Politični ogled. Avstrijske dežele. Nekdaj so etariši za božjo voljo prosili za oproščenje sinov od vojaštva, sedaj pa prosijo, naj jim jib nied vojake vzamejo. ker ni dela pa ne zaslužka. — Državni zbor je 500.000 fl. občiuam v D. Avstriji brez obresti posodil za popravljauje stez, mostov, da bi ljudje kaj zaslnžili in se leži preživeli. To je že žalostno ! — Za razstavo v Parizu 1. 1878. se je vendarle dovolilo 600.000 fl. — Slavjansko pripravnisče v Brnu se bo začelo staviti z 60.000 fl. — Trst je zaliteval za pomnoženje policajev 34.000 fl. podpore, poslanci so tirjatev odbili. Ministri so hotli Dux-Bodenbaškej železnici odpustiti 600.000 fl. letnib davkov in 1,200,000 fl. posoditi, poslanci so tudi to zavrgli. — V zbornici gosposki so naši škofje zmagali, večina gospodov je od državnega zbora spiejeto postavo, po kateiej bi se mogli židovje in kvistijani križem ženiti, in tudi odpadli mešniki v za- kon stopati, zavrgli. — V Gradcn bodo začeli vojake zbiiati, če bo treba zasesti del sosedne Turčije, kedar poči boj med Rusi in Turki. — Ogerski ministri še se mudijo na Dunaju in glišati je, da bodo vse dosegli, kar Magjari zarad izdavanja bankovcev tirjajo; to je za Avstrijo malo veselo znamenje. — Donava je močno narastla in velik del Pešta je od vode poplavljen. Vnanje države. Na Nemškem okoli Baireutha razsaja gladni legar; ubogi ljudje nimajo zaslažka in grozno stradajo. — Tudi ua Danskem so državni poslanci delavcem v podporo morali dovoliti 5 milijonov danskih kron ali srebrnjakov. — Na Švicarskem so reke in jezera izstopila in delajo strašno povodenj. — Francozi imajo do 1. 1880. generala Mak-Mahona za predsednika republike, potem pa hočejo pozvati orleanskega vojvodo kot kralja v Pariz in začeti boj zoper Pruse. — Angleži so na tihem poslali svojega ministra Beakonsfielda v Pariz, da bi z Francozi zvezo sklenil Turkom v pomoč. Bržčas ni opiavil nič. — V Severni Ameriki se 14. febr. niso zamogli porazumiti, kdo bo novi predsednik republike. Turške homatije. Sultan je vsled pijančevanja in grdega življenja znorel, bržčas ga bodo odstavili ali umorili; v Carigiadu se je bati vsaki  trenutek revolucije. Turki so strahovito razdraženi, ker vidijo, da ruskemu meču ne bodo ve6 ušli; tiidi proti Avstriji postajajo sumljivi in kupičijo vojakov na dalmatinski meji in delajo šance. V Bo8niji se klatijo po deželi turški tolovaji in ro-  pajo, požigajo kristijanske vesi, umarjajo možke  in skrunijo žeue in dekleta. Kar zamore, to beži v Avstrijo. Srbski in črnogorski knez sta poslala  4 poslance v Carigrad, da sklenejo mir z Turkom, pa bodo težko kaj opravili. — Rusi so sedaj v 5 niesecib pi oti Turkom zbrali kakih 600.000 mož; ali treba jim je se kakih 20 dni cakati, da jim 8000 pijonirjev na rumunskih železnicah položi nove, bolj ozke koloraaje za ruske vagone, ki so ožji od rumunskih. Polaganje novih sinj stane 2V2 milijoua rubljev, a potem je za silni boj vse pripravljeno. -iHtlji,,i. ,,-j