČMAN Vili	Železarna Štore	180
2. KOČEVAR Ivan	Železarna Štore	180
3. Čretnik Ivan	Žična Celje	175
4. VIDEC Vojko	Plamen Kropa	173.
5. REZAR Fric	Železarna Štore	173
6. JANŠA Andrej	Železarna Jesenice	173
7. BASARO Peter	Železarna Jesenice	173
8. BERTOT Anže	Železarna Jesenice	170
9. LOTRIČ Franc	Veriga Lesce	170
1.	Železarna Štore
2.	Železarna Jesenice
3.	Veriga Lesce
4.	Žična Celje
5.	Plamen Kropa
6.	Železarna Ravne
864 krogov 823 krogov 793 krogov 789 krogov 735 krogov 607 krogov
ŠAH - MOŠKI
Železarna Jesenice : Žična Celje	4:0
Železarna Ravne : Metalurški inštitut	0:4
Žična Celje : Železarne Ravne	2:2
Železarna Jesenice : Železarna Štore	4:0
Metalurški inštitut: Železarna Jesenice 1,5:2,5 Žična Celje : Železarna Štore	3:1
Železarna Ravne : Železarna Jesenice	0:4
Železarna Štore : Metalurški inštitut	2:2
Železarna Štore : Železarna Ravne	3:1
Metalurški inštitut: Žična Celje	2,5:1,5
UVRSTITEV EKIP
1. Železarna Jesenice	14,5 točk
2. Metalurški inštitut	10 točk
3.	Žična Celje	6,5	točk
4.	Železarna Štore	6 točk
5.	Železarna Ravne	3	točke
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE- izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.