PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abt> postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 120 (6407) TRST, sobota, 21. maja 1966 ZAČETEK POGAJANJ O DELOVNI POGODBI KOVINARJEV Vladni komisar v deželi Aosta sklical izredno sejo deželnega sveta Kongres Zveze italijanskih sodnikov - Senatu predložen zakonski predlog o ustanovitvi državnih otroških vrtcev - Minister za zunanjo trgovino Tolloy o pogodbi med FIAT in SZ RIM, 20. — Izredni vladni komisar dr. Padalino je sklical ‘Medno sejo deželnega sveta Doline Aoste, ki bo 23. maja ob *5- uri in če do tega zasedanja ne pride, pa 25. maja ob 9. uri. Seje bodo trajale do izčrpanega dnevnega reda, ki predvideva: izvolitev in prisega dveh novih svetovalcev, ki bosta zamenjala svetovalca Gheisa in Torriona, F sta odstopila. Sprejem ostavke predsednika in podpredsednika dežele in njuna nadomesti-tev. Glasovanje o nezaupnici in zamenjavi deželnega odbora in njegovega predsednika. Imeno-isnje članov upravnega sveta. Odobritev proračuna za leto 1966, V zvezi s temi dogodki je odpoto-'al v Aosto demokristjanski poslanec Arnaud, ki odgovarja v vodstvu “franke za lokalne ustanove. Po- lanec je ugotovil, da so v deželi fnoznosti za sestavo večinskega od-??ra, za kar se je do sedaj izreklo Valce S'anCeV’ od sliuPnih 35 sveto- . Senatorji PSIUP Lussu, Schiavet-5 iu Milillo so poslali predsedniku iade pismeno vprašanje v zvezi z r?80dki v Dolini Aosti, kjer ugo-avijajo, da ni političnega ali pravega opravičila za imenovanje vlad-komisarja, saj statut dežele «oste edini med štirimi posebnimi f®“®mimi statuti ne predvideva (“nkcije vladnega komisarja. Zato iv, < ret predsednika vlade neza-onit. Vlada bi lahko nastopila, sa-4e bi deželni svet kršil lastni 1.K, 1 ln tildi v takem primeru bi krat razPustili deželni svet z de-orertv,m Predsednika republike po s,,:rhodnem sklepu ministrskega J®«, ki bi moral slišati mnenje onusije za deželna vprašanja, v občinskem svetu Aoste pa so g~les izvolili za župana večine leve- Paujantra demokrist-iana odv- cha' V Terracini se je pričel kongres peze italijanskih sodnikov — UMI, “Merega se je udeležilo okoli 400 č® skupnih 600 članov. Prisotni so Pivišji italijanski sodniki, med nji-šča v?£lna članov kasacijskega sodi-T:4- Kongres je pozdravil minister r* sodstvo Reale, ki je v svojem r,VOru izrecno dejal, da se bo sku-jT izogniti vsake polemike, da pa U. stališče katere koli organizacije rjumkov nedvomno zanimivo za jUjustrstvo za sodstvo. Kongres je rpuravil tudi podpredsednik druge nik^zacije vsedržavne zveze sod-UKov ANM dr. De Marco, ki združi® okoli 6000 sodnikov. sk",a kongresu so sodniki kasacij-sodišč še enkrat poudarili svo-znano stališče, da zahtevajo pra-d° razlage zakona in da mora Peti ustavno sodišče omejene pri-lojnostj ter lahk0 samo nakaže, ka-nf'zakoni niso v skladu z ustavo. v»etje krize sodstva pa so ugotovi* P°časnost sodnega postopka in ^osno nezaupanje v sodstvo. Za r1 Pa niso krivi sodniki, temveč zu-nS 1 razl°8i, ki so v zastareli zako--PPaji, ki ne odraža gospodarsko-^imnega razvoja povojnem raz- ri^akonsk! predlog o ustanovitvi PPvnih otroških vrtcev je bil pred-Peu senatu in je že bil poslan v proučitev komisiji za šolstvo. Raz-rfava o tem načrtu je povzročila le-frs 21. januarja glasovanje, pri ka-erem je zaradi demokristjanskih Pfostih strelcev bila vlada v manjši-knnije blla Posiljena odstopiti. Za-vn? »1 Predlog se glede nekaterih Prašanj bistveno razlikuje od prebega predloga. Predvsem novi Predvideva, da je lahko v otroških /tcih zaposleno samo žensko oseb-VnVt?16dtem ko je prvotni načrt go-“«1 o osebju na splošno in ni ome-Jai spola. Prav zaradi tega vprašaja je prišlo do ostrega nastopa ueinokristjanskih desničarjev in tuli' do negativnega glasu. Sedaj pa fr, ?a seji vlade zakonski načrt v vj bistveni točki spremenili in tako svojin stališče demokristjanske des-uce. Gre za važno vprašanje, saj J® znano, da so otroški vrtci po ve-v Italiji v rokah redovnic, ki jiJPajo usposobljenostih izpitov, »JfJpasno pa je veliko število mo-h, kvalificiranih učiteljev brezpo-nnt ’ ki bi imeli nedvomno predrt??1 Pri natečajih za zaposlitev v javnih otroških vrtcih. Na osnovi j®uanjega predioga pa moški ne ^ho mogli konkurirati za ta mesta. 1 Minister za zunanjo trgovino Tol-Je v intervjuju z revijo «Euro-pc°» povedal nekatere zanimive podrobnosti o pogodbi med FIAT in glede graditve avtomobilske to-Povedal Je, da bo celotno na-Hp 0 doseglo vrednost 550 milijard , j °d česar pa bo Italija kreditirala h??, MUijard lir FIAT je uspelo do->ti naročila izključno iz tehnično-konomskih razlogov in niso igrali uobene vloge politični razlogi, saj “‘ Se v takem primeru SZ raje obr-,"»na Renault. Odločilno vlogo Je stalo dejstvo, da je FIAT sposobna zagotoviti popoln proizvodni po-topek, ker gg njeni avtomobili res ‘Suelanl iz vseh delov FIAT. SZ je 5,®uala samo na rezultate in na teh-*>eno ter gospodarsko učinkovitost, ^‘bister je poudaril velik pomen j;®ga naročila tudi za nadaljnji raz-FIAT in okrepitev konkurenčne noči zlasti v odnosih na Amerikan-J: Kar se tiče odjeka v ZDA, pa Je niinister ugotovil, da Je bil poziti-. češ da sedaj lahko prodrejo na o obsežno tržišče Evropejci, ki bodo ‘»ko utrdili pot tudi njim. Na sedežu Conflndustrie so se Ptlčela pogajanja o delovni pogodbi kovinarjev zasebnih podjetij. Sin-uikalne organizacije so zastopali: J^UIL Boni in Trentln, CISL Maca-[l° In Alla, UIL pa Cortl, medtem 5? Je delegacijo Conflndustrie vo 0,1 dr. Gagliardi. Sindikati so predlagali, naj se tazgovorl pričnejo o normativnih vPtašanjlh, ko pa so ta vprašanja izčrpali, pa naj bi prešli k gospodarskim zadevam. Predstavniki zveze industrijcev pa so zahtevali pojasnila glede sindikalnih zahtev in so za globalna pogajanja, da bi najprej ugotovili, koliko bi v celoti znašale zahteve sindikalnih organizacij. Sindikalni predstavniki so okvirno obrazložili spiošne zahteve, ki so jih enotno sestavili. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden v četrtek in petek in če bo potrebno, tudi v soboto. Čombe KINŠASA, (Leopoldville), 20. -«Čombe ni več poslanec, ljudst.o je zavrnilo čombeja, pokopan je in z njim je pokopana vsa njegova politika. Belgijski parlament ima enega poslanca več, če ravno hoče.* S temi besedami je kongoski radio sporočil, da je parlament sklenil odvzeti čombeju poslanski mandat. Včerajšnja glasovanja se je udeležilo 108 poslancev od skupnih 167, ki sestavljajo predstavniško zbornico. 96 poslancev je glasovalo za odvzem mandata, trije so glasovali proti, 9 pa se jih je vzdržalo. combe ni bil navzoč. Od lanskega novembra je namreč v Evropi in to odsotnost utemeljuje z zdravstvenimi razlogi. Prav njegova odsotnost je bila podlaga za odvzem mandata. Na podlagi člena 78 kongoške ustave namreč neki poslanec zgubi svoj mandat, če se ne udeleži vsaj štirih sej v enem parlamentarnem zasedanju, combe se ni udeležil še nobene seje mtd sedanjim zasedanjem. Že dva meseca sta kongoški radio in tisk stalno napadala Čombeja in ugotavljala, da ima Čombe v Evropi stike z drugimi politiki z namenom, da bi zrušil vlado predsednika Mobutuja. Predsednik je včeraj poslal predstavniški zbornici pismo, v katerem je obtožil Čombeja, da izdaja koristi države ter da je vodil politično dejavnost v tuji državi. Velik srd je pred dnevi izzvala v Leopoldviilu novica, da je Čombe izjavil v Pa- iiiiiiMmiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiii PO SOVJETSKEM ODGOVORU Pozivi bonski vladi naj začne dvogovor z Moskvo Schroeder o bivanju francoskih vojakov v Nemčiji BONN, 20. — Podtajnik za infor- dejavnost «posebnega sklada* ter madje von Hase je icjavil, da sovjetski odgovor bonski vladi ne vsebuje samo negativnih elementov. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza pokazala zanimanje za predlog v bonski noti od 25. marca za zamenjavo izjav proti uporabi sile. «Na žalost, je dejal von Hase, ne manjkajo v sovjetskem odgovoru polemični poudarki ne samo proti zvezni republiki, temveč tudi proti ZDA.» Von Hase je dejal, da je r -vsem nevzdržna sovjetska teza, da ni mogoče pomirjenje z Bonnom, ker je zahodnonemška republika tesno povezana z ZDA, ki so predaleč in nimajo nič opraviti z evropskimi interesi. Po mnenju bonske vlade je res prav nasprotno, t.j. da so ZDA dale mnogo dokazov o velikem zanimanju, ki jih veže s staro celino. Glede francoske note je von Hase izjavil, da jo bodo skrbno proučili, in je omenil možnost pogajanj s Francijo o bivanju francoskih čet v Nemčiji že v prihodnjem mesecu. Bilten zahodnonemške liberalne stranke, ki je v vladni koaliciji, pi- ({program za tehnično pomoči) Združenih narodov v letu 1865 tri tisoč načrtov v korist 150 držav in ozemelj za skupen znesek 115 milijonov dolarjev. Hoffman poroča dalje, da so največje prispevke določili za izboljšanje kmetijstva in napredovanje industrije v državah Afrike (ki so dobile 33,4 odstotka prispevkov), Azije in Daljnega vzhoda (27 odstotkov) ter Latinske Amerike (24 odstotkov). Poročilo omenja dalje, da so za izboljšanje kmetijstva držav v raz. voju uporabil; sodelovanje okoli 1700 strokovnjakov. Kar se tiče razvoja industrije, našteva poročilo številna izvršena dela, med katerimi tudi iskanje rudnin v Latinski Ameriki, kjer so odkrili ležišča bakra, železne rude, svinca, cinka in bizmuta. Dalje omenja izkoriščanje vodnega bogastva reke Mono na meji med Dahomejem in Togom, ki bo omogočilo tema dvema državama razvoj kmetijstva in industrije. rižu, da so belgijsko-kongoški finančni razgovori, ki so sedaj v teku v Bruslju, odveč, češ da je on že lani, ko je bil predsednik vlade, rešil finančna vprašanja med obema državama. Protest vlade SFRJ BEOGRAD, 20. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bil danes odpravnikoma poslov veleposlaništev Albanije in Kitajske v Beogradu sporočen usten protest jugoslovanske vlade vladama o-menjenih držav zaradi grobih napadov predsednika albanske vlade Mehmuda Sehuja in predsednika kitajske vlade Cuenlaja na Jugoslavijo med zadnjim obiskom albanske vladne in partijske delegacije na Kitajskem. Indonezija DŽAKARTA, 20. — Indonezijski vojaški voditelji so sklenili sklicati julija sejo ljudskega posvetovalnega kongresa (parlamenta). Ministrski podpredsdenik, ki opravlja tudi posle finančnega ministra, je izjavil, da bo moral kongres proučiti letni govor o stanju v državi, ki ga bo ime! Sukamo 17. avgusta, študentovsko gibanje je po državnem udaru že večkrat zahtevalo sklicanje posvetovalnega kongresa. Vojaški voditelji so nasprotovali temu, nekateri visoki častniki pa so se pridružili študentovski zahtevi. Agencija Antara javlja, da so še druge množične organizacije na zahodni Javi zahtevale takojšnjo sejo kongresa ter izvolitev predsednika ■in podpredsednika republike. Kakrjr je znano, je bi! predsednik Sukamo svoj čas imenovan za dosmrtnega predsednika. Kongres bi se moral sestati 12. maja, toda seja je bila odložena na podlagi sklepa generala Suharta. Zatrjuje se, da je Sukamo vztrajal, naj se kongres ne skliče. Po razgovorih o izvozu iz SFRJ v Italijo BEOGRAD, 20. — V Beograd se je danes vrnila iz Rima jugoslovan ska gospodarska delegacija pod vodstvom podtajnika v tajništvu za zunanjo trgovino Borisa Žnuderla. Delegacija se je v Rimu s pristojnimi krogi itaMijamske vlade razgovarjala o položaju, ki je nastal pri izvozu mesa in goved v Italijo po uvedbi omejitev s strani Italije na zahtevo skupnega evropskega tržišča. «V teh razgovorih je bila ugotovljena važnost izvoza goved in mesa iz Jugoslavije v Italijo, zainteresiranost Italije, da uvaža kmetijske pridelke. V Jugoslaviji so poudarili potrebo, da se to vprašanje reši na recipročen način v interesu bodočega razvoja in krepitve jugoslovansko-italijanskib gospodarskih odnosov. To je izjavil Žnuderl po vrnitvi v Beograd. Med šestdnevnim bivanjem v Rimu sta podtajnika Žnuderla sprejela tudi minister za zunanjo trgovino Giu-sto Tolloy in državni tajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari, Z njima se je Žnuderl pogovarjal o ukrepih, ki ovirajo izvoz jugoslovanskega mesa in goved v Italijo v luči dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. 1 v MMM______________- Uporniški vojaki v Danangu streljajo proti ameriškemu izvidniškemu letalu. Letalo je bilo zadeto in je moralo prisilno pristati V JUŽNEM VIETNAMU VEDNO VEČJA ZMEDA Tudi včeraj so biti v Danangu boji med sajgonskimi in uporniškimi vojaki Budistični voditelji so opozorili Američane, da bo prebivalstvo uničilo njih oporišče v Danangu, če ne bodo dosegli umika Kijeve vojske Spopadi med študenti in policaji v Sajgonu - Sartrov poziv na konec vojne DANANG. 20. — Davi so se v Danangu obnovili boji med sajgonskimi četami in uporniškimi vojaki, ki so se zbrali o-krog pagod. Sajgonska vojska je uporabljala tanke. Poulični boji so se začeli ob 8.10 po krajevnem času in opoldne so še trajali, toda z manjšo silo. Boji so se začeli, ko je oddelek saj-gonske vojske začel napredovati z dvema tankoma po poti, ki vodi h glavni pagodi, kjer je glavni štab uporniških budistov. Iz tankov so izstrelili več strelov proti glavnemu trgu, ki je blizu pagode, od koder so uporniki odgovorili na streljanje saj-gonskih mornariških strelcev s strojnicami, topovi in avtomatičnim orožjem. Neko sajgonsko letalo je večkrat letelo nizko ga posiaij pismo predsedniku John li, naj takoj nastopi, «zato da reši prebivalstvo Dananga*. V pismu je rečeno, da, če ne bodo Američani nastopih, da dosežejo takojšnji umik sajgonskih čet iz Danan-ga, «je prebivalstvo Dananga odločeno uničiti ameriško vojaško o-porišče blizu mesta, ki služi za skladišče četam generala Kija in Tieuja*. Poleg tega so budisti iz Danan- nad pagodo, ne da bi streljalo. *i. • p ... .. Uporniki so izstrelili več strelov burgiba jun. V Ljubljani proti letalu. Streljanje se je sli- * 1 l šalo tudi na več krajih Danan- BEOGRAD, 20. — Minister za zunanje zadeve Tunizije Habib Burgiba jun., k- je na obisku v Sloveniji, je obisal danes v Ljubljani najprej mestni svet, kjer ga je sprejel podpredsednik dr. Viktor Damjan, kasneje pa se je v razgovoru z rektorjem ljubljanske univerze inž. Albertom Struno, zastopniki zainteresiranih ustanov in gospodarskih organizacij zanimal za jugoslovanski šolski sistem, posebno pa za šolanje gospodarskih kadrov. Burgiba je s soprogo popoldne obiskal Bohinj in Bled, jutri pa bo obiskal Velenje. ga, kjer so na sajgonske vojake streljali prosti sterlci s streh. Sajgonski vojaki so vdrli v več stanovanj, da postavijo strojnice na strehe. Po budističnih trditvah je bilo deset ubitih in 170 ranjenih. Boji so se okoli 14. ure po krajevnem času približali glavni pagodi, prenehali pa so okoli 16. ure in sajgonski vojaki niso skušali vdreti v pagodo, toda so precej skrčili obroč okoli budističnih postojank. Budisti so poslali pismo poveljniku ameriških mornariških strelcev v oporišče blizu Dananga generalu Lewisu Waltu in ga pozva- še v zvezi s sovjetsko noto bonski j ..................... vladi med drugim: «Zvezna republika ne more mimo dejstva, da se ne samo Francija, temveč tudi druge evropske države ne strinjajo s stališčem Moskve o nekaterih problemih, kakor je na primer sporazum proti širjenju jedrskega orožja,! razglasitev obeh Nemčij za neatom-1 sko področje in začrtanje meja.» ! Podpredsednik socialdemokratske j stranke Erler pa je izjavil, da mo- j ra bonska vlada izkoristiti prilož-1 nost in začeti razgovore z Moskvo. | Zahodnonemški zunanji ministe ZDA dobavljajo Izraelu večjo količino tankov in letal Komentar v kairskem listu «A1 Ahram» in izjava ameriškega državnega departmaja JERUZALEM, 20. — Izraelska vlada je davi javila, da je Schroeder je na današnji seji evan- j bil nedavno dosežen sporazum med ZDA in Izraelom, na podla. gelijske delovne skupine demokrist Janške stranke izjavil, da francoske čete v Zahodni Nemčiji ne morejo zahtevati v prihodnle enakih pravic, kakršne imalo čete. ki so pod poveljstvom NATO. Dodal Je, da bo storil vse mogoče, da se ohrani francosko-nemško prijateljstvo. Toda francosko stališče do NATO je povzročilo hudo krizo, ker ne gre za navadna nesoglasja, temveč za »politično zamisel, ki grozi, da se Francija oddalji od duha in smotrov zavezništva«. Velika Britanija Je danes zavrnila sovjetsko protestno noto v zvezi s katero Je sovjetska vlada protestirala. ker enote zahodnonemške vojske uporabljajo oporišča za vež-banje v Veliki Britaniji. Britanska nota pravi, da sta program vežba-nja NATO in izmenjava olajšav med državami članicami vprašanje, ki se tiče izključno prizadetih držav. Ameriški predsednik Johnson je sklical za nocoj v Beli hiši posvetovanje s svojimi glavnimi diplomatskimi in vojaškimi svetovalci v zvezi z NATO. Danes se je Johnson posvetoval tudi z belgijskim zunanjim ministrom Harmelom. gi katerega bo Izrael kupil taktična vojaška letala. Poročilo izraelske vlade pravi, da gre za «pozitiven korak za ohranitev Program OZN za razvoj 2ENEVA, 20. — V poročilu, ki ga bo proučil upravni svet programa Združenih narodov za razvoj in ki se bo sestal v Milanu od 8. do 24. junija, sporoča upravnik programa Hoffman, da predstavlja stabilnosti na Bližnjem vzhodu«, in omenja, da so ZDA pred dvema letoma dobavile Izraelu prtoiletalske izstrelke, lani pa tanke, toda prvikrat je Washing-ton sprejel zahtevo za prodajanje vojaških letal Izraelu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je potrdil, da so ZDA sklenile prodati Izraelu «ome. jeno število taktičnih letal«, ni pa povedal števila in tudi ne vrste letal. Po drugih informacijah pa gre baje za taktična reaktivna letala. Predstavnik je dodal: «Ta sklep odraža pravilno zanimanje, ki ga ZDA kažejo za varnost na Bližnjem vzhodu, ta njihovo željo, da se preprečijo hude razlike v oboroževanju, ki bi škodovale stabilnosti na tem področju. Naša politika je v tem, da na splošno omejimo vojaški material, ki se dobavlja državam tega področja.« Prve dni maja je državni departma sporočil, da so ZDA prodale nekaj reaktivnih letal Jordaniji. Kairski list «A1 Ahram« piše, da so začele ZDA dobavljati pred dve. ma tednoma Izraelu dvesto tankov «Patton», 80 letal «F - 104* in več lovskih letal «F-111». List dodaja, da gre za tretjo podobno pogodbo v dveh letih med ZDA in Izraelom, ki je že dobil 460 tankov «Pat-ton« in 150 lovskih bombnikov. List zaključuje, da nedavna dobava ameriškega orožja nekaterim a-rabskim državam predstavlja »krinko« za množično pošiljanje orožja Izraelu, katerega sodelovanje z ZDA v oboroževanju je sedaj doseglo nevaren obseg. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je zanikal novice iz Kaira, da so ZDA dobavile Izraelu letala vrste «F-104» in «F-U1». Dodal je, da so letala prodali v enakih pogojih, ki jih ZDA na splošno določajo, ko prodajajo o-rožje v tujino. To orožje se namreč ne more uporabljati v »napadalne namene« in se ne more prodati drugim državam brez ameriškega dovoljenja. V Londonu zaključen prvi del pogajanj s predstavniki Smitha NEW VORK, 20. — Varnostn’ svet OZN je nadaljeval danes razpravo o Rodeziji. Bolgarski predstavnik Tarabanov je zahteval, naj varnostni svet sprejme resolucijo afriških držav, ki zahteva silo za zrušitev Smithovega režima. Malijski predstavnik je obsodil dejstvo, da se Anglija pogaja «z blaznim Hitlerjem«. Dodal je, da Afričani nastopajo izključno iz spoštovanja človeškega dostojanstva, ki ga krši Smithov režim. Zambijski zunanji minister je izjavil, da je afriška resolucija tudi v korist Velike Britanije in da ji bo pomagala rešiti rodezijsko vpra-šanjc. Nizozemski predstavnik je predlagal odložitev razprave, ne da bi glasovali o resoluciji. Pripomnil je, da če bi na eni strani afriška resolucija imela hude posledice, bi njena zavrnitev spodbujala Smithov režim. Prihodnja seja bo v ponedeljek zvečer. Prvi del posvetovanj med britanskimi in Smithovimi predstavniki se je končal. Sporočili so, da bodo prihodnji teden objavili poročilo o obnovitvi razgovorov. Izjava pravi: ((Britanski in rodezijski funkcionarji so se sestali, da pregledajo vrsto vprašanj, zato da bi našli podlago za rešitev rodezijskega vprašanja. Sklenili so prekiniti razgovore za nekaj časa zaradi razmišljanja in posvetovanja. Razgovori se bodo kmalu nadaljevali. Rodezijski funkcionarji se bodo vrnili v Salisbury in prihodnji teden bo objavljena izjava o obnovitvi razgovorov.« Posvetovanja so trajala skupno trinajst dni. Zdi se, da bo drugi del razgovorov v Salisburyju. Gospodarstveniki iz F.-J.K. na Reki in v Pulju REKA, 20. — Na Reki so se danes pričeli razgovori gospodarstvenikov z Reke, iz Trsta, Vidma in Gorice o poslovnem trgovinskem sodelovanju. Gospodarstveniki iz Italije odhajajo jutri v Pulj, kjer bodo navezali stike z zastopniki tamkajšnjih podjetij. Razgovori se bodo kasneje nadaljevali v Trstu. sonu in glavnemu tajniku GZN U Tantu z zahtevo, naj pomagata juž-novietnamskemu prebivalstvu, da »zruši diktatorja-vajenca Kija in Tieuja ter njune hlapce«. Pismo pravi tudi, da so odločeni nadaljevati borbo proti «komunistom» s pomočjo «velikega ameriškega ljudstva«. Pismo pravi, da je bilo med incidenti od 15. do 17. maja v Dalatu, Sajgonu, Danangu in Hue ubitih 16 oseb, ranjenih pa 54. V Sajgonu so budistični voditelji pozvali vse vernike, naj se jutri udeležijo množičnega zborovanja v glavni pagodi v Sajgonu, da protestirajo proti vladnemu nastopu v Danangu. Uradno so sporočili, da bo petsto boncev in nun začelo gladovno stavko za nedoločen cas. V Hue se je danes več tisoč o-seb udeležilo slovesnosti, na kateri so izročili zastavo novemu polku upornikov, ki ga sestavljajo častniki in vojaki, ki so bili na dopustu v srednjem Vietnamu, ko je izbruhnila kriza. Sporočili so tudi, da je mesto Hue pripravljeno poslati pet tisoč oboroženih mož v Danang, da pomagajo protivladnim silam. Davi se je sestal vojaški odbor in sklenil sklicati prihodnji teden v prestolnici »narodni kongres ljudstva in vojske«, da poroča o stanju v državi. Vlada namerava obrazložiti in opravičiti svoj sklep o zasedbi Dananga. Medtem je južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta znova pozvala po radiu protivladne enote, naj se pridružijo osvobodilni vojski v borbi proti Američanom in njihovim hlapcem. Radio je javil, da je osvobodilna fronta pripravljena sprejeti osebe ali skupine, ki vodijo sedanjo politično borbo, tudi ce zaradi političnih nesoglasi. ne odobravajo v celoti načel, na podlagi katerih osvobodilna fronta vodi svojo borbo. Radio je sporočil, da, če bodo ti posamezniki, skupine ali enote pribežali na osvobojena področja za nadaljevanje borbe proti Američanom in njihovih hlapcev, je osvobodilna fronta, pripravljena sprejeti jih dobrohotno in jih varovati na podlagi enakopravnih pogajanj, tako da bodo mogli nadaljevati svojo dejavnost. Budistični voditelj Tri Kuang je na svoji prvi tiskovni konferenci po zasedbi Dananga zahteval odstop generala Kija in Tieuja. Pri tem pa je izrekel dvom o prisotnosti oddaj osvobodilne fronte, da je pripravljena pomagati uporni-om v srednjem Vietnamu. »Ta k' ponudba, je dodal, koristi samo Kijevi vladi, da zruši naše gibanje. Vsekakor ne bomo nikoli -.prejeli komunistične pomoči.« Zatem je sporočil, da je poslal davi novo brzojavko predsedniku Johnsonu in dovanje. Dodal je, da je ta brzo-■ ‘ ■ SOS: ' ' je slišalo streljanje težkih strojnic. Na področju pagod in v drugih predelih mesta, kjer velja po-Ucijska ura, pa ni bilo incidentov. Hudi incidenti so nastali v Sajgonu, kjer so se spopadli študentje in policaji. Študentje so protestirali proti pomoči, ki jo Američani dajejo Kijevi vladi. Policija jih je napadla in razgnala. Ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge se je zvečer vrnil v Sajgon. Na letališču ga ni čakal noben južnoviet-namski predstavnik. Funkcionar a-meriškega poslaništva je izjavil, da «so pozabili« javiti južnoviet-namskim oblastem poslanikov povratek. V Severnem Vietnamu je še vedno slabo vreme, tako da so Američani morali tudi danes skoraj v celoti prekiniti svoje vsakodnevno bombardiranje. Ob reki Sajgon so se danes spopadli partizani in sajgonski vojaki, komaj 9 kilometrov od središča prestolnice. V Hanoiu je severnovietnamska tiskovna a-gencija javila, da je lani dezer-tralo 105.000 južnovietnamskih vojakov, ki so se pridružili osvobodilni vojski. V Parizu je skupina 21 osebnosti pod vodstvom Paula Sartra objavila poziv na mir v Vietnamu. Napovedali so, da bodo organizirali manifestacijo z naslovom: »Šest ur za Vietnam«. Manifestacija bo 26. maja. Poziv pravi, da ameriška zasedba v Vietnamu uporablja vedno bolj nečloveška sredstva in da stopnjevanje vojne, ki si ga je zamislil Pentagon, lahko pripelje človeštvo do splošne vojne. liganstva in nekaterih znakov širjenja zahodnih ideologij med sovjetsko mladino. Resolucija se poteguje tudi za večjo ideološko m politično izobrazbo članov Komso-mola, zlasti glede izobraževanja mladine v revolucionarnih, delavskih in vojaških tradicijah ljudstva. Resolucija poudarja, da je potrebna nepopustljivost proti vsakemu pojavu buržoazne ideologije ter da je potrebna kampanja proti »ostankom preteklosti«. Resolucija govori tudi o mednarodni politiki in zahteva umik a-meriških čet iz Vietnama. Nato poudarja, da je glavna naloga Komsomola aktivna borba za uresničenje petletnega načrta, ki ga je prejšnji mesec odobril 23. kongres KP SZ. Zaključen kongres Komsomola MOSKVA, 20. — Petnajsti kongres Komsomola je odobril resolucijo, ki se zavzema za večje napore za pobijanje alkoholizma, hu- Avtomobili FIAT tudi na Poljskem VARŠAVA, 20. — V poučenih krogih pravijo, da sta Poljska in FIAT zadovoljivo končala pogajanja za sklenitev pogodbe za izdelovanje avtomobilov FIAT na Poljskem. Sporočilo o sporazumu bodo baje v kratkem objavili. Govori se, da določa sporazum, da bodo od leta 1970 dalje izdelali na Poljskem 70 tisoč avtomobilov FIAT letno, povečini modela 1500. BLANTYRE, 20. — Hastings Banda je bil danes izvoljen za prvega predsednika republike Malavi. Banda je bil ministrski predsednik, odkar je Malavi postal pred dvema letoma neodvisen. Njegovo izvolitev so navdušeno pozdravili vsi poslanci in ogromna množica, ki se je zbrala pred parlamentom. Malavi bo uradno postal republika v okviru Commonwealtha 6. julija letos. iiiiiiiMiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiminiiiiiiiiiiitiiitiiiiiHiiiimiitim Vladni komisar je sklical izredno sejo deželnega sveta Doline Aoste, ki naj ugotovi, da sedanji deželni odbor nima več potrebne večine in naj izvoli nov odbor levega centra. Pravno je celotno vprašanje dokaj zapleteno, politično pa nič manj. Pričela so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij, ki zanima okoli milijon uslužbencev v Italiji. Vse tri sindikalne organizacije so predložile enotne zahteve in so predlagale, naj bi se najprej pogovarjali o normativnih vprašanjih. Confin-dustria pa je mnenja, da je treba najprej poznati globalno vrednost novih zahtev. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. Ameriški predsednik Johnson je vedno bolj zaskrbljen zaradi vojne v Vietnamu, kot je sporočil budističnemu voditelju Tri Kuangu, ki je zahteval ameriško posredovanje zaradi pouličnih bojev med sajgonskimi četami in uporniškimi vojaki, ki so se v Danangu včeraj ... , . ponovili, in pri katerih je bilo de- zahteval njegovo takojšnje posre- ^ mrtvjh in 170 ranje„ih. Na stre- svojem odgovoru izjavil, da ga »zelo skrbi« razvoj dogodkov v srednjem Vietnamu, kakor mu jih je on opisal. Zvečer pa se je v Danangu obnovilo streljanje. Pozno v noč se Ijanje iz tankov so uporniki odgovorili s strojnicami, topovi in avtomatičnim orožjem, na sajgonske vojake pa so streljali tudi prosti strelci kar s streh. Iz mesta Hue, ki je v rokah upornikov, bodo po. slali pet tisoč oboroženih mož v Danang, da pomagajo protivladnim silam. Tudi v Sajgonu so bile demonstracije in incidenti študentov, ki jih je policija napadla in razgnala Osvobodilna fronta pa je upornike pozvala, naj se ji pridružijo v borbi proti Američanom. Toda Tri Kuang je izjavil, da ta ponudba koristi samo Kijevi vojaški vladi, da bi zrušila gibanje uopomikov, ki ne bo »nikoli sprejelo komunistične pomoči«. Zaradi slabega vremena je bilo manj ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam. Partizani pa so napadli sajgonske vojake. V Hanoju so sporočili, da je lani dezertiralo 105.000 južnovietnamskih vojakov. ZDA bodo odslej nabavljale Izraelu poleg protiletalskih izstrelkov in tankov tudi taktična vojaška letala. Kairski tisk poudarja, da gre za »krinko« za množično pošiljanje o-rožja Izraelu, katerega »sodelovanje z ZDA v oboroževanju je sedaj doseglo nevaren obseg«. V Londonu so sklenili prekiniti razgovore med britanskimi in rodezijskimi funkcionarji, vendar pa se bodo razgovori kmalu nadaljevali. Parlament Konga je odvzel čombeju poslanski mandat in radio je sporočil, «naj Ima odslej belgijski parlament enega poslanca več, če želi«. Rusko okno v svet Aprila meseca je večja skupina izletnikov iz Trsta potovala v Moskvo in Leningrad. Izlet je priredil Slovenski klub in udeleženci so se po povratku zelo pohvalili. Predvsem so vedeli povedati, da bi s plačano vsoto ne o-pravili v lastni organizaciji nič, kaj šele, da bi poleg Moskve videli tudi Leningrad. Slovenski klub bi skupaj s potovalnim uradom «Aurora» organiziral še en tak izlet v oktobru, če bi bilo dovolj interesentov. Ker bo zelo verjetno do takega izleta prišlo, smo se odločili za objavo tega članka o Leningradu, čeprav ni namenjen samo tistim, ki pojdejo na ta izlet. Članek je objavil majski «Obzornik 66», kakor tudi sliko iz Leningrada, ki jo tu objavljamo. (V reviji je še več krasnih slik.) Leningrad uživa edinstveno slavo — zakaj mesto je bilo zibelka ne ene, ampak dveh svetovnih velesil, carske Rusije in Sovjetske zveze — in to v pičlih nekaj več kot dveh stoletjih. Zato bi morda pričakovali, da bo v njem vladalo nekakšno vročično, ošabno, skorajda shizofrenično ozračje. Vendar pa je, nasprotno, Leningrad eno najbolj mirnih in najbolj mogočnih mest na svetu. Drugemu mestu Sovjetske zveze se je najlaže približati iz prvotnega in sedanjega glavnega mesta Moskve. Tu se obiskovalec znajde v bojarski Rusiji, v deželi Dolgorukega in njegovega Kreml-lja, Ivana Groznega in Borisa Godunova, v mestu fantastičnih •Itarjev in trdnjav, ki se bleščijo v bogastvu zlata in biserih, v mestu, ki Je tudi srce velike, moderne države. Moskvo loči od Leningrada samo šest ur vožnje z vlakom, a vendar je nasprotje med mestoma zelo izrazito. Nad Moskvo še vedno gospoduje grad, Leningrad pa je mesto palač. Kamorkoli se ozreš, vsepovsod vidiš nekakšno čudovito vzbrst klasičnega blišča, strebrišče, zmago-glavni lok, tempelj in — nepričakovano presenečenje po navidezno neskončnih ravninah zahodne Rusije — morje. Leningrad leži ob Baltiškem zalivu in ker ima kot pristanišče tako ugodno lego, je Peter sklenil iz njega napraviti svoje glavno mesto. Pred letom 1703 je reka Neva tekla iz Ladoškega jezera, največjega jezera v Evropi, v morje. Samo divje ptice in nekaj ribičev je vedelo za skrivne kanale, ki so jo povezovali z močvirji. Stvaritev Petra Velikega so imenovali »Severna Palmyra»*, kar je bilo zelo neprikladno ime. Prikladnejše je bilo: Benetke peščin; to je bilo veliko trgovsko mesto, polno zastrašujoče vulgarnosti. Tudi Katarina Velika ,ni bila čisto nič podobna Zeridbiji**, ki je, ne tako kot na široko ljubljena cesarica, slovela po čednosti, ki je spravljala v zadrego celo njfr nega lastnega moža. Mnogo bolj primerno je ime, ki ga je Peter sam dal novemu mestu — »okno Evrope*. Mesto je bilo zgrajeno s tisto grobo, nemirno pikantnostjo, ki je bila značilna zet vsa Petrova dejanja. Na tisoče muži-kov je umrlo pod bičem ali od mraza ali vročice, preden je veliko mesto zaživelo. Prva stavba, ki so jo zgradili, je bila Petro-pavlovska trdnjava, ki si je skoraj takoj pridobila sramoten sloves kot ječa političnih zapornikov. Danes se njen pozlačeni stolp dviga proti nebu kot raketa, namenjena da poleti v vesolje; brezskrbni Leningrajčani pa se sončijo in kopajo pod njenimi nasipi. šele leta 1712, potem ko je Peter leta 1709 premagal svojega velikega švedskega nasprotnika Karla XH., se je počutil dovolj varnega, da je razglasil svoje novo mesto za glavno mesto. »Skrij se, zardevajoča Slava, skrij se Pul-towov Dan.* je napisal Samuel Johnson, ki je »Švedskega Karla* vzel za sodobno prispodobo mladega Hanibala, s katero je želel simbolizirati nečimrnost človeških želja. Brž ko je bilo mesto ustanovljeno, je začelo rasti. Zakaj, se sprašujemo, je tako homogeno, tako urejeno, tako čisto? Odgovor tiči v dejstvu, da Leningrad ni delo moških, ampak žensk. Leta 1725 je Peter umrl. Preostali del stoletja so Rusiji — razen nekaj prehodnih moških — vladale ženske. Katarina I., Ana, Elizabeta in Katarina Velika. _ Te ženske, strastne in ekscentrične, so zgradile mesto, kot ga vidimo danes. Tako kot vse v_ Rusiji je tisto, kar je najbolj očitno, tudi najbolj skrivnostno. Arhitekti te čvrste fantazije so bili skoraj vsi Italijani: Trezzini, Rastrelli, Rossi in Škot Cameron. Kdo so bili ti ljudje in odkod so jemali navdih? Ne vemo kaj dosti. O Petrogradu v 18. stoletju lahko rečemo, da predstavlja dve različni smeri v arhitektonskem stilu. Prva je Rastrellijev razkošni barok. Čeprav po izvoru italijanski, je postal popolnoma ruski: Zimska palača, Smolni, Petrodvorec. Česar se spominjamo kot barv in stilov iz Bakstovih baletnih risb, je tu vdelano v kamen in mavec, da, tudi v barvah. To je izvirna posebnost tega severnega klasicizma. Stavbe so pobarvane zeleno, rumenkastorjavo, rožnato, hlacintnomodro in tirkiznozeleno. Žareče v odsevih rečne kraljice biserov blestijo palače v skoraj nezemeljskih odtenkih — ne odrskega, ampak drugega, čvrstega sveta. Potem je prišel, kot v Angliji, antični preporod. Malahitni stebri in vratni podboji iz lapis la-zulija pravljičnih bivališč so izginili. Rossi, na pol Italijan in cel Rus, je v modo prinesel strogost. Neka ulica, zgrajena po njegovih načrtih, ima še vedno njegovo ime. Toda razlika med njim in njegovimi predniki je najbolj očitna v Smolnem. Ob ženskem samostanu stoji Palača kreposti, kjer se je v času ruske revolucije nastanil prvi glavni štab. Arhitekturo odlikuje vsestranska skladnost. Osnovna značilnost Petrograda iz 18. stoletja se kaže na Mavzoleju. Treba nam je samo pogledati palačo Admiralite-te, da opazimo enake podedovane značilnosti. V obeh stavbah prevladujejo enaki skladnostni zakoni, visoki strmi stolp, ki ga nosijo enaki vitki jonski stebri. Edini arhitekt, ki je poleg Rossija tudi dosegel enak vtis, je bil Anglež Wren. če pogledate cerkev St. Bride ali St. Mary-le-Bow, se vam bo zazdelo, kot da ste v Leningradu. Toda v Leningradu je še več angleškega. Ermitaž je ena od velikih zakladnic sveta. Številne galerije za Rastrellijevo fasado skrivajo presenetljivo zbirko lepote. Tu je cela Tizianova galerija in druga, ki prikazuje dela Rubensa, tretja Rembrandta in Rafaela, Giorgiona in nekaj izrednega Leonarda. Francoski impresionisti zavzemajo zgornje nadstropje. Najzanimivejša za angleškega obiskovalca je Van Dycko-va sobana. Tu lahko vidite kraljeve slike, ki so jih roparski vandali prodali, potem ko so umorili svoje žrtve — Charlesa in njegovo kraljico, in med drugimi, v popolnoma napačnem okolju, nadškofa Lauda. Tu je tudi čudoviti Van Dyckov avtoportret. Z brado in ^ves- blesteč? Nikakor ne: mlad mož s svetlimi lasmi in predirnimi Očmi in rokami, ki so tako nežne kot morska pa-huljica. Petrograd iz 18. stoletja je bil fantazija v treh dimenzijah. Joj! predolgo je trajal ta budni sen. Vse skozi 19. stoletje tja v čas 20. stoletja je pljuskala voda v pozlačenih vodnjakih Petrodvorca, se je glasila vabljiva spremljava violin ob petju slavčkov in se svetili kristalni lestenci pod zvezdami in srebrnimi trakovi, diamanti in topazi tega krhkega dvora. Bogata in grozljiva katedrala Sv. Izaaka, pritlikavi mešanec med cerkvijo Sv. Petra*** in Sv. Pavla-**** je cenotaf na prekletstvo obsojenega režima. Na »krvavo nedeljo*, 9. januarja 1905, leta so na Dvornem trgu postrelili na stotine delavcev, ki so bili oboroženi le z ikonami in molitveniki. Majhne dečke, ki so z dreves opazovali mirni pohod, so kot sedeče ptice postrelili s puškami od spodaj. Malo manj grozljiva kot dejansko stanje je bila nezainteresiranost tedaj še uslužne Evrope. Noben protest, nobena demonstracija ni vznemirila hladnokrvne tiranije poslednje samovlade vseh Rusov. Zadnji dnevi carske Rusije so bili tako kot njeno okolje, izrazito klasični. To je bila grška tragedija; vsi so bili tam: dobri, a popolnoma nepomembni vladar, njegova obsedena žena, surovi in umazani starci. In to je tista najgloblja lastnost Leningrada. Njegova klasična lepota je bila prizorišče največje revolucije vseh časov. Tu, v okrilju stebrišč, templjev in palač, je Leninu uspelo ustanoviti drugo rusko državo. Tako kot Marx in Engels, je tudi Lenin našel zatočišče v Londonu. Po kratkem bivanju na Finskem je zmagoslavno vkorakal v prestolnico. Tako je organiziral in vodil oktobrsko revolucijo. Tank, s katerega je govoril, balkon, s katerega je navdušil pričakujoče, a obotavljajoče se pristaše, sta zdaj narodna | spomenika. Ni človeka, razen preroka Mohameda, ki bi bil deležen takšnega čaščenja kot Lenin: človek mora samo pogledati na tisoče ljudi, ki se vsak dan v vrsti pomikajo mimo njegovega balzamiranega trupla v Moskvi. Strel s križarke Aurora je odjeknil po vsem svetu. To je bilo skoraj pred pol stoletja. V petdesetih letih je zrastel novi Leningrad. Kljub zavestni surovosti vpadajočih Nemcev — vsa surova resničnost njihovih vdorov je še vedno vidna v mestih kot so Varšava ali Smolensk — je Leningrad, ki je kljuboval 900-dnevnemu obleganju, sedaj čisto, srečno mesto. Njegovi prebivalci hodijo pokonci in ponosno. Ponosni so na svojo sedanjost in njene dosežke, na nove hiše, ki se dvigajo iz predmestnih močvirij, gledališča in njihov »metro*, podzemeljsko železnico, ki se sicer ne more meriti z Diagilovo fantazijo moskovskega «metroja», ki pa je po prometu, čistoči in hitrosti vlakov daleč pred londonsko podzemeljsko železnico. In za celo pot plačaš tako v Moskvi kot v Leningradu le 60 din. Leningrajčani, izmed katerih jih mnogo govori angleško, radi povedo svojim prijateljem o uspehih novega sistema — in ti uspehi niso majhni. Toda prav tako so ponosni na svojo preteklost. Petra, Elizabeto, Katarino — da ne govorimo o Gorkem, Puškinu, Čehovu in Turgenjevu — častijo skupaj s sodobnimi heroji. In resnično, polpretekla sovjetska arhitektura kaže nenavadno nostalgijo za preteklostjo. Če se je 18. stoletje vračalo po navdih k Ha-likarnasu, se sedanji ruski vzpon zgleduje po aleksandrijskem Pha-rusu (kot Mavzolej enemu izmed sedmerih čudežev starodavnega sveta) z rahlim odtenkom Van-brugha — ali pa se je, vsaj do pred letom ali dvema. Spokojnost v viharju, to je bil značilen ton starega Petrograda. Prizadevanje v miru je želja novega. Mir je tisto, po čemer ljudje v Rusiji, ki so trpeli toliko tiranije in vojna kot nobeno drugo ljudstvo, zdaj hrepenijo. Upajo, in verjamejo, da jim bo dan: če ne, se bodo, tako kot Romanovi, borili zanj s silo. STEWART PEROWNE * Palmyra: porušeno mesto v oazi Sirijske puščave. Rezidenca kraljice Zenobije. ** Zenobija: Kraljica iz Palmy-, re — 3. stoletje. *** Sv. Petra: Cerkev Sv. Pavla V Rimu. **** Sv. Pavla: Cerkev Sv. Pavla v Londonu. Petrov dvorec blizu Leningrada, kjer je Peter Veliki zgradil celo mesto. Vodnjake na vrtovih dvorca pogosto obiskujejo Leningrajčani in turisti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiuiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiifiiiiiirTiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smrtne nesreče RIMINI, 20. — Dva brata, stara 9 in 7 let, sta utonila v nekem Jezercu, ki ga deta neki rokav reke Uso pri Sant’Arcangelo di Roma-gna. Skoraj istočasno sta se zdrs-lina v strugo, ki je tam široka tri metre in tok ju je zanesel v je-zerce, ki ima približno 40 m v premeru in je ponekod globoko do 6 m. Preden je prišla pomoč, je bilo že prepozno in gasilci so lahko potegnili iz vode ie trupli obeh dečkov. Kmalu po tej nesreč; je 31-let-na mati obeh dečkov rodila — nekoliko dni prehitro — deklico. Oče, ki dela kot zidar v Franciji, je prav danes dopoldne prišel domov, da bi bil ženi ob strani in da bi spet videl svoje otroke, oba dečka in 3-letno deklico. OONVERSANO (Bari), 20. — Majhen motorni tovornjak, naložen s češnjami, je zapeljal na nezavarovanem železniškem prehodu čez progo v trenutku, ko je pripeljal potniški vlak. Na vozilu so bili trije moški, ki so vsi trije umrli, dva med prevozom v bolnišnico, tretji pa nekoliko kasneje. Zdj se, da je vozač tovornjaka preveč brezskrbno zavozil na progo. MANILA, 20. — Trije rešenci, ki so jih našle nekatere ladje, so povedali, da se je v ponedeljek potopila ribiška ladja, na kateri je bilo 80 oseb. Usoda teh oseb — razen treh rešenih — ni znana. Do nesreče je prišlo med silno nevihto. VČERAJ DOPOLDNE Najlepši sončni mrk • 1*1 P v*** je bil v Grčiji Astronomi iz mnogih dežel so prišli opazovat fenomen v Grčijo, kjer je bil viden popoln sončni mrk s «korono» RIM, 20. — Z res astronomsko , Ob pol dvanajstih je bilo sonce točnostjo se je danes dopoldne pri. | za tri sekunde kakor kaka temna čel sončni mrk, ki so ga opazovali po vsej Italiji. popoln sončni mrk pa je bil na področju od zahodnih afriških obal čez Saharo, Grčijo in Turčijo do Sovjetske zveze. Zaradi tega sta tudi dva italijanska observatorija — iz Rima i,n iz Firenc — organizirala odpravi v Grčijo, kjer so na področju Saronisa, približno 50 km od prestolnice, opazovali redek pojav. Po Italiji niso imeli z opazovanjem povsod posebne sreče; ponekod je bilo namreč precej oblačno Seveda je mrk privabljal na strešne terase mnogo ljudi, tudi tistih, ki bi morali sicer sedeti v uradih. Tudi učenci mnogih šol so prekinili pouk in gledali, kako je Luna zakrila Sonce. ATENE, 20. — V zelo ugodnih vremenskih razmerah so danes v Grčiji opazovala popoln sončni mrk števiLna mednarodna odposlanstva, ki so se nastanila na A-tiki ali otokih Egejskega morja. .............min...................n,.......................111111111111111.. Koristne in zanimive pobude na letošnjem velesejmu v Padovi Igralec Maxlm Sataruh v vlogi Lenina v filmu »Lenin na Poljskem*. Na pravkar končanem filmskem festivalu v Cannesu je režiser fiiptia Sergej Jutkevič prejel nagrado za najboljšo režijo PADOVA, 20. — Zadnji dan maja bodo v Padovi odprli 44. mednarodni vzorčni velesejem, na katerem bo razstavljalo svoje blago več tisoč razstavljavcev iz Italije in iz številnih tujih držav. Doslej je zagotovilo svojo uradno prisotnost v okviru sejemskega »Poslovnega centra« 21 tujih držav, in sicer (poleg Italije), Avstrija, Belgija, Zahodna Nemčija, češkoslovaška, Danska, Velika Britanija, Poljska, Romunija, Španija, Madžarska, Sovjetska zveza, Kongo, Filipini, Gana, Japon-ska, Liberija, Urugvay, Južnoafriška republika, Argentina in Brazilija. V poslovnem centru bosta poleg tega delovala posebna delegacija italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino ter Mednarodni urad za zveze z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki ga bo organiziralo vodstvo skupnosti iz Bruslja. V okvir tuje udeležbe na letošnjem sejmu spada tudi Dan svčtnikov in trgovinskih atašejev, akreditiranih pri Italijanski vladi, ki bo v dneh 7. in 8. junija. Računajo, da sc bo tega «dneva» udeležilo najmanj kakih 40 osebnosti z omenjenih področij, pri tem pa bo dana prisotnim gospodarstvenikom in operaterjem možnost, da se pobliže in neposredno seznanijo s problemi, ki se nanašajo na poslovanje s tujimi deželami, katerih predstavniki todo prisotni na skupnih sestankih. Med drugimi sestanki in spremnimi prireditvami, ki so na sporedu letošnjega velesejma v Padovi, naj omenimo »Dan pohištva in strojev za obdelovanje lesa«, v programu za I. junij. Na tem dnevu bo sodelovala tudi organizacija, v kateri so združeni italijanski proizvajalci strojev za obdelovanje lesa ACIMALL, svoje pokroviteljstvo pobudi pa je zagotovila specializirana ! milanska revija «11 legno«. Osrednja manifestacija v okviru tega «dneva» bo zasedanje strokovnjakov, ki bodo razpravljali o problemu, kako znižati proizvodne stroške v pohištveni industriji. Zasedanje se bo pričelo 1. Junija ob 9. url dopoldne v kongresni dvorani velesejma v Ul. Tommaseo 59. še o eni pobudi letošnjega pado-vanskega velesejma je vredno spregovoriti, namreč o napovedani razstavi hidrotehnike in pa o posebnem strokovnem srečanju z isto tematiko. Vodstvo velesejma je prišlo na misel, da bi organiziralo takšno razstavo, na podlagi najnovejšega razvoja v porabi vode v razne namene v Italiji in v svetu. Strokovnjaki računajo, da potrebuje moderen človek povprečno po 300 litrov vode na dan, in sicer samo za svoje običajne življenjske potrebe, k čemur je treba dodati še vso vodo, ki se uporablja v kmetijstvu In v industriji ter na drugih pridobdt-vsnih področjih. Koliko vode potre- buje industrija, je lahko razvidno iz naslednjih primerov; za pridobivanje enega ltira bencina, je treba porabiti 10 litrov vode; za kilogram umetnih smol pa je treba potrošiti kar 2000 litrov vode. Seveda se voda v industriji v glavnem uporablja v zaključenem ciklusu, to se pravi, da teče po ceveh v krogu vedno ena in ista tekočina, na nekaterih področjih pa te štednje ni mogoče uresničevati, pa tudi sicer se voda v velikih količinah »uničuje«, tako da je treba resno razmišljati o tem, kako zagotoviti industriji, kmetijstvu in sploh življenjskim potrebam tudi v prihodnje dovolj vode. Kar se tiče vodovodne mreže v Italiji, je položaj danes tak: od 25.000 zaselkov, vasi in mest, kolikor jih šteje današnja država, je priključenih na vodovodne mreže le okoli 15.000 centrov, medtem ko črpajo drugi vodo iz izvirov ali iz artezij-skih vodnjakov. Toda tudi v centrih, ki so povezani z vodovodom, je med 15 milijoni stanovanjskih hiš le približno 9 milijonov direktno priključenih na vodovod. Strokovno srečanje v Padovi ima namen vsestransko osvetliti dimenzije tega vprašanja v okviru Benečije. Tehniki, ki se ga bodo udeležili, bodo razpravljali predvsem o nahajališčih in razpoložljivosti z vodo v Benečiji ter o njeni uporabi na raznih področjih. Inž. F. Ram-poni, načelnik hidravličnega instituta na tržaški univerzi in njegov kolega F. Marzola iz Padove bosta podala glavni poročili v tej zvezi, in sicer prvi 10., drugi pa 11. junija. Na sejmišču pa bo tem problemom in prikazanju najnovejših dosežkov na področju hidrotehnike posvečen poseben razstavni prostor, ki bo obsegal okoli 3000 kv. metrov. PADOVA, 20. — Na padovanskem sejmišču bodo obiskovalci letos prav gotovo prišli na svoj račun, ne glede na različno področje, za katerega se navdušujejo, ali ki Jim je iz tega ali onega razloga najbolj pri srcu. Poleg splošnega mednarodnega vzorčnega sejma, ki ima itak karakteristiko, da predstavlja zanimivo prireditev za široko občinstvo, je vodstvo uprave namreč uvrstilo v program dela kar 15 specializiranih prireditev odnosno razstav, med katerimi bodo na primer razstava naprav za javne lokale, razstava čipkarskih del iz Burana, razstava obrtniških izdelkov iz Lombardije, razstava zmrznjenih prehranjevalnih izdelkov, in še dolga vrsta drugih svojevrstnih in zanimivih prikazov. Kuharji in kuharice, ki znajo vsklajevati ročnost in fantazijo, se bodo lahko udeležili svojevrstnega tekmovanja z naslovom «Piatto matto«, prvo nagrado pa bo prejel kuhar ali kuharica, ki bo pripravila najbolj «eksotično» jed. Pri tam je dana tekmovalcem najširša svoboda, tako da se bo v okviru tega tekmovanja lahko videlo marsikaj edinstvenega. Prva nagrada znaša 100.000 lir. Najbolj priden sladoledar pa bo prejel «oskarja», ki ga daje na razpolago uprava velesejma, pogoj za udeležbo na tekmovanju pa Je, da mora biti sladoled izdelan na star obrtniški način in ne sme biti industrijski proizvod. E. F. pega, obdana z žarečim sijem, ki ga ni mogoče gledati s prostim očesom. Za nekaj časa so se pokazale zvezde, medtem ko je bilo na zemlji popolnoma temno. Poleg stotin domačih in tujih astronomov so tudi gledalci s preprostimi sredstvi (počrnelo šipo) lah. ko opazovali, kako se iz sončnega kolobarja spuščajo plameni. BEOGRAD, 20. — Skoraj popolnoma jasno nebo je omogočalo dobro opazovanje sončnega mrka. Medtem ko je bilo v Sloveniji zakritega 7Q odstotkov Sonca, se je to čtevilo v Beogradu povečalo na 80, v Skopju na 83 in v Djev-djeliji na grški meji pa celo na čez 90. __________ V Genovi ne bo lesnega sejma Vodstvo genovskega velesejma je sporočilo, da je sklenilo preložiti napovedani I. mednarodni sejem lesa in pohištva, ki bi moral biti od 28. maja do 5. junija, za nedoločen čas. Obvestilo vodstva poudarja, da se je sejemska uprava odločila za ta korak prvenstveno zaradi tega, ker ji ministrstvo za industrijo in trgovino ni dovolilo, da bi organiziralo sejemsko prireditev z mednarodno udeležbo. «Da se ne bi sejemska ustanova blamirala z omejeno prireditvijo*, se je ta rajši odločila za preložitev razstave. Kakor smo že večkrat omenili v našem listu, so želeli Genovežani organizirati v svojem mestu poleg drugih mednarodnih razstav, na primer «Euroflore» in «Aurodomusa*, tudi mednarodno razstavo lesa in pohištva, kar jim pa vsaj za letos ni uspelo. Genovežani poudarjajo, da je njihovo | pristanišče eno izmed najvažnejših I »lesnih pristanišč* na Sredozemlju, ZAKLJUČEK FESTIVALA V CANNESU J " Za Germijev film «Gospe in gospodje» naj višja nagrada Ex aequo si z njim deli nagrado francoski film «Un homme et une femme» Clauda Leloucha CANNES, 20. — Velika nagrada filmskega festivala v Cannesu je bila dodeljena ex aequo filmu eGospe in gospodje» Pietra Ger-mija ter francoskemu filmu »Nejci moški in neka ženska» Clauda Leloucha. Nagrado za nojboljšega igralca je prejel Šved Per Oscarsson za glavno vlogo v danskem filmu «Sult» (Lakota) Henninga Cari-sena. Posebne omembe je bil deležen italijanski igralec Toto za vlogo v Pasolinijevem filmu eUc-cellacci e uccellinn. Za najboljšo igralko je prejela nagrado Angležinja Vanessa Redgrave za glavno vlogo v filmu Morgan, a suitable čase for treatment». Posebno nagrado žirije je prejel angleški film ,i*,■iliIall*,l,lll|,Il,,,,,M,,,l, povprečno za uvoz hrane okrog 30 odst. sredstev, namenjenih za u-voz. Samo Gana, ena od industrijsko najbolj razvitih držav, porabi letno za uvoz hrane okrog 70 milijonov dolarjev. Kongo (Leopoldville) troši letno 78 odst. dohodka od izvoza za uvoz prehrambenih proizvodov, Nigerija skoraj 40 odst., Somalija 33, Slonokoščena obala 15 odst., a Etiopija, kjer število glav živine presega število prebivalstva, uvaža mlečne proizvode iz industrijsko razvitih dežel. Zahodni ekonomisti, ki v Afriki zastopajo interese velikih monopolov, pa afriškim deželam priporočajo, naj bi se v bodoče usmerile na povečanje proizvodnje izvoznih surovin, nakar naj bi s tako ustvarjanemi dohodki hrano kupovale na tržiščih zahodnih dežel. Z drugimi besedami, Afrika naj bi ostala surovinska baza ter področje za dobičkanosno vlaganje tujih kapitalov. Bistvo politike, ki se afriškim deželam priporoča kot «najbolj posrečena rešitev«, pa v resnici — kakor poudarjajo nekateri a-friški ekonomisti — sestoji v stremljenju, da bi se gospodarski razvoj kontinenta usmeril v interesu zahodnega gospodarstva in da bi se Afrika z diktiranjem nizkih cen za surovine in poljedelske proizvode ter visokih cen J za industrijske artikle kolektivno i izkoriščala, kot tudi, da bi se, j ob omejeni finančni pomoči, drža- j la pod stalnim pritiskom. V SREDO BODO V ILIRSKI BISTRICI ODKRILI SPOMENIK NADI ŽAGARJEVI Pri samih 20 letih je pustila za seboj že polnih 6 let upora Oče revolucionar izgubi službo - Okupacija in vključitev v borbo - Aretacija in obsodba - Vrstijo se zapori - Kapitulacija in pot v brigado - Bitka pri Kninu in poslednja žrtev Nada Žagar med svojimi soborci na Visu Takšna politika se že leta izvaja. • Med 1. 1954 in 1963 se je izvoz tra- j dicionalnih poljedelskih proizvo- j dov povečal za 80 odstotkov, do- j hodek, ki je bil s tem ustvarjen, j pa je znašal samo 43 odstotkov, J in sicer zaradi tega, ker so se cene teh proizvodov medtem zmanjšale za petino. Vsi poizkusi in napori, da bi se ta situacija bistveno izboljšala, ostajajo v glavnem brezuspešni, ker je mednarodna blagovna izmenjava afriških dežel še vedno pretežno usmerjena proti tržiščem industrijsko razvitih dežel Zahoda. Devet desetin mednarodne trgovine kontinenta je odvisna od položaja in teženj na tržišču gospodarsko razvitih dežel. In sleherna sprememba na svetovnem tržišču se naglo odraža tudi v gospodarskem razvoju Afrike. Medafriška trgovina, ki bi lahko vplivala na spremembo takega neugodnega položaja, oziroma stanja, pa se v resnici razvija v Prihodnjo sredo, 25. t.m., na dan jugoslovanskega praznika, mladosti bodo v parku v Sirski Bistrici odkrili doprsni kip padle partizanke Nade Žagarjeve, ki je izgubila življenje v hudih bitkah pri Kninu 29. novembra leta 1944. Čeprav je bila Nada tedaj stara komaj 20 let, je imela za seboj že vrsto let mučnega, vendar pa zelo plodnega življenja. Njena žrtev, njeno delo in njeno življenje na sploh zaslužijo, da jih na kratko obudimo. Nada Žagar se je kot dvojčica s sestro Danico rodila 13. septembra 1924. dobravskemu učitelju Žagarju in njegovi ženi Pepci, ki je tedaj povila že tri otroke. Danica je bila temnolasa, Nada pa svetlolasa, zato so ji že v osnovni šoli vzdeli ime Breza. Kazala je veliko veselje do glasbe, risanja in vsega, kar je lepo in dobro. Družinska vzgoja pa ji je še bolj razvila čut za pravičnost in poštenost. Njen oče, narodni heroj Stane Žagar je bil že od leta 1920 član komunistične partije, po letu 1931 je njegova politična dejavnost presegla okvir dobravske okolice, 1934. pa je postal sekretar okrožnega komiteja za Jesenice, tri leta pozneje pa član centralnega komiteja KPS. Ker je bila družina številna, so se borili z materialnimi težavami, kajti očetova plača ni bila velika. Nada se je z ostalimi brati in sestrami vpisala na gimnazijo v Kranju. Ko je bila stara 14 let je postala članica SKOJ in začela orgafuzirfuvj ,;politično delo, skupno z ostalimi člani Žagarjeve družine. , Ker je bila Žagarjeva družina zaradi svoje politične dejavnosti tedanjemu režimu na poti, so bile na njihovem domu pogoste preiskave, oče pa se je moral najprej zagovarjati pred sodiščem, leta 1940 pa so ga vrgli iz službe. Zato so se Žagarjevi preselili v Ljubečno in je Nada nadaljevala šolo v Celju. In tako smo že v času, ko fašistične sile napadejo Jugoslavijo. Družina Žagar se pred nemškim terorjem umakne v Ljubljano, toda tudi ta je zasedena. Žagarjeva družina se v Ljubljani v celoti vključi v OF. Oče je juniju postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in v tem svojstvu že julija odšel na Gorenjsko. Septembra mu je na isti poti sledil sin Stanko. Spomladi 1942. sta oba padla. Nadina sestra Savica in brat Iztok sta vsak na svojem področju zelo aktivna. Iztok je že oktobra 1941 odšel v partizane. Mati, Savica, Nada in Danica so ostale v Ljubljani, kjer so v svojem stanovanju imeli javko. Sredi aprila 1942 pa je v njihovo stanovanje vdrla policija. Nado, njeno mater ter sestri Danico in Savico so zaprli, jih najprej hudo mučili, nato pa jih je vojaško sodišče Nado in Danico na po 13, Savico na 23, mater pa na 30 let strogega zapora. ! Kmalu po obsodbi so jih odpeljali v zapore v Italijo, najprej v žensko kaznilnico na otoku Giudecca pri Benetkah, kjer so bile zaprte navadne kriminalke. Po prihodu jugoslovanskih političnih jetnic prejšnji «red» v kaznilnici ni več držal. Začeli so se upori, pri katerih je sodelovala tudi Nada. Zato so kaznilniške oblasti porazdelile »upornice« po posameznih celicah, da bi razbile njihovo enotnost in preprečile njihov vpliv na ostale kaznjenke. V teh celicah so posamezne kaznjenke držali tudi po dva ali štiri mesece v izredno surovih razmerah s skrajno pičlo hrano in brez odej, tako da se je mnogih loteval revmatizem in tudi tuberkuloza. Kljub takšnim razmeram so politične kaznjenke organizirale politično dejavnost. Posebno je to bilo živo v času, ko so politične jetnice «izolirali» od ostalih kaznjenk v skupno veliko sobo. SOBOTA, 21. MAJA 1966 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-■" - * ' ‘V, 11.45 ba; 11.30 šopek slovenskih. «50 Pingers... 5 Guitars«; 12.00 Lepo pisanje; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaši; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Kavarniški koncert; 17.30 Produkcija gojencev konservatorija »Tartini«; 17.50 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Ponorama jazza. 19.00 F. Sinatra in C. Valente; 19.15 • Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Oktet «Planika»; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Jo-hannes Brahms: Dvojni koncert v a-molu; 23.05 Ritmi. folklorna glasba; 11.45 Plošča za poletje; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Radijska kronika; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Simf. koncert; 16.40 Ital. narodna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 18.00 Oddaja za bolnike; 18.40 Detektivske u-ganke; 20.25 I. Canciullo in C. Lanti: «Quando arriva il treno del vangelo«; 21.30 Melodije; 22.30 Plesna glasba. II. program 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; Koper 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Poje N. Parigi; 9.30 Giro dTtalia; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 12.20 Verdi in Ma-scagni; 14.00 Pevci; 15.00 Plošča za poletje; 15.15 — 16.45 Giro dTtalia; 16.00 Rapsodija; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Pre-glad prireditev; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Plošča za poletje; 21.00 Revijski spored; 21.40 Znanstvena oddaja. bri znanci; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Iz treh slov. oper. 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Lahka glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lažja orkestralna glasba; 20.30 «Poka-ži, kaj znaš«; 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija 8.30 šola; 14.35 Prenos športnega dogodka; 15.15 Giro dTtalia; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.50 Spored za najmlajše; 19.15 V parlamentu; 19.55 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Studio uno«; 22.15 Berlin — zgodovina enega mesta; 23.00 Dnevnik. 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Glasbeni spored; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ritmi; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta B. Jurkovič in V. Stojkovič; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. III. program II. kanal 18.30 Indijska kultura; 18.45 Couperinove skladbe; 19.10 Albi* noni in Debussjr; 20.30 Revija re-21.20 Pesnik Palazzeschi; 21.00 Dnevnik; 21.15 Donizet-ti: «La favorita«; 22.30 Oddaja za avtomobiliste. vij; 21.30 Koncert. Slovenija Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Simf. glasba; 9.45 Popevke; 10.05 Verdi in Puccini; 10.30 Sola; 11.15 Ital. 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola Piščanček Pikec; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Orkester F. Pomykala; 10.15 Iz oper čeških skladateljev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Haydn: Simfonija št. 7; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Do- Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.05 Poročila; 16.10 Kje je, kaj je; 16.25 Športni dogodek; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Dileme — serijska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček: nastopa Ati Soss; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Crn sneg — TV igra; 22.00 Hitchcock vam predstavlja; 22.50 Poročila. Ko je direkcija kaznilnice odkrila, da se je v tej sobi razvila močna politična organizacija, je organizacijo razbila s tem, da je kaznjenke razpršila po raznih zaporih Italije. Tako je Nada Žagarjeva prepotovala zapore v Florenci, Anconi, Foggi, Bene-ventu in Traniju. Toda tudi v Traniju se je politična dejavnost nadaljevala in tu je Nado in nekatere druge jugoslovanske politične kaznjenke zajela kapitulacija Italije. Ob kapitulaciji so v kaznilnico vdrli Nemci, vendar je prednica zamolčala državljansko pripadnost jugoslovanskih kaznjenk, računajoč pač z bližnjim prihodom zaveznikov, ki niso več bili daleč. Toda tudi zavezniki niso kaznjenk takoj izpustili, ker jim politično niso bile pogodu. Šele 16. oktobra 1943 so jugoslovanske kaznjenke in z njimi Nada bile izpuščene iz zapora na intervencijo poveljstva NOV v Bariju. Tu pa se začne zgodovina Nade Žagarjeve kot — partizanke. Pri tem bi morali ponovno govoriti o prekomorskih brigadah, ki so nastale in se razvile pretežno od primorskih fantov in mož, ki so služili v italijanski vojski ali v »posebnih bataljonih«, ter iz političnih kaznjencev iz vse Jugoslavije. Nada Žagar bi bila odšla že s prvo prekomorsko brigado čez Jadran, pa je morala ostati v Italiji, da bi s skupino sodelavcev pridobivala ljudi za prekomorske brigade. V tem svojstvu je obiskala vrsto krajev in mest in rezultati niso bili majhni. V decembru 1943 je začela nastajati že tretja prekomorska brigada, ki je ostala tri mesece na urjenju v Italiji. V tej brigadi so Nadi poverili zahtevno nalogo — sekretarja SKOJ za vso brigado. V začetku marca 1944 Nada z brigado odpluje čez Jadran na otok Vis, kjer brigadi zaupajo obrambo tistega dela otoka, ki ga je do tedaj branila prva dalmatinska proletarska brigada. Težko bi bilo opisati vse delo, ki ga je Nada tu opravila. Hkrati je Nada opravila še poseben politični tečaj. Na Visu je doživela tudi nekaj bombnih napadov, nato pa sodelovala v borbi na otoku Braču in dalje na Pelješcu, torej v borbah, zaradi katerih je brigada dobila naziv — udarna. Končno se je Nada z brigado izkrcala nekje med Omišem in Dugim Ratom. Sledile so borbe za osvoboditev Splita, Kašte-lov, Trogira in Šibenika. Končno je prišla še najhujša bitka, bitka pri Kninu, ki je trajala od 5. novembra do 5. decembra, ko so partizanske enote osvobodile mesto. Toda Nada tega dne ni dočakala. Padla je 29. novembra, ko je bila na položajih med svojimi mladinci. Dva dni pred njo je v istih bor- bah padla Tržačanka Vojka Šmuc. Ob njeni smrti je Nada zapisala v brigadni list med drugim tudi to-le; «Da, padla si! Balajuša. Ta hrib bo za vedno zapisan v spominu naših borcev, v spominu naših mladeničev. Saj tam so grobovi naših borcev. Med njimi si tudi ti, Vojka. Vojka, ti si hči ponosnega naroda! Iz tvojih besed je zvenelo le eno: maščevati se za vse gorje, ki ga je prestal primorski narod, ustvariti med primorsko mladino novo življenje, za vedno pokopati in izbrisati sledove fašistične vzgoje. Spominjali se bodo mladinci svoje Vojke ob vsakem strelu in še večja strast jih bo zgrabila v borbi za svobodo.» Kar je Nada Žagarjeva zapisala za svojo tovarišico Vojko, velja tudi za njo. Za vedno bo ostala v spominu našim borcem, v spominu naših mladeničev. Z njeno smrtjo je ugasnilo plemenito življenje 20-letne mladenke, ki je imela za seboj že šest let organiziranega političnega dela, med drugim tudi dve leti ječe. V znak priznanja za njeno veliko žrtev bodo v sredo v parku v Ilirski Bistrici odkrili njen doprsni kip. A. K. Ko sem te dni prejel iz rok prijatelja Oskarja Kjudra pismo, katerega mu je poslal ravnatelj glasbene šole v Dubrovniku in stalni dirigent dubrovniškega mestnega orkestra Anton Nanut, sem bil prijetno presenečen. Pismu je bila namreč priložena fotografija s pozdravom čitateljem Primorskega dnevnika. Recite kar hočete: primorska kri se ne zataji. Čeprav živi in dela že toliko let v dalmatinskem kulturnem središču, je naš Nanut živo in prizadeto navezan na svojo rodno Primorsko in posebej še na Trst, čeprav je po rodu iz Kanala na Goriškem. Na Trst zato, ker ima tu pri nas prijatelje - glasbenike, prvega med vsemi Oskarja Kjudra, in ker ga — kot sam rad ponavlja — vežejo na naše mesto prijetni spomini z gostovanj pred leti bodisi s pevskim zborom primorskih študentov tVinko Vodopivec», bodisi z gojenci dubrovniške glasbene šole. Rojak Anton Nanut je živo potrdilo glasbene nadarjenosti primorskih ljudi in eden izmed tistih iz sedanje mlajše generacije, ki nadaljujejo (tako kot Alojz Srebotnjak, Boris Švara, Oskar Kju-der, Miloš Pahor in drugi) na ustvarjalnem in reproduktivnem polju nadvse pomembno vlogo primorskih glasbenikov srednjega, starejšega in že izumrlih rodov v slovenski glasbeni kulturi. Po dokončanem glasbenem študiju je hitro ndšel priložnosti za aktivno udejstvovanje, ki mu je kmalu prineslo tudi velika zadoščenja. Kot pedagog in dirigent je pevski zbor primorskih študentov v Ljub Ijani «Vinko Vodopivec» dvignil na mednarodno raven in osvojil z njim v kategoriji folklornih pesmi prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Arezzu leta 1957. Ko je pred leti postal ravnatelj dub rovniške glasbene šole, je dal šoli čvrsto organizacijsko osnovo in pedagoško kvaliteto, kar se je odrazilo v vrsti uspešnih nastopov gojencev na raznih tekmovanjih v vsedržavnem merilu in na raznih gostovanjih. Tako so samo v zadnjem obdobju gojenci njegove šole gostovali z velikim uspehom v Pragi s programom jugoslovanske glasbe (izvajali so tudi Srebot-njakovo Sonatino za violino), na nedavnem tekmovanju glasbenih šol p Zagrebu pa so nastopili štirje gojenci njegove šole in vsi štirje odnesli I., 11. in lil. nagrado za violino ter II. nagrado za klarinet (prve nagrade za ta inštrument niso podelili). Poleg tega je šola gostovala po raznih krajih v Jugoslaviji z zelo zanimivim in zahtevnim programom (med drugim so izvajali tudi znano Vivaldijevo skladbo g Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se oo izvajala pesem z ital) janskim besedilom, v Kalen bosta dve besedi Izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Unc Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugo-toviti m v ustreznih gornjih aveb predalčkih označiti tisti dve Izvirni besedi iz pesmi Ki sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo - - ~ ‘To ' - prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia Tl, ali fiat 1500 ali lancta tulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 lir sa nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi Ustkl ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana koUčtna prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, lajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice Hkrati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika Igre. k) le bil 12 Radiocorriere-TV. objavljen v štev. Aut. Min Vreme včeraj: najvišja temperatura 22, najnižja 13.9, ob 19. uri 19 6; zračni tlak 1017.2 raste, vlaga 66 odst,, brez vetra, nebo 4 desetine pooblačeno, morie mirno, temperatura meda 17.6 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SOBOTA, 21. maja Feliks Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19,35. Dolžina dneva 15.07. Luna vzide ob 4.58 in zatone'ob 21.09 Jutri. NEDELJA, 22. maja Milan V OKVIRU DOGOVORA 0 KULTURNEM SODELOVANJU Od ponedeljka do četrtka II. seminar za slovenske učitelje in profesorje Seminar bo vodil pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Mihelič, predavali pa bodo ugledni pedagogi iz Ljubljane - Seminar bo v Kulturnem domu V prihodnjih dneh, in sicer od dili in opremili s solarijem, tako da mejne oblasti držale jugoslovan- inorloliclra 9*? moto r1s\ Antr.fl/o U.' __ 1_i ..1.2 f c Ir zv rr o _ fA in ennAnonn Aocn ponedeljska, 23. maja, do četrtka, 26. maja, bo v Trstu drugi seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, ki ga organizira šolsko skrbništvo m ga bo vodil pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič. Slovenskim šolnikom bodo predavali priznani univerzitetni in višješolski profesorji ter pedagogi iz Slovenije. Predavanja se bodo začela 23. maja ob 9. uri, uradna otvoritev bi služilo istemu namenu kot uki njeno ljudsko kopališče pri Če-dazu. ZARADI LEGALNE URE Bloki II. kategorije odprti od 6. ure dalje Zaradi razlike, ki bo od nedelje dalje nastala med Italijo in Jugo-pa bo iste- slavijo v pogledu sončnega odnosno legalnega časa, bodo obmejni prehodi druge kategorije, to je vsi prehodi, skozi katere je mogoče potovati z obmejno propustni-co, a ki niso odprti za mednarodni itd.), odprti od 6. ure dalje in ne od 5. kakor doslej. V tem pogledu se bodo torej italijanske ob- ga dne ob začetku drugega predavanja, in sicer ob 16. uri. Program seminarja je naslednji: 23. maja bo predaval dr. Franc Strmčnik, docent filozofske fakul- . _ tete v Ljubljani, o temi »Zbrana ^“^arbara ^čn^ poglavja u splošne metodike* (za Pentabor’ Sv-- Barbara, Prečnik, učitelje). Istega dne in naslednji dan bo predaval prof. dr. Ferdo Gestrin, izredni profesor filozofske fakultete v Ljubljani, o temi «0-bravnava zgodovine Slovencev in drugih narodov Jugoslavije od prve svetovne vojne do danes* (za profesorje zgodovine). Za učitelje bo 24. maja predaval prof. Janez Sivec, pedagoški svetovalec v Zavodu za šolstvo SR Slovenije, o temi «Slovenski pravopis, njegove značilnosti in obravnava v osnovni šoli*. Naslednji dan bo za profesorje slovenskega jezika predaval prof. Janez Sivec o temi «Nekate-re značilnosti metodike pouka slovenskega jezika v srednjih šolah: prof. Miro Lužnik, direktor Zavoda za šolstvo SRS pa bo istega rine za učitelje predaval o temi «Uč-ne oblike metode in tehnike dela v oddelkih s kombiniranim poukom osnovnih šob. Zadnji dan bo prof. Danica Marion, profesor višje šole, predavala za profesorje in uč'te!je o temi «Šo'ski razred kot socialna skupina*. Predavanja bodo v Kul turnem domu, dopoldne od 9. do 12, popoldne pa od 16. do 18. ure-Zadnji dan bo predavanje samo popoldne, in sicer od 15. do 18. ure. skega — to je sončnega časa — tako, da bo pri nas šesta, na sosednjem pasu pa peta ura zjutraj, ko se bo promet skozi te bloke lahko pričel. Za jugoslovanske državljane se kajpak nič ne spremeni ter se bodo zanje zapornice dvigale kakor doslej ob 5. uri zjutraj. Razlastitve tretje skupine zemljišč v Dolini Na pobudo predsedstva konzorcija razlaščencev so se sestali pravniki konzorcija, da bi podrobno proučili pismeno konvencijo SIOT s konzorcijem in še zlasti obvezo SIOT, da ne bo razlaščal zemljišč tretje skupine. Poleg tega so pretresali možnosti in razna legalna sredstva, ki bi prišla v poštev za kar najučinkovitejšo obrambo interesov razlaščencev tretje skupine V Zagrebu sestanek Pascucci-Righi - Perišie £ Italijanska ženska zveza, ki je včlanjena v mednarodno zvezo žena, priredi v ponedeljek 23. t. m. ob 19. uri v Krožku za kulturno in umetnost razpravo o temi »Žena — lakota — mir» — svetovni problem kulturnega, gospodarskega in socialnega ravnovesja, pri kate- I ni pa s rem lahko opravlja Trst vodilno | Vukobratovič. vlogo. Uvodno poročilo bo podala dr. Aurelia Gruber Benco, predsednica vsedržavne komisije Italijanske ženske zveze za enakost v ekonomskih pravicah. MED POPOLDANSKIM PREMOROM ZASEDANJA V GORICI Pesniki srednje Evrope sprejeti na županstvu V svojem nagovoru je podžupan Miani poudaril vlogo Trsta kot mostišča med Zahodom in srednjo Evropo - Po obisku na gradu povratek v Gorico V torek 24. maja se bosta v Zagrebu sestala predsednika obeh delegacij mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za izvajanje londonskega sporazuma opolnomo-čeni minister Pascucci-Righi in veleposlanik Penšič. Sestanku bodo prisostvovali tudi odvetnik G. Ge-rin iz Trsta, z jugoslovanske stra-trokovnjaka Zornada in . :ovič. Sestanek bo pripravljalnega značaja. Strokovnjaki bodo na njem pripravili mate- K°var rial za običajno zasedanje obeh | n°, delegacij, ki bo po vsej verjetno sti novembra meseca v Rimu. Pesnika, esejisti in kritiki šestih držav srednje Evrope, udeleženci zborovanja »Sodobna poezija*, ki se je pričelo predvčerajšnjim v Gorici, so v včerajšnjih večernih urah obiskali Trst. Popoldne so si ogledali Oglej in Gradež, ob 18.45 pa so v dveh avtobusih prispeli na Trg Unita in nato odšli na županstvo, kjer jim je izrekel dobrodošlico podžupan odv. Mi-chele Miani. V svojem kratkem nagovoru je podžupan Miani izrazil zadovoljstvo, da lahko v Trstu pozdravi predstavnike pesništva srednje Evrope ter poudaril važnost pesništva za zbliževanje narodov. O-menil je tudi velike kulturne tradicije kozmopolitskega Trsta, ki je še vedno mostišče med Zahodom in srednjo Evropo ter poudaril visoke funkcije pesništva pri oblikovanju evropske misli in skup- ■ IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIiminillllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIlllllllllllllllllllllllllllUllflllllllllllllllfUJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilUl OB ZMANJŠANI SVETLOBI IN RAHLEM ZNIŽANJU TEMPERATURE Vse faze včerajšnjega sončnega mrka krasno vidne na popolnoma jasnem nebu Z naših opazovališč je bilo sonce v najvišji fazi mrka dve tretjini zatemnjeno - Važne meritve krajevnega zvezdoznanskega observatorija Vprašanje svetovalca Pincherla županu o morskih kopališčih Občinski svetovalec PSIUP dr. Bruno Pincherle je vprašal župana dr. Franzila, kakšne korake namerava storiti občinska uprava, da se ublažijo nevšečnosti občanov, ki obiskujejo morska kopališča. Pincherle najprej ugotavlja, da so z združitvijo tramvajskih prog št. 3 in 9 ukinili poletni odcepek proge h kopališču pri Lanterni (pedočinu) in h kopališču Savoia - Ausonia, tako da bodo morali kopalci v najhujši poletni vročini iti pes del poti h kopališčema, to je od postajališča pri postaji Sv. Andreja. Poleg tega je zaradi porušeoja kopališča pri Čedazu mnogo kopalcev, med katerimi je bila večina starejših ljudi, ostalo brez ljudskega kopališča, ki je bilo sorazmerno - mirno in ki je razpola galo tudi s solarijem. Zaradi tega vprašuje dr. Pincherle župana, ali se mu ne zdi primerno, da bi na novi združeni tramvajski progi o-hranili v poletnih mesecih odcepek k omenjenima kopališčema ter da bi prvo od tako imenovanih ko pališč «topolino» nekoliko preure- .....................................••■»•••.. SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Veliki deželni prispevki za gradnjo in širjenje bolnic Ti prispevki bodo med drugim omogočili začetek gradnje bolnišnice na Katinari čeprav se občasno ponavljajo, sončni mrki (in v manjši meri tudi lunini) še vedno privlačujejo pozornost človeštva. Marsikomu se je včeraj zjutraj pripetilo, če je odšei z doma kakih deset minut po 10. uri zjutraj, da je začuden obstal na ulici. Z okna domače hiše je še malo prej opazil popolnoma vedro nebo, normalno svetlobo in trenutek nato se je znašel v okolju, ki je po svoji svetlobi spominjalo morda na pokrajine severnega ali južnega tečaja, ko Sonce riše svoj tir nizko ob zemeljskem obzorju. Tedaj se je spomnil, da gre za čisto navaden sončni mrk, ki je v našem konkretnem primeru zajemal 688 od 1000 delov sončne površine. Tak sončni mrk pa ni malenkosten, saj zadeva več kot dve tretjini sončne površine. To pomeni, da je tudi svetloba, ki Je tudi svetloba, ki Je prihajala na zemeljsko površino pri nas bila za več kot dve tretjini manjša. S tem pojavom je treba povezati tudi nižjo količino toplote, ki jo je določeni okoliš prejemal. Spričo tega je povsem razumljiv pojav znižanja temperature in občutek hlada, ki je prizadel vse, a ki so ga še posebej občutili tisti, ki so vedeli za pojav. Kot smo dejali, Je bil včerajšnji sončni mrk le delen. Kot tak se je pojavil v vsej Italiji. Popolen pa je bil na jugu, In sicer na pasu, k! gre od Španije, preko Grčije do južnih predelov Sovjetske zveze. Sončni mrki so pojavi, ki jih zvez-doznancl skrbno spremljajo. Opazovanja terjajo številne priprave, skrbno sleditev pojava in potem dolge In zapletene račune za pravilno tolmačenje podatkov. V našem mestu so se znanstveniki krajevnega zvezdoznanrkega observatorija pod vodstvom ravnateljice prof. Margherite Hack skrbno pripravili za njegovo opazovanje. Zastavili pa so si nalogo, da ga proučijo s treh vidikov: 1. fotografskega, 2. radioteleskopskega in 3. ra-dioelektričnega. goče doseči z eno milijardo posojila, za katerega obresti bo prispevala dežela. Prispevke dobijo tudi razne bolnišnice v Furlaniji. Goriški bol-. nišnici bo dežela prispevala 143 Ini odbor ima na razpo- j mjiijonov> krminski 30 milijonov, milijardo 650 milijonov j gra(ješki 8 milijonov, otroški bol-nevke v kapitalu in 100 n,jnjcj v Trstu 65 milijonov, videmski bolnišnici pol milijarde itd. S temi prispevki bodo nekatere bolnišnice dokončno preuredili. Pri razdelitvi prispevkov je imel odbornik Nardini pred očmi razvoj vsega bolnišniškega omrežja v deželi. To pa ne prejudicira bodoče reforme bolnišnic. V prihodnjih letih bo seveda dežela namenila za bolnišnice nove sklade. Na predlog odbornika za higie no in zdravstvo Nardinija in odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor odobril porazdelitev nakazil iz proračunov za leti 196j in 1966 v korist bolnišniškim zgrad bam. Deželni odbor ima lago eno milijardo 650 lir za prispevke v kapitalu milijonov lir za kritje obresti od najetih posojil. Na podlagi deželnega zakona št. 36 sme deželna uprava podeliti javnim bolnišniškim ustanovam do 50 odst. prispevka za splošne bolnišniške gradnje. Po; leg tega sme dežela prispevati dvajset let po 5 odst. za kritje obresti od posojil, ki jih javne bolnišniške ustanove najamejo za zidanje in širjenje bolnišnic. Dežela bo dala prispevke štiri- - Publicisti. Zaradi pičlega odzi-najstim bolnišniškim ustanovam.: va na ugotavljanje socialne zašči-Poieg tega bo podelila po 50 mi-1 te publicistov, ki ga Izvaja Vsedr-lijonov lir za kritje obresti od žavni inštitut za socialno skrbstvo posojil, ki bosta služili za zgra- novinarjev, tržaški urad inštituta - - ■ * ■ •-**-=-* - nn- —"-oča, idlai oitev nove splošne bolnišnice v Tr stu ter splošne bolnišnice v Hu-minu. Pri tem je torej za nas važno, da se deželna uprava obvezuje, da bo izdala v dvajsetih letih eno milijardo lir za kritje obresti od posojila za gradnjo bolnišnice v 'Trstu. Na podlagi tega se bodo v Trstu lahko kmalu začela dela za zidanje nove bolnišnice, kajti sicer ne bi mogli še začeti gradbenih del na Katinari, saj državni prispevek na podlagi «načrta Ma-ifeitti* ne zadostuje. Vlada bo prispevala za tržaško bolnišnico v petih letih 6,5 milijard: lir, toda za finančno leto 1965-66 predvideva samo 400 milijonov lir prispevka Prvo leto pa je potrebnih 1400 milijonov lir, ki jih bo sodnj mo- sporoča, da je bil rok za izročitev formularjev, ki je bil prvotno ločen do 16. 10. junija. maja, podaljšan do Zlata Marinšek zapustila bolnišnico Zlata Marinšek Je včeraj dopoldne zapustila bolnišnico. Po desetih dneh so zdravniki uvideli, da dekle ni več v nevarnosti ln mo Ji dovolili, da Je zapustila bolniško posteljo. Zlato Marinšek so koj nato odpeljali na sodišče, kjer Jo Je zasliševal republiški prokurator dr. Tavella. Se enkrat Je Marinškova ponovila ves potek dogodkov do tragičnega trenutka, ko jo Je Cor-vasce na griču Sv. Justa zverinsko napadel in jo začel biti s kamnom po slavi. Dve fazi včerajšnjega delnega sončnega mrka, kot ju je ujel v svojo kamero naš (otograf Za javnost na splošno so morda ti izrazi precej megleni, čeprav so v bistvu zelo preprosti. Tržaški znanstveniki so s posebnim fotoaparatom, ki Je bil povezan s teleskopom ln ž merilcem časa z natančnostjo 1 tisočinke sekunde, napravili vrsto posnetkov, da bi z največjo natančnostjo ugotovili točen čas začetka in konca mrka. žitev, tako da bi lahko razpravljali skupno o obeh osnutkih v pričakovanju opredelitve ukrepa za razvoj živinoreje. Prvi predlagatelj osnutka Moschioni je pristal na prošnjo, rekel pa je, da si njegova skupina pridržuje pravico, da se dokončno odloči o tem v enem mesecu. Seja repentaborskega občinskega sveta Repentaborski občinski svet je na svoji zadnji seji razpravljal izključno o uporabi 10 milijonov lir prispevka vladnega komisariata za dela v okviru gospodarskega načrta deželnega skrbništva za javna dela " * Občinski svet je sklenil postaviti novo razsvetljavo, kar bo vplivalo tudi na večjo varnost na tem zelo prometnem delu ceste. Ta dela, za katera bodo porabili 2,5 milijona lir, se ujemajo z načrti civilnega tehničnega urada, ki bo obnovil naprave mejnega bloka pri Fernetičih, tako da bosta urejena ločeno izhod in vhod v državo. Poleg tega pa Je repenta-borska občina opozorila državno ustanovo za ceste AN AS, naj na cesti skozi Fernetiče postavi znak o omejitvi hitrosti, da se preprečijo morebitne nesreče. Oteli del prisDevka so svetovalci določili za podaljšanje vodovoda od ReDna proti openski želez- hi- V imenu prisotnih udeležencev zborovanja se je podžupanu zahvalil pesnik Biagio Marin in izrazil prepričanje, da je prav Trst mesto, ki po svojem značaju najbolj čuti potrebo po podobnih srečanjih in povezavah. Samo tu, kjer se stikajo razne kulture, je mogoče razumeti sočloveka in ga poslušati z odprtim duhom. Prisotni gostje so se nato v sejni dvorani udeležili majhne zakuske, nakar so se odpeljali na grad Sv. Justa na večerjo Oto tej priliki so si lahko z griča ogledali večer* na katerem je predsednica Slovenskega planinskega društva v Trstu dr. Sonja Mašera razdelila pokal in kolajne ekipam, ki so se izkazale ob priliki planin-sko-orientacijskega pohoda, ki ga je SPDT priredilo 8. tm. Prehodni pokal gre letos društvu Igo Gruden, ki si je osvojilo s svojima dvema ekipama 1. in 3. mesto. Tu navajamo imena članov prve. druge in tretje ekipe Drugo ekipo so sestavljali člani RMV. 1. ekipa: Igor Tuta, Damjan Per-tot, Bogomil Gabrovec. Ivan Radovič, Robert Franko, Marko Ko-bau; 2. ekipa (Rod modrega vala). Darij Cupin, Inko Starec, Valter Brus, Zdravko Lupine. Drago Milič; 3. ekipa: Sergej Radovič, Savo Ušaj, Mara Franko. Tamara Caha-rija, Marina Cahariia in Radislav Pertot. Po podelitvi pokala in kolajn so predvajali vrsto filmov: smučarsko tekmovanje v črnem vrhu 'dr. Mašera in drugi); taborjenje RMV v Gozd-Martul.iku (Drago Eahor) in končno »Impresije s Krasa* in »Povratek z morja* (Sergej Cesar). Zaključna prireditev barkovljanskih učencev V četrtek popoldne so v doma- je odpotovali v Gorico in Gradež. Zborovanje se bo v Gorici nadaljevalo danes. _ .... , , ,. i niški postaji, kjer rastejo nove ... Drugače cilje pa so zastedovali z j jn ^jer s0 tucjj nekateri kam- radioteieskopskimi merjenji. V to svrho deluje v bližini Praprota na Krasu radioteleskopska antena s 4-metrskim premerom, ki je posredovala dragocene podatke o sončnem mrku. To anteno so postavili na bližnji Kras, da bi se izogniJ elektromagnetskim motnjam, ki so v mestu neizogibna. Opazovalci so nolomi. Za ta novi del vodovoda, ki bo dolg okrog 700 metrov, bodo porabili 4,5 milijonov lir. Milijon 200 tisoč lir so svetovalci določili za obnovitev strehe osnovne šole 120 tisoč lir pa za popravilo male zgodovinske kapelice na Co-I lu. Ostalo vsoto denarja bodo po-, , - . , i rabili za popravilo občinskih cest ugotovili, da so elektromagnetske, j ln Urecutev nekaterih odtočnih ka-motnje, ki Jih povzročajo sončne; na)ov pege na robu Sonca) prenehale i ko jih je Luna prekrila, ter so se spet pojavile, ko se je zemeljski satelit umaknil. Nekatere druge pege pa spioh niso vplivale na potek j opazovanj. Končno so na tržaškem zvezdo-1 znanskem observatoriju opravili tu-! dl fotoelektrična opazovanja, se pra- j vi, da so merili z ustreznimi apara- j ti količino svetlobe, ki jo je Sonce' dovajalo našemu ozemlju v raznih obdobjih mrka. Sončni mrk, ki je začel točno ob 9. uri 12 minut in 54 sekund je pri nas potekel v razmeroma odličnih pogojih. Nebo je bilo jasno, čeprav pokrito z rahlo mreno. Ta pa ni bistveno vplivala na potek opazovanj. Posvetitev novega svetišča na Vejni Včeraj zvečer so se začele obredne svečanosti v zvezi s posvetitvijo novega svetišča na Vejni, ki bodo trajale tri dni. Ob 18.45 so iz stolnice sv. Justa, kjer je bil hranjen šest let, prenesli kip Marije Fatimske v cerkev sv. Antona Novega, kjer so ga poleg množice vernikov sprejeli župnik cerkve sv. Antona Novega, nadškof Santin in župan dr. Franzil, ki je v svojem govoru med drugim poudaril tudi potrebo razumevanja in strpnosti med narodi Fo opravljenem verskem obredu so kip, okrašen s cvetjem, prepeljali v cerkev ezulskega naselji Borgo San Nazario na Proseku, od koder ga bodo danes popoldne v procesiji prenesli v svetišče na Vejni. Tam bo k' sprejel kardinal Antoniutti z nagovorom, nato pa ga bodo namestili na enem od treh oltarjev svetišča Drugi in zadnji del posvetitve bo jutri ob 8-30 (po legalnem času). Opravil ga bo kardinal Anto-niutti. Svečanosti se bosta udeležila tudi kardinala Arcadio Lar-raona iz Rima, ki je prispel že včeraj zvečer, in Giovanni Urbani ter večje Itevilo škofov. Od 10.30 dalje bo ceremonijo prenašala italijanska televiziia, ki se bo po zaključeni maši poyezala z Vatiki-rom, od koder bo prenašala papeževo pos'anico Trstu in Italiji. Cb 12.30 bo župan dr. Franzil priredil slavnostni sprejem na županstvu za udeležence-goste posvetitve novega svet!šča, ka f ga zgraditev je stala skoraj 60) milijonov lir in ki ima zelo moderne arhitektonske oblike. mesto v^ lučeh. Po večerji so gost- \ župnijski dvorani priredili bar- kovljanski učenci lepo uspelo zaključno šolsko prireditev. Učenka 4. razreda je v zbranih besedah pozdravila navzoče m m ■-■ ■ vala začetne pevske točke, ki jih J O >4 w l*| % v-wO»*i . ■' di zadnja točka prireditve se je zaključila s petjem, ki je bilo skrbno pripravljeno tako v izvedbi kot v izbiri. Enodejanka «Barkovljanke» v domačem narečju je pri vseh prisotnih izzvala prijetno in domače razpoloženje. Odločno in skladno so podali otroci tudi telovadne točke ob spremljavi preprostih napevov. Prav tako gladko in skrbno so otroci izvajali tudi vse o-stale točke, pri čemer velja poudariti, da je bila izgovarjava pri izvajanju celotnega programa čista in sproščena, glas prav nič šolski in kretanje na odru kar prijetno samozavestno. Vsem nastopajočim učencem vseh razredov, pa tudi domačemu učiteljstvu^, gre vse priznanje za, marljivost in trud, kar velja tudi za učiteljico go^pianko Frandolič, ki je posamezne točke spremljala pri klavirju in na harmoniko. Kot ob vsaki podobni priložnosti so Barkovljani tudi tokrat do kraja napolnili dvorano. Med navzočimi so bili tudi šolski nadzornik, didaktični ravnatelj in kateheta. Prisrčno ploskanje je bil naj-lepši dokaz hvaležnosti in priznanja za lepo prireditev. Planinski večer v Gregorčičevi dvorani V ponedeljek sestanek mladinske kon/ulte V ponedeljek, 23 maja ob 19. uri se v sejni dvorani trgovinske zbornice sestane mladinska konzulta tržaške občine z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, anketa konzulte o položaju vajencev in razno. Delo deželnih komisij Včeraj zjutraj se je sestala tretja deželna komisija, ki je začela razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora o ukrepih v korist strokovnemu šolstvu. Osnutek predvideva, da bo dajala dežela strokovnim šolam in zavodom, vštevši šole za bolničarje, prispevke v višini 70 odstotkov izdatka za nakup naprav in opreme. Osnutek dopušča tudi izredne prispevke za upravne izdatke teh šol, in sicer do 50 odstotkov celotnih izdatkov. Za izvajanje tega zakona bo nakazala letos dežela 100 milijonov lir in po nadaljnjih 100 milijonov vsako leto do leta 1970. Predsednik komisije Bertoli je podal dolgo poročilo o položaju strokovnega šolstva ter naštel razne šole in število učencev, ki jih je v vsej deželi nad 11.500. Zatem je odbornik za šolstvo Giust orisal smernice, ki bodo vodile deželni odbor pri podpiranju strokovnega šolstva. Zatem so posegli v razpravo številni člani komisije. Druga komisija pa je razpravljala o zakonskem predlogu komunistov o ustanovitvi deželne ustanove za razvoj kmetijstva ter o zakonskem osnutku deželnega odbora, ki predvideva razne olajšave za zemljiuka izboljševalna dela in komasacije. Kar se tiče komunističnega zakonskega predloga, je odbornik za kmetijstvo ComelU zagotovil, da pripravlja deželni odbor podoben zakonski osnutek ter je prosil predlagatelje, naj pristanejo na od'o- Trgovci in lastniki javnih lokalov zahtevajo ukrepe v korist trgovine Odprtje igralnice za privabljanje tujcev, bencin po znižani ceni, zmanjšanje davčnih bremen, uvedba proste cone roko potrošnjo po boljših nabavnih i njerji, ki pogojih, tako da naj se s tega id- bi izsledili Na občnem zboru tržaškega združenja trgovcev in lastnikov Javnih lokalov, ki je bil te dni v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold št. 5, so prisotni operaterji vzeli v razpravo nekaj važnih vprašanj, ki zadevajo delo in razvoj o-menjenih področij tržaške trgovine. Ugotovili so, da se tržaška trgovina nahaja v občutni krizi, za katero nosi odgovornost več činiteljev, tako zlasti pomanjkanje primernih cestnih ln železniških zvez med Trstom in severno Italijo — zaradi Cesar postaja potreba po novi avtocestni povezavi z Benetkami iz dneva v dan bolj izrazita — ln pa drobna osebna trgovina, ki se razvija med sosednima obmejnima področjema Italije In Jugoslavije. Da se ta drobna blagovna menjava čedalje bolj razvija, je v danih okoliščinah ln ob upoštevanju najrazličnejših gospodarskih činiteljev nekaj povsem naravnega in neizogibnega. ugotavljajo operaterji v svojem poročilu, In tega razvoja ni mogoče zaustavljati ali brzdati s carinskimi kontrolami, kakršne se v zadnjem času izvajajo na vseh obmejnih prehodih. To vprašanje se ne bo rešilo s carinskimi posegi, temveč se lahko korenito odpravi z vrsto pobud, ki naj jih osrednje oblasti podvzamejo v korist tržaške trgovine. Pri tem mislijo tržaški trgovci in lastniki javnih lokalov predvsem na naslednje točke: v Trstu naj se odpre igralnica podobna tistim, ki jih Je pred časom odprla Jugoslavija, da bi tako privabila več turistov iz tujine. Tržaškim avtomobilistom naj se prizna kontingent bencina po znižani ceni s tem, da se država odreče delu davčnega bremena, ki drži ceno goriva na umetno visoki ravni. Poleg tega pa naj se tržaški trgovski mreži Vrinfl^cronf VO«or«i »h dika tržaško področje spremeni v nekakšno prosto cono. Teritorialne razsežnosti take zamišljene proste cone pa naj bodo take, da bosta vanjo priključeni skupaj tržaška in gorlška pokrajina, od česar bi imelo veliko korist tudi področje v Tržiču. Hkrati s temi olajšavami pa zahtevajo tržaški trgovci ln lastniki javnih lokalov od osrednjih oblasti, naj te zmanjšajo davčno breme, ki je v Trstu toliko težje, ker spadajo Tržačani med najbolj poštene davkoplačevalce v državi. Zdaj ko se Je vprašanje pripadnosti Trsta že zdavnaj povsem razčistilo, pravijo operaterji v nekem komentarju, je treba gledati na razvoj tržaških dejavnosti z višje perspektive, s perspektive, ki upošteva ne le lokalne, temveč širše srednjedonavske in evropske zmogljivosti tukajšnjega gospodarstva. Med prepirom ga je zabodel z nožem Včeraj popoldne je v Ul. Roma blizu bara «Si» prišlo do krvavega dogodka. Med prepirom je neznanec z nožem sunil 33-letnega Maria Picciulina iz Ul. Valmaura 25 in ga trikrat ranil v levi bok. Ranjenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 5 do 12 dni Plcciulin Je povedal, da se je zaradi denarnih zadev sprl z nekim mladeničem, med prepirom pa je neznanec potegnil iz žepa nož, ga napadel ln ranil. Picciulin je še povedal, da je bil neznanec približno 25 let star, črnolas in da je govoril slabo italijanščino. O so uvedli preiskavo, da neznanega napadalca. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU Danes, 21. maja ob 21. uri (okoliški abonma) Jutri, 22. maja ob 16.30 V sredo, 25. maja ob 20.30 V četrtek, 26. maja ob 20.30 V petek, 27. maja ob 20.30 (sindikalni abonma) V soboto, 28. maja ob 20.30 V nedeljo, 29. maja ob 16.30 JAROSLAV HASEK DOBRI VOJAK ŠVEJK veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma Rezervacije na tel 734-265 Vozni red avtobusov za soboto, 21. t. m. St. 1: Mavhinje 20.05, Sesljan 20.15, Nabrežina 20 20. St. 2: Sv. Križ 20.15, Prosek 20.20, Kontovel 20.25. St. 3: Repen 20.20, Col 20.20, Tabor 20.25. Na avtobuse imajo dostop tudi neabonenti. Prednost za sedeže imajo abonenti. Danes zvečer ob 18. uri bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje PSIUP, na katerem bo tajnik fe-Sinoči ie bil v Gregorčičev: dvo- deracije Ezio Martone govoril o rani v Ul. Geppa lep »nianinski združitvi med PSI ln PSDI 111111111111111 tiiriiiniiMiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiHHiiniHiMiiiiiitiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiitiniiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiHmiiifiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii SPRIČO OBČUTNE KRIZE V TRŽAŠKI TRGOVINI 2. JUNIJA 1966 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Produkcija gojencev baletne šole PD BARKOVLJE IN DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU Sodelujejo: Leban Nadja, Grassi Luciana (solistki) in 27 gojencev baletnih šol Izvajali bodo: Čajkovski: Cvetlični valček Iz operete Hrstač Mendelssohn: Pomladni spev Bizet: Minuet Saint-Saens: Labod Beethoven: Minuet Di Giovanni: Tarantella *•* Ritem (My fair lady) Cattalani: Ples valov iz opere Loreley Dvofak: Slovanski ples št. 10 Čajkovski: Modra ptica (Trnuljčica) Delibes: Pizzicato (Balet Silvia) Mendelssohn: Sulle ali del canto *** Valček med zvezdami Čajkovski: Kraljičin ples Grieg: Aževa smrt Vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da se udeleži polnoštevilno ! PD BARKOVLJE TRST Drevi ob 19. uri bo v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9 OTVORITEV RAZSTAVE GRAFIK akademikov akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljali bodo Jesih, Pengov in Zajec. Vljudno vabimo k številni udeležbi. GLASBENA MATICA — TRST V torek, 24. maja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Ul. Petronio 4 nastop gojencev glasbene šole iz oddelkov za klavir, violino, kontrabas, klarinet, rog, pozavno in komorne vaje Vstopnina 200 Ur, dijaki 100 lir. 5 Tržaški sedež RAI obvešča, da bodo sporočilo za Spomladanski zbor lastnikov avtomobilov z radijskimi aparati ACI-RAI, na programu ob 11.25 v nedeljo 22. t. m., oddajale vse radijske postaje nacionalnega programa in drugega programa z izjemo oddajnika Trst 1, ki bo od 10.30 do 12. ure oddajal pontifikalno mašo iz novega 'svetišča na Vejni. To sporočilo bo postaja Trst 1 oddajala od 12.15 do 12.18. Srednja šola v Dolini priredi v nedeljo 29. maja ob 20. uri na šolskem dvorišči zaključno šolsko prireditev. Na sporedu .e mladinska opereta v treh dejanjih «Cudežne gosli« pisatelja Ernesta Tirana in skladatelja Cirila Preglja. K prireditvi vljudno vabi 'eni. Z vespo trčil v avto Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljaU v bolnišnico 32-letnega delavca Francesca Zucco s ceste na Zlato Krono in ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi ran po desni nogi, čelu, zloma nosne kosti in verjetnega zloma desne mečnice. Zucca, ki se bo moral zdraviti 20 dni, je povedal, da se | ie malo prej po Ul. Montedoro peljal na vespi TS 23865 proti Zavijam. Nenadoma je zavil na levo ln pri tem trčil v avto TS 65597, ki ga je nasproti privozil 60-letnl Andrea Scallccl iz Ul. Romanin 9. Se danes in jutri Dapporto v «Moderno» Danes zvečer ob 21.15 in jutri ob 17. uri ter ob 21.15 v glsdališču-kinu «Modemo» na Istrski cesti zadnje ponovitve glasbene komedije «Poslanec» s Carlom Dapportom ln Mirando Martino. DosedatHe predstave so zaradi svoje komičnosti, bogate fantazije in koreografije, luksuznih kostumov in scen doživele zelo lep sprejem tržaškega občinstva, čeprav je bil obisk v sredo zaradi istočasnosti s simfoničnim koncertom v Verdijem in zaradi vmesnega praznika v četrtek, nekoliko slabši. Zato se pričakuje, da bodo te poslednje predstave razprodane. Predprodaja in rezervirvacija vstopnic pri UTAT v Galeriji Prot-tl, tel. 36-372 in 38-547, danes dopoldne in popoldne ter jutri od 9. do 12.30. Gledališča VEKDl Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za 10. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v sredo 25. tm. ob 21. ur:. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Herbert Albert, sodeloval pa bo violinist Ricardo Odnoposoff. Program obsega naslednje skladbe: Gluck — »Ifigenija na Aulidi«. uvertura: Beethoven — Koncert v D-du-ru op. 61 za violino in orkester; Sajkovskt — Četrta simfonija v t-rnolu op 36. Nazionale 16.00 «L’uomo che vlene da Canyon C>ty» Eastmancolor. Robert Wood, Loredana Nusciak, Fer-nando Sancho. Excelsior 16.00 «Madame X« Technicolor. Lana Turner, Ricardo Mon-talban, Fenice 16.00 «M5 codice diamanti« Technicolor, James Garner, Sandra Dee. Eden 15.00 «Le sabbie di Kalaharl« Technicolor. S. Baker, S. York. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Kiss kiss... bang bang« Technicplor. Giuliano Gem-ma, Lorella De Luca. Nives Navarro. Alabarda 16.30 »Agente X 77 ordine di uccidere« Colorscope. Silva Ko-scina. Film, ki so ga snemali tudi v Trstu. Fllodrammatico 17.00 «Per qualche dollaro in piu« Colorscope. Cbnt Eastvvood, Gian Maria Volonle. Aurora 1630 »Detectives storv« — Prepovedano mladini pod 14. letom. Crlstallo 16.30 «Fumo di Londra« — Te bn color. Alberto Sordi. Garibaldi 16.30 »I due sergenti del generale Custer« Technicolor. Franco Franchi. Ciccio Ingrassia. Caoltol 16.00 «Boeing... boeing« Technicolor. Tony Curtis, Jerry Levvis. Impero 16.30 «1 sette magnifici Jer-ry». Vlttorlo Veneto 16.30 «Adulterio al 1’italiana« Technicolor« Nino Manfredi, Catherine Spaak. Moderno 21,00 Debut revije Carla Daoporta in Mirande Martino «L'o norevole« Astra 16.30 »Una pištola per Ringo«. Idea'e 16.00 »La dea della citta per duta« Terhnieolor. llrsu’ Andress. Peter Cnshing Abhazia 16.00 »I 4 figli di Kane El-der« Terhnieolor John Wayne. Dean Martin, Marta Hyer. Astnria 16.30 »Fantomas 70» Technl-color. Skedenj i6.no »Due mafiosi ne! Far West» Technicolor. Franco Franchi. Ciccio Ingrassia. Bivši borci 3. prekomorske udarne brigade in obč risKi komite ljud ske mladine Iz Ilirske Bistrice otvar Jajo 25. tm. ob dnevu mladosti mla dinski športni park, mladinski Klub in doprsni kip Nadi Žagar bivši sekretark SKOJ 3. PUB. Bivši borci in njih sorodniki vljudno vabljeni na udeležbo slovesnosti. Včeraj: danes Na četrti medicinski oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z rešilnim avtom ,so včeraj oh 19.05 sprejeli 57-letno gospodinjo Emilijo Milič por. Bogateč iz Brišč. kov 29 zaradi hudih želodčnih krčev. Miličeva Je povedala, da Je popoldne v neki gostilni na Proseku kupila slaščice s kremo in jih doma zaužila. Nekaj časa potem se Je počuilta slabo in zaprosila za zdravniško pomoč. Miličeva se bo morala zdraviti od 6 do 8 dni. Ko se je sinoči 10-letnl šolar Glorglo Belleccini lz Ul. Smare-gUa 6 s prijatelji Igral na notranjem dvorišču stavbe, kjer stanuje, ga Je nenadoma zadel v levo nogo izstrelek lz zračne puške, ki jo je sprožil neki deček. Belllcl-nlja je v bolnišnico spremljala mati. Ponesrečenega fantiča so pridržali na drugem kirurškem oddelku s prognozo okrevanja od 8 do 10 dni zaradi rane na nogi, v kateri je yprjotno obtitei izstrelek. ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 19. in 20. maja se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 68-letn! Mario Zibai, 77-letna Elvira Fattori vd. Collar, 72-letna Argia Chiarcul por. Riccamo, 67-letna Angela M'ac vd. Bordt, 78-letna Irma Rossi vd. Geniram. 84-letna Anna Fuerst por. Scherl, 76-letna Maria Celega por. Moratto, 51-letna Caterina Cordella, 83-letna Gio-vanna Vatti, 65-letni Pletro Lusma, 67-letna Elsa Zoff vd. Moretti. 82-let-na Angela Medved vd. Torre, 23-let-ni Llvio Malusa, 39-letni Palmiro Prl-baz, 76-letna Maria Cobol por. Adami, 82-letna Giovanna Vojnovich por. Haimsch, 74-letna Veronica Kette, 72-letna Ida Dessantl vd. Basioli, 83-letna Maria Vouk vd. Gombač, 72-ietna Rachela Valenza vd. Lombardi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina. Trg S. Glacomo 1: Alla Minerva. Trg S. Francesco 1: Al Due Mori, Trg Unlts dTtaila 4: Nlcoll. Ul. d! Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.30) Gluštl, Ul. Bonomea 93 (Greta) dr. Rossettl. Ul, Combl 19; dr. Slgno rl. Trg Ospedale 8: Tamaro In N-rti. Ul. Dante 7. k us n s h p n p s j predvaja danes, 21. t. m. oh 16. uri CIncmascope barvni film: Eksplozija!!! 2 MAFIOSI NEL FAR WEST (Dva mafijca na Divjem zapudu) Igrata: FRANCO FRANCHI CICCIO INGRASSIA Prosvetno društvo Skedenj organizira v uedelio, 19 junija 1966 izlet v Kamnik in Kamniško Bistrico Vpisovanje In oojasrnla nu sedežu društva. Ul. Servola 124-1 vsak večer, razen v sobotah od 20.30 do 22, ure. • • • Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi v četrtek 2 junija izlet v Predjamski grad. Postojno m Rakov Škocjan. Vpisovanje od 19 do vključno 21. tm. od 18. do 20 ure v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 * • • Slovensko planinsko društvo priredi 2. junija izlet na Veliko planino preko Ljubljane iri Kamniške B strice. Mali oglasi l KVALIFICIRANEGA Krznarja t.a samo fina dela iščemo Plača naibolj-ša, Pelllcceria Ziliotto. Ulica Milano 16. Trst IŠČEMO uradnico z znanjem srbohrvaščine ln strojepisja za Milan, Ponudbe na upravo lista. Ul, S. Francesco 20 IŠČEMO šivilje, stare največ 30 let, Perlzzi, vble D'A """"■•'h 27. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Parkirati avto na rezerviranih prostorih po razsodbi tržaškega sodnika ni kaznivo Zanimiva razprava proti lastniku avtomobila, ki ni hotel plačati globe zaradi parkiranja pred občinsko palačo, kjer je prostor rezerviran za občinske svetovalce Pred tržaškim okrajnim sodni-K°m Guglielmuccijem se je moral Ogovarjati 45-letni Aldo Švara iz r1- Cividale, ki je bil obtožen, da le prekršil čl. 4 cestnega zakona. . 4 cestnega zakona pravi v “istvu, da lahko občinske, oziroma druge oblasti, postavijo pro-jbetne znake, ki prepovedujejo par-“jOnje motornih vozil na določenih odsekih ulic ali cest. Ta prepoved velja za vsa vozila Na ne-saterih odsekih pa so dovoljene “Jeme, ki pa zadevajo izključno vozila oboroženih sil, policije, karabinjerjev, RK in gasilcev. Aldo Švara je parkiral svoj avto 5? TrSU Unita med 8.25 in 8.50 uro hiarca lani, in sicer v času, ko j® bila v teku v občinski dvorani •aja deželnega sveta. Kot je zna-j® ob podobnih prilikah ves Mrkimi prostor pred občinsko pa-,°, rezerviran za motoma vozila oezelnih svetovalcev. Ta parkirni MoStor omejujeta dva prenosna I^Ukaz za rezerviranje tega par-®rnega prostora za motoma vozili, de?elnih svetovalcev je 25. fe-?JharJa lani izdal v imenu trža-uve£a župana odbornik Venier. V sazu je rečeno med drugim, da “ugotovili, da se ob priliki sej uezelnega sveta postavlja deželnim letovalcem vprašanje, kje parkira-i svoja vozila in upoštevajoč dej-rJS ima deželnega sveta Prednosti značaj za javno korist, ukazuje, da bo ob priliki sej niv^.ga sveta rezerviran parkirni Prostor pred občinsko palačo za jPotorna vozila svetovalcev ter da ono v to svrho postavili dva strežna prometna znaka. Ti so grobi okviri dogodka, ki TrJe Pfipetil 24. marca 1965 na »a*U Unita in v katerega je bil .Pleten Švara. Ta je že v trenut-t!j> »o ga je mestni redar opozo-ha prekršek ter sestavil ustrez-aapisnik, zahteval, da se vanj ? njegovo naslednjo izjavo: razlog prepovedi (prepustiti par-tnJ?0. .mesto drugim zasebnim av-,'nobUistom) veljavni cestni za-bart nne Predvideva.« Prizadeti je Vikije izjavil, da je pravilno par-0_[al Sv°je vozilo na kraju, ki je načen z vodoravnimi prometni-dai ^aki- Kršitelj ni poravnal te-.uenamf; kazni, ki mu jo je ‘aiozil mestni redar. .Zadeva se je tako preselila v ura-hik s9*tiJskih oblasti. Tržaški sod-je 15. novembra lani obsodil Pr°una 4000 lir denarne kazni, doti 1. temu odloku se je priza-ra ' Pritožil ter zahteval javno ob-jjjhavo. V svoji pritožbi je Švara POubijal veljavnost županovega nj'°Ka, ki je po njegovem mne-iu nezakonit. V tem odloku je tega, kar smo že omenili St ’ reSeno tudi, da se pred ob. ,,,r*0 palačo rezervira parkirni ralcev za 40 vozi^ c^eželniil svat°- o&avnavi, ki je bila v teh denh, žile enec ni prisostvoval. Javni to-Cm;c Je zahteval, naj ga sodnik ker dejanje, ki ga je za-Vn ■ ’ ni kaznivo. Podobno zahtevni? Postavil tudi njegov zago-k.?uk. Sodnik Guglielmucci je stavili mestni stražniki, ki so opazili, da je Berton s precejšnjo naglico prevozil Trg Belvedere. Komaj se je Berton ustavil, so od njega zahtevali dokumente, toda pri tem sta se mestna stražnika zavedla, da je Berton pijan Poklicala sta agente letečega oddelka in jim Bertoma izročila. Policisti so Bertona odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil, da je pijan. Berton je nato sledil agentom na kvesturo, tam so ga zaslišali, ga nato aretirali in pospremili v zapor. opro- 5?fejel te zahteve ter ga je CI' vsake krivde. bnri aJ se postavlja vprašanje: ali Parki.,_lahko tržaški avtomobilisti gu j!1"?1* svoje avtomobile na Trde*,,)^ v času, ko je v teku seja - euiega sveta? Pri današnjem j?a Pm lahko odgovarjamo z «ne». n z?0c}ba sodnika Guglielmuccija Qb'\e namreč postala pravomočna. rev,?5« še vedno dvom glede mo-V “nega priziva javnega tožilca, n *ern' primeru bi o zadevi po-ten?i? razsoiali pred tržaškim ka-Sodh m S0(3iščem. Dokler pa raz-bod ne bo P°stala pravomočna, hlai? m®stni redarji stalno prega-'oka mSe kršitelje županovega od-he 0 pa ne Pomeni seveda, da eHoi bila razsodba sodnika Gu-e‘hiuccija zelo zanimiva. ca 1000 TS 62318, ki ga je bila pustila pred hišo. Ko je ugotovila tatvino svojega avta, je Czinner-jeva opazila, da je v bližini bil parkiran avto simca 1000 TS 70106. Policisti so tako ugotovili, da je bil drugi avtomobil last 23-let-nega peka Vojka Bandelja z Opčin, Železniška ulica 37, kateremu so neznanci v torek ponoči odpeljali vozilo. Bandeljev avto je i-mel razbito šipo na desnih prednjih vratih in v notranjosti je manjkal sedež. Zelo verjetno je, da so tatovi izpred Bandeljevega stanovanja ukradli avto, prišli v Barkovlje, vzeli sedež in nato pustili tam ukradeno vozilo ter se odpeljali z avtom Czinnerjeve. Policisti so poskrbeli, da so u-službenci garaže Zampa odpeljali Bandeljev avto. Czinnerjeva je na komisariatu povedala, da je bil njen simca 1000 vreden 600 tisoč lir V teku je preiskava. iiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiimniiiituiiiiimiiiiiiiiiiifii VOZARITI STA SE HOTELA S TUJIM BENCINOM Iz tujih vesp sta «srkala» gorivo s cevko iz plastike Pri kraji ju je zalotil lastnik vespe, ki se je postavil na prežo pri oknu svojega stanovanja Verjetno isti tatovi ukradli dva enaka avta Na barkovljamskem komisariatu se je predvčerajšnjim zglasila 39-letna dr. Margherita Czinner por. Luzzatti s Šalita di Contovello 5 in agentom povedala, da so ji neznanci ponoči odpeljali avto sim- SH0D PESNIKOV «MITTELEUR0PE» NA GRADU V GORICI Pretresali so sodobno pesniško ustvarjalnost Italije in Nemčije Biagio Marin je v svojem referatu ob koncu omenil primorske slovenske pesnike Polemičnost Nemca Hohoffa o svobodi pesniškega izražanja - Danes dopoldne poročila o poeziji treb jugoslovanskih narodov * Jutri opoldne zaključek shoda Policisti letečega oddelka kvesture so pred nekaj dnevi aretirali dva mladeniča, ki sta zakrivila tatvino. Iz parkiranih skuterjev sta «črpala» mešanico in jo vlivala v rezervoar svoje vespe TS 34194 ter se tako vozarila na račun drugih. Nepridiprava sta 19-letni radiotehniški vajenec Giordano Mohammed iz Ul. delle Doc-ce 11 in 20-letni vajenec Luciano Jelen iz Ul. Boccherini 5. Ze pred dnevi le 34-letni delavec Generoso Palberti iz Ulice Boito 1 opazil, da je iz rezervoarja vespe TS 31025, ki jo je puščal na cesti «spuhtevala» mešanica. Isto se je dogajalo tudi pri vespi TS 22219, katere lastnica je neka Palbertijeva sorodnica. Palberti se je odločil, da ugotovi, kaj se dogaja pod okni stanovanja, ko zvečer lega mrak nad mesto. V sredo ponoči je stal pri oknu in gledal na ulico, ko je o-pazil mladeniča, ki sta se pripeljala na vespi. Mladeniča, bila sta Mohammed in Jelen, sta ustavila vespo blizu obeh parkiranih vesp, iz prtljažnika izvlekla cevko iz plastike in začela pretakati mešanico v pločevinasto škatlico. Iz Palbertijevega rezervoarja sta pretočila dva litra, potem pa sta se lotila še ženskine vespe. Tedaj ju je pri tatvini zmotil Palberti, ki je prihitel na ulico. Tatiča sta zbe-žala in na ulici pustila svojo vespo. Palberti pa se je skril in počakal na mladeniča, o katerih je bil prepričan, da bosta prišla po vozilo. Res sta Mohammed in Jelen prišla in se hotela potiho prikrasti do vespe, ki sta jo zapustila. Tedaj pa ju je Palberti prijel in ju držal tako dolgo, da so prihiteli' policisti Na kvesturi sta Mohammed in Jelen priznala tatvino, vztrajno na sta trdila, da je bilo to prvič, ko sta kradla mešanico Palberti-ju in da sta prej «srkala» gorivo iz rezervoarjev drugih voz>l. Tatiča so agenti prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. niškega poveljstva je prevzelo bolnega mornarja pod bokom ladje in se koj vrnilo v pristanišče, kjer je na obrežju Tre Novembre že čakal rešilni avto RK. Bolnika so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Osebje pristaniškega poveljstva je reševalno akcijo opra vilo v manj kot pol ure. Ogenj v tramvaju zaradi kratkega stika Precej strahu so doživeli potniki v tramvaju proge štev. 9, ki so se včeraj okrog 18. ure po Ul. Giu-lia peljali proti Sv. Ivanu. Ko je tramvaj privozil do U. Luigi Ric-ci, je v električnih motorji nastal kratek stik in v nekaj trenutkih je bil tramvaj poln dima, medtem ko so ognjeni zublji že lizali leseno opremo. Vozač m sprevodnik sta hitro odprla vrata, da so potniki izstopili, in nato poklicali gasilce. Ti so prihiteli z brizgalno in po eni uri dela pogasili nastali požar, ki je povzročil približno 100 tisoč lir škode. Tramvaj so nato zavlekli v remizo. Zaradi požara je bil tramvajski promet ustavljen približno eno uro. Pijan je vozil avto lat torek je 30-letni insta- Hi0er Mario Berton iz Ul. Bono-tud* v gostilni in se ga je Vru naPil. Potem pa je sedel za in an svojega fiata 1100 TS 72762 in ae. zapeljal proti središču. Ko Privozil v Ul. Udine, so ga u- Nujna pomoč jugoslovanskemu pomorščaku Na jugoslovanski ladji «Cma Gora», ki je predvčerajšnjim popoldne z Reke priplula v Trst, se je okrog 21. ure počutil slabo neki pomorščak. Potrebna je bila hitra pomoč in operacija slepiča. Z ladje, ki je bila na odprtem morju in čakala za vstop v pristanišče, so nemudoma obvestili tržaško pristaniško poveljstvo in nekaj minut potem je motorni čoln že plul proti ladji. Osebje prista- Nesreča na delu V Tržaškem arzenalu se je včeraj zjutraj ponesrečil na delu 39-letni strugar Giovanni Bonaldo iz Ločnika (Gorica), Ul. Giulio Ce-sare 13. Ko je Bonaldo popravljal stružnico, ga je nenadoma zadel pokrov stružnice, ki se je zaprl ter mu povzročil rane po čelu in zatilju. Bonalda, ki je tudi zadobil pretres, so nekaj minut kasneje z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. Na včerajšnjem drugem dnevu pogovorov zastopnikov šestih srednjeevropskih držav o sodobni pesniški ustvarjalnosti so govorili Ugo Fasolo (Panorama sedanje italijanske poezije), Biagio Marin (Pesem v deželi Furlanija — Julijska krajina) in pa dr. Curt Hohoff (Nemška modema pesem). Fasolovo poročilo je bilo informativnega značaja ter je služilo poslušalcem, da so si mogli ustvariti shematično sliko povojnih struj italijanskih pesnikov, ki bi jih mogli razdeliti v ustvarjalce, ki so dozoreli pred vojno ter na tiste, ki so dozoreli pred odnosno po letu 1960, ki predstavlja neke vrste mejnik. Najbolj znane so naslednje smeri: hermetizem, ki je nastal po prvi vojni, neorealizem, vzporednik filmskega neorealizma, ki je nastal po drugi vojni in je trajal nekako do leta 1952; sledil je Pasclinijev eks-perimentalizem, ki pa se ni uveljavil; temu so sledile razne avantgardne skupine, ki so si nadele različna imena, kakor skupina 63, Nuo-vissimi itd. in se navezujejo na neorealizem. Govornik je navedel tudi imena pesnikov ter jih vsaj v glavnem katalogiral na osnovi omenjene približne opredelitve; pri tem je omenil zlasti Giuseppa Ungarettl ja, največjega živečega italijanskega pesnika, ki je s svojo zbirko <>Porto sepolto« od 1916. leta začel obdobje moderne poezije. Andrea Zanzotto je obsežno govoril o tehniki pesniškega ustvarjanja kakor tudi o idejah, ki se v njem uveljavljajo. Tako je govornik poudaril razdvojenost italijanskega sveta med srednjeevropske in afro-azijske vplive, kar se odraža tudi v poeziji. Značilna je nadalje opredeljenost pesnikov na dve svetovnonazorski prepričanji, na katoliškega in marksističnega. Obsežno poročilo je za shod pripravil Biagio Marin, ki pa ga na željo samega avtorja niso prečitali, ker je dokaj zajetno in ga bodo, kakor sploh vsa poročila in diskusijo objavili, v skupni publikaciji po zaključku shoda. Biagio Marin je pripravil znanstveno dognan dokument o pesniški dejavnosti na območju naše dežele. Pri tem se je zlasti zadržal pri Svevu in Sabi. Potem ko se je na kratko pomudil pri furlanski in ladinski pesmi v Furlaniji, je zaključil sestavek z naslednjo mislijo slovenskim pesnikom: «Ob zaključku naj samo opozorim, da so v teh krajih živeli in delovali slovenski pesniki kot Gregorčič, Gradnik, Srečko Kosovel, največji slovenski pesnik Krasa, Igo Gruden, ki je v mojih časih študiral tukaj, v Gorici, ter je bil pozneje na univerzi na Dunaju, in Kraševec Ciril Zlobec. Tudi nanje se moramo spomniti in jih pozdraviti.* Nemec Hohoff je bil v svojih te- zah, ki so bile obsežne in tudi izčrpne, nekoliko polemičen v zaključnem delu, ko je govoril o svobodi pesniškega izpričevanja, o resnici in posledicah, ki se v nekaterih primerih utegnejo pojaviti. Včerajšnji shod se je začel nekaj pred deseto uro, zaključil pa ob 13. uri. Po kosilu v karakterističnem lokalu Lanterna d’oro na Gradu so se udeleženci naiprej odpeljali v Oglej, od tam paT v Trst, kjer jih je na županstvu sprejel župan Franzih Tržaška turistična ustanova jim je na Gradu Sv. Justa priredila večerjo. Pozno zvečer so se vrnili v Gradež, kjer prenočujejo v novem hotelu «Astoria». Danes ob 9.30 bo diskusija o včerajšnjih poročilih, nakar bodo sledila poročila Nikola Miličeviča o hrvaški, Miodraga Pavloviča o srbski in Cirila Zlobca o slovenski poeziji. Sledila bo diskusija o omenjenih poročilih pesniške ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov, potem pa bodo gostje odšli v Čedad in Videm. V nedeljo bo še poročilo o madžarski poeziji, diskusija ter zaključek predvidoma okoli poldne. Celotna organizacija shoda pesnikov in kritikov, ki ga je pripravila revija «Iniziativa isontina» demo-kristjanskega središča za kulturne, gospodarske in družbene vede «An-tonio Rizzatti* v Gorici, je nadvse dobro izpeljana, tako da bodo imeli gostje priliko tudi marsikaj videti, kar jim bo prav gotovo ostalo za vedno v spominu. Obiskali bodo vsa tri največja mesta naše dežele, spoznali bodo turistični Gradež—Zlati otok, zgodovinske spomenike, predvsem pa pripravljenost našega mesta, da se zaradi specifičnosti svojega razvoja postavi v vlogo medija za države, ki so si zaradi geografskih, kulturnih, civilizacijskih in razvojnih komponent dokaj blizu. Shodi so v dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu, srednjeve- ški stavbi, ki je zavoljo svoje lokacije in arhitekture najbolj primerna, da nudi streho tako uglednim gostom. Organizatorji so poskrbeli za prevajalno službo s simultanim prevajanjem v italijanščino, francoščino in nemščino, občasno pa še v srbo-hrvaščino in tudi v slovenščino. Poslušalec more spremljati prevedene tekste preko slušalk, ki si jih natakne na useša. Pred vhodom v Grad in v dvorani deželnih stanov visi šest državnih zastav in pa iiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiitiiiiiiiimmiiiiiimiiiuiiiimiiimiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiini VESTI Z ONSTRAN MEJE Novi trgovinski obrati v Kopru za boljšo preskrbo prebivalstva V načrtu je gradnja nove pokrite tržnice. Rekonstruirana cesta k Hrvatinom - Zopet poklicno gledališče v Kopru? htiio na Ifnčii mit Predvaja danes, 21. t. m. ob 18. uri Eastmancolor zabavni film: (TA NORI SVET PESMI) Igrata in pojeta: SANDRA MONDAINI in GIANI MORANDI KllO .IRIS. PROSEK Predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 uri Cinescope barvni — brizantni film: COLPO GROSSO, MA NO N TROPPO (VELIK PODVIG, A NE PREVEČ) igrajo: BOURWIL LOUIS DE FUNES, GERARD OURY, VEN-TINO VENANTINI, BEBA LONČAR in ALIDA CHELLI UFRPIFUME in^LUTORNE piSiiilEOfl^lin TBCT Viale XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI Koprski predsednik občinske skupščine in njegovi sodelavci so prišli na vse pohvale vredno zamisel organiziranju rednih tiskovnih konferenc. Prva taka konferenca je bila v četrtek, razpravljali pa so predvsem o preskrbi Kopra, čeprav je Koper dobil v zadnjin letih vrsto najsodobnejših trgovinskih lokalov, je kapaciteta teh lokalov (kakor tudi izbira) še zmeraj nezadostna glede na nagel razvoj mesta, kakor tudi glede na naraščanje maloobmejnega in turističnega prometa sploh. Občinska skupščina se zaradi tega prizadeva zainteresirati tudi druga podjetja iz Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik, da bi v mestu odpirala svoje lokale. Nekaj takih pobud so že realizirali, zdaj pa pripravlja Agrokombinat iz Beograda odprtje nove samopostrežne trgovine. V načrtu je tudi izgradnja pokrite tržnice, nadalje bo odprta v nekdanji čolnarni nova trgovina s tehničnim materialom in še nekateri drugi lokali. Občina pripravlja z začetkom sezone tudi spremembo urnikov poslovanja trgovin. Predvsem gre za sobote in nedelje ter za večerne ure, ko Je v mestu precej turistov. * • • Koper bo imel odslej razmeroma solidno cestno zvezo s Hrvatini. Te dni so rekonstruirali dva kilometra ceste, ki pelje k Hrvatinom. Odstra. nlli so najhujše ovinke ter ublažili vzpon. Zdaj bo cesta primerna tudi za tovorni promet. Denar (25 milijonov) je prispevala občinska skupščina Koper. * • • V Kopru so znova oživela prizadevanja, da bi mesto dobilo poklicno gledališče. Kakor je znano, Je tako gledališče že obstajalo, pa so ga morali zaradi slabih finančnih pogojev ukiniti. Zdaj ima Koper Oder mladih, ki Je že nekak zametek poklicnega gledališča. Pristojni kulturni delavci predlagajo, naj bi člane tega Odra mladih štipendirali na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, medtem pa bi pripravili vse pogoje za stalno, poklicno gledališče. V zvezi s tem bi bila potrebna tudi razna popravila na gledališki stavbi. Sedanji razvoj Kopra, še bolj pa perspektive zmeraj bolj narekujejo potrebo po ustanavljanju stalnih kulturnih institucij v mestu, med katerimi ima poklicno gledališče še posebno pomembno mesto. • * • V Izoli urejajo nov avtocamp. Lokacija je dobro izbrana (ob morju, nasproti tovarne Mehanotehnika). V avtocampu bodo uredili tudi majhno restavracijo. Avtocamp bo prišel prav številnim avtomobili stom, ki potujejo skozi Izolo v razne kraje Slovenske in Hrvatske Istre, oziroma naprej ob dalmatinski obali. Odhod avtobusov v Trst k predstavi «Švejka» Kot smo že Javili, Je Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizirala za danes izlet v Trst z obiskom predstave ((Dobrega vojaka švejka» v Kulturnem domu v Trstu. Pri-javljencev je za dva avtobusa. Prvi bo odhajal danes zvečer ob 19. uri iz Gorice, na Travniku ob 19. uri ter bo vozil čez Pevmski most, skozi Podgoro, Standrež in Sovodnje. Drugi avtobus bo odpeljal iz Sovodenj z že določenega kraja točno ob 19.30. Občni zbor lovcev z Goriške v Krminu Za jutri, 22. maja Je sklican občni zbor pokrajinske zveze lovcev za Goriško, ki se bo vršil v občinski sejni dvorani v Krminu z začetkom ob 9. uri. Na zborovanje so vabljeni predsedniki vseh občinskih sekcij, ki jih s poverilnico lahko zastopa tudi drugi član. S posvetovalnim glasom se lahko udeležijo zborovanja tudi vodje občinskih rezervatov. zastava občine Gorica, gostiteljice. Vsi govori so že vnaprej prevedeni na vse uradne jezike, ki se uporabljajo na tem shodu, ter jih razdelijo pred čitanjem. (dniziativa isontina« bo na podlagi letošnjih izkušenj poslej prirejala takšne shode vsako leto ter do izbirala teme, o katerih se bodo udeleženci pogovarjali. Sodijo, da bodo prihodnji shodi obravnavali gledališko in filmsko dejavnost, literaturo, upodabljajočo umetnost itd. Ustanovijo komisijo za prizive proti novim obrtnicam Pod predsedstvom inž. Rigonata se je sestal odbor trgovinske zbornice. Na začetku seje je predsednik poročal o pogovorih v Budim-pesti. Nato so odborniki sklenili ustanoviti komisijo, ki bo proučila prizive proti izdajanju trgovskih obrtnic in prošnje za izdajo dovoljenj za supermarkete in skladišča z enotnimi cenami. Razprav, ljali so tudi o ukrepih, ki zadevajo industrijski in trgovski sektor proste cone. V torek 24. maja bodo na Trgu C. Battisti nagradili osnovnošolske otroke, ki so sodelovali v natečaju za prometno vzgojo. Učitelji naj svoje otroke pripeljejo na trg ob 11. uri. V primeru dežja bo nagrajevanje v telovadnici Le-nassi v Cappuccinijevi ulici. a,,,,,,,,............................ Z GORIŠKEGA ZELEN1ADNEGA TRGA V Se vedno konkurenčne cene uvoženega graha in češenj Banane so se zopet podražile - Cene na ribjem trgu so odvisne od ponudbe in povpraševanja čeprav smo že proti koncu meseca maja, pa so cene na goriškem zelenjadnem trgu še vedno precej visoke in tudi prvo sadje, kot češnje, še ‘vedno ni kvalitetno na višini. Včeraj je bila cena češenj na drobno od 200 lir za kg do 350 in tudi več za one boljših vrst, ki so predvsem uvožene iz drugih pokrajin. Cena na debelo je seveda znatno nižja, kar velja zlasti za uvožen sad. - Precej velika razlika je med ceno domačemu in uvoženemu gra-hu. Domačega prodajajo na debelo okrog 250 lir, uvoženega pa od 100 do 190 lir. Vendar pravijo gospodinje, da je domač boljši, ker ima tanjši olupek. Seveda pa Je domač grah še vedno precej prazen. Precej je na trgu tudi špargljev, ki jih prodajajo na debelo od 400 do iiiiiiiimmmmiimiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiimimiiiitiiniuimiiiiuiiiiiimiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiittmiiitiimiiiii JUTRI STOPI V VELJAVO Vozni red Tlakov z uvedbo poletne ure Jutri, z uvedbo poletne ure, ko moramo pomakniti že nocoj kazalec na uri za eno uro naprej, stopi v veljavo tudi nov vozni red vlakov. Ta urnik bo ostal v veljavi do 24. septembra, ko bo zopet uveden tudi normalen sončni čas. Na goriški postaji bodo po novem umiku prihodi in odhodi vlakov naslednji: ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE Proti Trstu: 5.41 (A)„ 6.41, (A), 7.39 (D), 8.05 (A), 9.16 (D), 11.17 (A), 14.02 (A), 16.31 (A), 18.16 (DD), 18.58 (A), 20.02 (A), 21.37 (A), 22.53 (D), 23.05 (DD*), 23.52 (A). Proti Vidmu: 4.28 (A), 6.24 (A), 6.55 (D), 7.26 (A), 8.04 (D), 9.30 (D), 11.00 (A), 13.01 (D), 13.43 (A), 14.16 (DD*), 15.36 (A), 17.47 (A), 19.01 (A), 20.01 (D), 21.03 (A), 22.22 (D), 23.51 (A). Za Novo Gorico: 8.59 (A), 14.07 (A), 20.05 (A). PRIHODI NA GORIŠKO POSTAJO Iz Trsta: 4.27 (A), 6.21 (A), 6.53 (D), 7.24 (A), 8.03 (D), 9.28 (D), 10.58 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.15 (DD**), 15.34 (A), 17.45 (A), 18.56 (A), 19.59 (D), 21.01 (A), 22.21 (D), 23.50 (A). Iz Vidma: 5.36 (A). 6.39 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 9.14 (D),11.15 (A), 13.59 (A),16.28 (A), 18.14 (DD), 18.52 (A), 19.58 (A), 21.35 (A), 22.51 (D), 23.03 (DD**), 23.49 (A). Iz Nove Gorice: 10.03 (A), 15.20 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak; D — brzo-vlak; DD — ekspresni vlak. *) Vozi ob praznikih od 26. junija do 11. septembra 1966. **) Vozi ob delavnikih pred praznikom od 25. junija do 10. septembra 1966. slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio_ Zottija, ki stanuje na Gradu, je včeraj popoldne pri. peljal v bolnišnico njegov brat. Dečka so pridržali na zdravljenju za 20 dni, ker si je verjetno zlomil koleno. Na zdravljenju so pridržali tudi zidarja 43-letnega Valerija Ca-stellana iz Farre, ki je včeraj popoldne padel z 2 metra visokega zida na gradbišču podjetja Livio Sgubin v Ul. G. Galilei. Pri padcu si je zlomil obe peti. V bolnišnici se bo zdravil 20 dni. 500 lir, na drobno pa se vrti cena okrog 600 lir kg. Od prejšnjega tedna je precej padla cena jagodam, ki so sedaj na drobno po 700 do 800 lir, še pred nekaj dnem pa so jih prodajali po 1.200 in celo do 1.500 lir za kg. Kot nam je povedal tržni inšpektor g. Bregant, pa so se precej podražile banane, katerih cena na debelo se je dvignila od 280 na 380 lir, na drobno pa jih prodajajo od 400 do 450 lir za kg. To je sicer običajen pojav v tem času, ko še ni velike izbire drugega svežega sadja, ki letos poleg drugega zori tudi nekoliko pozneje; po drugi strani pa sedaj pojema zaloga in prvega uvoženega kontingenta banan ter pričakujejo drugo partijo tega blaga. Takrat se pričakuje tudi ponovna normalizacija njihove cene. Na ribjem trgu se cena zelo spreminja od enega dneva do drugega. Na splošno je cena navadnih vrst rib še precej zmerna, od 400 do 600 lir za kg, zato pa je boljšim vrstam ‘rib cena znatno višja. Seveda je cepa odvisna tudi od količine, ki pride na trg od povpraševanja, ki je največje ob petkih, ko gospodinje najraje servirajo to blago. Vedno več Je na trgu tudi zgodnjega krompirja; kifeličar ima ceno od 100 do 120 lir na debelo in okrog 150 lir na drobno. Potem je tudi navaden nov krompir, ki ga prodajajo na drobno po 90 lir in tudi ceneje. V prihodnjih dneh, ko bo več blaga na trgu, pričakujejo gospodinje še bolj ugodne cene in takrat bodo tudi v večjih količinah posegle po svežem sadju in povrtnini, saj morajo računati predvsem na svoje dohodke, ki največkrat komaj zadostujejo do konca meseca. liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiminmmiiimimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiin IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Obtožen kraje lambrete ki jo je samo posodil Sodišče je obtoženca iz Tržiča oprostilo s polno formulo Komaj dva tedna nas ločita od amnestije, ki je napovedana ob prazniku republike 2. junija. To se pozna tudi pri razpravah okrožnega sodišča v Gorici, kjer so tudi včeraj večino razprav odložili na čas po 2. juniju. Precej jih je bilo včeraj tudi pri zaprtih vratih. Edina, ki je bila dokončno rešena, je bila zadeva 26-letnega Itala Blande, kovinarskega delavca iz Tržiča Ul. Aquileia 19. Ob začetku razprave obtoženec ni bil prisoten in so jo začeli v odsotnosti. Ko se je pozneje obtoženec javil, so proceduro spremenili. V obtožnici je rečeno, da Je Blan-da dne 27. maja 1963 odpeljal Mariju Lamesti iz Tržiča lambreto D in obtožba je bila obtežena z dejstvom, da je bil Blanda že večkrat prej kaznovan. Vkljub temu pa je sodišče obtoženca oprostilo s polno litiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniii Dijak si je pri padcu zlomil koleno Včeraj dopoldne je padel v šoli in si poškodoval levo koleno 14-letni Mario Zotti, ki obiskuje prvi razred enotne srednje šole s PODJETNOST 16-LETNEGA MLADOLETNIKA Štiri manjše tatvine izvršene v enem tednu Mladeniču so očitno všeč lambrete - Pri poslednjem poskusu tatvine so ga prijeli Razstave V goriški razstavni dvorani *Pro locoa na Korzu G. Verdi lOO-E Je danes otvoritev osebne razstave slikarja Emllia Primossija. Razstava bo odprta do 30. tm. Mladoletnik 16-letni C. I. je pravi udarnik v kraji; v tem tednu ima na vesti kar štiri. Ne gre za kraje večjega formata, ampak za podvige, primene njegovi starosti im sposobnosti, podvige, ki ga že karakterizirajo in zavoljo katerih bo mladenič bržkone odveden pred sodišče za mladoletnike ter poslam v poboljševalmico. C. I. je 18. maja dopoldne v gostilni «A1 buom bicchiere* v Ulici Diaz Iztrgal torbico iž rok 25-letni Norini Princi s Placute 2, v kateri so bili dokumenti in nekaj de-nanja. Popoldne istega dne pa je sedel na lambretto hidravlika Luciana Qliva iz Ul, del Santo 38 v Gorici, ki je delal v Ul. G. Galilei. Agenti kriminalne policije so ga videli, kako se je odpeljal .proti Soči ter jo pustil v Ul. Torria-ni. V četrtek je odpeljal lambretto Giovanniju Prešernu iz Ul. Duca d’Aosta 161; pustil jo je v Ul. Ita-lo Svevo v Tržiču; vozilo je bilo dokaj razbito. V četrtek zvečer je skušal ukrasti lambretto župniku cerkve sv. Ignacija Angelu Persigu, vendar se ga je tokrat držala smola. Pri poskusu v Largo 27 maržo ga je zalotil agent kriminalne policije, ga pripeljal na kvesturo, kjer so ga zaslišali in odpeljali v zapore formulo, ker ni zakrivil dejanja. Zadeva z lambreto je bila precej zapletena. Ta je bila namreč najprej last Blande in ko so ga v začetku januarja 1962 zaradi nekega drugega prestopka zaprli ter je o-stal v zaporu do decembra istega leta, je izročil lambreto Lamesti, pri katerem je bil na stanovanju in hrani. Ko se je vrnil iz zapora, je bil pri njem gost še kakih deset dni. Lamesta, ki je pogrešal lambreto od 27. marca 1963, in je to prijavil policiji, je nekega dne opazil Blando, ki se je peljal z njo v bližini Portorosege. Na policiji Je Lamesta najprej trdil, da mu je Blanda prodal vozilo za 15 tisoč lir in da je sam pozneje potrošil na njem za nad 20.000 lir za popravila. Pozneje je spremenil svojo izjavo v toliko, da ni prejel nobene gotovine ampak, da mu je bil omenjeno vsoto še dolžan Blanda za stanovanje in hrano. Blanda je zanikal, da bi mu kdaj koli obljubil prodajo lambrete, katero mu je samo zaupal v varstvo in uporabo. Sodišče Je upoštevalo te njegove navedbe in ga popolnoma oprostilo. Branil ga je uradno odv. Testa. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Cenisl, sodnika Arculeo in Maz-zarella. Sulisovo življenje še vedno v nevarnosti Zdravstveno stanje 21-letnega Benjamina Sulisa, ki ga je prejšnji večer pri Foglianu povozil neki avtomobil in po nesreči izginil, je še vedno kritično, ker se mladenič je vedno ni osvestil. Pristojni organi so na podlagi informacij, ki jih je nudil prijatelj Man-žara, začeli iskati voznike z registrsko tablico, ki ustreza številkam GO 2056 Lastnik prav takšne registracije se je včeraj zglasil na kvesturi ter zanikal, da bi zakrivil nesrečo. Poizvedovanje za avtomobilom s podobno registracijo se nadaljuje. V tržiški bolnišnici pa so včeraj sprejeli na zdravljeije 52-let-nega Oresta Padovana iz Largo Isonzo 9, ker se je pri padcu pobil po glavi, in 54-letnega Severina Zerneta iz Ronk, Ul. Cascata 52, ki si je pri padcu prav tako ranil glavo in se bo zdravil 10 dni. Gorica VERDI. 17.00: «Mark Donen», L. Jeffries in C. Hinterman, italijanski kinemaskopski film; zadnja ob 22. uri. CORSO. 17.15: «L’armata Branca- leone.>, V. Gassman, Catherine Spaak. Ital. film v barvah. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «L’uo. mo che ride», Jean Sorel in Lisa Gastoni, ital barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00: ((Matrimonio al-la francese«, M. Mercier in Robert Hosein; koprodukcijski čmo-beli film. CENTRALE. 17.00: ((James Tond — operazione D.U.E.», L. Buzzan-ca in F. Anglade, italijanski barvni kinemaskopski film; zadnja ob 21.30. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «La mandra-gola», Rossana Schiaffino in Phi-lippe Leroy. EXCELSIOR. 17.30—22: «1 nomadi«, D. Kerr, R. Mitchum in P. Ustinov; v barvah. NAZIONALE. 17.30—22: «Solo con-tro tutti«, R Hundor, barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. 17.30-22: «Rancho Bra. vo», James Steward in M. O.Ha-ra; kinemaskopski film v barvah. SAN MICHELE. 19—22: «La spada nella roccia«, Walt Disney; v barvah. Ronke RIO. 19—22: «Uno straniero alla Sacramentoa. EXCELSIOR. 19—22: ((II ritomo di Ringo«, G. Gemma. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 22. maja bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,4 stopinje ob 14.50, najnižjo 8,2 stopinje ob 4.40; povprečne dnevne vlage je bilo 72 odstotkov. DIJAŠKI DOM V GORICI ------- 1945-46 - 1965-66 --------------- Ob priliki dvajsetletnice obstoja Doma bo jutri, 22. maja 1966 v popoldanskih urah v prostorih Doma v Ul. Montfr santo 84 v Gorici srečanje bivših gojenk in gojencev, vzgojiteljev in ostalega osebja. Na programu so ogled Doma, dokumentarne in fotografske razstave ter priložnostna prireditev s sodelovanjem bivših in sedanjih gojencev. Ob tej priliki bo obiskovalcem na razpolago lična in pestra brošura s članki bivših in sedanjih gojencev in vzgojiteljev in številnimi slikami. Vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine. DOMAČI ŠPORT n MLADINSKO PRVENSTVO Danes ob 16.30 na stadionu »Prvi maj» Breg — Bor Bor — Sokol Breg — Sokol ŽENSKA A LIGA Jutri ob 10.30 na stadionu »Prvi maj« Bor — AGI ŽENSKA B LIGA Jutri ob 8.30 na stadionu «Prvi maj» Bor B — Breg MOŠKA C LIGA Jutri ob 10.30 v Ul. Monte Cen-gio 2 CGS — KRAS NOGOMET Kvalifikacije za II. ligo Jutri ob 16. v Boljuncu Rosandra Zerial-Fagagna (Videm) JUNIORSKO PRVENSTVO Jutri ob 13. uri v Boljuncu Breg — Triestina PRIJATELJSKO SREČANJE Jutri ob 16. uri v Nabrežini Sokol — Cankar KOŠARKA Jutri ob 9. v telovadnici v Ulici della Valle Bor — CGS TRETJA ETAPA GIRfl D ITflLIA Andreoli najhitrejši na cilju v Genovi Zamuda Gimondija - Jimenez še v vodstvu GENOVA, 20. — Tretja etapa je zahtevala novo žrtev: tokrat gre za slavnega zmagovalca lanskega Toura Peliceja Gimondija, ki sicer ni zašel v krizo, a ga je smola v obliki prazne zračnice prisilila na tla. Njegovo nezgodo so takoj izrabili drugi favoriti za končno zmago in so diktirali strahovit tempo, ki je včasih presegel nad 50 km na uro, kar je težko- dosegljivo tudi na krajših etapah na kronometer. Gimondi se je seveda, s pomočjo klubskih tovarišev, pognal v zasledovanje, vendar beguncev ni mogel dohiteti in je privozil do cilja z zamudo 1’34". Vrstni red na cilju tretje etape Diano Marina - Genova (120 km) je naslednji: 1. ANDREOLI (It.) 2.27’27”, s povprečno hitrostjo 48,828 km 2. Adorni (It.) 3. Nolmans (Belg.) 4. Dancelli (It.) 5. Basso (It.) 6. Graczik (Fr.), 7. Boons fBelg.), 8. Fontana (It.), 9. Da Dalt (It.), 10. Motta (It.) itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. JIMENEZ 8.13’56” 2. Motta z zaost. 1’23” 3. Adorni r32” 4. Balmamion 1’36” 5. Zilioli I’44” 6. De Rosso 2’32” 7. Taccone 2’51” 8. Gimondi 3’01’* 9. Maurer 10. Bitossi 3’15” 11. Preziosi 4’05” 12. Anquetil 4’40” itd. aiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiniiimiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiMitiiiiiiiiMiimiJiiiimmiimiiiii DANES V JUGOSLAVIJI ZAČETEK MEDNARODNEGA TURNIRJA UEFA Jugoslovani v Beogradu Italijani pa na Reki BEOGRAD, 20. — Jutri v soboto se bo začel na igriščih v Beogradu, Prištini, Prizrenu, Reki, Subotici, Novem Sadu, Peči, Vršacu, Vrbasu, K. Mitroviči in Kragujevcu 19. mladinski nogometni turnir UEFA. Prijavljene mladinske reprezentance so razdelili v štiri skupine in sicer: A skupina (Priština) — Španska, škotska, Z. Nemčija, Nizozemska. B skupina (Beograd) — V. Nem. čija, Bolgarija, Portugalska, Jugoslavija. C skupina (Reka) — Italija, Francija, Anglija, CSSR. D skupina (Subotica) — Madžarska, SZ, Švica, Turčija. Razpored tekem je naslednji: A SKUPINA 1. kolo 21. t. m. v Prištini ŠPANSKA - ŠKOTSKA v Prizrenu Z. NEMČIJA - NIZOZEMSKA 2. kolo 23. t. m. v Peči SPANSKA-NIZOZEMSKA v K. Mitroviči Z. NEMČIJA -ŠKOTSKA 3. kolo 23. t. m. v Prištini ŠPANIJA-Z. NEMČIJA v K. Mitroviči ŠKOTSKA - NIZOZEMSKA Vse tekme se bodo začele ob 16.30. B SKUPINA 1. kolo 21. t. m. V Beogradu V. NEMČIJA . BOLGARIJA v Beogradu JUGOSLAVIJA-POR-TUGALSKA 2. kolo 23. t. m. v Varšacu PORTUGALSKA-BOL-GARIJA v Vršacu JUGOSLAVIJA - V. NEMČIJA 3. kolo 25. t. m. v Kragujevcu PORTUGALSKA -V. NEMČIJA v Kragujevcu JUGOSLAVIJA -BOLGARIJA C SKUPINA 1. kolo 21. t. m. na Reki ob 15.30 ANGLIJA-CSSR na Reki ob 17.15 ITALUA-FRAN-CIJA 2. kolo 23. t. m. na Reki ob 15.30 ANGLIJA-FRAN. CIJA na Reki ob 17.15 ITALIJA-CSSR D SKUPINA 1. kolo 21. t. m. v Subotici MADŽARSKA - ŠVICARSKA v Novem Sadu SZ * TURCUA 2. kolo 23. t. m. v Vrbasu MADŽARSKA . TURČIJA v Crvenki SZ - ŠVICA 3. kolo 25. t. m. v Subotici TURČIJA - ŠVICA v Subotici MADŽARSKA - SZ Polfinalne tekme bodo 27. t. m. v Beogradu po naslednjem ključu: zmagovalec skupine A proti C in B - D. Tekma za tretje mesto bo 29. t. m. na stadionu JNA v Beogradu ob 15.15, za prvo mesto pa ob 17. HOKEJ SAO PAOLO, 20. — Izidi svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah so naslednji: Španija . Italija 4:1 (1:0) ZDA - Holandska 4:2 (1:1) Anglija - Brazilija 6:2 (2:0) Portugalska - Švica 2:0 (:10) V začasni lestvici vodi Španija s 16 točkami pred Portugalsko 15, Argentino 11, Italijo 10, Švico 9 itd. HHEEZ9HH LONDON, 20. — Jutri bo na nogometnem stadionu Arsenala bo- ksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka težke kategorije med Američanom Cassiusom Clayem in britanskim prvakom Henryjem Cooperjem. Clay je favorit s 6:1. KOLESARSTVO GORICA, 20. — Četrtkova dirka za I. pokal Enal se je zaključila z zmago Sergia Ferraria (GC Va-rianese . Videm), ki je za progo rabil 2 uri 1’. Za njim sta' se u-vrstila Muccin Renato (UC Pozzuo-lese) z zaostankom 5" in Quaino Uvio (GS Enal Doni - Videm). Pokal Enal so izročili ekipi GS Enal Doni (Videm), pokal tržiške občine pa ekipi UC Pozzuolese (Videm). NAMIZNI TENIS Svetovno prvenstvo 1974. leta V Jugoslaviji prvenstvo za pokal Rimet? ZAGREB, 20. — Predsedništvo nogometne zveze Hrvaške smatra, da ima Jugoslavija organizacijske in materialne možnosti, da organizira svetovno nogometno prvenstvo leta 1974. Predlog so sporočili zastopniku Jugoslavije v mednarodni federaciji dr. Mihajlu Andrejiču in odgovornim zastopnikom nogometne zveze Jugoslavije. O predlogu nogometne zveze Hrvaške bodo obvestili tudi predsednika FIFA Stanleya Roussa, ki bo ob priliki turnirja UEFA. prispel v Jugoslavijo. AMTIKA Na mitingu ALPE-ADRIA v Ljubljani Musulin in Tomuello odlična Ekipni zmagi in pokala za slovensko reprezentanco Po zelo oblačnem dopoldnevu, ki je napovedal za popoldne plohe, se je v Ljubljani vreme v četrtek popoldne zjasnilo in na atlete iz Slovenije, Hrvatske, Koroške, štajerske, Tirolske in Furlanije — Julijske krajine je posijalo sonce. Atletski miting «Alpe-Adria» je tako začel v odličnih pogojih za dobre do sežke. Po kratki otvoritveni slovesnosti, med katero je o pomenu tekmovanja spregovoril predsednik častnega odbora tov. Drago Dolinšek, so že bili na startu tekači prve skupine teka na 110 m z zaprekami. V tej skupini je nastopal tudi Goričan Musulin. od katerega se je pričakovalo dober dosežek, saj je že prejšnjo nedeljo v Gorici proti moč- iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiftiiiiniiimiuiiuiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiimiiiiii NOČNI POKAL MESTA TRST Uspešen nastop enajsterice Brega Sodnik glavni protagonist tekme Breg je v četrtek imel v gosteh S. Ano v tekmi za nočni pokal mesta Trst. Zmaga je zasluženo pripadla Brežanom, ki so po zelo izenačeni tekmi odpravili z 2:1 nevarne tekmece. Tekma je bila v prvem polčasu zelo izenačena in se je odvijala pretežno, brez posebnih nevarnosti za oba vratarja, na sre-------------- GORICA, 20. končal turnir V sredo se je zimski pokal EIFAPC. Trofejo je osvojila ekipa Atigere. V zadnji tekmi turnirja je Dom A premagal Audax B 4:1 (Co. tič - Sfiligoi 1:2, Cemic • Malfatti 2:0, Cemic-Cotič : Sfiligoi-Malfatti 2:1, Cemic . Sfiligoi 2:1, Cotič-Malfatti 2:1). dini igrišča. V tem delu je pokazala precej boljšo igro S. Anna (ojačena tudi z Roccom), ki pa ni znala zaključevati akcij. V drugem polčasu se je igra po zaslugi bolj živahnih Brežanov precej razgibala in vratar S. Anne je moral večkrat poseči v igro. V 10’ se je lepa akcija Samec-Ralca končala zunaj. 2’ kasneje sodnik ni hotel priznati prekrška z roko v kazenskem prostoru S. Anne. Breg je stalno napadal in švira je v 17’ z izrednim strelom, ki je končal zunaj zaključil akcijo. Premoč Brežanov je postala še bolj očitna in Breg je večkrat zamudil zrele priložnosti za dosego gola. V 34’ pa je Raiča prodrl v kazenski prostor S. Anne, ter nepričakovano podal Žerjalu, ki je z izredno slabega položaja silovito streljal in premagal sicer solidnega vratarja gostov. 2’ pred koncem pa je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist S. Anne zaradi namišljene roke v kazenskem prostoru Brega. Brežani so seveda protestirali, ter ustavili igro, medtem ko so navijači pričeli groziti sodniku. Po daljši diskusiji je desna zveza S. Anne vseeno streljala enajst- IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllll Tako jutri moštva na igriščih FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Rogora; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi. LAZIO Gori (Cei); Zanetti, Vitali; Ca-rosi (Dotti), Pagni, Gasperi; Renna, Bartil, D’Amato, Dotti (Carosi), Sacco. BOLOGNA Spalazzi; Furlanis (Pavinato), Micelli; Tumburus, Janich, Fo-gli; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Vastola. LR VICENZA Lulson; Volpato, Savoini; De Marchi, Poli. Carantini; Menil, Colausig, Campana, D eMaroo, Maraschi. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Anquilletti; Casati, Gardoni, Signorelli; Da-nova, Milan, Hitchens, Mere-ghetti, Nova. TORINO Vieri; Bolchi, Rosato; Puia, Ce reser, Pestrin (Ferretti); Simoni, Ferrinl, Meroni, Moschino, Schutz (Orlando). CAGLIARI Mattrel; Martiradonna, Longo-ni; Visentin, Vescovi, Longo; Nenč, Rizzo, Gallardo, Greatti, Riva. FOGGIA Moschioni; Tagliavini, Valade; Bettoni, Rinaldi, Faleo; Oltra-mari, Gambino, Maioli, Micheli, Lazzotti. NAPOLI Ban do ni; Girardo, Nardin; Stenti, Panzanato, Montefusco; Cane. Juliano, Altafini, Sivori, Postiglione. INTER Sarti; Facco, Facchetti; Bedin, Landini, Malatrasi; Domenghi-ni, Gori, Peird, Suarez (Cordo-va), Cappellini. BRESCIA Brotto; Robotti, Vaini; Rizzoli-ni, Vasini, Bianchi; Salvi, Be-retta, De Paoli, Bruells, Frisoni. SPAL Cantagallo; Macchia, Bozzao; Bagnoll, Colombo, OH vi eri; Crlppa, Massei, Innocenti, Fra-sooli, Muzzio. r JUVENTUS Anzoiin; Gori, Leoncini; Ber-cellino I, Castano, Sarti (Sal-vadore); Stacchini, Del Sol, Traspedini, Cinesinho, Meni-chelli. SAMPDORIA Battara; Dordoni, Masiero; Vin-cenzi, Morlni, Delfino; Catala-no, Sabatini, Cristin, Frustalu-pi, Salvi. MILAN Mantovani; Pelagalli, Schnel-linger; Santin, Maldini, Trapat-toni; Fortuna to, Angelillo, Sor-mani, Rivera, Daolio. CATANIA Criscuolo; Buzzacehera, Puccini; Christensen, Lampredi, Bic-chierai; Artico, Biagini, Fanello, Cella, Facchin. ROMA Cudicini; Carpenetti, Ardizzon; Carpanesi, Losi Benitez (Tam-borini); Leonardi, Salvori (Tam-borini), Francesconi, Spanio, Barison. VARESE Da Pozzo; Fusi, Maroso; Osso-la, Soldo, Mattarucchi; Bagat-ti, Gioia, Combin, Volpato, An-dersson metrovko ter realizirala. Navijači Brega so pričeli še bolj besno navijati in groziti; sodnik se je prestrašil ter je zaradi neopaznega prekrška v kazenskem prostoru S. Anne dosodil enajstmetrovko v korist Brega, ki jo je Raiča realiziral. Trenutek zatem je sodnik odpiskal konec tekme. Navijači so zadovoljni zapustil igrišče, sodnik pa je odnesel celo kožo. V tekmi so se precej odlikovali s svojo igro branilci s solidnim vratarjem Nardinom, ter napad z mladim Samcem, Švaro, Ralco in Gra-honjo, medtem ko se je Žerjal, ki je zamenjal v 10’ poškodovanega Valentiča M. izkazal samo s svojim izrednim golom. S. Anna je pokazala zelo lep nogomet, z lepo povezano igro, manjka pa ji sposoben realizator, ker so bili v strelih na gol zelo netočni. Postava Brega: Nardin, Kozina, Valentič K., Kariš, Zocchi. Bertesi-na. Samec, Švara, Raiča, Valentič M (Žerjal), Grahonja. V predtekmi so juniorji Brega premagali rezervne j uniorje Brega s 7:4. ♦ • • Odbojkarice Brega so v četrtek igrale proti Pordenonu prvo povratno tekmo v okviru B lige. Srečanje so izgubile s 3:0. Rezultati setov (15:10, 15:12. 16:14) jasno kažejo, da so bile Brežanke enakovreden nasprotnik. Zrelo priložnost so imele zlasti v tretjem setu, ko so že izgubljale s 14:2, izenačile na 14:14, ter nato banalno izgubile 14:16. Brez dvoma se je igra Brežank od začetka prvenstva veliko izboljšala in vse kaže, da bodo z vestnim treningom igralke še veliko dosegle. Postava Brega: Slavec D., Fo-raus, Slavec N., Cesnik, Glavina, Racman, Kriscak, čuk. K. V. nemu vetru dosegel 15”4. Mladi go-riški atlet je bil kos ostri konkurenci. Start mu sicer ni uspel najbolje in je bil po prvi polovici proge na 3—4 mestu, čimbolj pa se je bližal cilj, je atlet rinil naprej in na koncu imel za zmagovalcem Klausom le poldrugi meter zamude. Za zmagovalca so ure pokazale 14”7, za Musulina pa nov odlični osebni rekord 14”9, ki ga uvršča med najboljše v državi V teku na 1000 m je nastopil tudi Važič. Njegova zmaga je bila seveda formalnost, ostra pa je bila borba za drugo mesto med Hospom in Mit-terjem. Goričan Merni se ni dobro znašel v tako močni konkurenci. Za vsako ceno je hotel ostati med prvimi in napor se mu je na koncu temeljito maščeval, tako da si je zapravil dober čas in tudi pomembnejšo uvrstitev. Videmčan Codarini, ki je tudi tekel na 1000 m je komaj po 500 m odstopil, ker ga je med tekom nekdo nenamerno udaril po obrazu. Sprinterji na 100 so bili izenačeni, zmagal pa je avstrijski rekorder Kunauer z 10”7. Oba slovenska predstavnika Zaletelj in Pungerčič sta končala v 10”8. Na isti progi v ženski konkurenci je brez težav zmagala Marjana Lubej, ki pa trenutno menda ni v najboljši formi in je dosegla samo 12”. Nov rekord so gledalci in strokovnjaki pričakovali v metu kopja od Nataše Urbančič. Celjska atletinja je metala sicer zelo dobro in dosegla 51,34 m. od državnega rekorda pa je zaostala za 3 metre. Izredne kvalitete je bil met krogle za moške. Na startu sta bila jugoslovanski rekorder šuker in bivši rekorder Barišič. Zmagal je prvi s skoraj 18 metri, Barišič pa ni posebno blestel in metal pod 17 m. Barve naše dežele je zastopal Videmčan Francescutto, ki pa v močni konkurenci ni prišel do izraza. Po odličnem drugem mestu in času 14”9 Musulina, je nalvečji uspeh za italijanske atlete dosegel Videmčan Tomaello na 400 m, ki je tudi startal kot favorit. Tomaello je startal hitro in že po prvih 50 metrih dohitel tekača, ki je startal desno od njega 6 metrov pred niim. Tomaello je bil pri 300 metrih gladko v vodstvu. V ciljni ravnini Tomaello ni popuštil in je ure ustavil pri 48”7, kar je fiov osebni rekord in letos eden najboljših časov v Italiji. Skakalec v višino Vivod je delno razočaral gledalce. Začel je pri 190 cm, pri 204 Da je imel že velike težave. To višino je le premagal, na 207 cm pa se je moral predati. Odlično drugo mesto le zasedel Kranjčan Milek, Medesani (Fiamma Trst) pa se Je moral zado vol liti s tretiim mestom. V skoku v daljino za ženske je prišlo do nemalega presenečenja. ko je zelo prikut>na Ti-rolka Pfannerstill premagala Celjanko Lubeievo. Slednja se je v zadnjih dveh poskusih kar največ potrudila, da bi le osvojila prvo mesto, zgrešila pa je zalet in obakrat prestopila. Celjska trojica žuntar - Kovač -Cervan je navdušila v teku na 3000 IVO JUVANČIČ 4. Boris Pahor in Trst Zgodovinske silnice v njegovih romanih Neko presenečenje doživimo ob napadu fašistov na Abesi-nijo, ko pride med KPI in TIGR do preokreta. Po vzgledu izjave treh partij (KPJ, KPI in KPA iz leta 1934) pride med KPI in zunanjim vodstvom TIGR v začetku leta 1936 (datum ni znan, tekst glej Stato operaio 1936-X št. 2 str. 132-136) do sporazuma in do akcijskega pakta po vzgledu ljudske fronte. V dodanem komentarju je rečeno, da TIGR «opusti stare akcijske metode in se obrača k ljudskim masam*. Pod starimi metodami je S.O. mislil na «anarhističen terorizem«, ki ga je organizaciji TIGR očital že 1934. Šlo je tu predvsem za požige italijanskih šol in otroških vrtcev, ki jih je TIGR izvršil v svojem prvem obdobju, pred Bazovico, o čemer v «Pamiku» govori Danilo Emi. KPI pa *e obvezuje, kakor v izjavi treh partij, da se bo borila za samo- odločbo in združitev slovenskega naroda. Obema, KPI in TIGR, je baza skupen nastop proti fašizmu. Ne vemo, nimamo dokumentarnih virov, v koliko sta tako KPI, kakor TIGR svoj sporazum in akcijski pakt sporočila v Julijsko krajino, v Trst v koliko so ga tu sprejeli ,ali mu nasprotovali; le za tržaške komuniste vemo iz Stato Operaio, da so o izjavi treh partij imeli svoje pomisleke. — Toda..., sklicujem se na gornja izvajanja, spomine Jelinčiča, vsaj posamezni levičarji so od začetka bili pri TIGR in, nekje od spodaj, med maso je prihajalo do skupnih stikov, skupnih nastopov, vsaj pri posamez nih akcijah. To so dejstva, ki veljajo za Trst, Goriško, Pivko. Nima pa pomena pri ilegalnih gibanjih, ko so dostikrat direktive, načelne opredelitve nasprotujočih si vodstev, dostikrat redke, nepo- znane, če je sploh prišlo do njih, sedaj tu razpravljati, ali je komunist, ki je sodeloval s tigrovci, bil še komunist, v liniji itd. Gre za posameznike in tu je dostikrat odločitev osebna, iz sentimenta in iz resentimenta (do fašizma), tu ne govorim o političnem prepričanju. Zunanje vodstvo TIGR v Jugoslaviji se je sporazuma držalo, ves čas je prihajala antifašistična literatura, zlasti partijska iz Pariza preko Slovenije, zlasti čez prehode ob Cmi prsti v Italijo. Samo za eno izjemo vem, zadeva pa »anarhistični terorizem«. V Julijski krajini, da dodam še to, izhajajoča tigrovska literatura, le redkokatera številka je znana, je tudi stala na liniji skupne fronte vseh antifašistov. Najvažnejše je pa to, da v letih, ko se roman »Parnik« odigrava, imamo v Trstu, na Krasu tja do Pivke in Vipavske doline razvito močno gibanje, ki ga vodi mladi tržaški komunist Pin ko Tomažič, ki ima za svoje vodilo izjavo treh partij, združitev vseh Slovencev po samo odločbi in odcepitvi. Pod nje govo iniciativo pride do stikov med vsemi smermi, komunisti, meščanskimi, krščan- skimi socialisti zlasti med študenti in dijaki in med kmečko mladino Krasa tja do Vipavske in Pivke. Tomažič je zelo aktiven prav v letih 1939-40 po izbruhu II. svetovne vojne, dokler ga junija 1940, ko gre Italija v napad na Francijo, ne aretirajo, njega in maso drugih. (O tem je dal dober pregled spominov Vremec. Uprli so se fašizmu — v Primorskem dnevniku 3. 12 — 14. 12. 1963.) Glavni dokaz pa imamo v II. tržaškem procesu 1941., ki sodi aretirance iz leta 1940. In zopet pokajo puške... (O tem moja študija v Primorskem dnevniku 18. in 19. 5. 1965.) S teh vidikov je Pahorjev roman «Parnik» zunaj časa, v katerega ga je postavil. Veljal bi, gre vedno le za odnos tržaških tigrovcev do komunistov, ob eni sami osebi, Riku, če bi ga postavil v leta na pr. do 1934. vse tja do 1936, ali v letu 1939.-40., ko se je že začela II. svetovna vojna, že padla Poljska, ko je Stalin 1939 stopil ob Hitlerja. Na to ni migljaja v romanu, je pa naše komuniste le pretreslq... Ne, tedaj so ie zelo, zelo zagrizeni tigrovci mogli še debatirati: tudi komunisti so proti fašizmu, torej! In če pomislim še na delo dr. Stanka Vuka, ki ga je z ženo pobila 1944 črna roka, ki je kot krščanski socialist stal tesno ob Tomažiču, ne zato, ker mu je bil svak, pač pa obratno, v boju proti fašizmu sta se znašla. Borisa Pahorja mogoče o-pravičuje dejstvo, da je v tem času 1939-1940, ko se vse to v Trstu dogaja z njegovim romanom vred, bil odsoten; po pesku Libije je moral nositi puško. Ampak... no, tisti, ki se tudi mimogrede ukvarja z zgodovino, tudi najbližjo, bi le rad videl, da bi naši literati ne pisali samo iz lastnih doživetij, pač pa znali brskati tudi po papirjih. Kako smo brali F. Werfla, 40 dni na Musa Dagu, v dveh zvezkih. Za sliko, širokih platen, je moral precej- preštudirati, da se je vživel v svet preganjanih, na smrt obsojenih armenskih mas, saj je roman razpel do Berlina in Konstantinopola. Bevkov čudoviti «Cedermac» je nastal po študiju in obisku Nadiške doline in daje res celotnost-no sliko tiste dobe. Tega ne morem trditi za »Parnik«! Ne očitam, ne sodim, pač bi spodbujal Pahorja, da stopi tudi iz sebe... Na «tudi« postavljam akcent. V ((Parniku« sodim, da ima Bojan avtobiografske pote- ze; osebno je odsoten (str. 92 «sedaj je v hribih«) nastopa pa kot neke vrste kronist. Gre za tehnični prijem gradnje romana tu in v «Mestu», ki je Pahorjeva last. Oba romana sta razmeroma malo obsežna; «Mesto» 181 strani v Kondorjevi izdaji in ((Parnik« 310 bolj razprtega tiska, ki ga zajemata le obdob-jek ki je prepleteno dogajanj, ki jih je treba pojasniti, da je slika jasna, da so podane silnice, ki vzgiba vaj o gibanja in ljudi. Ne morem si kaj, nehote in zopet vstaja pred očmi grška drama, in sicer vloga zbora v njej, ki ima tudi nekako funkcijo kronista, razlagalca, pojasnjeval-ca, vzgojitelja, učitelja. Toda te vloge nima samo Bojan v »Parniku«, nekje jo ima v razgovoru tudi Danilo. V »Mestu« jo ima Rudi, pa še Majda in sami vaščani, ki stoje drugače nekje ob strani: Anica (v XXIII. pog. stran 118-121) razlaga situacijo po kobariškem zlomu 1917, ko so morali ljudje daleč tja na zapuščeno fronto iskat ostanke raznega blaga, da so se preživljali. In še Gigi (v XXXII. pog. str. 165 do 168), ki obuja spomine na narodne straže leta 1918 itd. Rudi sam je kTonist-Ju- - I—~ JS—A „'-r- fc:;-- immmm Atalanta—Torino 1X2 Bologna—Vicenza 1 Brescia—Spal 1 Cagliari—Foggia 1 Fiorentina—Lazio 1 Juventus—Sampdoria 1 X 2 Milan—Catania 1 Napoli—Inter 1 X Roma—Varese 1 Palermo—Reggina 2 X Reggiana—Mantova X 1 Arezzo—Prato 1 X Savoia—Cosenza 2 1. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi 1 2 drugi 2 X 4. — prvi X 1 drugi 2 X 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 1 2 X drugi 2 11 m. Tempo teka je bil že od samega začetka zelo hiter, najbolj aktiven pa je bil Kovač, ki je skoraj vedno vodil. V zadnjem krogu je najprej skušal pobegniti žuntar, červan pa ga je ujel. Ko je manjkalo do cilja le 150 m je žuntar ponovno potegnil in tudi ostal do konca sam. červan je morda že upal, da bo vsaj drugo mesto njegovo, v finišu pa ga je prehitel še Kovač. Za vse tri so bili časi zelo dobri. Kot zadnja je bila na sporedu švedska štafeta 400x300x200x100 m. Startala je tudi mešana ekipa iz naše dežele v postavi Codarini (400 m), Tomaello (300 m), Musulin (200 m) in Tavagnutti (100). Codarini je dal v prvi predaji vse iz sebe in prepustil palico le z majhno zamudo (kakih 5 metrov). Tomaello je ponovno startal zelo hitro, po 200 metrih tega je dohitel vodeče in kot prvi predal Musulinu. žal predaja ni najbolje uspela, ker so vsi tekli v prvi stezi in Musulin v gneči ni mogel startati najbolje. Prednost je tako splahnela, odlični goriški atlet pa je predal le meter ali dva za predstavnikom Tirolske. Z močnim 100-metrašem bi se še dalo pomagati, Tavagnutti pa je bi! odločno slabši od drugih in drugo mesto mu je odvzel še predstavnik štajerske. V ekipni lestvici je tako v moški kot ženski konkurenci zmagala Slovenija, ki je edina nastopila s skoraj popolno postavo. Atleti iz Vidma in Gorice so bili navdušeni nad tem tekmovanjem in so se zanimali za prihodnja tekmovanja v Celju, Kranju, Ljubljani itd. Zelo verjetno bodo na kako svoje tekmovanje povabili tudi atlete iz Slovenije. B. K. luiiiiuiiiiMiiiiiiiiiHiimiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiumi ANTON NANUT (Nadaljevanje s 3. strani) dela, koncerte in folklorne prireditve in da bodo pri njih sodelovali: Dubrovniško festivalsko gledališče, Dubrovniško narodno gledališče, Narodno gledališče iz Varšave, Zagrebška filharmonija, Orkester zagrebške radiotelevizije. Zbor umetniškega ansambla doma JLA, Otroški zbor RTV iz Beograda, Cincinnati Symphony orkester, Zagrebški solisti, Pro musi ca aniigua iz Bruslja, Slovenski oktet, češki nonet, Beograjski pihalni kvintet, Varšavski kvintet. Zagrebški kvartet, The Beaux arts trio iz Nem Yorka, Klavirski duo iz Zagreba, ženski zbor «Sarah Lamrence College» iz ZDA, «Co-njunto de Musiča Antigua» iz San-tiaga v Čilu in cela vrsta solistov svetovnega formata kot so pianist Nikita Magaloff, violinist Leonid Kogan, violinist Dejan Bravničar, bas Miroslav čangalovič ter dirigenti Milan Horvat, Lovro Malačič, Paul Klecki (Švica), Živo-jin Zdravkovič, Kurt Woss (Avstrija), Oskar Danon, Max Rudolf (ZDA), Antonio Janigro, Safford Cape (Belgija), Slavko Zlatič in še drugi. Od folklornih ansamblov bodo nastopili vsi trije najboljši profesionalni jugoslovanski ansambli «Tanec», «Kolo» in «Lado». V središču vsega tega bogatega kulturnega življenja v Dubrovni ku je naš rojak Anton Nanut nepogrešljiva osebnost. Kolikor večji so njegovi osebni uspehi in uspehi njegovih prizadevanj na glasbenem polju, toliko večje je tudi naše zadovoljstvo. Še večje pa bi bilo, če bi Antona Nanuta lahko v doglednem času imeli tudi mi ponovno v gosteh kot dirigenta s kakšnim večjim simfoničnim orkestrom, saj bi navsezadnje res že bil čas, da bi se zastor v Kulturnem domu odgrnil tudi za kako veliko koncertno doživetje. rist, ko na pol v sanjah na pol buden obuja spomin na požig Narodnega doma, na 1. tržaški proces, nastopa v tej sanjski viziji sam kot odvetnik (str. 81-84). Treba je tiste strani prebrati, so strani močne emocije, upravičenega ogorčenja, ki je bilo pristno v vsej Primorski in je pristno v romanu. V romanu «Parnik» je vloga kronista prihranjena prvenstveno Bojanu. Strani (89 do 102), ki govore o Kopru, o koprskem semenišču— škofijski gimnaziji, skozi katero je šlo toliko slovenskih in hrvaških fantov in le malo kateri se je pustil zlomiti ob vzgoji, ki jo Pahor dobro oriše, saj so vzgojitelji v du hovniških haljah porajali odpor, ki je Danila in Bojana pripeljal med tigrovce. Res, proti direktorju škofijske gimnazije je bil sam škof dr. Alojz Fogar, Goričan, sin Furlana in Slovenke, nemočen, sam je nato padel kot žrtev fašizma. Pri vsej de-vatikanizaciji ob II. vatikanskem koncilu se ga je uradni cerkveni Trst leta 1964 ob 80-letnici komaj spomnil, toda tega, kako ga je fašizem pognal ob sokrivdi Vatikana in sodelovanju goriškega nadškofa Margottija... niči Tu Je kronist Pahor malo Informacije turistične zveze Slovenije PRIMORSKA IN GORIŠKA V Piranu in Portorožu je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnin turističnih sobah. Na Goriškem je zaseden samo hotel Park v Novi Gorici, medtem ko je drugod dovolj prostora. V Idriji je v hotelu Nanos 19 prostih postelj, v planinskem domu Rudar na Vojskem 23 ni gostu-ni Lovec v Cerknem 8. Prostor je tudi v črnem vrhu nad Idrijo v gostiščih Pagon in Metka, kakor tudi v zasebnih turističnih sobah. V planinskem domu na Javorniku je ® prostih postelj. V Portorožu sta bila 20. maja zasedena hotel Javornik in prenočišče Tiha dolina. V hotelu Kras in v motelu pa bo se nekaj prostora. Camping pri ”1VIC1 jami ima 79 prostih postelj. Prireditve: Prihodnjo nedeljott-maja bodo imeli v Dobrovem v Goriških Brdih dan češenj. V P°rtof®,' žu imajo vsak večer ples s kayarn Jadran in hotelu Central, v Pir*®} je vsak večer ples v restavraciji Punta. Odprta sta nočna bara Riviera v Portorožu in Tri papige v Piranu. V obeh imajo artistični program. GORENJSKA . V Bohinju je prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih, med drugim je prostor tudi na Voglu in na Komni. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih, v Kranjski gori je v hotelu Erika * prostih postelj, v hotelu Prisank w. v hotelu Razor 23 in v motelu 9». Prostor je tudi v hotelu Viti®" v Podkorenu, Domu v Planici m Gozd Martuljku v hotelu špik m gostišču Pri Jožici. Pri zasebnik® v Kranjski gori, Podkorenu in Gd™ Martuljku je dovolj prostora. N® Vršiču je v Erjavčevi koči 25 prostih postelj, v Tičarjevem domu zz in v Koči na gozdu 28; Mihov dom je odprt samo ob sobotah in o® nedeljah. Cesta čez Vršič je prev““-na. Na Vršiču je še dovolj snega za smučanje. Prostor je tudi v gostišču Mojmir v Ratečah, v počitniškem domu Gorenjka in pri zas?" nikih. Na Jesenicah bo do 5. junij® zaseden hotel Korotan, v hotelu ro-šta pa je 49 prostih postelj. D0® pod GolicA ima 30 prostih postelj, smučarski dom na črnem vrhu P® 15. Prostor je tudi v gostinskih od-jektih ob žičnici in pri zasebnik® na Potokih, v Hrušici, na Planini ;' v Žirovnici. V Tržiču, Podljubelj«, na Kofcah in Pod Storžičem je d' volj prostora. Prostor je tudi v Domu na Zelenici. V KranJu je v hotelu Evropa 20 prostih postelj, v telu Jelen 20 in pri zasebnikih 30. hotelu na šmarjetni gori je 40 Pr“ stih postelj, v domu na Joštu 28, * domu na Krvavcu 100 in v hote® na Brniku 13. Dovolj prostora Je Preddvoru, na Jezerskem in pri Z®1 sebnikih v Naklem. V Škofji L®®* bo od 26. do 29. maja zasedeno gostišče Krona. Od 27. do 30. maja do nekaj prostora samo pri zasebnik®; V planinskem domu na Lubnik« je 22 prostih postelj. V Poljan** dolini imajo zasebniki v Poljana 50 prostih postelj, v Srednji vasi za, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji J®; Prostor je tudi v hotelu Dom P°° Planino v Trebiji in v smučarskem domu na Starem vrhu — Jav°r2h! V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih, češnji®. Sorici in na Soriški planini. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je bil 20. maja z seden hotel Union. Hotel Ilirija zaseden 21., 25. in 27: maja. V aru gih hotelih je še dovolj prost?!® Dovolj prostora je pri zasebnik? v Kamniku in v Domu v Kamni** Bistrici. Prostor je tudi pri zaS®?< nikih v Domžalah. Prostor je tu v LitiJi, Gabrovki, Polšniku, v s poti, na Vačah. Jančah in Podkumu- V Izlakah je prostor pri zasebno? in v Toplicah. Prostor je tudi v koči na Zasavski gori, na čemšenis* planini in pri zasebnikih v c«®' seniku. V Trbovljah imajo Pros jn v gostinskem podjetju Rudar 11 gostišču Klek. Dovolj prostora na Mrzlici, Kumu, Vrheh in Partizanskem vrhu. Na Vrhniki je v no telu Mantova 52 prostih postelj, P zasebnikih pa 44. V hotelu Krp® v Logatcu je 30 prostih postelj prav toliko tudi pri zasebnikih, Pr štor je v zasebnih gostiščih v tah. Dom na Goropekah pri Žir® • ima dovolj prostora. Pri zaS,n nikih na Rakitni je trideset prostih postelj. Dovolj prostora j? tu v Rakovem Škocjanu, v Cerkni® 1 2 3 * * v turističnem domu na Slivnici- , zasebnih gostiščih in zasebnih tur stičnih sobah je dovolj prostora n Uncu, v Ivanjem selu, na R®k®, ' v Beguniah, žilcah, na Velikih J? , kah, v Novi vasi in Loški doli ■ Dovolj prostora je v turističnih movlh na Kureščku, Travni gorl Polževem. Gostišče Blagajka na nem vrliu na Polhovim Grade« ima 5 prostih postelj. V KocevJ Je v hotelu Pugled 32 prostih stelj, v domu Dušana Remiha Pa 'j V turistični koči v Kostelu ob K° J! je 10 prostih postelj. Prostor Je b. di v zasebnih gostiščih in pri za. nikih v Osilnici In v Dolu ob K®P ’ nejasen: Sirotti-Sirottich, v°. ja škofijske koprske gimnazije, je postat celo «nasledPi" pregnanega nadškofa Sedej ’ ko je Fogar bil še v Trst in je zopet moral nemoč® gledati fašistično . vatikansk politiko. (O vsem tem SleL dr. L. Čermelj. «La minorit slave en Italie«, sedaj v slovenščini: »Slovenci in Hrv a je pod Italijo«, Ljubljana 18*®’ ki pa še od daleč ni n>ogJ in ne more podati vsega n * storiata). Ves Bojanov opis te cerkvene politike je v romanu «pa ' nik» podan kot članek, n . menjen za ilegalno revijo, je nato pa izpadel. Pahor m mora oprostiti, ampak «re-.. ja» je za ilegalen list ie P*' visoko zveneče ime. ^!an,i, je pisan iz srca, epični in rični motivi se prepletajo jedko kritiko cerkvenih razmer, jezik zveni kot j6*;,, velikega reformatorja, dom nikanca iz Firenc, Savanaroi > ki je zgorel kot Jan Hus, tiv kaj desetletij za njim. SaV" noroio so katoličani rehatm tirali že po prvi svetovni voj' ni (Schlirer; «Kultur des telalters«, 1930), kdaj P°” Sedeje, Fogarje — «chi vi v ra-vedrži« — kdor bo živel, doživel. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - VnapreP četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.OOi starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega' tiska Trst 115374 — SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani — 503-3-89 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca; trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 160 lir. — Mah oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ® gorlške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societti Pubblicitb Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.