PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembri 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnolen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tl-•kal v tiskarni tDoberdob! v Govcu pri Gorenji Trebu-*t od 18. septembre 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenija! pod Vojskim pri Idriji do a maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini «titani partizanski DNEVNIK v zasulnjenl Evropi
SffStirrszr1 Cena 500 lir - Leto XL št. 89 (11.812)
Trst, sobota, 14. aprila 1984
TRST
UL Mootecchl 6 PP 559
Os -o	o
O- >	t-n
O "0	~J
o» m -* -*•	a
Prejšnjo noč samo 10 km od izraelsko-egiptovske meje
V krvi zatrt poskus štirih Palestincev da ugrabijo izraelski avtobus s 35 potniki
Vojaki so ubili vse štiri pripadnike PLO, ob napadu pa tudi svojo vojakinjo
ca izraelske vojske, ki je bila v avtobusu.
D.-umatična noč petintridesetih talcev v avtobusu se je začela kmalu po sončnem zahodu, ko so se štirje Palestinci, ki so vstopili na avtobus v Tel Avivu, polastili vozila med Aš-dodom in Aške.onom, na jugu države. Z noži in ročnimi bombami v rokah so prisilili šoferja, da pelje še bolj proti jugu, kajti njihov namen je bil nadaljevati pot proti Egiptu in nato proti Tuniziji, kot so pozneje pripovedovali nekateri potniki. Vožnja avtobusa pa se je končala pri Rofa-hu, samo nekaj kilometrov od demarkacijske črte med Izraelom in E-giptom.
Ugrabitelji so namreč izpustili neko nosečo žensko, ki je takoj sprožila alarm, nakar so izraelski vojaki stopili v akcijo. Najprej so streljali v pnevmatike avtobusa in bencinski rezervoar, da bi zaustavili njegovo vožnjo, pri čemer je bilo pet potnikov lažje ranjenih. Ta velika zmešnjava pa je tudi omogočila osmim potnikom in šoferju, da so pobegnili. Ti so izjavili, da so ugrabitelji (vsi štirje so bili stari okrog 20 let) z njimi dobro ravnal. Odločitev za napad pa
so Izraelci sprejeli potem, ko so se izjalovila pogajanja, po katerih naj bi se štirje Palestinci predali. Pogajanja je na licu mesta vodil sam obrambni minister Moše Arens ob sodelovanju izraelskega vrhovnega vojaškega poveljnika Levija.
Izraelske varnostne sile so nato biskovito stopile v akcijo. Potniki na avtobusu so izjavili, da so slišali samo streljanje in nato vojake, ki so hodili po njihovih telesih. Pri tem je bila najbrž ubita tudi pripadnica izraelske vojske.
Izraelski predsednik vlade šamir je po dogodku prejšnje noči izjavil, da bo Izrael še zaostril nadzorstvo. Po njegovem mnenju so »teroristične organizacije pomnožie svojo dejavnost, da bi dokazale svojo žilavost, {»tem ko so jih izgnali iz njihovega operativnega centra v Libanonu«. O-brambni minister Arens pa je zabičal, da »niti v bodoče se Izrael ne bo pogajal s teroristi, ki napadajo, da bi s stališča moči vsilili pogoje za pogajanja«.
Na sliki: izraelski vojaki in policisti ob ugrabljenem avtobusu (Tele-foto AP).
JERUZAT^šM — Poskus štirih Palestincev, ki so* se polastili v petek Ponoči izraelskega linijskega avtobusa, da bi se s talci odpeljali v Egipt, se je končal v krvi. V spopadu med
pripadniki PLO (odgovornost za to dejanje so potrdili člani PLO v Damasku) in izraelski izbranimi enotami so potegnili krajši konec štirje Palestinci, ob njih pa tudi pripadni
V sredo v senatu začetek razprave o globalni zaščiti
BOJAN BREZIGAR
RIM — Prihodnjo sredo se bo v senatni komisiji za ustavna vprašanja končno začela razprava o osnutkih zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Dnevnega reda seje komisije sicer uradno še niso objavili, vendar so v tajništvu komisije potrdili sklep predsednika Bonifacia, da vključi tudi to vprašanje v spored zasedanja komisije v prihodnjem tednu. Za poročevalca so, kot znano, določili socialističnega senatorja Garibaldija.
Razprava o zaščiti slovenske manjšine v Italiji je bila na dnevnem redu zasedanja komisije že sredi januarja, vendar so jo takrat odložili, ker sta se morala predsednika obeh vej parlamenta najprej dogovoriti, ali naj razprava poteka v senatu ali v poslanski zbornici. Medtem je do dogovora prišlo in o zaščiti slovenske manjšine bo, kot je znano, razpravljal senat, medtem ko bo v poslanski zbornici razprava o okvirnem zakonu za druge manjšine in jezikovne skupnosti v Italiji. Slovenci v Italiji vsekakor pričakujejo, da bo razprava v senatu potekala s pospešenim ritmom,
Kot znano so bili v senatu doslej predloženi trije zakonski osnutki in sicer osnutek SSk — prvi podpisnik Fontanari; osnutek KPI — prvi podpisnik Jelka Gerbec in osnutek PSI — prvi podpisnik Castiglione. KD je svoj zakonski osnutek predložila v poslanski zbornici.
Šolska komisija SSk proti odredbi Računskega dvora
TRST — Šolska komisija SSk Je izrazila zaprepadenost zaradi razveljavljanja formalno in vsebinsko pravilnega uradnega akta DTTZ Ž. Zois s strani Računskega dvora v Rimu. Komisija odločno odklanja tako e-lementarno zavračanje najosnovnejših manjšinskih pravic iz go-tovo izključno političnih razlo-g°v, saj je naperjeno proti pričanju slovenskega jezika v u-radnih aktih sploh,
To dejanje je protislovno, ker Je. isti dvor že registriral dvojezične šolske akte, obenem pa je pravno absurdno, ker je razveljavil akt tudi v »uradnem ita-hJanškem jeziku« zgolj zaradi Priloženega slovenskega besedila. To je proti osnovnemu pravilu »melius abundare quam defi-cere«.
Tu so torej »očitno odpovedala osnovna pravna načela, katera so nadomestili kontingentni po-»ticni vidiki«.
Ob obisku delegacije SKGZ pri Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem
Vsi smo pripadniki istega naroda in bijemo skupni boj za svoj obstoj
CELOVEC — Predsinočnjim je začela svoj dvodnevni obisk na Koroškem delegacija SKGZ, ki jo vodi Boris Race, v njej pa so še Edmund Košuta, Ferruccio Clavora in Suadam Kapic. Predstavniki Slovencev iz Furlanije -Julijske krajine so v gosteh pri Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. '
Na predvčerajšnjem večeru v Bilčovsu so se gostje iz Trsta, Vidma in Gorice sestali tudi s predstavniki Dela, ki so tam zaključili svoj dvodnevni obisk pri obeh organizacijah koroških Slovencev. Poleg predsednika skupščine dela Jaka Koprivca in glavnega urednika Borisa Dolinčarja, so bili še zunanjepolitični urednik Jaka Štular, generalni direktor ČGP Delo Brane Musar in namestnik generalnega direktorja Niko Kodele.
Včeraj zjutraj so si predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze po pogovorih na sedežu Zveze slovenskih organizacij ogledali posojilnico in zadrugo v Pliberku, tovarni Topsport in Obir v Pliberku in Reberci, svoj obisk pa bodo zaključili z ogledom muzeja NOB pri Peršmanu nad Železno Kaplo. ,
Dopoldne so se predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, ki živijo izven matične domovine, v dveh različnih državah, temeljito pogovorili o problemih, s katerimi se tako eni kot drugi dnevno soočajo pri svojem narodnostnem boju, in izmenjali izkušnje pri reševanju
gospodarskih, kulturnih ali drugačnih sklopov vprašanj, ki pomagajo pri uveljavljanju tako posameznikom kot narodni skupnosti, kot celoti pri njihovi rasti in zavesti.
Preden so gostje iz Italije svojim koroškim prijateljem povedali, kaj jih najbolj pesti, in kako se vsem težavam zoperstavljajo, so predsednik Zveze slovenskih organizacij in njen tajnik Feliks Wieser in Marjan Šturm, Teodor Dome j s Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in Janko Malie, tajnik Slovenske prosvetne zveze, temeljito in izčrpno osvetlili položaj, v katerem se koroški Slovenci trenutno nahajajo v luči svoje gospodarske rasti, grožnjah nemškonacionalnih sil, da ukinejo dvojezično šolstvo na Južnem Koroškem, oziroma, da ločijo nem ško govoreče šolarje od slovenskih in jih tako potisnejo v geto.
V vseh razpravah je bilo večkrat ugotovljeno, da je sicer položaj Slovencev, v FJK različen od položaja Slovencev v Avstriji, da je šolstvo drugače urejeno, da imajo morda v odnosu do večinskih narodov in njihovih vlad različne zahteve, vendar pa je slej kot prej jasno eno, da so tako eni kot drugi pripadniki istega naroda in da vsi bijejo pravzaprav skupen boj za svoj obstanek, za svojo narodnostno rast in uveljavitev v državah svojega državljanstva.
BARBARA GORIČAR
MZZOJK podpira uzakonitev globalne zaščite
RIM — Teritorialni tajnik za Italijo Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur AIDLCM Gustavo Buratti je poslal že konec marca predsedniku vlade Bettinu Craxiju brzojavko, s katero se zavzema za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v Italiji, in sicer v vseh treh pokrajinah, tržaški, goriški in videmski. Prepis brzojavke smo prejeli (v slovenščini) pa šele te dni.
KD za krajše trajanje dekreta a grozi z zamrznitvijo doklade
RIM —, KD je pojasnila svoje za-Itl Z,tnje d° dekreta o draginjski do-rV™* 7 izjavo podpredsednika vlade onanija po sestanku političnega bi-Ja stranke. Forlani je predlog KD v iv *V ^ke: ponovna predložitev . Distvu enakega dekreta, le s skraja 2 ?° Veljavo (do julija); istočasen j , ®tok pogajanj med sindikati in slHKjaki ° reformi plač in družin-str d0Uad= obveza vlade, da eno-ansko omeji z zakonom vse me-. annone prilagojevanja inflaciji od vjjttarja 1985, če bi se sindikati Ln a>dajalci ne pogodili do konca leta. lit r°dlog Forlani j a se mnogo ne raz-uJe od skupnega osnutka, ki sta j. .?® nalogu predsednika vlade prona i a včeraj predsednika pristojnih riamentarnih komisij Cirino Pomito1 (KD) in Ruffolo (PSI) opozicij-
skim skupinam. Ponudila sta skrajšanje veljavnosti dekreta na 6 mesecev in nekaj spodbud investicijam v zameno za opustitev pavimentarne obstrukcije. Toda KPI je tak predlog zavrnila.
Forlani pa gre še dalje: grozi, da bo vlada iz svoje oblasti obrzdala vse omenjene mehanizme prilagajanja inflaciji
Lama, Benvenuto in Marini (namestnik Carni ti ja) pa so včeraj na o-krogli mizi že odgovorili, saj so e-notno zavrnili možnost, da bi jim kdo samovoljno »strukturalno spremenil« draginjsko doklado. Izrazili so pa pripravljenost proučiti morebitne nove vladne predloge, UIL je celo zahtevala nujen sestanek pri ministru De Michelisu, preden bi vlada ponovno predložila zakonski odlok.
Confindustria vse trša do komunistov
TRST — Na včerajšnjem občnem zboru Združenja tržaških industrij-ccv sta po predsedniškem poročilu Pacorinija spregovorila tudi minister za industrijo Altissimo in podpredsednik Confindustrie Patrucco. Minister je pripravil lasten zakonski osnutek o gospodarskem preporodu Trsta in ga po našem mestu tudi poimenoval, a o njem ni niti črhnil, češ da tega ne more, dokler ne ve, če bo svoj načrt sploh lahko izpeljal. Zborovalce je to vidno razočaralo.
Mnogo zgovornejši je bil Patrucco, ki vladnega dekreta o premični lestvici ni samo znova podprl, ampak je celo poudaril, da je po sodbi industrijccv še preblag. Vladno večino je Patrucco pozval k tršemu odnosu do KPI, tako trdemu, kot je trda komunistična opozicija.
NA 4. STRANI
Ob vse večjem vojaškem pritisku
Blokirane luke Nikaragve
MANAGUA — Namestnik obrambnega ministra in načelnik glavnega štaba nikaragovske vojske Joaquin Quadra je izjavil, da uspešno odbijajo napade kakih 8.000 protisandi-nističnih gverilcev, ki skušajo že od srede preteklega meseca zasesti nekatera mesta na severu države ob meji s Hondurasom. Dejal je, da so doslej »onesposobili« 310 napadalcev, napovedal pa je, da bodo boji posebno srditi v bližnji bodočnosti. Podobno se je izrazil tudi o položaju na skrajnem jugu države Medtem pa nastajajo čedalje' hujše težave v nikaragovskem gospodarstvu zaradi miniranih pristanišč. Veliko tovornih ladij zdaj ne pristaja v nikaragovskih , pristaniščih in se trgovski pomorski promet v
glavnem odvija preko kostariških luk. To seveda pomeni hude zamude v dobavi blaga. V teku je odstranjevanje min, ki pa je včeraj zahtevalo 9 ranjenih potapljačev.
Postavitev min v nikaragovska pristanišča, za katero upravičeno dolžijo ameriško vlado, so v teh dneh obsodile ne samo številne vlade držav vzhodnega bloka in gibanja neuvrščenih, ampak tudi držav conta-dorske skupine in podobno so se izrekle še vlade Velike Britanije, Francije, Španije idr. Proti miniranju se je predsinočnjim opredelilo tudi 281 od skupnih 392 članov predstavniške zbornice v Washingtonu, podobno kot se je bila dva dni poprej izrekla večina ameriškega senata proti takšni Reaganovi politiki v Srednji Ameriki.
Krvav obračun poskusa upora v Kamerunu
YAOUNDE — Predsedstvo kamerunske republike je sporočilo, da je letos 6. aprila, ob poskusu državnega udara v tej državi, izgubilo življenje 70 oseb, 51 pa je bilo ranjenih.
Med mrtvimi naj bi bili tudi štirje civilisti in po osem vojakov iz vrst lealističnih sil.
Sporočilo pravi, da so ujeli 1.053 upornikov, 250 orožnikov pa je izginilo neznano kam, vendar ne omenjajo, kateri strani so pripadali ubežniki.
Predsedstvo republike trdi, da so ujeli vse voditelje upora, razen nekega podrejenega častnika, katerega varnostni organi aktivno iščejo po vsej državi.
Zahodni obveščevalni viri pa meni jo, da je bilo število žrtev ob tej priložnosti - glede na srditost spopadov med obema stranema - mnogo višje.
Sestanek naprednih strank Sredozemlja
BEOGRAD — Danes se bo začel dvodnevni pripravljalni sestanek za konferenco naprednih strank in gibanj Sredozemlja, ki bo predvidoma od 28. junija do 1. julija letos v Beogradu. Udeležbo na pripravljalnem sestanku je do Zdaj prijavilo 29 strank in gibanj iz 16 sredozemskih držav. Jugoslavijo bosta zastopali delegaciji ZKJ in SZDLJ.
Na pripravljalnem sestanku naj bi se dogovorili o terminu konference in o konceptu, dnevnem redu, načinu in programu deia konference in o seznamu udeležencev. Bližnja konferenca pomeni kontinuiteto srečanj naprednih strank in organizacij Sredozemlja. Pričakovati je, da bo dialog na konferenci zelo pomemben, med drugim tudi zato, ker so med tem nekatere od strank, ki sodelujejo pri tem delu, prišle na oblast v svojih državah, na primer francoski, grški, španski in italijanski socialisti, ki i-majo zdaj možnost, da 'ahko uresničijo pozitivno vlogo tudi na meddržavni ravni v prizadevanjih za zagotovitev miru in varnosti v tem območju. (dd)
Predsednik italijanske vlade se je včeraj vrnil v domovino
Skromni rezultati političnega posredovanja ob uradnem obisku Craxija na Madžarskem
Predsednik italijanske vlade Craxi in zunanji minister Andreotti (desno) na sprejemu pri madžarskem predsedniku republike Palu Losoncziju (AP)
BUDIMPEŠTA — Predsednik italijanske vlade Craxi se je včeraj popoldne skupno z zunanjim ministrom Andreottijem vrnil z uradnega obiska na Madžarskem.
Pred odhodom sta imela italijanska državnika dolg in izčrpen pogovor z madžarskim voditeljem Jano-sem Radarjem, s katerim je tekla beseda zlasti o trenutnem mednarodnem političnem položaju v svetu. Kadar, ki uživa v vzhodnem svetu velik ugled, sicer ni prepustil svojim go-govomikom na tem področju nobene načelne koncesije, prišla pa je do izraza pripravljenost, da bi zastavil svoj vpliv pri sovjetskih voditeljih, ki se trenutno nočejo pogajati o strateških orožjih in raketah srednjega dometa, dokler Američani ne umaknejo iz Evrope svojih raket, katere so namestili pred kratkim. V zameno pa je Kadar terjal, naj da Zahod bolj konkretne odgovore na predloge'1
Varšavskega pakta, zlasti na one, ki se tičejo konvencionalne in kemične oborožitve in pa uporabe vesolja v vojaške namene. Kadar je tudi menil, da bi morali obe vojaški zavezništvi blokirati trenutno stanje pri name- » ščanju raket srednjega dometa, saj bi se tako lažje pogajali kot tedaj, ko bodo namestili še vse rakete, ki so v načrtu.
Italijanska stran je izrazila pripravljenost podpisati svečani dogovor o opustitvi sile. Gotovo je, da bo tudi Craxijev obisk v Budimpešti tema pogovorov na sestanku zunanjih ministrov vzhodnih držav, ki bo v prihodnjem tednu na Madžarskem, njegov »odmev« pa bo gotovo čutiti med Andreottijevim obiskom čez nekaj dni v Moskvi.
Obisk je v celoti prinesel več stvarnih dogovorov za stike na kulturnem in gospodarskem področju, razlike v # političnih pogledih pa so ostale
Ceausescu končal obisk
OSIJEK — Romunski predsednik in generalni sekretar KP Romunije Nicolae Ceausescu je včeraj končal dvodnevni obisk v Jugoslaviji in odpotoval v Bukarešto. Na osiješkem letališču se je od predsednika Ceausesca poslovil predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak.
Včeraj so bili v Karadjordjevu sklepni pogovori med obema predsednikoma, ki so se jih u-deležili tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič in drugi sodelavci. Podrobno so izmenjali mnenja o mednarodnih razmerah, posebej o zaostrenih odnosih med velikimi silami v Evropi.
Včeraj Zahodni Nemci brez časopisov
Grafični delavci v ZRN v boju za skrajšanje dela
BONN — Zvezni kancler Kohl je včeraj obžaloval stavko v tiskarski industriji. Na tiskovni konferenci v Bonnu je vladni predstavnik za tisk Boe-ndseh izjavil, da kancler upa, da stavke niso zadnja beseda v mezdnem sporu med delodajalci in člani sindikata tiskarjev in papimičarjev, ki zahtevajo uvedbo 35-umega delovnega tedna ob nespremenjeni plači. Kancler Kohl je izrazil željo, kot je dejal Boenisch, da bi se sprti strani spet sešli in dosegli sporazum. Zaradi stavke grafičnih delavcev včeraj niso izšli časopisi v številnih delih Zvezne republike Nemčije. V nekaterih tiskarnah so natisnili samo majhno naklado časopisov.
Kot je izjavil predstavnik sindikata, je sledilo stavkovnemu pozivu skoraj 9000 tiskarjev, tako da se v 55 tiskarnah niso zavrtele časopisne rotacije. Včeraj so tiskarji začeli spet delati že v prvih zgodnjih izmenah. Predstavnik sindikata je označil stavkovno akcijo kot izraz solidarnosti in bojne pripravljenosti.	BOŽIDAR PAHOR
Evropski parlament za demokracijo v Čilu
STRASBOURG — Včeraj je evropski parlament soglasno odobril resolucijo, ki zahteva od čilske vlade, naj v teku tega leta razpiše svobodne volitve. Evropski parlamentarci v ta namen nadalje pozivajo vlade držav članic Evropske gospodarske skupnosti ter Združenih držav Amerike, naj pogojujejo svojo gospodarsko pomoč Čilu, ki se nahaja v globoki krizi, z zahtevo po spoštovanju človeških pravic.
Poziv evropskega parlamenta je medtem Pinochetov režim zavrnil. Zunanji minister Jai me del Valle je resolucijo opredelil za »obliko nedopustnega vmešavanja v čilske notranje zadeve«. V čilski prestolnici Santiago pa so prav te dni uvedli strožje omejitve za javna politična zborovanja.
Tudi Marchais korakal v povorki železarjev iz Lorene v Parizu
Moskvi godi pokornost socialističnih držav
PARIZ — Čez 40.000 železarjev iz Lorene in drugih prizadetih železarskih predelov Francije se je včeraj zgrnilo v Parizu na Trg Nation in nato v pohodu skozi Pariz demonstriralo voljo, da hočejo še naprej delati in živeti kot želez ar ji. Z gesli — ne sprejemamo vladnega načrta o omejevanju železarske proizvodnje, in lorenskim dvojnim križem, na katerem je bil križan delavec, se je po 14. uri začela pomikati reka demonstrantov proti poljanam pod Eifflovim stolpom, kjer je bil za 17. uro napovedan razhod.
Z 12 vlaki in več kot 300 avtobusi so dopotovali samo železarji iz Lorene s svojimi sindikalnimi zastavami in pretresljivo zahtevali svojo pravico. Različni politični pogledi na današnjo delavsko sindikalno manifestacijo so se odražali že na prvih straneh pariških časopisov, od katerih so eni poudarjali, da gre za pohod skozi Pariz in drugi da gre za pohod nad Pariz. Iz bojazni, da se ne bi ponovila razbijanja ih neredi, do kakršnih je prišlo zlasti pred Opero in po velikih bulvarjih ob podobni manifestaciji pred šestimi leti — samo takrat proti desničarski vladi — so smer pohoda odvrnili od velikih bulvarjev in proč od Elizejske palače. Vendar pa se je prav ob uri, ko je krenil sprevod s Trga Nation, na samih Elizejskih polja-
nah pojavil čuden strupen plin, podoben mestnemu plinu, zaradi česar so nekaj ljudi marali prepeljati v bolnišnico in začasno zapreti obratovanje dveh metroj-skih linij. Ugotovili so, da je šlo za sabotažo z nastavitvijo nekaterih steklenic tekočega plina. Da bi se sicer izognili nekontroliranim provokacijam levih skrajnežev izven sindikatov, so tokrat poleg tega, da je sprevod spremljalo okrog 5.000 policistov v civilu ali v ozadju, tudi sami sindikati poskrbeli za močno rediteljsko službo s 6.000 možmi. Vsekakor se je vsa manifestacija odvijala brez hujših incidentov.
Še v sredo je bil govor, da se bo med sindikalnimi voditelji sprevoda sicer udeležil generalni sekretar sindikata CGT Henri Krasucki, da pa se bo generalni sekretar KPF Georges Marchais tega raje vzdržal, da ne bi še bolj zaostril odnosov s socialisti v skupni vladi. Toda Marchais se je pojavil na čelu sprevoda in p>ožel velike ovacije delavcev.
Posebna delegacija 12 sindikalistov je zahtevala tudi, naj jo sprejme Mitterrand, vendar tej njihovi zahtevi ni ugodil. V Elizejski p>alači jih je namreč sprejel v njegovem imenu le podtajnik predsedništva republike.	*
B. POGAČNIK
MOSKVA — Sovjetski politični tednik Novoje vremja je z velikim poudarkom ponatisnil članek češkoslovaškega dnevnika Rude pravo, v katerem člankar piše o internacionali-stičnih obveznostih partij v socialističnih državah in o medsebojnih o-dnosih med temi državami. Pozornost sovjetskega časnika postane bolj razumljiva če povemo, da je češkoslovaški pisec članica podprl vsa tista stališča, ki so Moskvi zelo všeč in po katerih »bi se morale zgledovati tudi vse ostale socialistične dežele«.
V članku pa niso navedana le načelna stališča do vprašanja »enotne politike socialistične skupnosti«, do »internacionalnih obveznosti» itd., ampak izhaja iz njega zavračanje obtožb, da v nekaterih državah varšavskega bloka prihaja do gospodarskih težav zato, ker so slepo posnemale sovjetski gospodarski sistem (tu je meril predvsem na Poljsko in Romunijo). Prav tako pa zavrača tu-
di poskuse »diferenciranega pristopa« k politiki (s katero naj bi zahodne države le vnašale razdor v socialistični tabor) in tukaj povsem nedvoumno misli na Romunijo.
Rude pravo, in za njim Novoje vremja, nasprotno celo trdita, da lahko branijo majhne države (kajpak v sorazmerju do SZ) svoje nacionalne interese izključno v »sodelovanju z velikimi državami«. Za oba časopisa je torej dopustna le ena sama pot: tista pod vodstvom SZ.
D BEOGRAD — Jugoslovanske ladjedelnice bodo do konca leta kupcem iz SZ, Liberije, Barbadosa, Kitajske in Paname izročile 38 ladij, oziroma 11 več kot lani. S to prodajo bodo zaslužile 664 milijonov dolarjev, kar je za 240 milijonov več kot lani. Januarja so jugoslovanske ladjedelnice z izvozom zaslužile še 60 milijonov dolarjev.
Po presenetljivem roparskem podvigu v vili Abamelek v Rimu
Karabinjerji odkrili večji del ukradenih umetnin
Polkovnik karabinjerjev De Donno in minister za kulturne dobrine Gullotti pred najdenimi umetninami	(Telefoto AP)
RIM — Točka za karabinjerje (v nekem smislu tudi za tatove) in črna pika za sovjetske policaje, ki stražijo vilo Abamelek na Gianicolu, kjer je rezidenca sovjetskega veleposlanika. Točka za karabinjerje zato, ker so prav včeraj odkrili večji del februarja v tej vili ukradenih slik in tapet. (Točka, recimo, za tatove, ki so prelisičili stražnike in odnesli iz vile vse prej kot majhen tovor.) črna pika za sovjetske uslužbence, - odgovorne za varnost stvari in najbrž tudi ljudi, ki se v nevihtni noči sploh niso zavedli, da je po vsej verjetnosti pet oseb iz vile in preko parka odneslo nič manj kot 13 slik, pet goblenov in štiri preproge.
Svoje zmagoslavje so karabinjerji včeraj slavili na tiskovni konferenci, ko je njihov polkovnik De Donno (ob njem je bil tudi sodnik Santacroce) javnosti sporočil uspešnost njihove1 akcije, ki je z vso ostrino stekla takoj po 4. februarju, ko je v javnost prišla vest o tej zares predrzni tatvini, o kateri so preiskovalci želeli takoj razpršiti kakršen koli dvom, da bi imela politično obeležje in da ni bila nič drugega, kot delo specializirane skupine iz rimskega podzemlja.
Izmed 13 ukradenih slik so jih doslej našli devet, se pravi, da so štiri še nekje v Rimu. Iz rok tatov so »izpulili« tudi vse stenske in talne preproge. Ta
uspeh ni naključen, čeprav ne izključujejo, da so imeli pri svojem delu karabinjerji kanček sreče. Uspeh je predvsem posledica hitrega ukrepanja in številnih hišnih preiskav, zaradi katerih so se tatovi umetnin čutili obkoljene in so se hitro znebili »obremenilnih dokazov«. s tem, da so jih naložili na (ukradeni) kombi in jih odpeljali proč od svojih bivališč, če je specializirani oddelek za iskanje ukradenih umetnin prišel tako daleč, bo najbrž res, da do tatov nima več daleč.
V rezidenci sovjetskega veleposlanika na Gianicolu obešene slike so iz 18. in 19. stoletja in pripadajo italijanski šoli, preproge pa so orientalskega izvora in sodijo v čas Petra Velikega. Večji del umetnin je prišlo iz leningrajskega Ermitaža.
Tokratna najdba ukradenih umetnin v Rimu ni prvi in niti osamljeni primer. Svoj čas so z italijansko pomočjo našli v budimpeštanskem muzeju ukradena olja, kakor tudi predmete ukradene v stolnici Pieve del Sacco in v skladišču etruščanskih arheoloških najdb.
Če upoštevamo, da so karabinjerji imeli opravka z veliko bolj premeteno skupino kot pa so, denimo, razpečevalci mamil (čeprav tudi teh ne gre podcenjevati), je uspeh toliko več vreden.
PSI za razvoj kmetijstva
ČEDAD — Krajevna sekcija PSI je priredila javno razpravo o možnostih gospodarskega razvoja Nadiških dolin.
Župan občine Špeter Slovenov Giuseppe Marinig je na sestanku dejal, da je bilo kmetijstvo na tem območju svoj čas zelo razvito in da so posebno z jabolki in kostanji zalagali vso videmsko pokrajino.
»Industrijski razvoj je postopoma odpravil kmetijske dejavnosti. Vendar pa sedanja gospodarska in družbena kriza narekuje povratek k nekaterim kulturam in zlasti k pridelovanju sadja, za katerega v Nadiških dolinah obstajajo ugodni klimatski pogoji,« je dejal župan Marinig in predlagal, naj bi v tej dejavnosti zaposlili predvsem mladino, kar bi po eni strani zagotavljajo zaposlovanje, po drugi strani pa bi preprečevalo njeno izseljevanje.
Deželni socialistični svetovalec Ferruccio Saro pa je dejal, da bi s kmetijsko rastjo lahko preprečili sociogospodarski propad deželice pod Matajurjem.
»Resno se moramo lotiti pogozdovanja. Že res, da imamo dokajšnje gozdno bogastvo, vendar ga, kljub povpraševanju naše industrije po lesu, slabo izkoriščamo,« je dejal deželni svetovalec PSI Saro. Predlagal je komasacijo zemlje, namakanje in izgradnjo takšnih infrastruktur, ki bodo izboljšale kmetijski donos.
»Če ne bomo hitro ukrepali v korist kmetijstva, bomo povzročili nadaljnjo in morda nepopravljivo škodo gospodarstvu in zaposlovanju v teh krajih,« je ob koncu dejal Saro.
PRI proti Beneškim Slovencem
ŠPETER SLOVENOV — »Ne zaščitnemu zakonu za Slovence videmske pokrajine«. To je naslov predavanja, ki ga bo imel jutri ob 20. uri v špetrski občinski dvorani poslanec PRI Carlo di Re. Republikanskega predstavnika, ki se je že večkrat izrekel proti temu, da bi v globalni zakon vključil tudi prebivalce Nadiških dolin, je povabilo društvo Steliini iz Klodiča.
Člani društva, ki si že več let prizadevajo z vsemi močmi in predvsem z zunanjo podporo, da bi dokazali, da tu ni Slovencev, če pa so, pa nočejo nobene zaščite, hočejo utišati vsak nasprotni glas.
Kdor želi poseči v razpravo, piše namreč na plakatih, mora nekaj dni Prej vložiti pismeno prošnjo. Prišel pa bo do besede, le če bo dovolj časa.

Celoten nakup v
uri
Ugoden tedenski nakup v supermarketu Altura: pet tisoč! različnih artiklov po cenah supersupermarketa.
»Colombella pasquale« 700 g 2.850
Glasbena akademija v Špetru
ŠPETER SLOVENOV — V nedeljo popoldne s pričetkom ob 16. uri bo v tukajšnji občinski dvorani zanimiva prireditev. Glasbena šola iz Petjaga, ki jo vodi prof. Nino Specogna, prireja namreč pomladni koncert, na katerem bodo prvič sodelovali gojenci glasbenih šol iz Petjaga, Kanalske doline, Tolmina in Trsta.
Na koncertu bodo gojenci različne starosti in stopnje glasbene izobrazbe nastopili s skladbami klasične in ljudske glasbe za klavir, kitaro, flavto in harmoniko.
#	Kava Splendid — Moka 400 g s popustom 3.780 S Brandy Renò Briand steklenica 70 cl 4.450
#	Moka »00« 1 kg 480
#	10 jajc 60/65 g 1.490
O Testenine »Nidi d'oro« Buitoni 250 g 730
Pripombe deželne CGIL o časnikarskem poročanju
VIDEM — Deželno vodstvo CGIL je preučilo obnašanje sredstev množičnega obveščanja do nekaterih v sindikalnem pogledu pomembnih dogodkov. Sindikat se zavzema za poklicen pristop k obdelavi novice, za njeno sprotno, neprekinjeno in objektivno objavljanje. Takšno gledanje velja tako za tisk kot za radiotelevizijo.
Večji del sredstev množičnega obveščanja se ravna po zgoraj omenjenih pravilih igre, nekateri pa ta pravila kršijo. Tako je v gradivu deželnega odbora CGIL o tem vprašanju kot slab primer naveden nek videmski dnev-S.1 ...ki ie> denimo, na skritem mestu priobčil vest o Lamovem zborovanju v lržiču, medtem ko mu je Corriere della Sera dokazal prostor na prvi strani.
Taisti videmski dnevnik niti z eno samo vrstico ni omenil tristranske ?yrovne manifestacije v Ljubljani, na kateri so sodelovali tudi vsi trije ita-hjanski sindikati, medtem ko je RAI posvetila dogodku dve minuti dolg, z govornim delom opremljen filmski zapis.
_ V tem pogledu se od videmskega dnevnika dosti ne oddaljuje podružnica beneškega dnevnika v Vidmu.
Po ugotovitvah CGIL je nadalje presenetljivo, da Vita cattolica ne sledi • urlanski Cerkvi v njenih odprtih stališčih glede družbene preobrazbe, obnove Po potresu, mirovnih prizadevanj in občutljivosti za vprašanja manjšin, problemih, ki se ne zrcalijo na straneh tega katoliškega lista.
S tem pa seznama dezinformacij niso še sklenili, ampak ga bodo spo-Polnili in zadevo osvetlili na odprtem srečanju z vsemi družbenimi osebki.
V Venetu in Furlaniji
Odkrili prekupčevalce ukradenih avtomobilov
TRST — Tolpa petih prekupče z ukradenimi avtomobili, ki j« ala večinoma v Furlaniji in v ci Trevisa, je po dvomesečni pi 1 Padla v roke pravice. Akc: ?° i° izpeljali policijski agepti c izžele in iz Padove pod vck odne policije, je stekla v četrt ‘Jpci, le malo pa je manjkalo, m tragično končala.
4,"*ed aretacijo enega od obtožencev, ao-letnega Giuseppeja Foltrana, v Co-bcglianu je namreč prišlo do oboro-enega spopada med osumljencem in
Policijo.
Ko je osumljenec, ki je prispel s vojim golfom pred hišo Foltrana, uvi-’ da je policija izsledila njegovega Pajdaša, je z noro vzvratno vožnjo zbe-al pred policijskimi agenti, ki so ga ni medtem prepoznali, obenem pa kori okno dvakrat s pištolo ustrelil Proti enemu od policistov. Le ta se J® hipoma vrgel na tla in odgovoril na ogenj (avtomobil je bil takrat v azdalji približno desetih metrov) : nekajkrat je ustrelil proti gumam avto-5-, a, a jih je zgrešil, tako da je kJkovec lahko pobegnil. Policisti ga °utlej še vedno iščejo.
,. V mrežo policije so se isto noč uje-h Poleg Foltrana, še drugi štirje pre-
kupčevalci, in sicer 39-letni Gianni Crivellare iz Tolmeča, 38-letni Giacomo Fuson iz Conegliana (TV), 64-letni Alberico Zanin prav tako iz Conegliana in 30-letni G aldino Del Piano iz Tricesima. Poleg njih sta pri protizakonitem trgovanju sodelovala še dva nemška državljana, 32-letni Johann Amann in 34-letni Josef Offinger, ki sta že nekaj časa v zaporu v Stuttgartu, oziroma Ulmu.
Tolpa se je poslužila dokaj iznajdljivega načina prekupčevanja. Za približno 600 do »00 tisoč lir je kupovala karambolirane ali hudo poškodovane avtomobile srednje kubature (fiat ritmo, golf in renault), ki pa so imeli še veljavne registrske tablice, prometne knjižice in oštevilčena ogrodja. Iz severne Italije in iz Nemčije je nato dobivala ukradene avtomobile in jih opremila s evidenčnimi tablicami in prometnimi knjižicami poškodovanih avtov, ter jih nato za čedne vsote (treh, štirih milijonov lir) preprodajala. Omeniti je treba namreč, da se večina aretiranih ukvarja s trgovanjem in prodajo avtomobilov.
Med četrtkovo akcijo so policisti odkrili in zaplenili deset »prenovljenih« avtomobilov, skoraj sto prometnih knjižic in več kot dvajset registrskih tablic karamboliranih avtomobilov.
mm
•	Sir Fontina
»La Montanara« Galbani 10 d kg 740______________
•	Prepelice 1 kg 7.550
•	Pegatke 1 kg 4,550
•	Tortellini 500 g 2.400
S Grah Iglo 1 kg, vrečka 2.100_____________
•	Vino Rosatello Ruffino steklenica 175 cl
3.600____________________
•	Pinot di Pinot Gancio steklenica 70 cl 3.100
S Pomaranče Tarocco 1. vrste »Joselito« 1 kg 990
•	Banane 1 kg 2.150
•	Svetlo pivo Forst
ploč. 33 cl 550__________
•	Pečen pršut
10 d kg 790______________
•	Coca Cola — Fanta Sprite — 1,5 I 1.490
•	Sir Grana Padano, konf. kosi 300 g ca.
10 dkg 1.320
•	Puranova stegna 1 kg 2.600
Altura je v Ul. Alpi Giulie nad Trbiško cesto na klancu proti Ulici Flavia. Veliko parkirišče.
Telefon 870333.
Avtobus št. 48.
Vidiš?
Supermarket Altura ni dulec

Podpredsednik Confindustrie Patrucco pozval k tršemu nastopu do komunistov
Tolmačiti preteklost, vplivati na sedanjost, hoteti prihodnost : pod tem geslom se je včeraj odvtl v tržaškem Avditoriju občni zbor združenja industrijcev Associazione degli industriali, ki sta se ga udeležila tudi podpredsednik Confindustrie Patrucco in minister za industrijo Altissimo.
Skupščina se je začela ob bučni demonstraciji bolnišniških uslužbencev, ki so razpeli velik rdeč transparent z dvojezičnim napisom, in brezposelnih delavk tovarne Calza Bloch ter njihovih kolegic iz predilnice FTA (Filatura di Trieste & Allessano), ki so na prepihu. Minister Altissimo je sprejel delegacijo sindikalistov, ki so ga pozvali, naj se v Rimu zavzame za pravičnejšo politiko do tukajšnje družbenogospodarske stvarnosti.
Po pozdravnih nagovorih tržaškega župana Richettija in predsednika Deželne zveze industrijcev Cogola je predsednik tržaških industrijcev Federico Pacorini v svojem poročilu naglasil nujo po ohranitvi deželne enotnosti ; slednjo spravljajo v nevarnost razni osebni odkloni, je dejal, ne pa razlike etnične, kulturne ali gospodarske narave, ki deželno stvarnost lahko samo bogatijo. Zavzel se je za dejansko socioekonom sko uravnovešenje Furlanije - Julijske krajine, obžaloval pa, da zakon 70 temu namenja preskromna sredstva. Bodočnost Trsta vidi Pacorini v razcvetu luke, industrije, znanstveno - tehnoloških raziskav in terciarnih dejavnosti. Termoelektrar-
no na premog pri Orehu in premogovno luko na območju bivšega obrata BISSO je po njegovem nujno treba uresničiti, dalje je potrebno razviti navtični turizem in seveda nove industrijske pobude, za kar pa potrebujejo podjetniki zajetnih finančnih prispevkov na račun kapitala, brez katerih naj bi ustrezne naložbe ne bile mogoče. Polemično je dodal, da v vodstvu ustanove EZIT industrijci nimajo primernega zastopstva.
Pacorini je nadalje izrazil zanimanje za nove oblike gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, o katerih je bil govor med obiskom podtajnika za zunanje zadeve Fioréta v Beogradu in Sloveniji, obenem pa je naglasil, da jugoslovanski ukrep o omejitvi poslov po avtonomnih računih na 15 odst. vrednosti splošne blagovne izmenjave ni spodbuden za tukajšnje operaterje.
Pacorini je njed branjem poročila zaprosil ministra Altissima, naj bi podrobneje obrazložil vsebino in naravo svojega zakonskega o-snutka v korist Trsta. Minister je res spregovoril, o osnutku pa niti besedice : »Dokler ne bom zagotovo vedel, da lahko sprejeto obvezo zares spoštujem, o tem nočem govoriti.« In tako je tisti, od katerega so zborovalci morda največ pričakovali, najmanj povedal. Govoril je o tem, kako Italija ne doteka tehnološkega razvoja, poudaril nujo po pravi industrijski politiki in potrebo po povratku k sistemu klasične demokracije z jasno opredeljenima ve-
čino in opozicijo, ki da edina lahko zagotovi državi stabilnost.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je nanizal finančne ukrepe Dežele v korist podjetij in ponovil zahtevo po pristopu Furlanije - Julijske krajine k Evropskemu razvojnemu skladu.
Podpredsednik Confindustrie Carlo Patrucco pa je ob zagovarjanju vladnega dekreta o premični lestvici dejal, da je ta pravzaprav še preblag in pozval večino, naj bo do KPI enako trda kot je trda komunistična o-pozicija. Zavzel se je za nov postopek industrializacije na podlagi politike dohodkov, ki naj denar preusmeri iz potrošnje v investicije, pozval vlado, naj odpre vrata tujemu kapitalu in zaželel, da bi se Italija tudi dejansko ne samo »statistično«, vključila v sistem zahodne demokracije. (dg)
•	Za zaključek ciklusa sovjetskega filma, ki ga je priredilo Združenje Italija - ZSSR, bodo v ponedeljek v Cappelli Underground predvajali film »Pokliči me v svetlo daljavo« režiserja G. Lavrova in S. Ljubšina.
•	Tržaška izpostava banke Credito Italiano zaradi sindikalnega protesta ni poslovala za občinstvo v dneh
2.,	3. in 4. aprila. Tržaški prefekt je zato za 15 dni (do 20. aprila) podaljšal konvencionalne in legalne roke, ki so zapadli v omenjenih in v naslednjih petih dneh.
Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta
Na pokrajini so se za las izognili komisarski upravi
Pokrajinski svet se je na četrtkovi seji za las izognil imenovanju izrednega komisarja in tako preprečil razpust skupščine. S pičlo večino glasov (11 proti 10) je namreč svet odobril triletni finančni načrt, ki ga odbor iz nepojasnjenih razlogov svoj čas ni uvrstil v proračun za tekoče leto in tako prisilil deželno nadzorno komisijo, da je zavrnila vso proračunsko dokumentacijo in jo spet 'predala v oceno svetu. S priporočilom, da jo mora čimprej odobriti, v nasprotnem primeru bo prefekt primoran imenovati komisarja »ad aeta«.
Zaradi odsotnosti demokristjanske-ga svetovalca Poillucčija se je v četrtek zvečer odbor znašel v velikih težavah, saj je razpolagal le z desetimi glasovi (KD, PSI, PSDI, SSk in PRI), isto kot opozicija (MSI, KPI in Tržaško gibanje), ki se je že izrekla proti dokumentu. Odločilna je bila zato »pomoč«, ki jo je koaliciji nudil načelnik listarske skupine Ca-vicchioli. Slednji je namreč po dogovoru s predstavniki večine glasoval za triletni načrt, njegovi kolegi pa so se, podobno kot pri proračunu, vzdržali. Cavicchioli je to svoje stališče označil kot zgolj tehnično potezo, ki je imela za cilj preprečiti nadaljnje »životarjenje« manjšinske koalicije. Takoj po odobritvi tega načrta je namreč skupščina ratificirala odstop predsednika Claricija in pokrajinskega odbora.
Še pred tem je tekla beseda o treh pomembnih sklepih, ki pa so zaradi nesoglasij znotraj koalicije spet romali v pristojne komisije. Sklepi so za-
devali bodočnost komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, uporabo zemljišča ob nekdanji ladjedelnici »Alto Adriatico« v Miljah in ureditev pešpoti po kraški pokrajini, iz devinsko - nabrežinske občine do Glinščice. Oceno teh sklepov, ki so za sedaj samo namenjali določene vsote denarja za izdelavo študij o treh načrtih, so pokrajinski svetovalci odložili na kasnejši datum in poverili nalogo pristojnim svetovalskim komisijam, da poglobijo ta vprašanja. S tem se ni strinjal predsednik Clarici, ki je glasoval proti odložitvi razprave, a je ostal v manjšini.
O ureditvi pešpoti po kraških obronkih se na pokrajinski ravni govori že precej časa, kot za pošpot po obali, od Miramara do Devina, pa je doslej ostalo vse samo pri besedah. Odbornik za okolje Sbisà je v osnutku sklepa napisal, da je tržaška občina že pokazala zanimanje za to pobudo, pogovori okrog tega vprašanja pa so že v teku z devinsko - nabrežinsko upravo.
•	Tržaška občina sporoča, da v petek, 21. apri’a, zapade rok za predložitev prošenj za sprejem v poletne kolonije. Vse informacije v zvezi s tem nudijo na občini (tel. 7368 notr. številka 642).
•	Pokrajinski odbornik za skrbstvo Cannone je izrazil zadovoljstvo nad delom zadruge »Franco Basaglia«, ki povezuje skupino mladih telesno prizadetih ljudi. Zadruga je prav pred kratkim praznovala desetletnico delovanja.
Številni šolski izleti
KPI o Deželnem zdravstvenem načrtu
liceja »France Prešeren«
Drevi se bo vrnila v Trst skupina nad 80 dijakov prvih razredov znanstvenega in klasičnega liceja »Prešeren«, ki je v četrtek skupaj z ravnateljico šole in nekaterimi profesorji odpotovala na tridnevni šolski izlet na otok Elbo in v Pi so. Dijaki so si včeraj ogledali otok in njegove zanimivosti, danes, med potovanjem, pa se bodo ustavili v Pisi in izkoristili priložnost za ogled znamenitosti mesta.
Licej »Prešeren« je priredil pred tem še dva druga šolska izleta. O izletu v Rim, kjer so si med drugim ogledali parlament in prisostvovali avdienci papeža Janeza Pavla II. smo že poročali. Poleg tega je bila skupina 50 dijakov konec preteklega meseca na izletu v Avstriji, in sicer v Celovcu in na Dunaju.
V Celovcu so naši dijaki obiskali celovško slovensko gimnazijo, kjer so predstavili koroškim vrstnikom svoje delovanje, med razpravo z zastopstvom tamkajšnjih dijakov pa so se dotaknili tudi žgočih vprašanj, s katerimi se ta čas srečujeta obe manjšinski skupnosti.
Nadvse zanimiv je bil tudi obisk pri Mohorjevi družbi, kjer so jih predstavniki družbe lepo sprejeli, jih seznanili z udejstvovanjem ustanove, ob koncu pa so naši dijaki prejeli tudi lep knjižni dar.
Na Dunaju so si nato ogledali mesto, med drugim obiskali dunajsko u-niverzo, na kateri je študiralo ničko-
liko znamenitih slovenskih mož, bili pa so tudi v gosteh Kluba slovenskih visokošolcev, kjer so se v prijetnem vzdušju porazgovorili s študenti kot ljudje, ki se v svojem mladem življenju srečujejo s podobnimi problemi.
Sezona izletov liceja »Prešeren« se bo zaključila prihodnji teden, ko bo skupina dijakov odšla na izlet v Anglijo.
Stalno gledališče v Trstu
končalo turnejo po Jugoslaviji
Po uspešnem gostovanju lutkovne predstave »11 mondo della Luna«, s katero je tržaško Stalno gledališče obiskalo prejšnji mesec istrsko obalo, se je te dni zaključila tudi turneja predstave »Il pianeta indecente« tržaškega pisatelja Renza Rosscč. S tem delom je tržaško gledališče v okviru kulturnih izmenjav med gledališkimi ustanovami iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške, gostovalo v gledališču »Ivan Zajc« na Reki, v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu in v ljubljanski Drami. Povsod so tržaški gledališčniki želi uspeh, še posebno pa v Zagrebu, kjer so poskrbeli za simultano prevajanje.
Nesprejemljivo obnavljanje starih izbir
Zastopniki KPI v deželnem svetu so po daljši razpravi zbrali dovolj gradiva o Deželnem zdravstvenem načrtu, ki ga je odbornik za zdravstvo Renzulli konec februarja izročil članom deželnega odbora, da so sklicali tiskovno konferenco in na njej pojasnili svoja stališča do' omenjenega dokumenta. Res je sicer, da bo načrt formalno predložen deželnemu svetu in torej tudi opozicijskim silam komaj proti jeseni, prav tako pa je res, da je iz neuradnih krogov prišla že vrsta informacij o njem, ki so močno vzburile javno mnenje in politične sile prisilile k sprejemu stališč, še preden je sanitarni načrt formalno in v celoti prišel v javnost.
Komunisti v prvi vrsti ugotavljajo, da podatki, s katerimi doslej razpolagajo kažejo, da gre v bistvu za obnovo starega sanitarnega načrta, ki ga je junija 1980 predložil bivši deželni odbornik za zdravstvo Antonini. Iz njega izhaja močno nasprotje med konceptom programiranja, ki ga navdihuje močna potreba po racionalizaciji zdravstvene oskrbe, in med sanitarno- politiko v praksi, ki se nikakor ni spremenila in še vedno vztraja pri starih izbirah, slonečih na središčni vlogi bolnišnic pri zaščiti zdravja. Konkretni primeri take politike so na primer odprtje novih bolnišnic v Krminu, Palmanovi in Tržiču, razširitve bolnišnic v Latisani, Pordenonu, Vidmu in v Gorici ter dozidava katinarskega kompleksa. Ne gre sicer posploševati, vendar je treba reči, da nekatere od teh struktur gredo popolnoma mimo kakršnegakoli koncepta razumnega upravljanja zdravstva. V ta okvir pa komunisti prištevajo še narazumljive odločitve deželnih odborov, ki so pod vodstvom KD uporabili javna sredstva za razširitev zasebne bolnišnične strukture »Fatebenefrateili« v Gorici, čeprav je bilo število bolniških postelj v tem mestu več kot zadovoljivo.
V Renzullijevem zdravstvenem načrtu je predvidena ukinitev tri tisoč bolniških postelj v sedanjih bolnišničnih strukturah v deželi, povrhu pa- še nadaljnjih dva
tisoč na področju psihiatrične oskrbe. Žal pa je taka politika skladna le z zahtevo po krčenju izdatkov za zdravstvo, ne predvideva pa nujne vzporedne vzpostavitve mreže zdravstvene oskrbe na teritoriju in še manj vmesnih služb in struktur med bolnišnično nego in nego na domu. Pri tem jo nujno poudariti, da bi to področje moral urejevati načrt za socialno pomoč, o katerem pa doslej ni ne duha ne sluha. Ostareli, handikapdrani in vsi tisti bolniki, ki niso zmožni samostojne oskrbe, ostajajo tako po odpustitvi iz bolnišnice prepuščeni zasebnim ustanovam in zavodom, kjer se za njimi ponavadi izgubi sled in kjer ni nobenega družbenega nadzora nad njihovo usodo. Težko si je zato predstavljati, zlasti v naši deželi, ki jo označuje visok delež ostarelega prebivalstva, da bi kar rtako ukinjali bolnišnična ležišča, ne da bi prej zagotovili sredstva in osebje, s katerimi bi občine lahko poskrbele za ustrezne pomožne socialno-zdravstvene službe na teritoriju. Komunisti zato opozarjajo, da je treba dobro premisliti, kadar gre za ukinitev nekaterih bolnišnic (na primer tistih v Krminu in Gradežu), ki bi s primerno reorganizacijo lahko še naprej opravljale svojo vlogo. Podobno velja za napovedano ukinitev kardiokirurškega oddelka v tržaški bolnišnici, ki mu komunisti odločno nasprotujejo in predlagajo, da bi ga raje uporabili tudi za pediatrične potrebe, namesto da bi tak oddelek na novo ustanovili v otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Za konec pa so člani deželnega komiteja KPI Mar-tone, Balbijeva in Pesato na tiskovni konferenci napovedali tudi zadržanje svoje stranke pri bližnjem sprejemanju bilanc Krajevnih zdravstvenih ustanov, kjer bodo odločno v opoziciji, ne toliko zaradi finančnega upravljanja, kolikor zapadi polpžaja, v katerem se te ustanove nahajajo zaradi vladnih izbir, ki jim povsem onemogočajo aktivno posegati v zdravstveno politiko.
(vb)
Pogovor z ravnateljico italijanskega učiteljišča Aporti
»Oproščam se za žalitve v Športni palači«
»Obžalujem, da je prišlo do incidenta v športni palači med našo žensko rokometno ekipo in ekipo zavoda Zois in se v imenu svojih dijakinj oproščam slovenskim dijakinjam za žalitve, ki so jih bile deležne.« To so bile prve besede, ki jih je izrekla namestnica ravnatelja italijanskega učiteljišča Ferrante Aporti prof. Maria Polo, potem ko je izvedela za dogodek, o katerem smo pred dnevi poročali na prvi strani našega dnevnika.
»O žalitvah sploh nisem bila obveščena,« je dejala. »Pogovorila sem se s profesorjem, ki je sledil tisti tekmi; povedal je, da je bilo tam vse v redu, incidentov pa sploh ni omenil,« je še dodala.
Prof. Polo, ki vodi tržaško sekcijo učiteljišča Aporti (šola ima sedež v Saoileju) je nadalje ožigosala dogo-deg kot totalno nekulturno dejan je : »Tu pri nas je nadvse potrebno omikano sožitje med skupnostima, ne pa taki izpadi. Sama sem imela že več stikov s slovenskimi kolegi, in moram reči, da so bili vedno na zelo kulturnem nivoju.«
Ravnateljico smo vprašali, kaj je
doslej naredila šola, da bi seznanila dijakinje, bodoče učiteljice in vzgojiteljice, s problematiko naše narod nostne skupnosti.
»Po valu demonstracij proti »bilin-gvizmu« izpred dveh let je priredila šola vrsto srečanj z zgodovinarji in drugimi univerzitetnimi izvedenci, da bi našim dijakom osvetlili zgodovino teh krajev, zato da bi razumeli pomen medsebojnega sožitja, brez sporov in razdvajanj. Tudi v lanskem šolskem letu smo o tem govorili, letos pa so dijaki o tem razpravljali s profesorji po razredih.«
Zakaj pa je lahko kljub temu prišlo do takega izbruha?
»Šola je le ena od tolikih »informacijskih agencij«, ki informirajo mia de, a očitno nima tiste učinkovitosti, ki bi jo morala imeti. Poleg šole dobivajo mladi informacije tudi iz drugih virov, drugih kanalov.«
A sola ni le center, kjer mladina dobiva določene informacije. Poleg tega, da nudi informacije, bi morala šola, še posebej tak tip šole, kot je učiteljišče, tudi formirati mladino...
»Pri petnajstih, šestnajstih, sedem-
najstih letih je težko določene stvari razumeti. Naloga šole je prav v tem, da pripravi mladino do razumevanja določenih aspektov, določenih stvari.«
Šola Aporti šteje letos 367 vpisanih, ki so porazdeljeni v dvajsetih razredih. Ravnateljica prof. Polo nam je povedala, da ni bilo doslej na šoli slišati takih izrazov, kot so odmevali v Športni palači.
»To se na naši šoli še ni pripetilo, pa čeprav obiskuje učiteljišče Aporti tudi nekaj dijakinj slovenskega etničnega izvora. Le te razumejo sloven ščino; večina od njih se pogovarja doma v slovenskem jeziku. Do njih niso bile druge dijakinje nikoli nestrpne. In tudi, ko je profesorica gla sbene vzgoje vadila dijakinje pri petju znane božične pesmi »Sveta noč« v štirih jezikih — italijanščini, nemščini, angleščini in v slovenščini — so jo naše dijakinje mirno zapele,« je zaključila pogovor prof. Polo.
• Zaradi pripravljalnih del za prireditev »Cvetje Alpe - Adria« bo od srede, 18. aprila, dvorišče Grada sv. Justa zaprto za avtomobilski promet.
PSI za ohranitev kardiokirurškega oddelka
Pokrajinsko tajništvo PSI je zavzelo stališče glede nameravanega zaprtja kardiokirurškega oddelka v tržaški bolnišnici, ki ga je v nekaterih izjavah anticipiral deželni odbornik za zdravstvo socialist Renzulli.
Po mnenju tržaških socialistov je treba vsekakor ohraniti pri življenju ta oddelek, ki jé neobhodno potreben za mesto in njegove potrebe. Po mnenju tržaške socialistične federacije so protesti srčnih bolnikov in prebivalstva glede odbornikovih izjav popolnoma utemeljeni, zaradi česar bo vodstvo stranke posredovalo pri Renzulliju za rešitev tega vprašanja.
Priročnik Evropskega patentnega urada
Kaj je patent, naši bralci menda vedo: to je z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo. Zgodovina Slovencev je pokazala, da je iz naših vrst prišlo veliko izumiteljev, pa tudi danes jih še imamo in nekaj takih je tudi v zamejstvu. Zato ne bo napak, če opozorimo, da je Evropski patentni urad (ustanovljen z Munchen-sko konvencijo leta 1973) izdal priročnik z nadrobnimi navodili, kaj treba izumitelju storiti, da pridobi evropski patent. Priročnik je tudi v italijanščini, zaenkrat ga je mogoče dobiti pri zvezi industrijcev v Rimu (Confindustria — Direzione centrale rapporti economici, Viale Astronomia 30).
Drevi na Proseku in Kontovelu občna zbora zadružnih gostiln
Na Proseku in na Kontovelu bosta danes zvečer dva redna občna zbora. Ob 20. uri se bodo v lastnih prostorih sestali člani društvene gostilne Prosek, pol ure kasneje pa na Kontovelu člani domačega gospodarskega društva. Na občnih zborih, poleg poročil upravnih in nadzornih odborov kot predvidevata društvena statuta teh dveh naših zadružnih gostinskih obratov z dolgoletnim poslovanjem (na Kontovelu so društvo ustanovili leta 1900, na Proseku pa leta 1905) bodo na vrsti tudi volitve. Prisotni člani bodo namreč izvolili oba upravna in nadzorna odbora ter odobrili obračun za poslovno leto 1983. (BR)
Bodo ostali naši učenci in dijaki brez učbenikov?
V
Ze tri mesece zaprto skladišče Uprave slovenskih šolskih knjig
Vprašanje prodaje slovenskih učbenikov, za katero skrbi Uprava slovenskih šolskih knjig pri Sv. Jakobu, je še vedno na mrtvi točki. Urad Uprave v šolskem poslopju v Ul. Frausin je že več kot tri mesece zaprt: 3. januarja letos je namreč občinska u-prava poslala ravnateljstvu nižje srednje šole »Ivan Cankar« (slednja »upravlja« prodajo knjig, ki jih izdaja Deželno šolsko skrbništvo) pismo, v katerem je opozorilo, da je skladišče knjig »hudo nevarno«. V bistvu je občina s pismom prepovedala uporabo prostora, ker so se začela udirati tla skladišča knjig. V pismu je bilo še napisano »naj ravnateljstvo dobi druge prostore za Upravo šolskih knjig«.
Z zaprtjem urada — skladišča obstaja nevarnost, da se bodo znašli v začetku prihodnjega šolskega leta slovenski učenci in dijaki kar na lepem brez šolskih knjig. Knjig Deželnega šolskega skrbništva namreč ne morejo prodajati v knjigarnah; dijaki in učenci jih lahko dobijo le v uradu pri Sv. Jakobu. Če bo urad še naprej zaprt, se bodo znašle naše šole ob začetku prihodnjega šolskega leta v hudih škripcih.
Ravnateljica nižje srednje šole »Cankar« je že pred časom opozorila pristojne oblasti na nevzdržno stanje, a vse doslej ni prejela nobene-
ga odgovora. Poslala je tudi dve prošnji, da bi odstranili iz skladišča tiste knjige, ki jih že vrsto let ne uporabljajo več na naših šolah (nekatere so še iz leta 1945) in druge že zastarele knjige. Na ta način bi pridobili nekaj prostora za druge knjige. Tudi ti dve prošnji sta naleteli na gluha ušesa.
Ob vsem tem se že spet porajata dve vprašanji. Prva zadeva možnost, da bi na eni od drugih naših šol dobili primeren prostor za Urad slovenskih šolskih knjig, tako da bi začeli na tej šoli prodajati knjige deželnega šolskega skrbništva. Ne gre namreč pozabiti, da je bila Uprava dodeljena ravnateljstvu šentjakobske nižje srednje šole leta 1965, potem ko je vladni komisariat predal tržaškemu šolskemu skrbništvu skrb za slovenske šolske knjige, kar brez posebnih procedur, in da je opravljalo ravnateljstvo vsa ta leta to dodatno delo ob drugem normalnem delu.
Z druge strani pa bi lahko del knjig prenesli na eno od slovenskih šol na Goriškem, da bi imeli tudi na Goriškem slovenski učenci in dijaki slovenske knjige pri roki. Doslej so morali namreč tudi Goričani po te knjige v Trst, kar je predstavljalo zanje seveda veliko nevšečnost in izgubo časa.
O teh dveh predlogih bi morali pri-
stojni organi na deželnem šolskem skrbništvu čimprej razmisliti in u-krepati, sicer se bo znašla naša šola v začetku prihodnjega leta v kla vrnem položaju: brez šolskih knjig in učbenikov.
Nadaljujejo se sekcijski kongresi PSI
V naši pokrajini se v teh dneh odvijajo sekcijski kongresi PSI, na katerih med drugim volijo kandidate za deželni kongres, ki bo v Vidmu 5. in 6. maja. Prihodnji teden bodo tako na programu kongresi de-vinsko-nabrežinske sekcije (v torek, 17. t.m. ob 20. uri v Nabrežini) in vzhodnokraške sekcije (isti dan ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah), socialisti iz dolinske občine pa se bodo zbrali v sredo, 18. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bol juncu.
• Medobčinsko prevozno podjetje obvešča upokojence ACEGA - ACT, da bodo od 19. aprila dalje od 8. do 13. ure na razpolago pri vratarnici v Ul. Bellini l/d modeli 101 za leto 1983.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI z.zn.j.
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju danes, 14. aprila 1984 ob 8. uri in v drugem sklicanju
JUTRI, 15. APRILA 1984
ob 9.30 v dvorani SKD IGO GRUDEN, Nabrežina št. 89 s sledečim
DNEVNIM REDOM
1)	Poročilo upravnega sveta;
2)	Poročilo nadzornega odbora;
3)	Razprava in odobritev obračuna na dan 31. decembra 1983, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta;
4)	Ostavka upravnega sveta;
5)	Določitev števila članov upravnega sveta;
6)	Volitve upravnega sveta;
7)	Določitev višine dodatnega prispevka za nove člane;
8)	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim zavezancem;
9)	Odobritev nakupa 20 delnic ICCREA;
10) Slučajnosti.
člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnici in posojilnice.
Ker se predvideva, da se prvega sklicanja ne bo udeležilo zadostno število članov, Vas vabimo, da se gotovo udeležite občnega zbora v drugem sklicanju, t.j. JUTRI, 15. aprila 1984, ob 9.30.
UPRAVNI SVET
Cvetje Alpe Jadran - Pomlad v Trstu Mladinski zbor Glasbene matice
bo gostil nizozemske vrstnike
1»B
Kdor se v teh dneh sprehaja, ali Pa hodi po opravkih po ulicah središča mesta, je prav gotovo opazil delavce, ki hitijo z gradnjo okroglih obzidij, čemu bodo ti okrogli prostori, ali bazeni služfi, se je prav gotovo marsikdo vprašal?
Gre za nekakšne ovalne grede, ki bodo služile organizatorjem razsta-ve »Cvetje Alpe - Jadran - Pomlad v Trstu«, da vsadijjo vanje razno cvetje in tako olepšajo in okrasijo Trst in njegovo predmestje v času, ko bo °o,21. aprila do 6. maja ta pomembna prireditev, ki spada v številne pobude delovne skupnosti dežel, regij in republik vzhodnoalpskega območja in Pri kateri bodo udeležena naslednja •pesta: Ljubljana, Zagreb, Trst, Videm, Gorica, Gradec, Bočen, Lands-,.ft, Pordenon, Trident, Benetke, Beljak itd.
. Pobudo za prireditev so dale tržaška občinska uprava, Avtonomna le-tpviščarska in turistična ustanova iz trsta, Deželna ustanova za turistično Propagando, Ustanova Tržaškega ve-ie.sejma, tržaška pokrajinska uprava. Pokroviteljstvo pa bosta imeli Dežela urlati!ja - Julijska krajina in pa že jOvedena Delovna skupnost Alpe -
V času razstave bodo v Trstu še pobude, kot na primer baletne Predstave, koncerti zborov in komor-p d ansamblov in sicer v gledališčih •tessetti in Avditoriju, slikarske razstave ter natečaj za najlepše cvetlične izložbe. V času razstave bodo me W v bodo sodelovala priredila tudi gledališke, glasbene in folklorne predstave, Predviden je tudi simpozij na emo »Urbano zeenje in odprte po ladr‘e V mos^*1 na območju Alpe -
Naše čitatelje bo prav gotovo zani-y * tudi ta podatek: cvetličarji iz "®greba bodo razstavljali svoje cve-Je na Goldonijevem trgu, cvetliča-J! iz Slovenije pa v Ul. delle Torri.
Teden apulijske kuhinje pri Subanu
v znani slovenski restavraciji Suban Pri Sv. Ivanu se je te dni začel teden apulijske kuhinje«, ki večer na večer rablja številne goste. Tamkajšnji auharji pripravljajo značFne jedi, ki J*h gostje zamakajo s pristno apulij-
sko kapljico, za razvedrilo pa skrbijo mladi pevci v narodnih nošah. Teden se bo zaključil jutri.
To je le ena od pobud svetoivan skega gostinskega delavca, saj je svojim gostom predstavil že piene-katere menuje evropskih kuhinj. Prav na včerajšnji večerji pa smo slišali, da bo v bližnji bodočnosti en teden posvečen »slovenski kuhinji«, kar bo gotovo novost v Trstu.	en
• Ravnateljstvo Ljudske knjižnice sporoča, da bodo vsi njeni sedeži zaprti v dneh od 16. do 21. aprila zaradi običajnih ureditvenih del.
Člani Mladinskega zbora Glasbene matice in njihovi svojci bodo nocoj pričakali svoje vrstnike iz Nizozem ske, ki jim bodo vrnili njihov lanski obisk v Ridderkerku blizu Rotterdama. Pripotovalo bo 62 pevcev, starih od 12 do 18 let, in šest spremljevalcev, ki pa so le majhen del 600 član ske in torej za naše razmere nepojmljivo velike mladinske skupine, ki jo vodi mlada Jennifer van der Hoek. Odbor staršev naših pevcev je gostom pripravil pester program petdnevnega bivanja pri nas.
Po prihodu (na stadionu 1. maj ob 19. uri) bodo mlade goste razvrstili po družinah njihovih vrstnikov, v nedeljo dopoldne pa bodo peli pri maši v protestantski cerkvi za glavno pošto. Zvečer jim gostitelji pripravljajo domačo družabnost v prostorih KD Barkovlje, še prej pa bodo šli na izlet po Krasu, kjer si bodo ogledali Kraško hišo in jamo v Briščkih. V ponedeljek jih čaka precej naporen dan, obiskali bodo Piran in Portorož in nastopili v Domu u-pokojencev v Izoli, nato pa se bodo preko Lipice vrnili na Opčine, kjer bodo ob 18. uri peli članom Skupnosti družina. Zvečer bodo imeli sku-
paj z Mladinskim zborom GM kon cert v SKD Tabor, njegov izkupiček pa so namenili prav za Skupnost družina na Opčinah.
V torek bodo mladi Nizozemci v spremstvu gostiteljev obiskali Benetke, v sredo dopoldne pa si bodo ogledali naše mesto, pri čemer je svojo pomoč ponudila Avtonomna letoviščarska ustanova. Opoldne si bodo ogledali Rižarno, kjer jih bodo gostitelji seznanili z njeno tragično zgodovino, medtem ko se bodo v četrtek poslovili in odpotovali v domovino.
Obisk pomeni polne roke dela tudi za člane našega zbora in zlasti za prizadevne starše, brez katerih podobnih koristnih izmenjav ne bi mogli uresničiti. Mladinski zbor Glasbe ne matice pa medtem vadi s polno paro, saj jih je v tem prehodnem spomladanskem obdobju nekoliko o virala običajna nadloga s prehladi in gripami. Pripravljajo namreč program za nov koncert, ki obsega ciklus skladb Beniamino Brittna za mladinski zbor in harfo »Ceremony of Carolsr, pri katerem se jim je pridružila mlada harfistka Jasna Merlak. Hkrati mora zbor zaključiti sne
man je na Radiu Trst A, ki poteka že nekaj mesecev v zahtevni stereofonski tehniki in ki ga je prijazno omogočilo vodstvo te ustanove. Posneli so že ves Merkujev in Kogojev mladinski opus, vmes pa so se sredi marca udeležili republiškega tekmovanja glasbenih šol v Ljubljani, kjer so se z visoko oceno (95,60 točke na sto možnih) plasirali za zvezno tekmovanje v Prištini. Tega pa se žal ne bodo mogli udeležiti: letalske zveze tik pred velikonočnimi prazniki namreč niso mogli dobiti, vsak drugačen prevoz v daljno Prištino pa je za pevce odločno prenaporen.
28. in 29. aprila bo zbor nastopil v Reziji in v Kanalski dolini, nato jih čaka še nekaj koncertov in poletni »trening« za katere se še dogovarjajo. V pogovoru z dirigentom Stojanom Kuretom pa smo izluščili tudi njegovo veliko skrb za prihodnost tega zbora, saj bo precejšen del pevcev in pevk postopoma zaradi »starostu odpadel, vse pa kaže, da zanimanje pri mladih, tistih, ki zapuščajo osnovnošolske klopi, ni takšno, da bi zagotavljalo stalno obnavljanje in torej tudi določeno kakovostno raven petja.
Davčne utaje in namerni stečaj : dva trgovca z oblačili v zaporu
Tullio Idoneo in Giovanni Zuppelli
Zaradi davčne uta je, namernega stečaja in cele vrste nepravilnosti, so finančni stražniki iz Trsta aretirali 42 letnega trgovskega posrednika Tullia Idoneja iz Ul. Economo 10 v Trstu in 26-letnega trgovca Giovannija Zuppellija iz Tržiča. Oba sta se u-kvarjala s trgovanjem oblačil. Dovolj dokazov proti aretiranim, pa tudi na račun še dveh trgovcev, za katere namestnik državnega tožica Coassin zaenkrat ni izdal zapornih nalogov in sta le prijavljena, so finančni stražniki zbrali med preiskavo o tatvini zelo pomembnih dokumentov, ki so izginili iz urada znanega komercialista Romaneta iz Por-
denona, o katerem se ve, da je bil vpleten v škandal o Vajontu, pa tudi v nedavne sodne preiskave.
Pove'jstvo finančnih stražnikov poudarja, da je to prvič, ko so v Trstu končali v zaporu — po novem zakonu — davčni utajevalci. Mone in Žup-pelli sta že dalj časa bila na muhi preiskovalnih organov, prvi kot posrednik , drugi kot lastnik trgovine z oblačili v Gorici. Trgovske posle med lažnimi družbami in trgovinami sta vodila po neuradnih kanalih, nadzorstvo finančnih stražnikov pa kaže, da sta izigravala z večkratnim menjavanjem legalnih sedežev in skladišč, z izdajanjem lažnih faktur in spremnih listin, itd. Pred sodniki bosta imela predvidoma zelo težko delo, saj predvideva zakonik, samo za namerni stečaj, do pet let zapora in 10 milijonov lir globe.
Debata o elektrarnah
okolju
na premog m
V veliki dvorani liceja »Dante Ali ghieri« (Ul. Giustiniano 3) bo danes, 14. apnila, ob 17.30 debata o elektrarnah na premog, njihovem vplivu na okolje in tehnoloških sredstvih
proti onesnaževanju in potrati energije. Predaval bo inž. Paolo degli Espinosa, raziskovalec pri Ustanovi za alternativno energijo ENEA in znanstveni svetovalec pri Legi Am biente. Prireditev organizirajo tržaški sekciji WWF in Italia Nostra, okrajni odbor od Sv. Sobote in odbor stano valcev od Valmaure, to pa spričo možnosti gradnje elektrarne na premog ENEL pri Orehu.
Javno zborovanje proti lakoti v svetu
Tržaški dijaški odbor proti uničenju zaradi lakote prireja jutri v tržaškem Avditoriju s pričetkom ob 11. uri javno razpravo pod geslom: »Skupaj proti uničenju zaradi lakote in za tri milijone živili v letu 1984«. Razprave se bodo udeležili Nobelov nagrajenec za fiziko in ravnatelj inštituta za teoretično fiziko v Mirama-ru prof. Abdus Salam, tajnik mednarodne organizacije proti lakoti in o-boroževanju Jean Fabne, misijonar in ravnatelj revije »Missione Oggi« oče Melandri, radikalna parlamentarka Ade’e Faccio in miljski župan Wil-ler Bordon.
Zapustil nas je naš dragi
Giovanni Marchesich
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo: otroci ter drugo sorodstvo.
Trst, 14. aprila 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
,	Sporočamo žalostno vest,
da je po dolgi bolezni umrla * naša mama in nona
Pina Marušič vd. Škerl
Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 11. uri iz kapele na pokopališču v Nabrežini direktno v kapelo na pokopališču pri Sv. Ani (približno ob 11.45).
Žalujoča sinova Marjo in Klavdij z družino.
Trst, Ajdovščina, 14. aprila 1984
Ob izgubi drage mame izreka svojemu članu Klavdiju Marušiču in družini globoko sožalje KK Adria.
SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE V TRSTU
Gostovanje
Prešernovega gledališča iz Kranja
BORISLAV PEKIČ
NA NOREM BELEM KAMNU
dve burki
v torek, 17. aprila, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU.
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
v torek, 17. aprila, ob 20.30 v SALEŽU.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 11. do 13. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734 265.
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Dušan Kovačevič - RADOVAN TREJI: danes, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju. Edward Albee - GOSPA IN DUBUQUA danes, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu.
VERDI
Jutri, 15. t.m., ob 16. uri, druga predstava ob 20. uri, Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red G.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 14. t.m., ob 19.30: Mladi solisti, prvonagrajenci radijskih tekmovanj s simfoniki RTV Ljubljana.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 16., in četrtek, 19. t. m., ob 18. in 20. uri. »Sodobni kitajski film«. Filmi bodo simultano prevajani.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 22. uri: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
V	torek, 17. t.m., ob 22. uri: A. Bojetn »Pogovori v hiši Karlstein« - intimno gledališče.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 19.30: Koncert slovenskih ljudskih pesmi in glasbil.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. t.m., ob 20. uri: Sean 0'Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za abonma S-sobota in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
La Cappella Underground 18.00 — 20.00 —22IX) »Da Mao a Mozart«. Režija Murey temer. ZDA 1981. Violinist Isac Štern na turneji po Kitajski.
Maxivideo: 18.00—21.00 »Rock«. Ansambli: »Jappan«, »Rocksy music«, »Bau Haus«.
Ariston 16.00-18.00- 20.00-22.00 »Ballando, ballando«. Režija Ettore Scola.
Eden 17.00—22.15 »L’estate assassina«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00-18.45—20.30-22.15 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Manna Schygulla, Peter Striebeck.
Nazionale 15.30—22.00 »Erotico John Holmes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30—22.15 »Wild
beast (Belve feroci)«.
Dvorana št. 3 16.30—22.15 »Kiss ga-mes«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30—22.15 »Come ti ammazzo un killer«. Walter Matthau. Robin Williams.
Capitol 17.30 »Don Camillo«. Terence Hill.
Aurora 16.30 »Staying alive«. John Tra volta.
Moderno 16.45 — 18.30 —20.15 — 22.00 »Un ragazzo e una ragazza« Jerry Cala, Marina Suma.
Vittorio Veneto 16.00 »II ritorno dello Jedi«. Harrison Ford.
Lumiere 16.00 - 18.00 - 20.00 — 22.00 »La ragazza di Trieste«. Omelia Muti.
Radio 15.30 — 21.30 »Clitò orgasmo bagnato«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Testa o croce«. Renato Pozzetto, Nino Manfredi.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« - Trst obvešča, da je tajništvo odprto za stranke vsak dan od 7.50 do 10.50.
SKD SLAVEC
v sodelovanju s KUD ISTRA
vabi na nastop pevskih zborov
ISTRA — Kaštelir SLAVEC — Ricmanje ter srečanje s književnico
IRENO ŽERJAL
danes, 14. apri’a, ob 20. uri v Kulturnem domu v RICMANJUL
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Dramska skupina Tabor vabi v sredo, 18. t.m., ob 20.30 na premiero fantazije v dveh delih Josipa Tavčarja PEKEL JE VENDAR PEKEL. Režija Drago Gorup, scena Rinaldo Vremec. Ponovitev v četrtek, 19. aprila, ob 20.30. Vabljeni!
KD F. Venturini vabi na KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA KONSERVATORIJA G. TARTINI v sredo, 18. aprila, ob 20.uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD F. Venturini ln odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici
pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
KD Vesna vabi danes, 14. t.m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križu na odprtje u-metniške razstave Liane in Silve Bogateč. Predstavila ju bo Bogomila Do-ljak, sledila bo glasbena točka z Nives Košuto (flavta) in Mavricijem Ceglarjem (viola da gamba).
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Danes, 14. t.m., ob 20. uri ponovitev mladinske igre z glasbo in petjem »KEKEC IN MOJCA« v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor.
KD Primorsko vabi jutri, 15. aprila, ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkolje na KULTURNI VEČER s člani KD I. Grbec iz Skednja. Nastopala bosta ženski pevski zbor pod vodstvom Marte Werk - Volk in dramska skupina z veseloigro »Dr. Lisjak in njegove ženske«, ki jo je napisala Vida Pahor.
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo v torek, 17. aprila, ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predavanje dr. Franceta Bučarja na temo: »Federalizem in samoupravljanje v Jugoslaviji«, ki bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizet-ti 3.
koncerti
SKD Tabor in Glasbena matica prirej jata v ponedeljek, 16. aprila, ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, KONCERT mladinskega pevskega zbora »TIENERKOOR« iz, Ridder-kerka (Holandska) in mladinskega pevskega zbora GLASBENE MATICE -Trst. Izkupiček večera je namenjen Skupnosti Družina Opčine. Vabljeni!
Komorni orkester gledališča Verdi bo jutri, 15. t.m., ob 11.00 zaključil ciklus Nedeljskih koncertov. Orkester bo, pod vodstvom Severina Zannerinija, izvajal izključno Rossinijevé skladbe. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za koncert.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih razstavljajo: Mirko Legovič, Livio Le-govič in Branislav Ostojič. Umik: še danes od 18. do 20. ure.
V	Kulturnem domu v Trstu je odprta filatelistična razstava, ki jo je pripravil Tržaški filatelistični klub »Košir« ob svoji 30-letnici. Razstava je odprta vsako dopoldne od 10. do 12. ure, predvsem za šole in od 16. do 20. ure. Poleg znamk je na razstavi večja zbirka starih razglednic tudi iz naših krajev. Vljudno vabljeni!
V	galeriji »Corsia Stadion« bodo v petek, 20. t.m.. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Fabia Zubinija. Razstava bo na ogled do 10. maja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
SLOVENCI (BENEŠKI, GORIŠKI IN TRŽAŠKI)
OB KONCU 1. SVETOVNE VOJNE
ki bo v sredo, 18. aprila 1984, ob 18.30 v ma i dvorani Kulturnega doma v TRSTU. Predaval bo prof. JANKO PLETERSKI.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 14. aprila VALERIJA
Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 — Dolžina dneva 13.29. — Luna vzide ob 18.13 in zatone ob 6.02.
jutri, NEDELJA, 15. aprila
CVETNA, ANASTAZIJA i
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb raste, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 53 odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
RODILI SO SE: Raffaella Carmessi. Lucio Bergantino, Michel Simicich. Francesca Stanovich.
UMRLI SO: 85-letna Maria Požar, 42-letni Luciano Stefani, 82-letna Cristina Giorgi vd. Polščak, 75-letni Enrico Bar-ghini, 59-letni Giovanni Selibara, 81-letna Bernardina Furlan vd. Candusio, 80-letni Giovanni Merchesich, 82-letna Giulia Škabar vd. Guštin, 92-letna Irene Dollenz vd. Cosulich, 94-letna Anna Pipan vd. Petrini, 73-letni Vittorio Panciera, 92-letna Maria Flack vd. Papado-pulos.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
GOSPODARSKO DRUŠTVO na KONTOVELU
sklicuje
OBČNI ZBOR
danes, 14. t.m., ob 20.30 v prvem sklicanju ter v drugem sklicanju ob 21. uri v društvenih prostorih.
Odbor
izleti
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet dne 23. t.m. in dvodnevni izlet v dneh 22. in 23. t.m. v Kobarid in Bovec. Informacije vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 040/64459.
SKD Tabor - Opčine priredi jutri, 15. aprila, ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945.
KD Rovte - Kolonkovrc priredi 22. in 23. aprila dvodnevni izlet na Tolminsko z ogledom Tolmina, Bovca in prelepe okolice. Vpisovanje v društvenih prostorih danes, 14. t.m., od 20. do 22. ure ali pa telefonsko od 13. do 14. ure na št. 827-528 ali 827-808.
prispevki
V	spomin na Lojzko Vodopivec vd. Rebula daruje Zmaga Blažina 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Angela Starca darujeta Lidija in Romano z družino 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	isti namen darujeta Cveto in Angel
20.000	lir za ŠD Kontovel.
Ob 40. obletnici smrti Ivana Ukmarja darujejo brat Cveto in setri Mara in Anica 150.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na dragega brata in strica darujeta sestra Marija in nečak Drago
10.000	lir za ŠD Kontovel, 10.000 lir za popravilo dvorane na Ko"htovelu in 10.000 lir za ŠZ Jadran.
V	počastitev spomina Josipa Černeta * daruje Lojzka Cijak 10.000 lir za Zvezo
borcev Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega brata in strica Angela Starca darujeta Marija in Drago 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob 1. obletnici smrti moža Ivana in ob 3. obletnici smrti sina Silvija Stoparja daruje žena oziroma mama Simplicija 10.000 lir za KD I. Grbec, 10.000 lir za športno šolo Trst, 10.000 lir za Dom J. Ukmarja in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 3. obletnici smrti Angela Žerjala daruje sestra Simplicija 10.000 lir za KD L Grbec.
Ob 3. obletnici smrti dragega Silvija Stoparja daruje teta Bernardka 10.000 lir za Športno šolo Trst.
V	isti namen daruje teta Slava 10.000 lir za športno šolo Trst.
V	spomin na gospo Albino Mamolo daruje učno osebje srednje šole F. Levstik na Proseku in v Sv. Križu 100.000 lir za Marijin dom v Rojanu.
V	spomin na Marijo Ferluga vd. Zlobec daruje Silvestra Žagar (Padriče) 42) 10.000 lir za Društvo aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Pahorja darujeta Anica Albi in Majda Furlan 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Ob 6. obletnici smrti Marija Debellija darujeta žena in hči z družino 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 20 tisoč lir za KD I. Cankar.
mali oglasi
telefon 040 - 775275
KUPIM zazidljiv teren v dolinski občini. Telefonirati na štev. 818-155.
OSMICO je odprl Rihard Živec v Kolu-drovci. Toči belo vino in teran.
RIVIERA prodaja v bližini Saleža (Bri-šče) 3.000 kv. m ograjenega in oskrbovanega zemljišča in montažno hišo z 2 spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico, balkonom, kletjo in garažo. Za nadaljnje informacije telefonirati na št. 040/224-426.
RIVIERA prodaja 3-sobno stanovanje v zadnjem nadstropju v bližini hipodroma s prekrasnim pogledom na morje in vsemi udobnostmi ; v Devinu skoraj novo 2-sobno stanovanje s pogledom na morje in garažo; v Skednju prijetno majhno stanovanje v prvem nadstropju z garažo; pri Sv. Jakobu ceneno 2-sobno stanovanje v zadnjem nadstropju. Telefonirati na št. 224-426.
OSMICO ima Just Škrlj, Salež 44. Toči belo in črno vino.
PRODAM 127 - letnik 1975, v dobrem stanju, 1.750.000 lir. Telefonirati na št. 826-084.
PRODAM 126 - letnik 1973, v odličnem stanju, 1.750.000 lir. Telefonirati ob tirali obedov na št. 824-064.
GARAŽO ali obnovitev skladišča v bližini glavne železniške postaje skupaj z zidovi, prodam; 2.000 kv. m, od katerih 1.600 pokritih in 400 odkritih, novejše gradnje. Amministrazione štabih. Tel. 040/755220.
OSMICO je odprl Severin Hovelja v Velikem Dolu št. 13 pri Komnu.
MATEMATIKO in FIZ! KO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
NA OPČINAH prodam 1.500 kv. m zazidljivega zemljišča, lotizacija že tire j ena, možnost takojšnje gradnje e-ne ali dvodružinske hiše. Tel. 212-267
KD KRAŠKI DOM
sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek, 16. t.m., v občinski telovadnici v REPNU
ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem sklicanju.
menjalnica
13. 4. 1984
Ameriški dolar..................1.610,—
Kanadski dolar................. 1.255,—
švicarski frank.................. 744,—
Danska krona.................... 166,50
Norveška krona.................. 212,50
švedska krona.................... 206,—
Holandski fiorini............. 547.—
Francoski frank................. 199,50
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling.................. 2.305,—
Irski Sterline................ 1.880.—
Nemška marka.................... 617,50
Avstrijski Siline................. 87.—
Portugalski eskudo................ 11,—
Japonski jen....................... 6,—
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............. 1.450.—
Grška drahma...................... 14.—
Debeli dinar..................... 11,25
Mah dinar ... T ... .	12,—
SH3
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p. A.
TRST - ULICA F FILZl 1(3 -	61-44B
od 18. do 19. ure.
PRODAM Mercury 10 HP, v odličnem stanju za 750.000 Ur. Telefonirati na št. 224-426.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Veliki Repen 49. Toči črno vino.
FIAT 127 ah Pando 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov.
PRODAM hlevski gnoj. Telefonirati na št. 227-240.
PRODAM Renault 5, letnik 1973, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 228-390.
PRODAM alf etto GTV 1980 prevoženih 42 tisoč kilometrov, edini lastnik, u-godna cena, tel. 0481-882070.
DELNO PORUŠENO kraško hišo s terenom prodam. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Kraška hiša«.
PRODAM Peugeot 104, letnik 1976, v dobrem stanju s plinsko napeljavo za 1.400.000 Mr. Tel. 040/229-349.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ah 575-145.
JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kra-škci c 10
PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573.
OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Dolina 147.
OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino.
OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni!
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik '83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik ’83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426.
37-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko ah skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio.
HI-FI
BODOČNOSTI
COMPACT DISC PHILIPS 202
560.000 lir
Za vaše zlate želje draguljarna
cJlialalan
Narodna ul. 28 Opčine
Industrijski izvedenec DRAGOTIN DANEV
OPČINE — Ul. dei Cardi 3/1 — telefon 211336 - 213592
•	ČIŠČENJE GREZNIC
•	VZDRŽEVANJE PREČIŠČEVALNIH NAPRAV VSEH VRST (SHUNT — IMHOFF - OKSIDACIJSKI SISTEMI)
•	ČIŠČENJE KANALIZACIJ NA VISOK VODNI PRITISK
NAŠE CENE?
KOMPLETNA SERIJA MEŠALNIH BATERIJ (kopalna kad, umivalnik, bidè)
krormrane............................
barvane .............................
MEŠALNE BATERIJE ZA POMIVALNO KORITO kromirane..............................od
<§
od	269.000	lir	dalje
od	328.000	lir	dalje
od	86.000	lir	dalje
od	109.000	lir	dalje
• MICIN l UČIMO
EflTRO
«eno
TRST — Ul. della Madonnina 43 Telefon: (040) 768787
NORDMENDE
JV___________VIDEO_______________HIFI.
PRODAJA IN POPRAVILA ELEKTROGOSPODINJSKJH STROJEV, RADIO - TV.
BRESCIANI BRUNO
Ulica Nazionale 39 — Telefon: 211711 — OPČINE AVTORADIO ZNANIH PROIZVAJALCEV
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
LO CHIAMEREMO ANDREA Imenovali ga bomo Andrej 1972
Režija: Vittorio De Sic a.
Igrajo: Nino Manfredi in Mariangela Melato.
RAI 3, v sredo, 18. aprila, ob 20.30 On in ona, osnovnošolska učitelja, ne moreta imeti otrok. Zato poskusita, neuspešno, pri švinarskem specialistu. Kar želita, bosta dosegla z a-frodizijskim lekom neke vedeže-valke. . .
To sicer lažje delo, običajna italijanska komedija, spada v zadnjo dobo De Sicovega filmskega ustvarjanja. Osnutek in scenarij je spisal drugi »oče ustanovitelj« italijanskega neorealizma, še živeči in dejavni Cesare Zavattini. Binom De Sica - Zavattini veliko pomeni za italijanski in svetovni film, kar dokazuje sklop naslovov iz prvega tega gibanja (Otroci nas gledajo, Sciuscià, Tatovi koles in Umberto D.) in poznejši, nekoliko manj zagnani čudež v Milanu, Neapeljsko zlato, Streha, ki so nastali iz njunega sodelovanja.
Če je prvi zašel, v 60. letih in kasneje, v nekakšen manj angažiran populizem in intimizem, ni Zavattini nikdar izgubil svoje polemične in onar-hoidske osti. Pomislimo le na njegov zadnji proizvod (Resnica), ki ga je 1982 sam interpretiral, spisal in celo režiral (prvič v življenju), da bi primerno praznoval svojo osemdesetletnico.
LA CACCIA
»The Chase« 1966. Lov
Režija: Arthur Penn.
Igrajo: M ari on Brando, Jane Fonda, Robert Redford, Angie Di-ckinson.
RAI 1, v četrtek, 19. aprila, ob 20.30
Enzo Biagi nam ni simpatičen. Njegov časnikarski, literarno potrošniški In televizijski mimetizem, njegova »mass-redijska« učenost v kravati nam ne pove kaj dosti. Opozarjamo vas na njegov Film Dossier le, ker je imel tokrat srečno roko pri izbiri filma oz. režiserja za svojo oddajo.
Gornji naslov je predhodnik nekaj zelo ljubljenih in uspešnih del iz polovice šestdesetih in sedemdesetih let. Najprej Gangster Story, s katerim je Penn načel holivudsko in vsesplošno filmsko nostalgijo za 30. leta. Mitični tempo’j in dokumentacija hipijske mladinske protikulture z Alice’s Restaurant. Morda preveč neproblematičen, zgodovinsko kritičen western Mali veliki mož in metaforična detektivka Nočna tarča, ki nekako izraža krizo m dileme postwatergatske Amerike.
Tu pa gre za zagrizen in subtilen, skoraj morbozen, zaplet strasti in sovraštva, nedovoljenih in ne potešenih ljubezni, predsodkov, sle po svobodi. Avtorica scenarija je znana komedio-grafka Lillian Hellmann; drugi nujen referent tej podeželski psihodrami Je Elia Kazan.
IL RE DEI RE
»King of thè Kings« 1961
Kralj kraljev
Režija: Nicholas Ray.
Igrajo: Jeffrey Hunter, Harry Guardino, Viveca Lindfors itd.
RAI 2, v petek, 20. aprila, ob 20.30. Nick Ray je eden od najbolj priljub-*Jemh avtorjev s strani mlade publike, kritike in filmarjev, od francoskega novega vaiia in novega nemškega filma dalje. Johnny Guitar, James Dea-*J0V film mladostniškega revolta in še drugi naslovi so postali pravi predmet kulta. Wim Wenders je celo posnel film o Bayevi smrti. Poleg Raya so filmsko uporobili krščansko Sveto Pismo še De Mille, Pasolini, Rosselli-ni. Zeffirelli. . .
filmi v kinodvoranah
MAI GRIDARE AL LUPO »Never Cry Wolf« 1982 Ne kliči volka Režija: Carrol Ballarti.
Igrajo: Charles Martin Smith, Brian Dennehy, Zachary Ittimangnaq, Samson Jorah.
V tržaški kinodvorani Mignon.
Kanadski pisatelj Farley Mowat pravi v svojem best-sellerju ’Ne kliči volka’, da je otožni klic volka samotarja naš vsakdanji spomin na kaos, ki ga človek stalno prizadej a okolju. Mogočna pustolovščina mladega biologa, ki skuša razumeti naravo Artike (njegova naloga je namreč preučevati, od zelo blizu, obnašanje a riškega belega volka) in v tamkajšnjih težkih življenjskih pogojih preživeti, je dobila filmsko uprizoritev po zaslugi Walt Disneyevih produkcij in mladega dokumentalista živalskega sveta.
Carrol Baliard se je pred tem že uveljavil z režijo filma The Black Stallion za producenta Francisa F. Coppole, ki je bil zelo uspešen zaradi »naturistične« vsebine. Tu pa nam prikaže sugestivno, z velikim fotografskim znanjem a tudi precejšnjo duhovitostjo, temeljne cikluse narave in obredja, osnovne »tehnike preživetja«, s katerimi tu zdržijo le redke živalske vrste: severni jeleni, volkovi in. . . Eskimi. Zato je ta ekološka pravljica ali basen navdušila, z veliko simpatijo, vse občinstvo in kritiko na zadnjem beneškem festivalu. Zato vam jo svetujemo, kljub morda bolj mikavnim Oskarjem Brooksove melodramske uspešnice »Želja po nežnosti« s Shirley McLainovo in J. Nicholso-nom in začaranim figuram Scolovega »Plesa«, ki sta v teh dneh v tržaških kinodvoranah.
beležke
Mondadorijev network RETE 4 goji »posebno skrb« za televizijske cine-fie. Kdo so ti pravzaprav, in zakaj navednice? To je čudna kategorija gledalcev, ki se prav nič ne zmeni za vsakodnevne TV seriale, filmčke in novele iz ZDA ali južne Amerike, ki polnijo palimpseste vseh (zasebnih in javnih) postaj. Popolnoma so jim neznane spletke, salonske tragedjice, in stereotipna ljubkovanja v raznih Dallas, Maria Marja, Flamengo Road, Tudi bogati jočejo, in še bi lahko naštevali kakih 15 do 20 podobnih naslovov. Pravi cinefil ne prenaša tudi sedanjega navala vseprežeče in prevladujoče video glasbe (od Mas-sarinija do vseh ostalih epigonov posrečenega Mr Fantasy); kvečjemu pomežikne nogam in joškom, ki jih ponujajo Drive In, Risatissima in Dobro Bravo Bis, načelno pa zavrača varjeteje, kvize in druge kupoprodajne oddaje po etru (7 milijardno Halo. . . Raffaello?, Test, Superflash, Milijon na sekundo itd.)
Kar res strastno ljubi je film, tradicionalen, celovečeren film,_ z dobro igralsko zasedbo in navdušujočim zapletom. Za dober avtorski komad (intelektualno evropski ali spektakularno hdivudski) je pripravljen žr tvovati vse. Od živcev za nenehne vpade rekamnih spotov, do regularnega zadoščanja potrebam metabolizma in. . . spanja. Kajti RETE 4 npr. namenja tej posebni vrsti gledalcev le nočne pozne ure.
Ta nočno-cinefilmski teden otvarja v ponedeljek, 16. t.m., ob 0.20, Wer ner Herzog s svojim Woyzeckom (1979) po znani antimiliSaristični Bvich-nerjevi drami, ki je a polog proti vsaki družbeni represivnosti do posameznika.
Od srede do petka vedno na RETE 4 pa si lahko og edajo »molji kinotek« 4 klasične Bergmanove naslove in tako slavijo komaj prejete oskarje za zadnji Bergmanov film, Fanny in Alexander. V sredo ob 0.20 švedsko - a-meriška koprodukcija L’adultera (Prešuštnica) iz 1971. V četrtek ob
0.40 La Vergogna (Sramota) 1968. V petek ob 23.30 znani Immagine allo specchio (Podoba v zrcalu) 19?6 in v soboto ob isti uri L’uovo del serpente (Kačje jajce) 1977. V vseh delih dobi mo najbolj značilne teme tega švedskega režiserja:	nekakšno filmsko
psihoanalizo in anatomi jo (seciranje ! ) človeške duševnosti, življenja v dvoje in splošnih družbenih razmerij. In seveda tudi najbolj Bergmanove obraze, Bibi Anderson, Liv Ullmann, Maxa von Sydowa in Erlanda Joseph sona. Obilo sanj z odprtimi očmi, dragi kino. .. !
Prvi kanal
10.00	Otvoritev 62. mednarodnega sejma
11.45 Popotovanje v puščavo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Trije nečaki in majordom -TV film
12.30	Check-up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prizma - Tednik varieteja in spektakla
14.30	Športna sobota Misano : Motociklizem
16.30	Specialno iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	n sabato dello zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Le ragioni della speranza 18.20 Programi prihodnjega tedna
18.40	Forte fortissimo TV top
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Al Paradise
22.00	Dnevnik 1
22.10	Tam tam - aktualnosti
23.00	Pranzo in TV
24.00	Dnevnik 1 - zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal
10.00	Giorni d’Europa
10.30	Programi prihodnjega tedna
12.00	Dnevnik 2 - Šport
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
L|ubl|ana
8.05	Slovenske ljudske pravljice
8.25	Ciciban, dober dan: Letališče
8.40	Meseček - otroška serija
9.10	Odprava zelenega zmaja
9.40	Glasba za kitaro
10.10	Spoznavanje naše naravne dediščine: Pohorje
10.40	Diamanti na nebu - dok. serija
11.30	Včeraj za jutri - dok. serija
12.00	Ljudje in zemlja - panovitev
13.05	Poročila
17.00	Poročila
17.05	Ribiči iz Moorhovda - nadaljevanka
17.55 Intervju - TV film - ponovitev
18.30	Skrivnostni svet Arthurja Clar-
kci
19.00	Risanka
19.15	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Najvišja karta - italijanski film
22.05	Zrcalo tedna
22.25	Dober večer - zabavnoglasbena oddaja
23.10	Poročila
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film
9.00	Giorno per giorno - TV film
9.30	I Jefferson - TV film
10.00	300 miglia per Stephanie - filmska komedija
12.00	Simon Templar - TV film
13.00	II pranzo è servito - nagradna igra
13.30	Primavera di sole - film 15.3Q Arabesque - TV film
16.30	T.J. Hooker - TV film
17.30	Record - športni tednik
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.25	Risatissima, varietejski spored z Milly Cariucci
22.25	Športni tednik
23.25	Duello di spie - film
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
9.00	Operazione sottoveste - TV film
9.30	Flò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	II mio amico Jekyll - filmska komedija
Igrata : Ugo Tognazzi in Raimondo Vianello
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia TV film
14.50	Sport: Caccia al 13 - ponovitev
17.50	Mai dire si - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	Risanke
20.25	A team - TV film
21.30	Film
23.30	Film
I.	20 šport: nogometni spektakel
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Ultimatum a Chicago - film
II.	30 Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Birri bum barn Risanke
14.00	Sport: nogomet
16.00	Bim bum barn Risanke
Vita da strega - TV film
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	1999: alla conquista della terra - film
16.30	- 18.30 Sereno variabile - Turizem in prosti čas
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	športni dnevnik
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	. . . Continuavano a chiamarlo Trinità - film
22.25	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.35	II cappello sulle ventitré -nočni spektakel
23.15 Polčas košarkarske tekme A-l lige
Tretji kanal
15.20 Programi prihodnjega tedna
15.35	Visoka moda v Italiji od 1940 do 1980 leta
16.05 Šola in vzgoja
16.35	Mare matto - film
Igrajo:	Jan Paul Beimondo,
Tomas Miliari, Gina Lollobri-gida
18.25	II pollice
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo
20.30 L’Armata è anche un fiume
21.35	Dnevnik 3
22.10 I Bardi e i Peruzzi - Mercanti toscani del 1300 22.55 30 let televizije
23.45	Di Gei musica
Koper
14.05	Visoki pritisk - zabavnoglasbena oddaja
15.06	Rumpole - TV film
16.00	Rdeča hiša - nadaljevanka
17.00	Léonard Berstein: Riflessioni
18.06	Paganini - nadaljevanka
19.05	Risanke
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Rubrika
20.30	Glasbena komedija: Nitouche -
2.	del
21.45 Zabavnoglasbena oddaja
22.20	Košarka: Jugoslovansko prvenstvo - finale
Zagreb
8.50	TV v šoli
17.30	Sedem TV dni
18.00	Poročila
18.06	TV koledar
18.25	Mah koncert
18.30	Medtem - kulturna oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Velika mahinacija - ameriški film
21.30	Dnevnik 22.05 Nočni žep
17.30	»Musica è« z Mauriziom Sey-mandijem
18.30	Simon & Simon - TV film
19.50	n mio amico Arnold - TV film
20.25	Supercar - TV film
21.25	Magunm Pl - TV film
22.25	Drive in - glasbeni spektakel
0.15 Dee Jay Tele Vision
TELEPADOVA
12.00	Agente Pepper - TV film
13.00	Catch
14.00	Falcon Crest - TV film
15.00	Movin on - TV film
16.00	Risanke
19.00	L’incredibile Mulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20	Le inibizioni del dott. Gauden-zi, vedovo col complesso della buonanima - komedija
22.00	Catch
23.00	Rombo TV šport
24.00	Dolci inganni - film
TRIVENETA
8.30	TV film
10.30	OP Coupons
12.00	Risanke
12.30	Asta di gioielli
15.30	Una copia quasi normale -TV film
16.30	Asta di tappeti
20.30	La polizia tace - film
22.00	II soffio del diavolo - TV film
22.30	Asta di tappeti
1.30	Horoskop 1.45 Film
3.00	TV film
TELEFRIULI
13.30	Corner
14.15	Šolske novosti
14.30	Šport - nogomet
17.00	La sindrome di Lazzaro - TV film
18.00	Otroški program
19.30	Cuore e salute - rubrika
20.00	TV film
20.25	Film
22.15	L’ora di Hitchcock - TV film
23.30	Brenda sctar - filmska komedija
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	- 13.00 Dopoldanski zbornik : Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni potpuri;
10.10	Javni koncert RAI iz Rima: so-
pranistka Heather Harper, mezzosopranistka Nora Jankovič; simfonični orkester, zbor in komorni zbor RAI iz Rima vodi Eliahu Inbal. Gustav Mahler: Simfonija št. 2 v c molu, »Vstajenje«; 11.35 Beležka ;	11.40
Glasbeni potpuri ; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas’ b’le« - glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-
17.00	Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev ; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenski ljudski Olimp: Mirko Mahnič: »Izidor ovčice pasel«; 18.45 Glasbena medigra.
RADIO OPČINE
Do 15.00 najlepša svetovna glasba;
15.00	Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Listajmo po časopisih - v studiu Vinko Ozbič; Športna sobota zaradi velikonočnih praznikov odpade do 28. aprila ; od 20. dalje nočni val radia Opčine.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev -Kruh in sol Radia Koper, Med glasbo: Objave, EP; 13.40 Zamejska reportaža, Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik, Objave, EP;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranji glasbeni spored; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedan; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 15.50 Glasbeni week-end; 16.55 Pisma od...; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila ; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi; 10.55 Glasbeni asteriks; 11.10 Omelia Vanoni predstavlja; 12.26 Zgodovinske osebnosti »Un arrabbiato dell’ottocento« - nadaljevanka; 13.00 Izžrebanje loterije; 14.40 Master - glasbena oddaja; 15.03 Varietejski programi; 17.30 Autoradio; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Verska oddaja; 19.30 Glasbeni mozaik; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Radiodrama ; 22.28 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-
8.00	Jutranja oddaja; 8.10 Radiodue predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 De želni program; 12.45 Hit parada; 15.00 Radijska priredba; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Povabilo v gledališče: Dvojni sen; 19.15 Skupaj ob glasbi; 19.50 Od sobote do sobote - glasba ; 21.00 Simfonična glasba ; 22.50 Od sobote do sobote - 2. del in zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami - Otroški pevski zbor RTV Ljubljana; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10-
14.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi ; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin ; 18.00 Škatlica z godbo;
18.30	Mladi mladim; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute' z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.00-
22.20	Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
r R S T
JI. S. Giacomo in relefon: 775770
ZIDNE tapete slikarstvo
3KVIRI
Monte 24


CÒV
o*


„*<><"•1
PRVA IN EDINA TRGOVINA KI Tl PRIHRANI CAS IN DENAR
STENSKE BARVE, OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Osrednja sindikalna manifestacija ob 1. maju bo v Gradišču in bo enotna
Osrednja letošnja delavska manifestacija ob 1. maju bo v Gradišču in ne v Tržiču, kjer so se te manifestacije doslej odvijale že vrsto let. še bolj pomembno je, da bo enotna. To pomeni, da bo pri organizaciji sodelovala tudi sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL. Dogovor v tem smislu je bil dosežen na včerajšnjem srečanju med predstavniki omenjenih treh sindikalnih organizacij. Na novem sestanku, ki je napovedan za ponedeljek, se bodo dogovorili o podrobnosti manifestacije, ki je bila, sicer že predvidena v Gradišču, vendar so razhajanja v sindikalnih vrstah postavila močno v dvom njeno izvedbo. Ta dvom je bil z včeraj doseženim dogovorom odpravljen, kljub temu pa najbrž manifestacija ne bo tako množična in popolna, kakor bi pričakovali. Ostalo je namreč premalo časa za organizacijo različnih vzporednih prireditev, ki bi tradicionalni delavski shod popestrile in obogatile.
Prvomajsko zborovanje bo v dopol-lanskem času na glavnem trgu v Gradišču. Množično bodo prisotni kmetovalci s traktorji, ki so že vsa leta dajali poseben pečat tudi manifestaciji v Tržiču. Tudi letos se bodo zbo-
rovanja udeležile delegacija občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice in predstavniki družbeno političnih organizacij. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi v popoldanskem času.
Ob koncu še ugotovitev, da pomeni enotno nastopanje na prvomajski manifestaciji prav gotovo kor: k naprej v graditvi novih in drugačnih odnosov med sindikalnimi zvezami, čeprav se je treba ob tem zavedati, da je pot do prave in trdnejše enotnosti najbrž še zelo dolga.
Pohod miru danes v Romansu
Vprašanje miru v svetu je brez dvoma postalo zelo kočljivo in i reveč je že vojnih žarišč, ki se lahk iz dneva v dan sprevržejo v prave požare s katastrofalnimi posledicam za vse človeštvo. O zaskrbljenosti iad tem pričajo številne pobude, ki vrstijo po svetu v obrambo miru in a sožitje in prijateljstvo med narodi.
Ena takih manifestacij bo danes po-paldne v Romanusu, kjer prireja tam-
kajšnja sekcija AGLI pohod miru od Romansa do griča nad Medejo. Zbirališče bo ob 18.45 na trgu Condussi v Romansu, od koder bo sprevod krenil na Medejski grič. Tu bodo zbranim spregovorili tržaški župnik Mario Vatta, tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini in Guerrino De Marchi, prostovoljni socialni delavec.
Podobno manifestacijo, bodo kakor smo izvedeli, v zelo kratkem pripravili tudi pri društvu ARCI v Krmi-nu. K organizaciji nameravajo povabiti tudi slovenske mladinske organizacije in predstavnike mladine z onkraj meje.
OB 25. APRILU
V petek slovesnost
v • v
v lrzicu
Na spominski svečanosti ob 25. a-prilu, dnevu osvoboditve, bo v Tržiču prisotna Ciglia Tedesco, podpredsednica senatne zbornice. Slovesnost bo v petek, 20. aprila ob 11.30 pri spomeniku pred prehodom v ladjedelnico.
Nova spoznanja na področju preučevanja slušnih motenj
Na pobudo in v organizaciji goriške pokrajinske uprave se te dni v Gorici odvija strokovni simpozij o novih spoznanjih na področju preučevanja slušnih in govornih motenj. Simpozij, ki se je pričel v četrtek popoldne, se bo zaključil danes. Udeležuje se ga okrog 150 slušateljev, v glavnem iz Vidma in Gorice, gojencev posebnih šol za delo s slušno in govorno priza-
detimi. Simpoziju sledi tudi lepo število učiteljev in profesorjev. Pobuda, po pomenu in prisotnosti slušateljev, krepko presega meje goriške pokrajine.
Zaceli bodo graditi podvoz
v Ulici Tabai
Manjša kazniva dejanja v ospredju sodnih obravnav
Pobuda trgovinske zbornice
Uspešna predstavitev naših vin na Holandskem
Na goriškem sodišču so včeraj i-meli dokaj živahen dan, saj je bila na dnevnem redu cela vrsta obravnav, ki pa so zadevale v glavnem manjša kazniva dejanja.
V prizivnem postopku je sodišče potrdilo prvostopenjsko obsodbo pre-torja, ki je 30-letnega Aleksandra Kuftiča iz Pulja obsodil na 8 mesecev zapora in 100.000 lir denarne kazni. Kuftiča so aretirali 8. februarja letos zaradi posesti noža, dveh izvijačev, raznih avtomobilskih ključev in drugega orodja za odpiranje avtomobilskih vrat brez gospodarjevega privoljenja. Obenem je bil obtožen, da se je ilegalno vrnil v Italijo, potem ko je bil že izgnan z državnega ozemlja vsled obsodbe zaradi ropa v Nuoru. Kot rečeno, je sodišče potrdilo obsodbo, zavrnilo prošnjo po izpustitvi na začasno prostost in obsodilo Kuftiča na plačilo dodatnih sodnih stroškov.
Obsodbo na 6 mesecev in 15 dni zapora so sodniki izrekli na račun 34-letnega Paola Gergoleta, ki je v ponedeljek razgrajal v osmici v Gorici, nato pa ozmerjal in prebrcal policijska agenta. Gergoletu, ki ga je alkohol v preteklosti že nekajkrat pripeljal pred sodnike, so priznali pravico do izpustitve na začasno prostost.
Z različnimi utemeljitvami je sodišče oprostilo štiri mladeniče s Tr-
Po daljšem času ko na Goriškem nismo zabeležili hujših prometnih nesreč, moramo tokrat spet poročati o zelo hudem trčenju, v katerem je bilo ranjenih kar sedem mladeničev. Od teh je zlasti eden hudo ranjen in sedaj leži v globokem nezavestnem stanju na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice. Stanje ostalih ni posebno zaskrbljujoče, čeprav imajo nekateri zelo resne poškodbe.
Nesreča se je pripetila prejšnjo noč okrog polnoči na državni cesti 651 v bližini Vileša. Dva avtomobila, ki sta peljala v nasprotni si smeri proti Gorici, oz. červinjanu, sta iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčila. Udarec je bil izredno močan, saj je vseh sedem potnikov zadobilo lažje ali težje rane.
Štirje mladinci so peljali v alfasud. Prav med njimi sta dva najhuje ranjena. 24-letni Alessandro Rangione iz Gradišča je namreč dobil zelo močan udarec v glavo s pretresom možganov. Po pregledu v goriški bolnišnici so odredili njegovo premestitev v Trst, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi voznik al-fasuda, 19-letni Antonello Bergamasco iz Gradišča, je dobil precej hude poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti 90 dni. Ugotovili so mu večkraten zlom piščali, udarca in ra ne po obrazu, predvsem na očesih. Poleg njiju sta se v istem avtomobilu peljala tudi 19-letni Roberto D’Eri iz Šlovrenca in 18-letni Alessandro Zotti iz Zagraja. Prvi se bo zaradi zloma
žiškega, ki so bili obtoženi, da so leta 1981 zagrešil nekaj manjših tatvin. Popolnoma so oprostili, češ da ni zagrešil dejanj, 25-letnega Sergia Cugini ja; 25-letni Giorgio Marchesan in 26-letni Maurizio Bersa sta bila oproščena deloma zaradi amnestije in deloma zaradi pomanjkanja dokazov. S slednjo utemeljitvijo so sodniki o-prostili tudi 29-letnega Bruna Pastor-cicha.
DREVI V jŠTEVERJANU
Prireditev »Pomlad v Brdih«
Kulturno društvo Briški grič priredi drevi, ob zaključku sezone, kulturni večer pod naslovom Pomlad v Brdih.
Nastopil bo Briški oktet, ki ga vodi Janez Slivnik. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi slikarsko razstavo domačina Via di mira Klanjščka. Na prireditvi bo sodeloval tudi Marko Kravos, ki bo predstavil nekaj novih pesmi.
Prireditev bo ob 21. uri na sedežu društva na Bukovju.
• V pokrajinski sejni dvorani bo danes ob 11. uri slovesnost ob podelitvi priznanj »mojster dela«.
čelne kosti in ran po obrazu in glavi moral zdraviti 30 dni, drugi pa je dobil le nekaj ran po obrazu in bo okreval v enem tednu.
Ostali trije ranjenci so se peljali v ford fiesta, ki ga je upravljal 25-letni Claudio Cabas iz Romansa. Le ta si je pri trčenju zlomil čelno kost in dobil udarec v oko, zaradi česar se bo moral zdraviti mesec dni. Prijatelja 24-letnd Flavio Bernal del in prav tako 24-letni Maurizio Sfiligoi, oba iz Romansa, bosta okrevala v 7 oz. 20 dneh. Prvi si je zlomil čeljust, drugi pa očesno kost.
Našli truplo upokojenca
V Ronkah so včeraj v kanalu De Dottori našli truplo 77-letnega upokojenca Luigina Lenardona iz Ronk, Monte seibusi. Truplo so našli nedaleč od kraja, kjer je menda možakar v četrtek zvečer po nesreči padel v vodo in utonil.
Nesrečen padec po stopnicah
Neroden nočni padec na domačih stopnicah je tokrat imel precej hude posledice. Banalna, toda zaradi tega nič manj huda nesreča se je pripetila 29-letnemu Jožetu Klanjščku iz Števerjana, Križišče 19. Pri padcu si
Vina iz naše pokrajine so si pričela utirati pot tudi na holandskem tržišču. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni s strani goriške trgovinske zbornice, odziv je bil dober in prav gotovo ne hi smeli izostati tudi posli. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila goriške trgovinske zbornice o nedavni predstavitvi naših vin na sejmu v Amsterdamu. Pobudo je izpeljala goriška trgovinska zbornica in to zelo uspešno. Prireditev, na kateri so bila naša vina predstavljena prvič, je namenjena pretežno gospodarstvenikom, manj pa široki publiki.
Tako se je delegacija iz naše pokrajine (prisotni so bdi tudi številni vinogradniki) že prvi dan srečala z okrog 300 uvozniki, grosisti, predstavniki goriških podjetij. Pomembno je bilo tudi srečanje z novinarji, ki delujejo na specifičnem področju in ki naj bi v raznih medijih razširili sloves naših briških in po-soških vin.
O načinu pridelovanja, o kakovosti in o dingih lastnostih so se seznanili ob predvajanju diapozitivov, pa tudi neposredno s pokušnjo razstavljenih vinskih vrst, od malvazije do briških pinotov in merlota in kaberneta. Sicer pa so imeli gospodarski operaterji možnost pokušnje
je namreč zlomil stegnenico. Brat je sredi noči (nesreča se je pripetila o-krog 2. ure ponoči) poklical dežurno osebje gor iškega Želenega križa, ki je nesrečnega Števerjanca prepeljalo v goriško splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili zlom stegnenice in ga sprejeli na 90-dnevno zdravljenje.
Aretacija na meji
Obmejna policija na prehodu pri Rdeči hiši je v četrtek aretirala 30-letnega Sante ja Lanzaro, rojenega v Avellimi z bivališčem v Milanu. Vračal se je v Italijo brez potnega lista, pač pa samo z osebno izkaznico, s katero je bil odpotoval v Avstrijo, od tod pa v Jugoslavijo. Agenti so mu zasolili globo zaradi tega prekrška, toda pri kasnejšem pregledu so ugotovili, da mora mož še presedeti poldrugi mesec v zaporu, zaradi obsodbe na preturi v Milanu. Kazen je sedaj začel prestajati v goriškem zaporu.
prireditve
SKD Hrast iz Doberdoba priredi 23.
aprila tradicionalni praznik pomladi. Pripravljajo slikarsko razstavo, nastop folklorne skupine in slikarski ex tempore za osnovnošolske otroke in vrtce.
kvalitetnih pridelkov tudi med poslovno večerjo, ki se je je udeležil tudi italijanski veleposlanik na Holandskem dr. E. Mario Bolasco.
V ponedeljek občinski svet v Doberdobu
Seja občinskega sveta v Doberdobu bo v ponedeljek, 16. t.m. ob 18. uri in bo v glavnem namenjena vprašanjem s področja javnih del. Tako bodo svetovalci razpravljali kar o sedmih izvršilnih načrtih za ureditev šolskih poslopij, županstva in nogometnega igrišča. Razpravljali bodo tudi o načrtu ureditve gozdlnih poti ter o prodaji jusarskih parcel v Jamljah.
Koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane
V veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 peti koncert v okviru rdečega glasbenega abonmaja. Nastopil bo orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane, pod vodstvom Antona Nanuta.
Šesti koncert v okviru rdečega a-bonmaja bo v sredo, 25. aprila, ob 20.30. Pel bo zbor Slovaške filharmonije iz Bratislave.
DANES OB 17.55
Film »Intervju« po ljubljanski TV
Zaradi velikega zanimanja bo ljubljanska televizija danes ob 17.55, na prvem programu, ponovila srednje-metražni film »Intervju«, ki ga je posnela ekipa Studia za dramsko igro iz Ljubljane. Delo je televizija predvajala že 22. marca in v njem igra eno glavnih vlog dober-dobski rojak Darij Frandolič, ki je, med drugim, vodja podobnega studia v Gradišču.
Zgodba pripoveduje o mladem pe sniku, ki si vzame življenje. U uo-godku izve novinar, ki prične inter-vjuvat sorodnike in prijatelje fanta, da bi več izvedel o njem in zakaj se je odločil za usodni korak. . .
• Rekreacijski krožek avtobusnega konzorcija ACT - CRAL — je ustanovil v svoji sredi mladinsko lahkoatletsko sekcijo. Uradno jo bodo odprli danes, 14. aprila, ob 19. uri v Ul. Macelli št. 1. Vpisovanje v sekcijo bo vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro (telefon 814274).
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti, tel. 72701.
Že v prihodnjih dneh bodo začeli graditi podvoz pod železnico v Ulici Tabai v Štandrežu. Zavarovani železniški prehod bo zato od ponedeljka dalje ostal zaprt. Dela bodo trajala predvidoma pet mesecev in v tem času bo prehod zaprt. Promet bodo preusmerili na Ulico Trivigiano. Tako sporočajo z goriškega županstva.
izleti
SPD Gorica priredi jutri pomladanski pohod v Vipavsko dolino z ogledom zanimivosti Vipavskega Križa. Odhod ob 8.30 s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika.
SPD Gorica nadalje obvešča, da je razpisan večdnevni avtobusni izlet v Salzburg in okolico 22., 23. in 24. junija. Prijave in pojasnila na društvu do 15. maja oziroma do oddaje razpoložljivih mest.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča, da je še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Dal- . macijo in Sarajevo od 10. do 13. maja. Vpisovanje še 16. t.m. na sedežu društva.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi tudi letos letovanje za otroke in sicer v Škofji Loki in v Savudriji. Letovanje v Škofji Loki bo od 25. junija do 9. julija, v Savudriji pa od 10. do 24. julija. Podrobna pojasnila in prijave na sedežu SKGZ Ul. Malta 2, tel. 84644.
koncerti
V občinskem gledališču v Tržiču bosta drevi nastopila violinist Igor O-zim in pianist Guenther Ludwig. Koncert bo ob 21. uri.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Le bambine viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Rusty il selvaggio«.
VERDI 17.30—22.00 »Una poltrona per due«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Un ragazzo, una ragazza«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Mi manda Picope«
COMUNALE 21.00 Koncert klasične glasbe.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Šok«, ob 22.30 »Resnične zgodbe« 4. del.
SVOBODA Zaprto
DESKLE 20.00 »Roparji izgubljenega zaklada«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
prispevki
Namesto cvetja na grob Danila Ož-bota daruje družina Janko Cotič 30 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Jolande Maraž daruje Rom aha Nanut 10 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Silovito trčenje pri Vilešu 6 oseb (ena hudo) ranjenih
V Doberdobu in Sovodnjah se te dni spominjajo krvavih dogodkov v letu 1944
Nacisti so v Doberdobu ubili Jožefa Jarca
Nemci so v predzadnjem letu svetovne vojne pogosto pustošili po Krasu, pobijali nedolžno prebivalstvo, požigali domove, zapirali in pošiljali v uničevalna taborišča naše ljudi. E-den od najbolj prizadetih krajev je bil Doberdob, mogoče že zaradi sante lege in bližine nemških postojank (Gradišče).
Nemci so v Doberdob prvič prišli 13. septembra 1943 in že prvi prihod zabeležili s krvjo, ko so na Poljanah Pobili partizansko patrolo. V kraju so se potem pojavili še nekajkrat in vsakokrat sejali smrt in razdejanje. Tako so sredi januarja 1944 zločinsko pobili pet oseb, ki so jih žive zaprli v klet in jo potem minirali. 18. aprila 1944 so v vasi zagrešili nov zločin.
V jutranjih urah so obkolili vas, iskali so menda partizane in sodelavce narodnoosvobodilnega gibanja, zgnali skupaj vse odrasle vaščane, sredi vasi pa ustrelili 49-letnega domačina Jožefa Jarca - Ljubsevega.
Gospodarja so prijeli na domačem dvorišču, ko je s samokolnico ravno peljal gnoj iz hleva na gnojišče. Doma sta bili tudi žena in hčerka Helena. Žena se je izgovarjala, da mora ostati doma, ker mora skrbeti za bolno mater. Nemci niso verjeli in so zahtevali družinski list. Čim so v dokumentu prebrali priimek Jarc, so gospodarja s silo odpeljali proti križišču, kjer je bila že zbrana množica drugih vaščanov. Jarca so s sunki porinili na dvorišče pred gostilno (pri Roški), kmalu zatem pa so ga spet pahnili na cesto in skoraj istočasno je zaropotal rafal. Jarc se je, ranjen v noge zgrudil na tla. Pritekla je hčerka Helena. Toliko, da sta se še enkrat pogledala in se pozdravila. Takoj zatem jo je nemški vojak surovo porinil stran in ponovno sprožil brzostrelko.
Heleno so še tistega dne, tako kakor tudi nekaj drugih vaščanov, odpeljali v zapor. V Gorici je bila zaprta štiri mesece, »kot hči bandita«, potem pa so jo odpeljali v Auschwitz, kjer je prestala nepopisno gorje in trpljenje in se vrnila domov. Žal pa je izginila vsakršna sled za bratom Romanom, ki je odšel v partizane že leta 1943.
Skupinska razstava goriških naivcev v galeriji II Torchio
Pred dnevi je bilo v galeriji »II Torchio« odprtje skupinske razstave goriških naivcev. Gre za drugi natečaj, ki ga galerija (beri: Graziella Per soglia) prireja v prizadevanju, da bi povezovala domače ljubiteljske u-stvarjalce. Dejansko je postala zadnje čase galerija s tovrstnimi spodbudami prijetno ognjiÈte, okrog katerega s« zbirajo slikarji, ki jim zlobni jeziki pravijo »vrtičkarji«, ki pa 80 vredni še drugačne, bolj prijazne ocene.
O riaivcih, seveda, večkrat podvomi-rno kot o epidemskem pojavu, kate-rega »izvirni greh« je iskati v Hlebi-mh. Vendar se mi zdi, da ne gre tega prezirati in obsojati izključno kot modno držo. Morda bi ne bilo na-Pučno, če bi se v tem pogledu neko-liko zazrli tudi v našo preteklost in stvar nekoliko primerjali z našo Ijud-sko umetnostjo
je pač današnji ljubiteljski u 8tyarjalec našel v »zapeljivi pravljični morfologiji« osnovno stimulacijo ln možno govorico, tega ne gre jemati
vedno kot nekaj pogretega, pač pa kot, podoživet je otroško občutene »lastne« stvarnosti.
Saj pravim, o stvari bi se dalo razpravljati iz vseh mogočih kotov, dejstvo pa je, da je razstava nabrala nekaj tehtnih likovnih stvaritev.
Izbrani avtorji so sledeči: Edi Bra-muzzo, Elio Devetag, Ketty Gregori, Giovanbattista Nitti, Alba Gurtner, Giuliano Cento, Giuliana Fedele, Sergio Driussi, Gianni Medeto, Giuseppe Gambin, Gianni dulia, Angelo Konje-dic, Nada Škorjanc, Renzo Turco, Giuliano Miani, Bruno Martellavi. Kot lanski nagrajenci pa so bili povabljeni tudi Egidio Calabrese, Renzo Pillon, Roberto Mischis, Gigliolo Rizzi, ■Oslec Pirac in Mario Bogat.
Kakovostno je razstava vsekakor na višjt ravni od lanskega leta. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da s tomstnimi pobudami galerija da je možnost ljubiteljskim ustvarjalcem, da pridejo do besede. V našem primeru je šlo za precej občuteno besedo.	m.r.
V Sovodnjah so Nemci obesili Negovana Mozetiča in Vladimira Santinija
V Sovodnjah je bil 14. april 1944 eden najbolj črnih dni v drugi svetovni vojni. Ta dan so namreč Nemci, ki so imeli v vasi ritočno postojanko, v zgornjem delu vasi, na pol poti proti Štandrežu, zajeli skupino partizanov, vosovcev. Dva od, zajetih borcev so še istega dne, potem ko so ju na smrt mučili, obesili pri cerkvi, v opomin vaščanom in vsem, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. To sta bila 23-letni Vladimir Santini, doma v Splitu in kakšno leto mlajši Negovan Mozetič iz Renč. Trupli so Nemci potem zagrebli blizu Soče, po osvoboditvi pa so njune posmrtne ostanke prenesli v Renče. Santini izhaja iz družine, ki je dala štiri partizanske borce, trije so padli v vojni. Leta 1941 so ga aretirali Italijani in ga obsodili na internacijo. Po zlomu fašizma je izza taborišča Rističa zbežal in se po skoraj enem mesecu prebil v naše kraje kjer se je pridružil narodnoosvobodilni vojski. Postal je kmalu vodja ene od enot VOS.
Občinska uprava v Sovodnjah je ob 25-letnici osvoboditve, 1. maja 1970, odkrila na Kovačinovi hiši, spominsko ploščo v spomin na dogodek, pred 40 leti.
Knjižne novosti v Državni knjižnici
Državna knjižnica v Gorici je v zadnjih tednih obogatila slovensko knjižno zbirko s številnimi novostmi. Seznam pomembnejših novih slovenskih knjig je sledeč: V. GRMIČ, Humanizem problemi našega časa, Trst, ZTT, 1933; M. HLADNIK, Trivialna literatura, Ljubljana, DZS, 1983; I. HERGOLD, Pojoči oreh, Trst, ZTT, 1983; J. KOS, Roman, Ljubljana, DZS, 1983; M. KOŠUTA, Robidnice in maline, Trst, ZTT, 1983; C. MARZANI, Italija in komunisti, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1983; M. MIKUŽ, Svet po vojni (1945 - 1957) : oris časa, v katerem živimo, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1983; J. MUNDA, Knjiga, Ljubljana, DZS, 1983; B. PAHOR, Tržaški mozaik, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1983; A. REBULA TUTA, Mavrični ščit. Trst, ZTT, 1983; Skavtska pesem, Trst - Gorica, 1983; J. VIDMAR, Mrtvaški ples, Ljubljana, DZS, 1983.
Turistični kažipot po Primorski
Vipavski Križ
V tem letnem času se Vipavska dolina koplje v soncu, že odeta v spomladansko, s cvetjem posuto obleko. Še kdaj pa kdaj burja zapiha, bolj iz navade, tam dol iz Mačjega kota, kjer ima mlade. Pa ni več tako strupena, kot pozimi.
Na izlet bomo šli v znameniti Vipavski Križ, nekdanjo prestolnico Vipavske. Burno, razgibano, zgodovinsko zelo zanimivo je bilo življenje v Križu. V stoletjih so si sledili trudapolni, veseli, tudi krvavi dnevi. Kaj vsega so ti kraji doživeli od prvega prazgodovinskega naselja na griču, mimo slavnih časov svetokriških grofov, do kmečke odveze v usodnem letu 1848 in končno do osvoboditve. Po letu 1945 Križ ni več smatran za mesto. Starinsko naselje ponosno kljubuje času v zavetju srednjeveškega obzidja. Danes je Križ proglašen za kulturni spomenik, zaradi številnih arhitekturnih zanimivosti in značilnosti. Pa je mestece tudi drugače tesno povezano s slovensko literarno zgodovino. Tu je dolgo let živel kapucin Janez Sveto-kriški (roj. 1647, umrl 1714), avtor petih knjig pridig v slovenskem jeziku.
Pa začnimo naš sprehod in ogled mesta. »Na placu« pred ruševinami gradu (lep baročni vodnjak na dvorišču) je lep spomenik padlim v NOB. Prav tam je tudi vhod v samostansko cerkev, ki hrani veliko sliko Slave Presvete Trojice iz 17. stoletja. Na južnem pobočju griča se razprostira lepo obdelan samostanski vrt s stoletnimi cipresami. Pod Plačem se začne najstarejši del Križa »V Gasah« z nekaj delno ohranjenimi srednjeveškimi hišami. Na žalost so nekatere gase neprehodne. Nekaj je tudi obnovljenih hiš, nekaj pa novejših posegov, ki prav gotovo ne sodijo v okolje.
Dobro ohranjena so impozantna severna mestna vrata. Na zahodnem koncu naselja stoji poznogotska župna cerkev, preurejena v 17. stoletju. Hrani lepo izdelane oltarje (barok) in slike. Prav v tej cerkvi je leta 1563 Primož Trubar pridigal vipavskim luteranom.
DOSTOPI : z avtom iz Gorice skozi Šempas, Črniče do Dobravelj je 21,5 km, nadaljujemo do Ceste, nato ob kažipotu zavijemo desno, navzgor, prav do Križa (še 3,5 km). Peš .z glavne ceste v Dobravljah proti železniški postaji (vlak vozi samo ob delavnikih). Nadaljujemo proti vzhodu, skozi železniški podvoz na staro cesto, ki pelje čez potok Vrnivec do opuščenega mlina. Nekdanja glavna pot, danes precej zaraščena, nas privede prav do naselja (iz Dobravelj 45 minut).
ZANIMIVOSTI — OKOLICA
Izpred župne cerkve in gradu krasen razgled na Čaven, Nanos in Kras. V podnožju se lepo vidi Ajdovščino. Približno poldrugi kilometer jugovzhodno od Križa leži naselje Plače, v zavetju Hriba in Tabora. Pravijo, da je menda na Hribu imel glavni stan rimski cesar Evgenij, ko se je njegova vojska, leta 394 spopadla s četami cesarja Teodozija. Zmagal je Teodozij, ki mu je menda »pomagala« močna burja. Na Taboru so še vidni ostanki utrdb iz turških časov. Na jugozahodni strani Križa dobiva pokrajina novo podobo zaradi velikih melioracijskih del, ki naj bi ta predel Vipavske doline spremenila v žitnico. Prav sredi novega kompleksa (okrog 10 minut peš iz Dobravelj) je cerkvica sv. Petra (pred gozdom, dodajajo domačini) iz leta 1641. Hrani baročne freske in oltarne slike ajdovskega slikarja Antona Čebeja (1722 -1774). Približno 2,5 kilometrov južno od Križa, na drugf strani Vipave, so Velike Žablje.
HRANA IN PIJAČA
Gostilna v Dobravljah, nova restavracija na Cesti in domača gostilna Brataševec na Placu v Križu (zaprta ob torkih in sredah). V Potočah znana gostilna (Sivi Čaven). Povsod pripravljajo jedi samo po naročilu. Gostilne in restavracije v Ajdovščini.
Priložnost za obisk v> Vipavskem Križu je jutrišnji izlet Slovenskega planinskega društva. (Z. V.)
TONE SVETINA
Med nebom
in peKiom
_______________116._________________
Uspešno se je oddaljil od nevarnega kraja. Ko Pa se je po stezi umikal že proti cesti, ga je zagledal Prikrit stražar in ga ustavil z rezkim »stoj!«
Davkarju še na misel ni prišlo, da bi počakal. Predragocene informacije je nosil pa še pištolo je imel pri sebi. Braniti se ne more. Reši ga lahko sa-Pio beg, hitre noge...
Stražar je naglo obvestil četno poveljstvo, da Ph je davkar videl in zbežal. Karlo, Frane in Slovan So pohiteli za njim. Vedeli so, kje bi se lahko ustavil v prvem zaselku in kod mora v dolino. Zato so stekli P° bližnjici in ga prestregli.
Karlo je zavpil:
»Roke kvišku!« Davkar je odrevenel. Potem je zagledal puško, namerjeno v njegove prsi. Obstal je m dvignil roke.
Prišli so k njemu.
“Kaj pa počenjaš, Chiuco? Ali ti nismo sporočili,
je konec s pobiranjem davkov pri kmetih po hribih? Nisi se držal naših navodil!«
Davkar je trepetal kot list v vetru. Držal je roke kvišku in prosil:
“Spustite me, gospodje! Samo službo opravljam m nič drugega! Ženo imam in otroke. Poslali so me, da poberem davke...«
. »Tudi mi imamo družine! Zakaj pa se opravičuješ, ko te še nihče ni ničesar obtožil!« ga je ostro prijel Karlo, mu snel z ramena torbo in ob pasu zatipal pištolo, s katero bi moral ubiti njega ali pa Janeza. “Oborožen si za nami vohunil, kaj?! Vse vemo o tebi!«
Odpel mu je pištolo, jo vzel iz toka in pogledal.
Bila je nabita vojaška pištola italijanske vojske, »baretka« s kalibrom 9 milimetrov, kakršne civilisti niso smeli nositi.
Davkar je pobledel. Oči so se mu stisnile v ozko režo, očala so se mu orosila v stiski, iz katere ni videl rešitve. Jokavo je zastokal:
»Dali so mi pištolo, ker nosim veliko denarja... Nič nimam proti vam, prisežem! Spustite me, pa obljubim, da tudi koraka ne napravim več v hribe... Celo odselil se bom nazaj na jug od koder sem prišel...«
»Molči, podlasica! Prej bi bil pomislil, da vrč hodi po vodo samo dotlej, ko se razbije!«
Zvezali so mu roke in ga odgnali na poveljstvo čete. Greif je poklical nekaj domačinov, ki naj bi bili navzoči pri zaslišanju in ga obsodili. Osovraženega davkarja in izterjevalca so poznali vsi. Desetletje je hodil po vaseh, spravil na boben nekaj kmetov, marsikoga tudi v ječo.
Globoko v goščavi so izterjevalca privezali k drevesu, Karlo pa ga je zasliševal:
»Poslušaj! Tako kot znate mučiti vi, Italijani, znamo tudi mi! Vendar si s teboj ne bomo mazali rok. Če vse poveš, si boš prislužil naglo smrt. Povej, kdo v teh vaseh izdaja, pa se boš morda rešil!«
Davkar se je obnašal kot utopljenec, ki se lovi za bilko.
»Vse vam bom povedal! Samo pustite mi življenje! Če hočete, postanem vaš! Obveščal vas bom o karabinjerskih patruljah, o bojnih načrtih vojske in o vsem, kar vidim v dolini...«
»Pusti to! Povej, za koga si delal in kaj si izdal! Če ne boš govoril, ti bomo podkurili pod petami!«
Davkar, ki ni bil nikoli pripravljen na to, da bi ga lahko ujeli in prignali na rob, se je tako prestrašil, da je izpustil vodo. Scalina mu je pritekla v levi čevelj.
»Poglejte ga! Poscal se je od strahu, reva!« je rekel eden od partizanov.
Karlo pa se je obrnil k Franetu:
»Vzemi iz torbe beležko in zapiši vse, kar bo povedal!«
»No, kdo nas je izdajal! Kdo?!«
»V vaši vasi so izdajali učiteljica Evelina pa soseda Bizant in Hlevar... vsi so poročali poročniku Zanniju. Ta ima pod sabo vse obmejne obveščevalce in tudi mene, ki sem občasno pobiraj poročila...«
»Poslušaj! Kaj naj bi izdala učiteljica? Saj ni vedela ničesar! «
»Izdajala je kot vsi učitelji in uradniki. Hodila je z enim od vaših. 'Hlevar mi je povedal, da ju je videl skupaj pod vasjo...«
Petru, ki je bil zraven, je zalila obraz rdečica. »Zdaj bodo osumili mene,« je pomislil.
Toda Karlo se ni zmenil za pripombo o učiteljici in ga začel izpraševati o drugih, ki sodelujejo s karabinjerji. Celo uro je Frane pisal imena tistih, ki jih je navedel davkar. Ko so menili, da se je dodobra izpraznil — povedal je tudi vse, kar je vedel o svojih šefih, poročniku Zanniju in Losanni, ki vodi niti iz ozadja — so zasliševale! stopili skupaj. Sodba je bila enoglasna: smrt z ustrelitvijo.
Privedli so vohuna pred četo in povedali, koga so ujeli. Vpričo vseh je bila izrečena smrtna obsodba.
Peter, ki je dobil pištolo, in Sulc sta ga odpeljala globlje v gozd. Sonce se je dvignilo v obok neba. Žarki so segali skozi vejevje in zverižene sence so objele obsojenca, ki je zlezel vase. Ustavili so se na oglarski jasi, kjer je bila zemlja mehka in črna.
Tu si je moral davkar kopati grob. Peter ga je opazoval in premišljal:
»Prekteli potuhnjenec! Ni povedal, kaj vse je izdal! Krivdo pa je zvalil na ubogo Evelino, da bo zavoljo njega še ona izgubila glavo...« Z gnusom je gledal obsojenca, dotlej tako oblastnega in oholega izvrševalca volje fašističnih gospodarjev, hlapca, prek katerega je država segala v kmečke žepe in si brez sramu prisvajala trud žuljevih rok. Zmečkal bi ga kot stenico... škoda krogle zanj... pa kaj, ko so na pohodu in se ne utegnejo z njim ukvarjati.
Ko je davkar skopal dovolj globoko jamo, mu je Peter dejal:
»Zdaj pa mi še enkrat povej, kaj veš o učiteljici in fantu, ki je hodil z njo, preden te počim s tvojo pištolo! Prislužil si boš še nekaj minut življenja!«
Finale play-off v jugoslovanski košarki
Na »Prvem maju« zanimiva odbojkarska prireditev Bora
V Zagrebu Cibona-C. zvezda
Danes in jutri deželni finale deklic
Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo se bliža h koncu in znana sta oba finalista play-offa, ki bosta v medsebojnih srečanjih odločila o tem, kdo bo jugoslovanski košarkarski prvak. Če je bila Crvena zvezda favorit že pred prvenstvom pa jugoslovanski strokovnjaki zagrebške Gibone niso uvrščali v ožji krog favoritov, saj je bil po izjavah trenerjev drugi največji favorit Zadar, ki pa je uspel priti le do polfinala pl'ay-offa. Toda prvenstvo je pokazalo, da so vsake napovedi tvegane in Gibona je osvojila izhodiščno prvo mesto v ligaškem tekmovanju, se uvrstiia v finale play-offa in ima ob izenačenem rezultatu po dveh tekmah možnost, da v morebitni tretji tekmi igra pred domačimi gledalci.
Prva tekma med Cibano in Crveno zvezdo bo že danes v Zagrebu in obe ekipi bosta prav gotovo storili vse za zmago. Gibona je imela v pol finalu precej težav z Bosno v tretji tekmi, Zvezda pa je prav tako v tretji tekmi z veliko lahkoto in prepričljivo odpravila Zadar. V dosedanjih ligaških tekmah je Gibona obakrat
slavila, toda Crvena zvezda je z zadnjimi dobrimi igrami vse prepričala v svojo vrednost in napovedala resno kandidaturo za osvojitev naslova državnega prvaka.
Tekmo med Cibono in Crveno zvezdo bo ob 20. uri neposredno predvajala koprska televizija.
Drevi Scavoimi - Bic
V zadnjem kolu regularnega dela italijanskega košarkarskega prvoligaškega prvenstva se bo tržaški Bic v anticipirani tekmi v Pesaru pomeril s Scavolinijem, ki enako kot Tržačani letos ni dosegel zastavljene uvrstitve v »play-off», še dobro, da sta se obe ekipi v zadnjem hipu izognili izpadu, sicer bi bila njuna sezona naravnost katastrofalna. Nocojšnja tekma je povsem brez praktičnega pomena, zato je pričakovati, da bodo priložnost dobili predvsem mladi igralci.
Tekma med Scavolinijem in Bičam bo ob 20.30, drugi polčas pa bo ob 23. uri prenašala tudi televizija,.
Po večmesečni aktivnosti bodo odbojkarska igrišča to soboto dokaj prazna. Državna prvenstva so se že končala, deželna pa je zveza prekinila, da bi omogočila izvedbo deželnih finalov v kategoriji mladincev, mladink, dečkov in deklic.
Kot znano bo deželni fina'e deklic letos v Trstu, organiziral pa ga bo odbojkarski odsek ŠZ Bor ob 25-let-nici obstoja društva. Finala se bo kot tržaški pokrajinski prvak udeležila tudi združena ekipa Friulexport, ki se bo v drevišnjem polfinalnem dvoboju pomerila z vrstnicami iz Fontanafredde. V drugem polfinalu pa si bosta stali nasproti šesterki goriškega Corridonija in AUSA Pav iz Červinja-na. Zmagovalki polfinalov se bosta nato za našlov deželnega prvaka pomerili v nedeljo zjutraj, poraženki pa se bosta potegovali za tretje mesto. ,
O Fontanafreddi, drevišnjem nasprotniku Friulexporta, ni dosti vesti. Ve se samo, da je na pokrajinski ravni izločila ekipi dveh kotiranih društev, kakršni sta Itas iz Fiume Veneta in Libertas iz Pordenona.
Članska ekipa Fontanafredde nastopa v C-2 ligi, vendar šesterko sestavljajo v glavnem bolj izkušene igralke, mlade pa le občasno vstopajo na igrišče. O ekipi deklic Fontanafredde lahko še rečemo, da je dokaj nizke lasti, zato njena igra najbrž sloni predvsem na dobri obrambi. Takega nasprotnika bi morale naše igralke s svojim gotovo prodornejšim napadom vsekakor premagati, zato lahko tipamo, da bo Friulexportu uspelo u-vrstiti se v finale.
Drugi polfinale ima izrazitega favorita. AUSA Pav bi morala namreč zlahka ugnati Corridonija, ki je na papirju daleč najšibkejša ekipa v konkurenci. Šesterka iz Červinjana je tudi sicer favorit letošnjega finala, saj uvršča v svojih vrstah nekaj i-gralk s tretjeligaškimd izkušnjami, med katerimi izstopa mladinska reprezentantka Tomassijeva. AUSA Pav je zlahka osvojila naslov pokrajinskega prvaka, čeprav z igro ni kdove kako zadovoljila, saj je baje šibka točka ekipe neuigranost.
Toliko o nastopajočih. Velja še o-rneniti, da je odbojkarski odsek Bo-
ra skrbno pripravil turnir z izdajo programa z opisom ekip in z urnikom tekem, bogato pa bo tudi nagrajevanje, kateremu bo sledilo kosilo za igralke in spremljevalce, ki ga bodo pripravili v mai dvorani na »Prvem maju«. Organizator pričakuje, ùa si bo dvodnevno tekmovanje ogledalo lepo število privržencev odbojke.
SPORED DEŽELNEGA FINALE
Danes
16.00	Corridoni Mobilcasa (GO) -AUSA Pav (UD); sledi: Friulexport (TS) - Loyd Fontanafredda (FN).
Jutri
10.00	finale za "3. mesto; sledi finale za 1. mesto.
POKAL PRIJATELJSTVA
(KVALIFIKACIJE)
Kontovel Electronic Shop — Bor 2:3
KONTOVEL ES: Ban, Čemjava, Gruden, Prašelj, Paulina, Mervič, Maver in Purič.
BOR: Vodopivec, Furlanič, K. Tomšič, Godina, čač, Favaretto, Jazbec in Bandi.
Predzadnje gostovanje »plavili« v regularnem delu prvenstva
V Budriu računa Jadran na zanesljivi točki
Za jutrišnje srečanje proti postavi Budrio Be.Ca. je Jadranovo vodstvo organiziralo za svoje košarkarje perfektno gostovanje. Jadranovi košarkarji bodo v Budrio odpotovali v soboto zvečer in noč prespali v .hotelu, tako da bodo prišli na igrišče spočiti in v optimalnih pogojih za igro.
Če izvzamemo prav jutrišnjo tekmo z Budriom, v kateri so naši košarkarji favoriti, nas od konca regularnega dela lige ločita le dve koli. Jadranovci so si bržkone zagotovili uvrstitev v končnico prvenstva in zelo verjetno je, da bodo v »play-offu« stopili na četrtem mestu in da se bodo za prestop kosali s prvouvršče-nim Maltinti jem.
Po našem mnenju se stvari do konca lige ne bodo bistveno spremenile in vse ekipe, ki računajo na »play-off« imajo precej ugoden spored. Castelfranco in Servolana sta verjetno zamudila vlak za »play-off« in težko si predstavljamo, da bi se še enkrat vrinila v boj za napredovanje. Fiamma je v povratnem delu lige sicer nekoliko popustila, kljub temu pa me-
nimo, da bi morala glede na lastni koledarski spored zlahka ohraniti tretje mesto na razpredelnici. Isto velja za Stefanel, ki se bo v preostalih kolih srečal s poprečnimi moštvi. Vodeči Maltinti ima nekoliko neugoden spored: Ceam doma, Abitare v gosteh in Jadran doma), vsekakor pa bodo košarkarji iz Pistole zanesljivo osvojili eno od treh srečanj in tako obdržali prvo mesto. Jadran se bo z Maltinti jem pomeril prav v zadnjem kolu, ko bo vse, kar zadeva »play-off« tudi matematično odločeno.
Naši košarkarji naj se sedaj maksimalno zberejo za jutrišnjo tekmo in na srečanje z moštvom Monkey’s, saj jim lahko ti dve tekmi zagotovita mesto v »play-off«. Proti Maltin-tiju pa bo pesem povsem drugačna in pričakovati je, da bosta obe moštvi taktizirali zato, da bi ne odkrili nasprotniku svojih glavnih adutov, ki jih bodo prav gotovo izkoristili v o-dločilnih srečanjih za napredovanje.
Jadranovcem bo v Budrio sledila večja skupina navijačev, ki bodo v nedeljo zjutraj odpotovali z avtobusi. Srečanje med moštvom Be.
Ca. Budrio in Jadranom bo jutri v Budriu s pričetkom ob 11. uri.
(Cancia)
1. DIVIZIJA
Sokol — Baloncesto 58:71 (20:39)
SOKOL: Pertot, Ušaj 14 (4:9), Bogateč, Klanjšček, Gruden 8 (2:5), Devetak 12 (4:5), Žbogar, Pahor 17 (1:7), Terčon 6 (0:3), Sedmak 1 (1:2).
Sokolovci so tekmo začeli kratko-malo katastrofalno in živčno (s trenerjem vred), saj je nasprotnik vodil v 14. minuti 31:7, ne da bi pri tem naši sploh reagirali. V drugem delu so zmanjšali zaostanek predvsem zaradi utrujenosti nasprotnika in nekaterih ugodnih sodnikovih odločitev, tako da je bilo stanje v 15. minuti 49:55. Nabrežinci pa so imeli premalo volje do organiziranega dela v napadu, kot tudi do srčne borbe in izvajanja obrambe po določenih utrjenih pravilih. (Andrej P.)
Marina Cergol odpotovala v SZ
RIM — Tudi Klasova igralka Ma-.ina Cergol je članica italijanske državne namiznoteniške reprezentance, ki je odpotovala na evropsko prvenstvo v Moskvo. V glavno mesto SZ so odpotovali Costantini, Bisi, Troifo, Silveri, Pero in Giontella, žensko reprezentanco pa sestavljajo Zampini-jeva, Cergolova, Busnardova in Don-dova. Moška vrsta si mora predvsem prizadevati za obstanek v prvi jakostni skupini, kjer se bo pomerila s Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko, Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ženska ekipa pa nastopa v drugi jakostni skupini in se bo srečala z Bolgarijo, Belgijo, Avstrijo, škotsko, Turčijo in Irsko. Ehi italijanski namiznoteniški zvezi menijo, da bi si ženska reprezentanca lahko priborila prvo mesto in torej prestop v prvo jakostno skupino, (bbr)
Danes na »1. maju« šah
Na stadionu »1. maj« bo danes ob 15. uri drugi del šahovskega turnirja Športne šole Trst, v okviru osnovnošolske olimpiade.
TAKO V ZADNJIH TREH KOLIH C-1 LIGE
MALTINTI (44) STEFANEL (38) FIAMMA (36) JADRAN (34) CASTELFRANCO (32)
CEAM
SAN BONIFACIO DELFINO Budrio Fulgor
Abitare
Ravenna
Faraboli
MONKEY’S
CEAM
JADRAN FARABOLI SAN BONIFACIO Maltinti Monkey’s
LEGENDA: levo ekipe v boju za »play-off«, v oklepaju točke na lestvici; v stolpcih spored preostalih treh kol, z velikimi črkami domača srečanja.
V zaostali tekmi tretje amaterske nogometne lige
V Trebčah derbi Primorec - Mladost
vesti iz nove gorice
Priprave na atletski miting
Kot je bilo predvideno od samega začetka letošnje sezone, bodo amaterska nogometna prvenstva prekinjena za dve nedelji. V nedeljo, 23. t. m., bo namreč deželna reprezentanca branila v Liguriji državni naslov, ki ga je osvojila lani v Montecati-niju. Prvenstva se bodo redno nadaljevala v nedeljo, 29. aprila.
Med prekinitvijo pa bodo igrali nekaj zaostalih tekem in nadaljevali s turnirjem za deželni pokal in sicer s polfinalnimi tekmami.
Deželni pokal: med finaliste deželnega pokala se je letos presenetljivo uvrstila tudi kriška Vesna, ki bo jutri igrala v Vidmu proti močni ekipi Olimpii. Nedvomno že sama u-vrstitev v polfinale predstavlja za Vesno lep uspeh. Sedaj pa »plavi« nikakor ne mislijo popustiti, čeprav imajo v preostalih treh kolih prvenstva prve amaterske lige še kar naporne tekme (Costalunga, Pieris, Ponziana). Nasprotnik je solidna ekipa, ki igra v prvenstvu druge amaterske lige in je trenutno na prvem mestu s kar štirimi točkami prednosti nad drugouvrščeno Tavagnafelet, kar pomeni, da Videmčani teorično so si že zagotovili prestop v višjo ligo in morda prihodnjo sezono bodo
igrah v. isti skupini kot kriška Vesna. Ostala dva polfinalista sta Maionese in Pro Fiumicello.
V drugi amaterski ligi so na Tržaškem predvidene dve zaostali tek mi, ki jih bodo igrah na igrišču pri Dom ju. Zjutraj se bosta pomerili Campi Elisi in CGS, popoldne pa Domio in Primorje. Po zadnjih neuspelih nastopih gotovo si od prose-ške enajsterice ne moremo mnogo pričakovati. Ekipa je matematično že obsojena na izpad in igra trenutno res katastrofalno in to dokazuje
RIM — Mrzlica, ki je lansko poletje zajela Italijo ob navdušujočih nastopih Azzurre na regati za a-meriški pokal v Newportu, se bo leta 1987 še potrojila. Na prihodnjem tekmovanju, ki bo v Perthu v Avstraliji (ker so Avstralci zmagali na lanskem tekmovanju pripada namreč njim organizacija na slednje regate), bodo namreč prisotne kar tri italijanske jadrnice: poleg Azzurre, seveda nove jadrni-
dejstvo, da so Prosečani v zadnjih štirih nastopih prejeli kar 16 golov ter dali samo enega (iz 11-metrovke).
Osrednji dogodek pri nas pa bo bržkone derbi tretje amaterske hge v Trebčah med Primorcem in Mladostjo, ki imata na lestvici enako število točk. Obe ekipi iz enega ah drugega razloga nista izpolnili pričakovanja, bolj razočarani pa so nedvomno v Doberdobu, kjer so odkrito u-pah na napredovanje. V isti ligi bo Gaja gostila San Marco, ki bo zanjo nedvomno dokaj trd oreh.
ce, ki pa bo ohranila že tako priljubljeno ime, pripravlja nastop neki milanski konzorcij, prav včeraj Pa so predstavili še tretjo jadrnico, ki jo bo finansiral konzorcij ltalian challenge (italijanski izziv).
To ime izhaja tudi iz dejstva, da je Fabio Ferini, lastnik ladjedelnice in projektant jadrnic ter pobudnik tega nastopa na ameriškem pokalu, za 520.000 dolarjev (približno 850 milijonov lir) odkupil avstralsko jadrnico Challenge 12, ki je z deljenimi uspehi sodelovala na lanskem ameriškem pokalu.
Ta jadrnica je sedaj v Italiji in posadka se že pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 16. septembra do 10. oktobra na Sardiniji. Medtem pa potekajo priprave za nastop na ameriškem pokalu. Perini včeraj ni skrival, da italijanska posadka meri na zmago, kar bi pomenilo, da bi bil čez štiri leta ameriški pokal lahko v italijanskih vodah.
Prvo vprašanje je seveda iskanje finančnih sredstev. Perini, ki deluje v okviru pomorskega kluba Marina di Carrara (na ameriškem pokalu
Odbojkarji Salonita iz Kanala so si skoraj zagotovo zapravih možnosti osvojitve nasHova v slovenski ligi in s tem nastop na kvalifikacije za 2. zvezno hgo. Na domačem igrišču so namreč izgubili z ekipo Pionirja iz Novega mesta 0:3.
Nogometaši novogoriških Voizil so po zadnji zmagi proti Kovinarju (1:0) povečali možnosti obstanka v hgi. Iz lige pa je odpisana ekipa Primorja iz Ajdovščine.
uradno sodelujejo samo pomorski klubi) pravi, da se ne ve, koliko denarja bo potreboval za nastop v Perthu, verjetna vsota pa se gib-lje_ med desetimi in petnajstimi milijardami lir. To pa je investicija, pravijo organizatorji, kajti pri Az-zuri so potrošili 6 milijard, ugodnosti, predvsem na področju reklame, pa so po koncu tekmovanja prera čunali na približno 15 milijard lir.
Takoj ko rešijo to vprašanje se bodo lotili načrtovanja nove jadr niče. Tu se bodo seveda poslužili najsodobnejših tehnoloških posegov; morda zadostuje, če navedemo en primer: za aerodinamičnost ladje in za krilca, s katerimi bodo verjetno čez tri leta opremljene vse jadrnice, so si zagotovili strokovno pomoč francoske letalske industrije Dassault, ki izdeluje znana lovska letala Mirage.
Zadnje vprašanje se nanaša seveda na ime nove jadrnice. Tega še niso izbrali. Perini sicer pravi, da bi hotel, da bi se jadrnica imenovala Italia, vendar prepušča izbiro imena sponsor jem.
BOJAN BREZIGAR
V medrepubliški rokometni hgi še naprej uspešno igrajo rokometaši ajdovske Lipe. Po zmagi nad ekipo Krško so na 3. mestu razpredelnice.
Dobro pripravljeni so tudi solkanski kanuisti in kajakaši, ki so prejšnji teden nastopih na velikem mednarodnem tekmovanju v Italiji. Najboljši je bil z 2. mestom Kancler.
Danes in jutri bo na strelišču Pa-novec v Novi Gorici izbirno strelsko tekmovanje v discip'ini trap za. sestavo jugoslovanske reprezentance.
Nova Gorica je vse bolj v znamenju atletike. Tu se pripravljajo številni jugoslovanski in tuji atleti. A-tletski delavci pa se pripravljajo na mednarodni otvoritveni miting, ki bo 28. aprila.
Davorin Koron V RAZREDU LASER
Sirenina jadralca na izbirni regati
Sirenina jadralca Andrej Prašelj in Livij Trampuž se bosta danes in jutri udeležila prve selekcijske regate za področno prvenstvo 7 razredu laser. Regata je v organizaciji jadralnega kluba Società Triestina del-la Vela in se bo odvijala v Tržaškem zalivu. Regata bo obsegala tri preizkušnje. Prva bo danes s pričetkom ob 14. uri, druga in tretja pa jutri s pričetkom ob 10. uri. (A.D.)
Kotalkarsko pokrajinsko prvenstvo
Devet poletovk
Danes in jutri se bo odvijalo že tretje letošnje pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju. Tokrat bodo na vrsti deželni mladinci in seniorji. Polet bo med dekleti zelo dobro zastopan v obeh kategorijah, saj bo predvidoma nastopilo devet kotalkaric.
NAJBOLJ PRODANE V EVROPI
NAJBOLJ UGODNE CENE
OD 3.800.000 LIR DALJE
Nauticaravan
MILJE - Rio Ospo Telefon: 271256
»Italijanski izziv« ameriškemu pokalu
V ženski odbojkarski C-l ligi so letos nastopila dekleta Bora, Brega in Sloge I
Dve prvenstvi C-l lige
s prvo sezono zadovoljni
Ženska odbojkarska C-l liga je v hierarhiji dr žarnih prvenstev na zad njem mestu, vendar po zahtevnosti iv geografskem obsegu prav gotovo sodi med najpomembnejša ekipna tekmovanja, v katerih so zaposlena tudi zamejska društva. Uvrstitve treh naših predstavnikov, Brega, Sloge in Boto (po vrstnem redu) so vsem dobro znane, vzroki zaradi katerih niso bile boljše (ali slabše) so tudi več ali manj na dlani, zato bi jih ne obnavljali.
Zanimivejše se nam zdi razmišljanje o tem, kaj te uvrstitve pomenijo oziroma kakšna je njihova vrednost.
Težavnost C-l lige smo že opredelili v prvem stavku. Na stotine prevoženih kilometrov, veliki finančni izdatki, organizacijski ustroj, ki ne dopušča velikih površnosti, so že zadostni pokazatelji določene kvalitete panoge in dela, ki ga le ta zahteva. Dejstvo, da je odbojka najbolj razširjena ženska panoga v Italiji, to ugotovitev le še potrjuje. Toliko o tem.
Pri Slogi so
Za mnenje o pravkar končanem prvenstvu C-l lige in še o čem smo §e pogovorili s tajnikom Sloge, prof. Ivanom Peterlinom, ki ni le neprecenljivi delavec pri Slogi, temveč tudi naš izredno aktiven telesnokul-tumi delavec.
»Slopa je v skupini za napredovanje v C-l ligi osvojila šesto mesto. Ste s to uvrstitvijo zadovoljni ali ste si nadejali kaj več?« je bilo naše prvo vprašanje.
»S končno uvrstitvijo vsekakor nismo zadovoljni, saj smo v primerjavi z lansko sezono opravili korak nazaj. Računali smo na uvrstitev, ki naj bi bila višja od lanskega četrtega mesta. Zato lahko ocenjujemo letošnji nastop negativno v smislu, da se naše začetne želje niso uresničile. Razloge za tak korak nazaj smo že v društvu analizirali in v bistvu smo programsko pripravljeni
Drugačno mora biti razmišljanje, ko govorimo o tehnični izrednosti dosežkov naših ekip. Omejimo se lahko samo na uvrstitev Brega in Sloge, kajti Bor iz znanih razlogov v ta kontekst ne more priti v poštev. Dvanajst točk razlike med vodečimi in Bregom ter štirinajst točk med vodečimi m Slogo v desetih tekmah drugega dela je vendarle ogromno, preveliko brezno, ki potrjuje, mimo vseh objektivnih okoliščin (odsotnosti, poškodbe itd.), da v resnici obstajata dve C-l ligi, med seboj povsem različni. Gre za C-l ligo prvega, kvalifikacijskega dela prvenstva, v katerem se slovenske šesterice merijo izključno z nasprotniki iz naše dežele in C-l ligo drugega dela za napredovanje, ko se spoprijemajo s kruto stvarnostjo, ki jim jo ponujajo igralke Veneta in Emilije. »Prua« C-l liga se nagiba bolj h kakovosti naših de želnih lig, »druga« teži proti vrhu italijanske odbojke. V tem precepu so naše ekipe, iz njega se skušajo izvleči, seveda proti drugi smeri.
na novo sezono.«
»Vaš odsek slovi predvsem po velikem številu mladih odbojkaric. Tudi organizacija je pri ms zelo zadovoljim. Do kakovostnega skoka pa še ni prišlo. Kje naj bi bili zato vzroki?«
»Vprašanje je, kaj je to kakovostni skok. če tu mislimo na vzpon prve ekipe, moramo poudariti, da je naš organizacijski aparat stekel na mladinskem področju in to intenzivno pred tremi leti. Treba bo počakati še nekaj let, preden bo vse zastavljeno delo lahko rodilo sadove.«
»Je v vaših mladinskih ekipah že nekaj odbojkaric, ki bi lahko msto-pile že v prihodnji sezoni v članski ekipi?«
»Igralke za prvo moštvo črpamo iz naše druge ekipe, ki nastopa v D ligi. Ta je odigrala solidno prven-
V Dolini so
Prejšnjo soboto so Brežanke zaključile svojo krstno sezono v C-l ligi. Ali so z doseženim petim mestom pri društvu zadovoljni ali pa so morda pričakovali več? O tem in tudi o ostalem delovanju Bregove odbojkarske sekcije smo se pogovorili z Borisom Žerjalom, ki je bil do lani dolgoletni tajnik ŠD Breg, v lanski sezoni pa je bil spremljevalec Bregove prve odbojkarske ekipe.
»Kako ocenjuješ nastop Brežank v letošnjem prvenstvu C-l lige?«
»Prvenstvo se je za nas uspešno končalo, saj smo kot novinci v ligi imeli prvi cilj obstanek v ligi. Ekipa je letos igrala precej boljše kot lani tudi zaradi tega, ker smo se okrepili s tremi Borovimi igralkami. Pred samim prvenstvom nisem bil prevelik optimist in nisem računal, da si "bomo obstanek zagotovili že po prvem delu. Takrat so dekleta tudi zelo resno in prizadevno trenirala in zato so bili tudi rezultati zelo dobri. V
stvo in prav gotovo bodo nekatere igralke iz te ekipe prestopile v člansko vrsto.«
»Bi lahko ocenili nastop ostalih dveh slovenskih predstavnikov v tej ligi?«
»Glede Bora ni veliko povedati, saj je bilo že na samem začetku jasno, da ekipa ni konkurenčna v C-l ligi in da je v tej ligi nastopala izključno zaradi društvenega razvojnega programa. Rad pa bi igralkam in vodstvu čestital za veliko resnost, ki so jo skozi vse pr-evnstvo dokazali, se trudili in skušali vedno zapustiti čimboljši vtis. Najlepše presenečenje je seveda pripravil Breg, ki je odigral zelo lepo prvnstvo, bil vedno trd oreh za vsakega, na česar pred začetkom sezone ni nihče računal. Poznala se je ojačitev ekipe s tremi igralkami Bora, ki so vnesle svežino, borbe
drugem delu prvenstva pa bi predvsem na nekaterih domačih tekmah lahko dale od sebe več in bi se lahko uvrstila nekoliko višje, saj so bile ekipe, razen prvih dveh, precej izenačene.«
»Omenil si, da so pred prvenstvom pristopile k Bregu tri Borove i-gralke...«
»Lani je prišlo do dogovora štirih tržaških društev o sodelovanju na področju ženske odbojke in v okviru le-tega so k nam prišle Debenjakova, Rauberjeva in Klemšetova, ki so vnesle več sigurnosti v ekipo in omogočile, da smo v letošnjem prvenstvu v igro vnesli tudi nekatere bolj zahtevne igralne kombinacije.«
»Kako pa imate pri Bregu poskrbljeno za naraščaj?«
»Poleg prve ekipe imamo še eno tekmovalno ekipo, ki je nastopala v prvenstvu deklic in interligi, trenutno pa zelo uspešno tekmuje v prvenstvu under 15. V tej ekipi je nekaj zelo
nost in nedvomno dvignile tehnično raven.«
»Višje lige so sicer končane, delo z ostalimi ekipami pa se nadaljuje. Verjetno boste sedaj prav mladim vložili največ truda.«
»Mimo prvenstev v višjih ligah je naša praksa, da največ pozornosti posvečamo prav mladim. Programi nemoteno tečejo dalje, poleg prvenstev, ki se bodo v kratkem končala v kategorijah under 15, pripravljamo nadaljevanje sezone z organizacijo medvaškega turnirja, ki bo imel poseben propagandni učinek in videz, za vse ekipe pripravljamo poletne priprave, še največ dela pa bomo imeli ob sklepu sezone z nastopom na prvenstvu ’mini-volleyja’, to je sektor, v katerega vlagamo o-gromno energij in tudi letos bomo na pokrajinskem prvenstvu nastopili s petnajstimi ekipami.« (bi)
perspektivnih igralk, ki bodo kmalu lahko prišle v poštev tudi za prvo ekipo in tudi vadba te ekipe je zelo dobra in dekleta so precej prizadevna.«
»Vemo, da ste letos pri Bregu načrtno začeb tudi z vadbo najmlajših...«
»Gotovo si samo z ekipo under 15 ne bi mogli zagotoviti podmladka za prvo ekipo. Tako imamo poleg te tudi dve skupini deklet letnikov 72, 73 in 74, ki jih je preko 40 in Id jih vadita igralki prve ekipe Vilma Kocjančič in Franka Žerjal. Tudi pri teh najmlajših je že viden napredek in upam, da bodo z resnim delom nadaljevale
»Letos ste tudi reorganizirali delo odbojkarske sekcije...«
»Po občnem zboru smo sekcijo v celoti reorganizirali in ima sedaj vse potrebne strukture za nemoteno delo. Vsaka ekipa ima svoje spremljevalce, kar v preteklosti ni bdi slučaj in je prej celotna društvena odbojka slonela na ramenih enega človeka. Z reorganizacijo smo uspeli in je sedaj delo odbojkarske sekcije mnogo bolj enakomerno porazdeljeno in tudi bolj načrtno.«
»Gotovo ste za prvo ekipo že naredili obračun prvenstva in govorili tudi o načrtih za naslednjo sezono...«
»Naši cilji v prihodnji sezoni so pogojeni z ekipo, ki jo bomo imeli na razpolago. Kot sem že povedal, je lani prišlo do sodelovanja štirih tržaških društev in poudariti moram, da predstavlja ta korak nov pristop k dvigu kvalitete naše zamejske ženske odbojke. Zato moramo počakati, da vidimo kako bo to sodelovanje potekalo tudi v letošnji sezoni, tako da bomo šele takrat lahko konkretno govorili o ciljih v prihodnji sezoni.« (rg)
À------------------------------------
Danes se poročita
NADJA in FRANCESCO
Mnogo sreče jima želita
I.	ženska ekipa in ŠD Breg
že programsko pripravljeni za novo sezono
Kljub izpadu iz lige so pri Boru z letošnjo sezono kar zadovoljni
Borova ženska članska ekipa je doživela drugi zaporedni izpad iz hge. če je bil lanski povsem nepričakovan, za letošnjega lahko mirno zapišemo, da je bil celo. . . načrtovan, zato pri društvu ni vzbudil Posebne nejevolje. Načelnik odboj-^arskega odseka pri Boru Mario Šušteršič je prvenstvo takole ocenil: »Vedeli smo, da nimamo možnosti za ooljŠP uvrstitev, ker so vse lanske igralke po dogovoru prestopile k ocugim ekipam. Naš cilj je bil, da ne izgubimo lige oziroma, da izpademo v nižjo C-2 (če bi se pri Boru odpovedali prvenstvu bi zdrknili naravnost v 1. divizijo op. ur.), lucrati smo starejšim in drugim i-gralkam, ki že več let branijo bar-
ve društva omogočili, da še igrajo. Njim, kot tudi njihovemu trenerju, se moramo zahvaliti, ker so dokazale, da jim ni šlo le za tekmovanje, temveč predvsem za čut pripadnosti društvu.«
»Največja pozornost je bila v minuli sezoni vsekakor mmenjem naraščaju. . .«
»Imamo precej ženskega naraščaja, a žal je položaj v zvezi z vadbenimi prostori nevzdržen. Naši najmlajši skupini vadita zunaj okvira Borovega športnega centra in sicer v šolski telovadnici liceja (ki je tesna in za odbojko neprimerna op. ur.), tako da smo v primerjavi z nekaterimi drugimi odseki, ki delujejo izključno na »Prvem maju«, do-
kaj prikrajšani.«
»Kaj pa strokovni kadri?«
»Letos smo pridobili nekaj novih trenerjev in odbornikov. Pomanjkanje tehničnega kadra zapolnjujemo s trenerji s Koprskega, ki so se pri nas odlično vživeli, zato na njihovo pomoč še računamo, seveda pa nameravamo hkrati okrepiti lasten kader.«
»Meddruštveno sodelovanje je to rej vneslo precej novosti, ki so vplivale tudi na društveno delovanje. . .«
»Naša ocena o prvem letu sodelovanja je povsem pozitivna, ne samo s športnega vidika, temveč predvsem s športno-političnega vidika. Obenem lahko spet upamo v rast ženske slovenske odbojke na Tržaškem.
V derbijih med Slogo in Bregom 2:2
Vsi štirje letošnji derbiji v C-l ligi med Slogo in Bregom so bili izenačeni in vsaka ekipa je dvakrat slavila
obvestila
ŠK Kras
vabi vse otroke na ocenjevalni pomladanski pohod jutri, 15. aprila. Zbirališče: za otroke otroškega vrtca »Pri Radi« na glavni cesti med Sa-matorco in Tmovco ob 9, uri; za osnovnošolske otroke pa pred spomenikom v Samatorci ob 9. uri.
SZ Olympia
obvešča, da bo redni letni občni zbor združenja v ponedeljek, 16. aprila, v Prvem sklicanju ob 19.30 in drugem ob 20.30 v mali dvorani katoliškega noma z naslednjim dnevnim redom: *• Poročila o delovanju društva; 2. ■zvolitev novega odbora.
ŠZ Bor - odbojkarski odsek
obvešča, da bo seja odseka v ponedeljek, 16. aprila, ob 18.30.
ŠZ Jadran
obvešča, da bo ob priliki prvenstve-"e košarkarske tekme (15.4.) Be. Ca. «udrlo - Jadran avtobusni Izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir.
~dhod avtobusa: z Opčin ob 6.00, k in08®*16 ** 8-15 in iz Nabrežine ob »•JO. Vpisovanje; v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni jj.ndja na Proseku in v Baru Igor v
Nabrežini.
domači šport
AVTOKAROSERIJA
Edi Stipandoli Dolina — Krmenka 143 Tel: 827050
POPRAVILA IZPUŠNIH CEVI LIČANJE V PEČI
Danes
Sobota, 14, aprila 1984
ODBOJKA
Deklice — deželni finale
18.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Friulexport - Fontanafredda
1. moška divizija
19.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - VM
1. ženska divizija
17.00	v Nabrežini: Sokol - Cortina Sport A
Under 15 - moški
16.00	pri Banih: Sloga - Nuova Pallavolo Trst
Under 15 - ženske
18.00	v Trstu, Ricreatorio Lucchini: Ricreatorio Nordio - Sloga B, 16.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Breg
18.30	v Tržiču: Canon - Olympia
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
17.30	na Kontovelu : Kontovel - Stella Azzurra; 17.00 v Trstu, ul. dello Scoglio: Scoglietto - Bor Radenska;
20.00	v Trstu, ul. della Valle: Barco-lana - Polet.
Mladinci
12.00	v tržaški športni palači : Inter 1904 - Sokol
Kadeti
16.00	v Gorici, telovadnica kult. doma: Dom - Staranzano
Naraščajniki
16.00	v Trstu, telovadnica Caprin: Santos - Bor
Dečki
16.00	v Trstu, Istrska ul. 53: Don Bosco - Polet
KOTALKANJE
Pokrajinsko prvenstvo
15.00	v Trstu, ul. Comici: nastopajo tudi kotalkarice Poleta
Jutri
Nedelja, 15. aprila 1984
ODBOJKA
Deklice — deželni finale
10.00	v Trstu, stadion »1. maj«: fi-
nale za 3. in 4. mesto; sledi finale za 1. in 2. mesto
1. moška divizija
11.00	v Trstu, telovadnica Morpur-go: Nuova Pallavolo Trst - Sloga Bar Alex
1. ženska divizija
15.00	v Trstu, telovadnica Morpur-go: Cortina Sport B - Kontovel Electronic Shop
Under 15 - ženske
11.30	v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Sloga A, 9.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: S. Sergio -Sokol
Interliga - ženske
9.30	v Kopru - nastopa tudi Olympia;
9.30	v Solkanu : nastopa tudi Dom
KOŠARKA
Moška C-l liga
11.00	v Budriu : Budrio - Jadran
1. moška divizija
10.30	v Trstu, Salita di Gretta 34/4: Saba - Breg; 10.30 v Nabrežini : La Talpa - Sokol; 11.00 v Trstu, ul. di Servola 99: Servolana - Bor
1. ženska divizija
11.00	v Repnu : Polet - Pal. Muggia
Mladinci
11.30	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Scoglietto
Kadeti
10.00	v Miljah: Inter M. - Breg;
11.00	na Kontovelu : Kontovel - Bor;
15.00	v Trstu, ul. della Valle 3: Bar-colana B - Polet
Naraščajniki
9.00	v Trstu, ul. dello Scoglio: Scoglietto - Kontovel
Dečki
17.00	v Trstu, v športni palači ul. Vi-sinada 3: Ricreatori - Kontovel
Propaganda
8.00	v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Ferroviario
NOGOMET
Deželni pokal - polfinale
15.30	v Vidmu: Olimpia Udine -Vesna
2.	amaterska liga
15.30	pri Domju: Domio - Primorje
3.	amaterska liga
15.30	v Trebčah: Primorec - Mladost; 15.30 na Padričah : Gaja - San Marco
Naraščajniki
10.30	v Dolini: Breg - Muggesana;
10.30	v Bazovici: Zarja - San Sergio
Začetniki
8.30	v Trstu, Vrdelska cesta: Sonci-ni B - Breg; 10.30 na Opčinah, ul. Carsia: CGS A - Primorje
KOTALKANJE
Pokrajinsko prvenstvo
10.00	v Trstu, ul. Comici; nastopajo tudi kotalkarice Poleta
Naročnino: Mesečna 10000 lir - celoletna 120000 lir. V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zoseb mke mesečno 180,00. letno 1800.00 din. za orga-nizaciie in podietja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči ročun za ltall|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubliano Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlaniie Julijske krajine se naročajo pri oglasnem qddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ^ ZTT	|EìT|f|| ^'*n i,eli*en$ke
in tiskaj ^ Trst	[Midi] zveze časopisnih
r	1	založnikov FIEG
14. aprila 1984
Bivši predsednik Videla odklanja obtožbe vojakom
BUENOS AIRES - Odkar sedi v rdeči hiši, t.j. v vladni palači demokratično izvoljeni predsednik Raul Alfonsin, so v Argentini v teku preiskave za določitev osebnih odgovornosti pri tragediji 30.000 »izginulih«. Kot je bilo pričakovati, so preiskovalci segli tudi v bivše vojaške vrhove in so že predhodno zaprli nekatere visoke oficirje. Ob tem pa spet ne more kdovekako presenetiti, da do neaavnega vladajoči generali ne ostajajo križem rok. Prav v teh dneh so se ponovno odločno oglasili: bivši predsednik Videla z odprtim pismom,
skupina 67 upokojenih oficirjev pa s posebno izjavo.
Tako prvi kot drugi poudarjajo, da je do tragedije izginulih prišlo v času gverile, v okviru »zakonitih« vojaških akcij republiških oboroženih sil. Zlasti general Videla ob tem priznava, da so nekateri grešili »ek-cese«, ki pa da jih je že sam kot predsednik republike obsojal in storil kaznovati. Tako so preiskave o tragediji izginulih nemalokrat »žaljive« za argentinsko vojsko, ki ima »zgodovinsko zaslugo«, da je v Argentini prišlo do obnovitve demokratičnega sistema.
Časopisna kampanja proti izsiljevanju
BERLIN — Vzporeno z dokajšnjo sprostitvijo pri izdajanju vizumov za potovanja oz. izselitev na tuje, so zahodnonemška sredstva začela v teh dneh objavljati z velikim poudarkom pričevanja o težavah in razočaranjih vzhodnonemških državljanov, ki jim je uspelo prebiti se v »paradiž« Zvezne republike Nemčije.
Tako je npr. predvčerajšnjim dnevnik »Neues Deutschland« priobčil pričevanje nekega bivšega primarija, ki ni v Zahodni Nemčiji našel »pluralizma, strpnosti in ustvarjalnosti«, am pek »servilnost, ignoranco in neznosno birokracijo«. Zanimivo je, da sta pred kratkim objavila v ZRN članke s podobno vsebino uradno glasilo nemške socialdemokratske stranke »Vor-warts« ter tednik »Die Zeit«.
Zanimiva primerjava
Kdo bo hitrejši? Orel je že pripravljen na vzlet, a tudi letalo bo kmalu pognalo. Orel brez potnikov, letalo s potniki	(Telefoto AP)
Italijani so strastni uživalci tobaka in alkohola
RIM — Koliko kadimo in koliko pijemo v Italiji? Podatki o teh dveh vprašanjih so objavljeni v poročilu o zdravstvu v Italiji za leto 1980, ki so ga predstavili v prejšnjih dneh. Poročilo sicer obravnava predvsem izrazito zdravstvena vprašanja, vendar v nekaterih poglavjih načenja tudi probleme, ki so »pomembni za zdravje«. Sem sodi tudi poraba tobaka in alkoholnih pijač.
V zadnjih letih poraba tobaka narašča. Gre skoraj izključno za cigarete, saj se le 2 odstotka kadilcev odloča za cigare, pipo ali drugačno uživanje tobaka. V Italiji kadi vsak tretji človek (35 odstotkov vseh prebivalcev je kadilcev): če pa pogledamo razmerje po spolu bomo ugotovili, da kadi 54 odstotkov vseh moških in samo 17 odstotkov žensk.
Kar pa zadeva posamezne dežele, je treba ugotoviti, da je kadilcev mnogo več na severu kot na jugu. Na prvem mestu je Tridentinska - Južna Tirolska,. kjer je v letu 1980 vsak državljan pokadil poprečno 2 kilograma in 400 gramov tobaka. Dežela Furlanija-Julijska krajina je na nič kaj zavidljivem tretjem mestu z 2,2 kilograma tobaka. Na zadnjem mestu je Bazilikata, kjer je vsak
državljan pokadil 1,4 kg tobaka.
Tudi kar zadeva alkoholne pijače ni stanje nič kaj rožnato. V svetu je bila Italija leta 1975 (to so zadnji razpoložljivi podatki na mednarodni ravni) na tretjem mestu po porabi alkohola, za Francijo in Španijo. V letu 1980 pa so Italijani »uničili« 53.700 hi vina in 9.887 hi piva, kar pomeni 94,1 litra vina in 17,3 litra piva na osebo, nekaj več kot v prejšnjih letih.
Tu so prav tako zanimivi podatki po deželah: največje pijandure so v Markah (11 litrov na mesec) in v Toskani (10 litrov na mesec), skoraj abstinenti pa so na Siciliji (samo 4,7 litra na mesec). Dežela Furlanija-Julijska krajina je nekje v zlati sredini: 8,5 litra na mesec. Poraba piva je dokaj nizka in isto velja za alkoholne pijače, tako da statistični podatki niso primerljivi.
Kar pa zadeva stroške je tu inflacija zelo opazna. V letu 1978 je vsak državljan potrošil za vino poprečno 3.953 lir mesečno, v letu 1979 je izdatek poskočil na 4.712 lir, v letu 1980 pa na 5.496 lir mesečno: poprečna cena 637 lir za liter, izgleda nekoliko nizka; pa ne, da so tudi tu vmes davčne utaje? BOJAN BREZIGAR
V	desetih letih ubil 360 oseb
NEW YORK — Kdo je največji morilec na svetu? Ni dvoma, da je to 47-letni potepuh iz Michigana, ki sam zatrjuje, da je ubil 360 oseb in je prepričan, da ga bo sodišče iz San Angela v Texa-su obsodilo na smrt.
V	četrtek zjutraj ob koncu tretjega procesa proti njemu, se je Lucas gromko zasmejal, ko ga je predsednik sodišča vprašal, kaj ima povedati. Rekel je samo: »Prepričan sem, da me boste obsodili na smrt.«
Henry Lee Lucas je začel svojo morilsko kariero pred približno desetimi leti, ko je ubil svojo mater. Od takrat so ga razna sodišča obsodila na več kot sto let zapora, a vedno se je izmazal, ker so ga zaprli v psihiatrične klinike. Sam je izjavil, da ubija zato, ker je to obljubil Bogu...
Prepovedana elektronska igra
BONN — Združenje zahodnonem-ških trgovcev avtomatskih mašin za igro je kupilo in nato uničilo vse eksemplarije nekega videogamesa, ki je krožil po ZRN. Videogame predstavlja golega moškega, ki v labirintu zasleduje štiri ženske.
Kako pa je potekala ta igra, ki so jo izdelali na Japonskem in poimenovali »lover bqy«? Igralec si nabere točke, ko mu uspe voditi nagega moškega po labirintu tako, da ta dohiti eno izmed bežečih žensk, preden njega dohiti policaj, ki ga zasleduje s psom. Če moškemu uspe prijeti eno izmed ženska, začne le ta tuliti in klicati na pomoč. Takrat se na zaslonu prikaže moški, ki ima spolni odnos z žensko...
□ Carlo Bonda valli in Paolo Grisen-di iz Reggio Emilie se bosta danes podala na severni tečaj. Svoj polami pohod bosta začela v Kanadi. Pri tem se bosta posluževala sani s pasjo vprego,
»Olimpijska« plesalka
Demografski padec v Belgiji
BRUSELJ — Belgija bo imela v drugi polovici prihodnjega stoletja le pet milijonov ljudi, kar je za polovico manj kot danes, ko bi se nadaljevala sedanja stagnacija rojstev. To izhaja iz nedavnega srečanja najbolj znanih belgijskih in svetovnih strokovnjakov v Bruslju.
Bliskoviti padec prebivalstva pa bo v Belgiji spremljala še ena značilnost: že čez trideset let se bo občutno povečalo število 65-letnikov. V bistvu bodo postali številčno vodeča generacija, kljub ugotovitvam mednarod-Bivši ameriški predsednik Ford si je na plesu v čast olimpijskemu organizacij- nih strokovnjakov, da bi jih moralo skemu komiteju izbral »olimpijsko« plesalko	(Telefoto AP) optimalno biti le od 7 do 8 odstotkov
nlUrHerceg Desperado Joaquin Murietta w
vsega prebivalstva.
Še pred dvajsetimi leti je vsak belgijski zakon imel vsaj tri otroke, danes pa je prava redkost, če se kak par odloči za dva naslednika. Gospodarska kriza je krepko posegla v družinsko načrtovanje. Pomanjkanje perspektiv za bodočnost je predvsem med mladimi, ki jih še najbolj pesti nezaposlenost, porušila mit žene kot glavnega hišnega vogala, saj je morala tudi ona obleči tovarniški kombinezon, da je vsaj nekoliko omilila bliskoviti padec življenjskega standarda.
Gospodarski faktor je torej glavni vzrok padca belgijskega naravnega prirastka, a ni edini. Tudi poroka je kot sociološka inštitucija v krizi. V povprečju vsaka tretja poroka propade, nič čudnega torej, da se je več kot ena tretjina mladih v Belgiji odloča za skupno življenje mimo uradnih porok. Vsaki tretji prebivalec, ki ga srečate na ulicah belgijskih mest, vam bo povedal, da živi sam. V takih po-
gojih seveda pada tudi nataliteta.
Ta pojav pa je skoraj splošen, za vso razvito Zahodno Evropo. Na bruseljskem srečanju so padali tudi najrazličnejši protislovni predlogi, kako bi zaustavili sedanji trend. V glavnem je prevladovalo mnenje, da bi bilo treba povsem revidirati gospodarsko računico in zakonsko ukrepati. Pravih smernic pa ni nakazal nihče, le vsi so ugotavljali, da bo prej ali slej taka težnja povzročila še hujše gospodarske zaplete od sedanjih, ki povzročajo padec natalitete. ^
□ MADRID — V Pamploni so včeraj zjutraj še neznani teroristi ubili tri osebe. Najprej so ubili nekega trgovca med ropom v supermarketu, nato pa so zvabili v past policiste. Ti so pregledovali zapuščen avtomobil poln eksploziva, ki je nenadoma zletel v zrak. Pri tem sta bila dva policaja na mestu mrtva.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DlilcE
grandi marche