Milko in solnček.
»Zlati solnček, daj, pokukaj zopet        Daj, posvetl, pa poglej skoz megle!
skoz oblake kakor svoje dni! ...        Ti ne veš, kako ml je dolg čast
Ah, ne vem, kaj sem se ti zameril,       Veš kaj? Da se malo poigrava,
da te, solnček, nič večk meni ni!...       pridi, pridi enkrat k meni v vas!..."
Res je slišal Milka zlati solnček in pregnal na zemlji tlh je mrak, pa nasmehnil se v pozdrav je Milka, a nato se zopet skril za siv oblak...
Tinče Rnvljen    .