Poštnina plačana u gotouint. K O HI E REI EC 6LR5ILO K0N1ERE1SKE6R QRUSTUR ZR fTYRRlBORSKO ORLR5T Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Kanje-1 „Konjerejec“ iz-1 Člani društva sprejemajo list brezplačno, Naroč-rejskemu društvu za (Tlarib. oblast, Ivanjkovci I baja 6krat letno I nlna letno 20 Din. Tenik inseratou na zahtevo šteli. 5. maribar, òne 15. oktobra 19Z6. Letnik IH. O razvadah in napakah konja u hleuu. Alnglež trdi, da prirodni konj ni M zlolbeiri, da je imel le nekak ponos vi sebi, tototako smerno tudi mi trditi, d!a so. razvade pri konjih, vsaj po večini le posledice nepravilnega ravnanja in tpa neprave vzgoje konj Tako je znamo, da povzroča posredna ali neposredno 'brezdelje v imladosti, pičla torma, prirojena trmoglavost itd. razne napake, IM so konjskemu zdravju kvar ©ve, lastniku toonja pa prav neljube. Take hibe najdemo redkeje prti naših -kmetskih konjih» ravno, ker ‘je njih' delo Mij raznovrstno ter razdeljeno, če ravno po malem na celi dan, tako, ‘dìa se konj ne dolgočasi oele 'dneve ,v hlevu. iNeprijeten de v hlevu fldoaag, ki grize ali (biie, posebno, če še oboje to združuje. 'Po večini opazimo hu-domuišmeža že po mjegavlem! obnašanju in izrazu. Pogled mu je neprijazen, uhilia polaga nazaj. Nekateri taki konji pa niti s tem ne oppzore človeka Zaito je pri tujih, nepoznanih konjih Medino opreznost na mestu, Ta zloba se semintia pri konjih podeduje. To -vidimo iz podatkov kobilam, kjer so morali dobre plemenjake izločiti ba)š radi te lastnosti. Pogosto pa tudi .zlobni plemenjaki stvarijo popolano,ma pohlevno žrebat. Po-najivieč pa je zloba pri kotnjih plod slabega in nepravega ratvjmamja ž rajiliflii, zlasti V njih mladosti. Tako so se smatrali poprelje žreboi-plemenjaki dkono brez izjteme za 'hudobne. Ce so bili to nas tako- nevarni, je •bilo to ravno vsiled /brezdelja in vsled pogosto menjajočih se strežajev, ki so mnogokrat žrebce dražili in jih napravili, 'hudobne. Odkar se jih racijonelneje prite-ga k delu, tudi to gimieva, ne da hi pri tem trpela njih plodovitost. Zapomni pa naj si vsak konjerejec, »s ko-diem postopaj ljubeznivo, pri tem pa resno». Vsako igračenje tudi ž žrebeti, je neumestno, ker ile prerado nastane iz šale resnica in hudomušnost. Dostikrat seveda ne pomaga -pri tej napaki niti dobrohotnost niti strogost, ne sila. Neverjetno jo, kako premoč imajo nekateri Ljudje nad zlobnimi konji. Približajo se jim lahko, ne da bi se jim kaj pripetilo ali bi kanj' 1© poskusil dati duška svOji naravi. Slabo pa ite, če Ikonj opazi, daje njegov strežaj bojazljiv. Proti grizenju so izumili veliko sredstev, ki jih uporabljamo z različnim uspehom. Nemški In1 angleški konjarji priporočajo, -da se nudi takemu kohjjtt, da ugrizne v taos slanine ali vročega mestai od ovina. Isto dosežemo baje tudi s konjiškim mesom, ki se je počelo že razkrajati Drugi zopet krote konje, kli vjedajo, z vrvjo, s katero pritrdijo od dlaieč konju, čb se mu hočejo približati, glavo tako, dh 'Jih le-ta ne more napasti. Na-daljlno in skoro še najzanesljivejše sredstvo proti grizenju je usnjen nagobčnik. Vse drugo, kar priporočajo, so več ali manj igrače dvomljive vredinosti, ki spadajo že v dresuro konja ini ne k vsakdanji uporabi; : Še nevarnejši človeku je konj, ki bije, kakor hitro se mu kdo približa. Ki takemu konju pristopi naglo toda ne Skokoma in bojazljivo! Pokliči ga z osornim glasom ter mu. ponudi pehar z ovsem, dokler nisi mia varnem. Mir, resnost, odločnost in -pozornost nas najbolj zaščitijo pred poškodbami Zasluženo kazen dajmo ko-, nju s kratkim hfčem ali šibo, ne z drugim hlevskim orodjem, ali celo s škornji, klar se tudi prav pogosto dogaja. Če ikoni grize ih bije, moramo svojo opreznost in pogum podvojiti. . N'aidialljpa konjska napaka je hlapanje, srebbnie in pritiskanje na žleb. IPri tem nasrka konji v goltanec zraka, istega ali zopet izpusti, pni čemur se čujejo zamolkli glasovi, ali pa ga požre, kiar povzroča pogosto napenjanje in kolike. To napravi konj. na ta način., da upre, pritisne prednje zobe mia trd predmet, žleb, pregradni drog ali kar ravno doseže. Mnogi pa to delajo tudi brez vsake opore, s temi, da vkrive vrat proti prsim. Pri slednjem načinu požre konj. več zraka in boleha radi tega tudi večkrat na koliki. 'Srebaica, ki pritiska ma žleb, spoznamo že pò Obrabljenem 'prednjem zohovou. To raZvlaido si konji, zlasti mlajši, neverjetno hitro' prisvoje, Če vidijo ali le slišijo vi bližini; hlapalca. Razvoj te hibe pospešuje brezdelje, gola, nenastlana tla, pičla fclajia, pomanjkanje organizmu .potrebne soli im surovo ravnani}© pri čiščenju ft negovanju, zlasti oiböuth’ivih in šege tl j MW konj. (Razdražen, tónti počne grabiti v'sVöjl togoti, ker ne more drugega'doseči za žleb, pri tem se' pa priva® prifiškatnab im srebanju. Ta razvada je kvarna, ker kakor omenjeno, povzroča mnogokrat napenjanje, slabi celotni organizem ter iz razloga, ker se je mladi konji kaj radi privadijo. Kakor to M hlevu neprijetna,. tako težko je ate odstraniti'. Nekateri pripenjajo liiapalcera ©koli vratu, tik ®a tilnikom 3—4 cm širok jermen in to precej tesno. Tesno pripet jermeni ovira sicer pri srebanju, postane pa lahko zdravju škodljiv, ker ovira tudi (krvni pretok vratnih žij. Tildi se ga .mora pri krmljenju odpeti ini tediai konji najlraje pritiskajo na žlelb. Drugi zopet opremijo hlevske oiglavnike iz brzdo, katere gobčni del tvori kovinasta cevi, ki je na .obeh konceh otvorjena 5m od strani preluknjan», tako, dia zrak, ki ga hlapavec malbere v gobec, na obeh konceh otte. brzde zopet uiidb. V nekaterih hlevih se srebalci . prjiVeLujaJo 'E enim piivieznim Jermeiniom ispredtej, pri jaslih, a .na drugi strani nazaj na pregradni drog, približno v! sredini istega, tako da konj sicer lahko leže ter pobira seno iiz tal, ne more pa doseči z zobmi ni-, kakega trdega predimela. Kadar ga krmimo iz žleba ali .jasli, mu moramo drugi jermeni Odpeti1. Včasi odpravi to sicer trdovratno hibo že sama' sprememba hleva. Doznam državnega žrebcadilapavica, ki je stal pri kamenitem žlebu, ob katerega se je strastno pritiskal, kadarkoli se mu 'je nudila prilika za to. Opustili pa je takoj svojo navlado, ko je prišel .v zasebno oskrbo k lesenem žlebu. .Isto tako hitro in točno pa je počel zopet pritiskati, ko se je povirni! v državni Mev. Slično tej razvadil je .»z i ban ji e« konj. Konj se spredaj razkorači ter se počine zibati, prenašajoč težo svojega telesa iz ene na drugo prednjo nogo. Pri tem stopi z zadnjimi^ nogami dostikrat navzkriž. To zibanje slabi predvsem Okostje, kite in kopita na predlnjih nogah, končno pa vsled vodnega nemira vsega konja. . Proti temu uponabijajo nekateri spone, ki se pripno na sprednje’ bielle in''ra^oTOe^dl’oČ'djd, 'd&“W*se^OTrr ■razkoračil. Zibanje je namreč le mogoče pri raznožmi stoji spredaj. Te spone pa so nevarne zlasti spočetka, dokler Se jih konj ne privadi in če pri teta še stoji zadaj s prekrižanimi nogami, ker konji lahko padejo ter se poškodujejo. Semiintja se ddpravi gibarije, če postavimo ' konja v prosto stajo (bofcso), kjer se slobodno giblje, „če ga intenzivneje uporabljamo za delo ter če presledke mejd krmljenjem skrajšamo. i « Nered imi' nevarnost nam preti od konja V hlevu, Če se je navadil snemati oglavje. To preprečimo z Jermenom za vratom, ki jle V rveži z oglavinikom, ali pa s podolgovatim železnim' obročem Okoli vratu, na katerega je pritrjen povodec in ki istotako učinkuje ■ kakor . jermen. Uhajanje iz staje pa preprečimo s tem, da isto s kopica zagradimo z 'enim' ali dvema drogoma. Nekateri konji stoje V- hlevu .vedno z eno nogo •na drugi Sn to predvsem z zadnjimi ’ nogami. Pri .tem se pogostokrat nastopijo, zlasti če so podkve ozobčane, kar povzroča težke rane in dbllgotrajne poškodbe na kroni. Te poškodbe preprečimo s tem, da inadomestilmo ozobčamef podkve z gladkimi feli pav idia vsaj zobce odstranimo — odhajamo V hlevu. Ogroženo krono pa zaščitimo s kosom usnja, ki ga pritrdimo v bielju. Proti razsipanju 'zobanja nam služijo razne priprave na žlebovih, tako n. pr. počez pribite letve ali pa na znotraj zasukan in zaokrožen rob .pri žlebovih ali krmilnih školjkah V boljših hlevih. iKonau, ki požre vso steljo izpod sé, pokladamo •malo več sena, ali pridenemo Maji soli. Tudi nastilja-nje s šoto ali listjem mesto s. slamo, Vodi dostikrat i do zaželjemega cilja, če tol ne koristi in če konj vsled te napake nagiba koliki, | je edino sredstvo Uisnjait nagobčnik, Da mora biti isti primeren in ne sme konja tiščat^ žuliti ali mu celo dihanje ovirati je umevno. Pogosto najdemo konje, zlasti mlajše, ki oglodajo jasli, pregradne drogove in drugo. To preprečimo, če obijenno omenjene . predmete z železom ali plooeyiinö, . seveda tako, da še konj ne more raniti; ali pa jih namažemo s tvarinami, ki po svojem zopernem duhu ali okusu konja zagrene glio|dianJe. To bi bile poglavitne napake in’■razviadle konja v hlevu. Druge, ki jih najdemo redkeje, kakor trganje odeje raz sé, kopanje s prednjimi nogami, če konj bije ob steno ter če stopa iz staje nazaji na hodnik 'hleva, V kolikor mu to pripušča dolžina povodca in slično, preprečimo z mehaničnimi sredstvi, ki konja ovirajo pri tem' početju ali vsaj posledice teh razvadi ublaže. Sredstva pa morajo biti taka, da konji ,ne ranijo in da ga tako še toolj ne spačimo; s tem1 bi dosegli baš nasprotno ikar želimo. Pri vseh teh razvadah moramo ohraniti potrpežljivost, skušati dognati njih pravi 'vzrok ini potem u-smeriti naše ravhanje pròti njim1,' upoštevajoč tempe-; rament in naravi poedlnega grešnika, Printern pa mp-^ ramo biffi dosledlm, 'če potrebno stragi ter opustiti vsako igračenje in draženje takih' konj.' Bolje in .sigurneje pa je, pravočasno paziti, da si konji ne prilaste takih lastnosti, vsak tak poizkus že- V kali zatreti, kakor že razpaslo stašt iztrebiti. ŠI. Illlllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll Poòkoustuo. Slaba dela naših' kovačevi pio deželi mi dlajaio' po-vod, da se oglasim kot učitelj podfcovštva. Je tudi povsem umevne, da pogledam kovatóe vsakega konja, četudi ga srečam na cesti. Z veseljem ugotavljam, da je postalo kovanje 'V zadnjih desetih letih več kakor, za sto odstotkov boljše. K temu pa Jé pripomogli, največ državna podkovsfca šola, ki je s svojimi pravilnim in solidnim' delom pritegnila nase pretežtno število strank, katerim Je bilo na tem ležeče, da so konji pravilno ih 'dobro podkovani. 6 premestitvijo poldkovske šole iz 'Ljubljane v Selo, so se kovaški mojstri nekoliko: oddahnil, češ, dia ‘stranke ne bodo pošiljale konj tako daleč h kovaču. Res je, da je podkovska šola s premestitvijo izgubila eno tretjino strank, ki so se pa s časoma- od druge strani mesta nadomestile. Danes sé podkuje nà šoli mesečno 100 Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast. o premovanju konj v področju Konjerejskega druStva za Mariborsko oblast za leto 1926. Tek. 'štev. S 3 cd O Kraj premovanja Prignanih | Obdarovanih | Diplom | Pri zn ani c | Izplačanih premij | Izplačan prigon v skupini . 1 2 3 4 5 vkup i 1 2 3 4 5 vkup 1 2 3 4 5 vkup 1 2 3 4 5 vkup 1 2 3 4 5 vkup 1 2 3 4 5 vkup Znesek Din P Din 1 p Din 1 p Din 1 p Din 1 p Din 1 p Din 1 p 1 m Žalec 7 11 11 10 3 42 5 9 11 9 3 37 : 2 . 1 --i 3 1 1 1 1 1 5 1000 1680 1340 1100 370 II 5490 — 2 1 — — 3 150 — 2 18/8 Šmarje 10 13 9 5 1 38 7 n 7 5 1 31 — — 1 — — 1 1 1 1 1 — 4 1000 — 1370 — 790 — 460 — 3620 — 1 2 2 — 1 6 300 - 3 19/8 Ptuj 15 21 13 9 1 59 11 16 13 9 — 49 £ 1 — — 1 1 1 1 1 — 4 1650 [ 2100 —- 1450 — 940 — 6140 — 2 2 — — 1 5 260 — 4 8/8 Beltinci ' 40 15 18 5 2 80 19 11 10 4 1 45 — 1 1 — — 2 2 2 2 — — 6 2440 — 1300 — 1050 — 370 gg 100 5260 — — — — ' — — 5 7/8 Ljutomer 23 '32 24 25 15 119 11 12 14 7 7 51 4 1 1 2 1 Ì 1 6 — 2 4 m 3 9 2040 — 1890 1840 — 980 i| 790 7540 — m — — — — — 6 10/8 Ormož 23 26 19 15 9 92 23 26 19 15 9 92 1 6 2 2 2 i 1 8 1910 ;4- 2690 n 2210 -1- 1640 — '5§0 9030 — Vkup 118 118 94 69 31 430 76 85 74 49 .21 305 5 5 6 1 2 19 7 9 11 4 5 36 10040 11030 8680 - 5490 - >—* 00 k o 3 1 37080 |f 3 6 3 2 14 710 — Nagrada kovačem Vzdrževalna premija 1. žrebcev Druga izplačila Pripombe Totale Vkup -1 2 3 4 5 h j ■ H » 1 M 1 17/8 Za]ec 6 a 50 300’ . Čulk 1 200 __ obč. sluga 20 Vreme lepo, prigon slab, materijal dober 5490 — 150 i-r. 300 — 200 lil 20 6160 — 2 18/8 Šmarje — — — — _• . —4 ' 2 375 J —j M „ „ ' „ srednji 3620 — 300 — — — 375 — — 4295 — 3 19/8 Ptuj — . _ — j;-!«—;'/ aj| — i —' . 1 ■ ’ K » srednji 6140 260 6400 — 4 6/8 ’ Beltinci — __ -_5r — S - - J- •. ' — — » - * ' m n 5260 — ff — — — 5260 — 5 7/8 Ljutomer J • '• '■ l L [Mm 1 — — „ U m dober „ izboren 7540 gli 7540 — 6 10/8 Ormož ' iiL ,/ . l§y . ,—1 • — ■' r.,H ■ — .. ':l:; — 9030 9030 — Vkup 50 — 300 — 3 575 20 K Totale 37080 — 710 300 — 575 20 — 38685 — Pripomba: V Ormožu je bila razstava: K prigonu v Ormožu še: občinskih žrebcev gospodarskih konjev 9 Izplačane premije 680 — 28 n 2220 — Prigo Zgoraj '/430 Celoten davek 41585 — n 467 V Ivanjlcovcih, dne 2. oktobra 1926. Predsednik : Lovro Petovar do 120 kanj, število, ki «zadostuje za poduk, me pa za dobro tzvežbanje d'2—,16 učencev. Dela mekateri'h naših ljubi jamskih kovaških mojstrovi je danes hvalevredno, v splošnem pa podko-vamja kanije še vedno mi na tisti .vištoi kot bi moralo biti z dobro izšolanimi kovaškimi mojstri. Kot učitelji pod-kovstva, imam priliko vsakega učenca pri delu matan-čino spoznati in vem; kaj se sme odi vsakega posameznika pričakovati. V začetku tečaja imam vedimo zelo težko stališče, kljiub' temu, da so učenci 'šote bili večji del že dve leti zaposleni kot kovaški pomočniki. Dokler se le-ti ne navadijo .pravdnega dela, je za strokovnega učitelja diete zelo otežkbčenoi. Po preteku 6—8 tednov tečaja se opaža pravilnejše delo učencev. V drugi polovici tečaja, t. j. po trelhi mesecih — postanejo učenci že znatno samostojnlejišJ ter je le .trtìbla strokovne kontrole za pravilne in solidno izvrševanje dela. (Reči morata, da naši slovenski pomočniki, ki po>-sedujejo precej duševne zmožnosti, mi me delajo posebnih težav — če niso te prestari — za dobro praktično in teoretično izvežbanJje. Da pa ni vsakdo rojen za kovaški poklic, (je umevno, kakor tudi pri vsaki drugi stroki. Vtsjil učenci, ki dovrše tečaj, so vj toliko izvježbani, da se jiiml sme ibrtez skrbi „prepustiti kovanje konj; boljši in spretne® kovači se itak odlikujejo z odličnimi spričevali. Velike važnosti pa je, da ostanejo mladi kovaški pomočniki v! 6 mesečnem tečaju, ne toliko za teoretični pouk, marveč za praktično vežbanje V pojdikoVstvu. Kalkor smo že prej ohiemli, začnejo učenci postajati v drugi polovici tečaja samostojnejši in to je potrebno, ker te vaja naprayi dobrega mojstra, če se na starejše, oženjene, iže samostojne mojstre z družinami idzira iz vzroka, ker niso imeli prilike obiskovati podkovjskega tečaib, jim' ministrstvo skrajša rok učne diobe na 3 mteseoe; to je upravičeno in za tolerirati; • to pa je najkrajša doba V kateri je mogoče učenca kaj strokovnjaškega naučiti. Skrajšanje dobe na mesec dni-, je pa v vsakem oziru preprečiti; ker to nima smisla mu Je V razburjenje drugih Učencev; kajti marsikateri mnogo boljše dela ini prej razume ko oni, ki se mu je doba skrajšala, 'če bi se. dovoljenja za skrajšani rok večkrat izdavala, ne bi hotel gotovo nihče obiskovati órneseonega tečaja. Šola ne bi moigla nuditi ,praVega podkovjskega materijala ter bi bila brez vsakega dobrega to pravega pomena. Tri mesece Vsak učenec lahko žrtvuj®, d!a se vsajl deloma dobro izvež-ba; njegovo odsotnost pa lahko nadomesti dober izšolan pomočnik,- Kar se pa tiče kovanja konj na deželi, Je to v, pretežni večini še vedno slabo; tega so pa deloma lastniki konj sami krivi Dosti je posestnikov, ki ne dajo konja mesece prekovati; vlsled tega postane kopito predolgo, podkev prekratka, pete obrabljene in prenizke; tako kopito Je potem težko spraviti v pravilno razmerje, Drugi lastniki konj' ne omehčajo 'kopit odnosno, jih ne dajo omehčati pred prekovanjfem, — kar je pa zelo važno —. ker vsled trdega roga ni mogoče kopita pravilno porezati, še manj pa dobro podkovati. Tretjič pa večina zahteva, dia se stare podkve nazaj pribijejo, brez ozira na to, v. kakšlnem stanju se podkve nahajajo. če so ozobci©bri, potem še gre, če jih je pa treba nanovo napraviti, potem postane pod-kevl znatno prekratka; če jo pa kovač potegne, da bi bila daljša, bo prešibka to se običajno zlomil Posebno neugodno pa Vpliva nepotrpežijivost lastnika konj pri podkovanju, ki zahteva hitro izvršitev diala; s tem razburi kovača; ker bi ta rad ustregel, da ne zgubi strank, začine hitro to površno delati. Pri takem hitrem delu se napravijo napake, ki postanejo za konja lahko uso-depotne. Na podkovski šoli, .kjer je vedno, zadostno število učencev na razpolago, se raibi za podkovanje 'konja 1 in pol db 2 uri — pri slabih kopitih pa še vleč časa. Pri itakih okolščinah se potem m čuditi, če kovanje tu ali tam slabo izpade. Kljub tem težavam pri izvrševanju podkovstva, more pa kovač Sp če tudi s stisnjenimi zobmi'-—molče delo izvršiti. So pa tudi kovao, ki jih take težave popolnoma nič ne motijo, temveč delajo mehanično naprej, 'brez vsake misli; vsled! tega »vršijo kovanje nepravilno to pod vsako kritiko. Prej navedene napake posestnikovi konj oziroma (hlapcev čuti tudi podkovska šola V polni meri to dbstikrat so kopita tako trda, 3a jih je mogoče porezati le, če se. jih prej z vročim železom pogreje, kair je pa škodljivo. Gospodom pa; ki posredujejo za skrajšanje uqtìe dobe tečaja, naj bo povedano, da so taka posredovanja te v škodo lastniku konj to pa kovača samega; kajti če ne dovrši celega tečaja, tudi nima popolnega vešča-šfcega izvežbanja, vstedl česar mu bo pozneje težiko tekmovati z onimi kova®, ki so obiskovali ömeeeoni tečaj, lUČenči — obiskovalci celega' tečaja niso dobili samo popolnega pouka v podkovstvu, temveč so bili poučeni' tudi o nujnih slučajih nezgod, in živalskih bolezni, če ni momentano žlvinozdlraVnika pri roki n. pr. pri koliki, pri napenjanju živine, porodu; vnetju vrata — (angina), smollici, splošnem kopitnem vnetju itd., to so slučaji, v katerih je pametni nasvet ta prva pomoč največjega pomena za žival to njenega lastnika'. Da bi se kova'ški naraščaj že V začetku učne dobe kot vajenec vzgojil V pravilnem podkovstvu konj, so se kot pripomoček na drž. podkovski šoli sestavile dolžnosti podkovskega kovača, katerih besedilo je sledeče: 1;. Pred kovanjem' preglej- stojo to hojo konja, dia se prepričaš, če ne šepai, ter preudtariš, kako ga je treba podkovati, oziroma kje to koiikoje treba kopito porezati. 2. Ne poizabii, da je kopito živ) del -telesa, s katerim je treba pravimo ravnati, d!a ga ne pokvariš, konja bolečine, lastniku pa Škode aie narediš. , 3. Vedi, d!a je konj žival/ ki nima uma kakor človek/ ravnaj torej ž njim — poselbno z mladim konjem — prijazno lin potrpežljivo! opusti kot omikan človek vsako surovost. To |bo vi korist konju, predvsem pa tvojemu ugledu. 4. Pri snemanju podkve zaklopke in morebitne stranske kapice popolnoma odVij iin poravnaj, potegni žeblje posaimezino iz kopita, da ne okrušiš dri poškoduješ rožene sterne. 5. Ploreza» kopito vedno vodoravno, skrajšaj na položnih kopitih po možriosti prstno steno ter ne pozabi, da so pete tisti ded kopitai, dri je .najbolj obremenjen. Raid! tega peta nikdar preveč ne porezuj/ temveč pazi, da ostanejo kolikor mogoče «nočne. 6. Izberi teži dn porabi konj-u primemo podkev, u-meri jo- tako1/ dia na vsej 'širini nosilnega «oba tja do bele črte vodoravno leži ter kopito db 'petni steni in na petah .primemo presega. iPod nobenim pOtgOjem pa ne sme (biti podkev prekratka. Luknje prebijaj skozi režo viedinOi s talne ploskve, da se glave žebljev 'bolje pogreznejo. 7. Uvatri v podkev primemo široko opritanico, ki pa ne srne biti nikdar višja, kaktoir je podkev debela. Naredi nekoliko višje in zadosti močne -ozoibce, talko da se ne olbralbiiio prej nego .oprimmfca ter da ine pokvarijo stoje konja. Vsako podkev, če je plenjiva, naldm-ijeraa' ali če nima 'dobro uvarjene oprlimniee, vrzi vstran, da si prihraniš •poriovrio dkrio, — lastniku pa jezo ih škodo. 8. (Preden 'podlkevl pribijaš, poglej, če so kapice ena-" ko velike, posebno pa, če so luknje v, redki. Potem položi poidkev na' kopito in se prepričajj/ če je dobro «mer-jena, če na Vsem nosilnem robu tja do bele črte popolnoma1 ravno leži, zadaj kopito primerno presega in če no tišči na podplat. : ~ . 9. Pri' pribijanju pòldkve paizi, 'da ti jo žeblji no potisnejo na' eno ali dlrugo stran, ne spusti žeblja iz roke, diokler mirna čvrstega, polnega glasa; potem šeie smejo biti ndardi krepkejši. Slednjič poženi Še glavo žejbljovl dioibipoi v) režo podkve, ida v njej. sigurno tičijo. Nato selo smeš žeblje s podstavljeno strugačo in kla-- divom pritegniti. Zaklepke naredi 'štirioglate, t. j. tako dolgo, kakor je žebelj širok; zaklepi ji jiih dobro "vi roženo steno ter jih ne popili, da ne bodo prešibki, temveč ih samo pogladi s fino paid. •10. Ako si se pri kovanju konj ravnal po teh navodilih, bodi prepričan/ dia si svojo, dolžnost kot kovač izpolnil, preglej pa še enkrat kovanje in če opaziš, kako napakb, jO popravi takoj, dia prihraniš sebi očitke, lastniku pa škodo. Vsak učenec dolbi pri izstopu iz šole enaka navodila s prijaznim], priporočilom, d!a jih v slučaju samo- stojnosti, v kovačnici na vidnem prostoru pribije, kier jih Vsak lahko opazi tako, dia jih bo limed vajenec vedno pred' očmi in da se bo tudi strogo po njih ravnal. Le s takim pripomočkom bi Mo s časoma mogoče fe vajencev vzgojiti dobre podkOvske pomočnike, M bi potem — po 'dovršeni ipodkoVski šoli — (bili spretni pomočniki 'Oziroma mojstri v prid ubogih konji, ki danes še vedlno trpijo veiled nepravliinega kovanja, kakor tudi v. prid lastnikov! samih. Živimolžjdtavnjjik: M. Knaflič, k0.t učitelj pódkovstVà. liiiiiniittiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiHiniiKuitiiitiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiini O poplavljeni krmi in mesečni slepoti konj. i' V®1M neprestanih polvOdkiji utegne biti letošnje seno jako škodljivo kot hrana za 'konje, ker voda prinaša s seboj nešteto kužbih kali, glivic, M ob'vise ma bilkah sena, Te kužne glivice povzročajo kaj pogosto takozvano mesečno slepoto konj. To je nevarna očesna bolezen konj, ki ima za .končno posledico traino oslepljen jè obolelega konja. Mesečno slepoto spoznamo na tem, da se konju prične Oko močno solziti fini da me prenaša svetlobe, vsled česar konj često pomižikiuje, ali v težkih slučajih kar ■neprestano rnežu Pri mesečini; slepoti obolijo, .vieč ali manj, Vsi deli očesa zunanji in notranji. Ako šiloma oidprano mižečemu konju očesne veke, vidimo, da je sluznica očesa nekoliko bolj rdeča, mavrična očesna kožica'je'sivkasto motó, da jé celo oBco' vroče, ih na pritisk zelo občutljivo. Zenica očesa je zelo stisnjena in po preteku enega ali dveh dini opazimo, da Je notranjost očesa postala manji prozorna im če gledamo bolj natančno, borno opazili pod zenico na dimu očesa ru-menkasto-ridečo sluzma to ali celo gnojno vlakno. Na-Vajdino oboli le eno oko, soi pa slučaji, ki se Miezen pojavi na obeh očesih naenkrat. V nekaterih slučajih mesečina slepota po enem ali dveh napadih preneha, zapu-all pa v zrklu očesa spremembe, kar se — pri evem-tuelni uporabi kobile za pleme (-^-podeduje. Naj' navedem pri tej priliki par slučajev iž svoje ži-vinozdiraviniške prakse : V kobilarni kneza Lipe v Dardi piri Eseiku, je Obolelo v enem letu od trideset trlindlvajset triletnih žrebet, od katerih je pretežno število že popoltaom oslepelo, ostali so na tej bolezni bolehali. Isto se je pokazalo pri (dveletnih žrebetih, Vodja (kobilarne me je vprašal za svet iin o Vzrokih te 'bolezni. ‘Ker pa mi: je bilo znano, dai je v omenjenem letu Drava poplavila bližnje travnike in pašnike, sem, ga Vprašal, ako me krmijo obolelih žrebet s poplavljenim senom, kar mi je potrdil, pač pa pristavi, dia so seno otresli praha, Jasno je, d'a to me zadostuje, kajti seno popolnoma očistiti odi kužnih kali na ta primitilvein način z otresanjem, ni mogoče. Vzrok te konjiške bolezhdl je bil vi tem slučaju dokazan. V kobilarni barona Qutma'nna v; Zalabiru, komitat Zala, se Je javljate mesečna slepota vsako leto kot posledica pašnie na poplavljenih pašnikih ob reki Zala, ki je večkrat prestopila bregove. S premestitvijo 'kobilarne ilz nizkega terena ob reki na višjega im z opustitvijo tega škodljivega načina krmljenja, je bolezen popolnoma prenehala. iMestečna slepota se tud® podeduje. Naj navedem zanimiv slučaj: Na pusti Majša, v komitatu Tolna, na Ogerskem, je oplodil očesno-bo Ini žrebec »Cilam« 20 kobi, od katerih je 'bilo 16 žrebet ravnotako očesno) bolnih., Enako se je zgodilo z okoli'šhimi kobilami, ki so bàie pripeljane k bolnemu žrebcu na plemèniteV. Vsa žrebeta od tega žrebca so podedovala lepo zunanjost, izborno hojo, žalibo-g pa tudi' očesno bolezen očeta. Ogersko ministrstvo za poljedelstvo obveščeno o stvari je odredilo, dia se žrebec, takoj skopi. Drugi slučaj': V Terezinem poliju v, Slavoniji, nar sproti 'Barča bb Dravi, je imel pokojni Stefan Layer kobilarno, V kateri je remontna komisija iZ Kaniže letno nakupila 15—20 triletnih žrebet. Tri leta) zaporedom sem našel medi žrebeti enega z motnim očesnim zrklom'. Prosil sem lastnika, da mi dovolil preiskati vise plemenske kobile, da najdem vzrok, odnosno, da pregledam mater tega žrebeta, ki se je vedno nahajala medi zdravimi kobilami odh. žrebeti. Plredskava je bila naravnost presenetljiva]. Vse druge kobile so bife telesno, kakor tudi na očeh popolnoma ždirave, le mati omenjenega ž reibet a je 'bila bolna na očeh, kar so tudi vsa njena žrebeta podedovala Kobila je imela kafiho očesno zrklo; torej je to nbvj brezldivomem dokaz, da se ta bolezen tudi podeduje. To, Ikar sem1 v, svoji' dolgotrajni pratósi sam doživel, priobčujem kot resno svarilo vsem konjerejcem, ki* jim je zdravje (konj pri srdu. 'Živinozdravnik : Mihael Knaflič. Izza na öaljauo Z55 km na konjih naših čomačih kobilarn. V soboto, dine 18. septembra t. kje priredilo ministrstvo poljeprivirede Ito voda z »Dunavskim kolom Jahača« ježo v daljino m siceir na ca 255 km. To jahanje nalj ibiii 'bilo združeno S konjsko dirko^ki se je vršila v nedeljo, 'dine 19. septembra popoldne na beograj1-skem dirkališču, računajoč, da bodo jahači, ki so v; soboto ab 17. uri 30 min. (ob pol 6. uri popoldne) štartali vsak pri svlojemi hlevu, dospeli na cilj V nedeljo vi popoldanskih urah, po dovršenem potu 255 km. Naimen prireditve je bil presoditi naše dbmače konje ne le, koliko zmorejo V brzini na kratke distance, marVeč tudi v dallhvö, ih' vi kaki kondiciji pris-po na cilj Konji in jahači po svršeni nalogi. iMimogredie bodi omenjeno, da je tudli važna preizkusna za Vzgojo naših jahačev. Tekme so se udeležile državne ergele (kobilarne): 1. vi LjubiČevem ž dvema polkrvhima aingleže-ma, 2. drž. ergela Gorazda (Sarajevo) s petimi' arabskimi polfcrvd, 3. Idrž. ergéla Stančič (Zagreb) s štirimi lipitamti in 'končno 5. zasebna kobilama kneza Odeskal-ky-ja iz Iloka s štirimi konji' čistokrvne arabske pasme. Jahače prve kobilarne je vodila pot Sz Ljuhičevega na Svilamjo, Kragujevac, Rudnik, Mladenovac in. Beograd; jahači te 'Gorazde so napravili pot — Goražđa na H-an-iPijesak, Srebrenico, Ljubovijb, Valjevo!, Gbre-novac, Beograd; oni iz Stančiča, Stančič, Djakovo, Vinkovci1, -Mitrovica, Šabac, Obrenovac, Beograd1. A konji kneza Odteskalky-jai soj pošli'te Iloka na Vukovar, od tod na Vinkovce, Mit rovi co, Žabac, Obrenovac, s ‘Beograd. Vsi jahači so se - morali držati predpisane jim poti ter še med ježo javiti na; dbločenih' mestih v- svrho kontrole. Vsaka imenovana razdhlja je iznašala poprečno 255 km in vsi jahači so nastopili pot, kakor uvodoma omenjeno, v soboto ob po'! 6. uri papldine. Pričakovali so jih v Beogradu V -nedeljo v popoldanskih urah, tako, da bi morali zvršiti svojto nalogo .po preteku 24 ur, t. j. napraviti bi morali poprečno 10 in pol km na uro, pri1 tern p^ bitikonji in jahači vi kolikor mogoče dobrem stanju. Razpisana so bila, tri častna darila (srebrna uzida, angležko sedlo, amgležki korobač) za posamezne hleve, in tri denarne nagrade v iznosu 10.000, 7.000 in 5.000 Din za Jahače. Nagrade , so' dali minister poljoprivrede, minister 'Vojske, kolo jahača ter, konjerejski in športni ikiro-gi beograjski. Tekmovalci so pričeli prihajati na dillj — dirkališče-, v. Beogradiu — v‘nedeljo, dhe 19. septembra t. 1, po 7, uri,zvečer, ko so'bile konjske dirke, ki- so se toapo-poldtne 'tam jvršjle, Jie davno končane. Očilvjidino so aranžer|, ko so -delali propozicije za to ježo V daljino, precenjevali zmožnosti! konj in jahačev, računajoč, da dlosež-ejo cilj še pred zaključkom dirk. Kljub tej zakasnitvi pa so dosegli tekmeci prav lepe uspehe. Prvi je -prispel na cilj ob 19. uri 19 min., čistokrvni aralbec, 7letni žrebec »K a id i« last kneza Odleskalky-ja, iz Iloka. Jahal! ga jie žokej Stepan Cimbal, 23 let star, težak 58 kg. Konj je bil v celem obtežen s 67 kg ter je napravil predpisano -pot.vi 25 urah in 49 minutah. Konj in jahač sta bila pri prihodu v dobrem1 zdravstvenem stanju. Komisija, §1 ga Je sprejete, je prisodila hlevu Odeskalky-ja pivo darilo — koimpletno jezdno opremo, ki jo je.diaroival vojni minister, jahaču pa prvo denarno nagrado poljeprivredlniega ministra 10.000 Dih. Za žrebcem »Kadij-elm« ob 19.50 url so tistočasno. dospele na dirkališče dve lidipanki te državne ergele (kobilarne) Stančič. L Petletna Kobila »H a n a«; jahal jo je 141etni lahki jaihač Ilija Poznič, težak 47 kg. Celokupna obremenitev! kobile 56 kg. 2. Petletna li-picanka «■Moray -a«; jahali ito je lahki jahač »Mihajlo None«, star 29 let, težak '59 kg; kobila Je bila obremenjena s 68 kg. Olbe (kobili in jahača so bili v dobrem stanjiu ter bo napravili pot m 26 urah ta 20 min. Plresojevalna komisija je prisodila kobilarni Stančič darilo g. poljte-prtvredinega ministra, snebbio mzido, ter srebrn ergelski korobač, ki ga je poklonilo »Dunavsko kolo Jahači«, jahačema pa drugo in tretjo denarno nagrado: vi skupnem iznosu 12.000 Din. Za temi :dlvemi so pdélpeli na cilj ob 20. uri 40 min. še 'dive Sletni kobili, lipicanske pasme iz Stančičai 1. G a e t a n a; ki j o je jahal ISleitni Martin Šijakov'ič, 43 kg težak, celokupna obremenitev! öl kg 500 'gr. in 2. Baš t i c a, poldl löletnim lahkim1 jahačem Simo Savičem, težkilm! 49 kg; celokupna teža1 57.kg. Giba jahača sta dosegla cilj v prav povoljni konidlilaijli ta razpoloženju, prijahala sta na dirkališče po kozaško, stoječa na sedlih. Ob 22. uri 40 min. je dosegel cilj prvi tekmec iz državne ergele »Gorazda — Sarajevo«, Ostali pa so prihajali tetom noči in v ponedeljek dopoldne. Od petnajstih tekmovalcev, ki so Startali vsak pri svojem hle*' v,u, jih je prišlo v Beograd skupno enajist. Dva konja iz Gorazde sta ostala v 'Valjevu, eden iz Ljuibičevega v Mladenovcu in eden od kneizai Odeskalky-ja je prekinil pot v nekem selu v Sremu. V ponedeljek dopoldne' .je komisija & enkrat pregledala vse konje, ki so pri daljnem jahanju dosegli cilj, ter naišla njih zdravstveno stanje ta kondicijo pov-.sem povoljno, izvzeamši 'enega konja kneza 0'deskal-ky-ja, ki si je na nekem mostu med potom malo pokvaril nogo. Metalko zadovoljiva je bila tudi kondicija IjiUhačev. i Z vršili so svojo nalogo, zlasti če upoštevamnoi njih starost,' prav izborno ta-povsem častno. Temu pregledu je prisostvoval tudi poljoprivredni iminister gosp. P u-c e l j, !ki se je jato laskavo izrazil oi celi prireditvi ter . čestital prirediteljem kakor tekmovalcem na lepem uspehu. G pomenu takih in sličnih prireditev za' našo' Konje-1 rejo v obče prinesem prihodnjič. ’ Šl. pri konju, ki naj bode sposoben t u d i za vpis k o, ne s m e 1 o b i t (L • Mogoče se bo čez nekaj let zopet svetovalo ..postaviti v Ljutomer težje angleške polkrvce ali kaj sličnega. Ravno to pa bi bila največja škoda: fonda ta časa je bilo treba, da se .je v Ljutomeru ustanovila prava ka-sačka reja in sedaj naj se zopet naenkrat vse to z drugo 'barvo prepleska. —' Ne, to bi se me smelo zgoditi! V Ljutomeru mora biti ognjevito vino, pa tudi iskri konji — kasači! Ljutomer naj bode mala1 slovenska Šampanja, pa tudi Normandija! Potreba je pa drugačnih ta sicer močnejših žrebcev. Tudi med kasači se dobi izbrane (glede exterieur-ja) močnejše eksemplarje. Z žrebci, kakor n. pr, »Prinz Dillvu«, se pač ne bo smelo naprej plemeniti. Mogoče imajo tudi taki žrebci nekaj dobrih žrebet. Pomisliti je pa treba, da podeduje žrebe trudi po materi in lahko je samo mati vzrok, če je' žrebe lepo. Potomci žrebet od slabih očetov bodo pa gotovo pokazali hibe in napake starega očeta. Gorenjci si danes žele malo bolj lahnega konja, .Ljutomerčani bodo pa kmalu, če ne že danes, želeli močnejše živali. Z 159 do 162 cm visokimi ta navadno še ozkimi plemenjaki pa ne bodo tega Jdbsegli. V nemškem sport, listu čitam (povod mojega pisma), da je avstrijska vlada kupila v Franciji zopet (Jani jih je več) 3 kasačke plemenjake. /Med temi 3 sta namenjena 2 predvsem za kmečko rejo, 'Odlikovana sta bila radi lepega exterieurja na pariški «'Concours Central«. Stara sta pa šele 3 leta in imata sledeče mene: prvi 178 višine, 201 .oprsje, 22 ta .pol ■golenica (Rohirbein); drugi 176 višine, 200 oprsje, 22 in pol golenica. Ali bi ne (bilo mogoče dobiti vsaj 1 ali 2 taka močnejša plemenjaka za Ljutomer? Kasački žrebci so imeli letos 35 do 45 kobil, vsak plemenjak bi pa prav'lahko zadostoval za vsaj 80 do 85 kobil'. Torej Če prav manj žrebcev, samo te dobre. V PODBREZJE, 3. sept. 1926; Aleš Paulin. Nekaj ö ljutomerskih dirkačih. Društuene uesti. . (Kadar Se goyjori č> ljutomerski konjereji, navadno slišimo Samo besede o napredku. Gotovo je, da nekateri boljši konji, kar se tiče hitrosti, prav nič ne zaostajajo za pravimi »dirkalnimi traberji«. — Ne-vtem', če tl je kdo pred leti sanjal o -rekordih '11 27, kakor ga. je dosegel »tMesiud«. Bogzna,: ato bi ne dosegla »KiöketKa« adjl '»Nadina«, če bi prišel na .»iMesudovo« mesto še boljši rekord. I Toda, meni se zid, da se naši »ljutoimerčani« le preveč »amerikaniairajo«: postajajo »prešibki«, »premali«, prikazujejo se le preveč različne hibe, ki bi jih, n. pr. Štev. 3. P r e p i s! 26. 'Podlružnica Konjerejskega društva za 'Mariborska oblast za srez Smanje pri Jelšah, ZA P I S N I K p rednem dbčnetm zboru podružnice konjerejlskega dtu-.štva za Mariborsko oblast za srez Šmarje,- ki se je vršil dne 30. majnlka' 1926 ob 2. uri popoldne v gostilni g. Maksa Gradi v Šmarju. . ; Dnevni red: 1. Pr očitanje m odoibiretnje zapisnika o aadnjem občnem zibom, „ 2. poročilo načelnika. 3. nadomestna volitev enega odlbornikiai, 4. slučajnosti. K temu občnemu izboru je došlo 7 članov. Ker ni bil ta občni zbor sklepčen ob navadni uri, se je otvoril ob 'vsakem številu članov pol ure pozneje, načelnik na to ugotovi sklepčnost in preide na dnevni red. ;i ; Sklepi: Ad 1. se prečita in enoglasno odobri, ■' Adi 2., V prvi vrsti -, se Spominja člana Jakoba Jecl, posestnika v Stranjah ter prosi, dia se mu zakliče trikratni »Slava mu«. Navzoči člani se Vzdignejo ito sedežev in mu zakličejo 3kraitni »Slava mu«. Načdlnilk nadalje poroča, da se je'zavzel za žrebce belgijskega plemena, ker so to najboljši žrebci. Nadalje je zaprosil pri merodajni oblasti, da se letošnje pr amo-vanje žrelbetnib .kobil itd. zopet vrši v Šmarju; ta prošnja je bila 'tisiHišana. ‘Poroča nadalje, dä ima podružnica do danes 79 članov. Načelniki poda na to blagajniško poročilo. iDohodfeov 3232 Din 50 p izdatkov 3038 Din 45 p Ostanite prebitka 194 Dim 05 p ki se je naložilo na hranilno knjižico štev. Premoženja ima podružnica v gotovini 494 Din 05 ,p (Vrednost 'hranilne (knjižice St. 548 Din 40 p skupa} 742 Din 45 p iZa revizorja računov se enoglasno izvolita gg. Karl Podrepšek in Anton Bračko, tki sta .račune pregledala in jih našla v polnem rediu ter predlagala, db se da načelstvu odveza. •Enoglasno »prejeto. - * lAdl 3. Namesto odbornika g. Franceta Goljarja, ži-viflioizdiraviaiika, ki je odštel v Kočevje, je treba voliti no^ voga odbornika. Šklene se, ida se voli z vzklikom. Načelnik predlaga za odbornika g. živiimozdravni-ka Petra 'Rihtariča.; 'Enoglasno sprejeto inde g. Peter Rihtarič izvoljen. Ad. 4. O. Karl Podrepšek predlaga, naj se družba zavzame pri merodajnih oblastih in sicer pri ministrstvu za vojno lin (mornarico, da naj se žrebetne kobile izločijo od vsakoletnih naborov in jih od! vojaške službe odpusti. ■ ... Enoglasno sprejeto. _, Ker ni predloga več, zaključi načelnik današnji občni' zbbr ob 4. uri popoldne. Zapisnikar: 7. . . Načelnik: Fürst I. r. Maks Gradt 1. r. Za točen prepis: Podružnica konjerejskega društva za mariborsko oblast za srez Šmarje pri Jelšah Šmarje, dne 16. julija 1926. Načel nik : Maks Gradt Konjerejskemu društvu za mariborsko oblast v Ivanjkovcih se vpošlje prepis zapisnika o zadnjem občnem zboru s prošnjo, da vpošteva predlog pod točko 4. zapisnika. Podružnica konjerejskega društva za mariborsko oblast za srez Šmarje pri Jelšah Šmarje, dne 16, julija 1926. Načelnik: • g . Ü i [ ; Maks Gradt Izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko oblast, Ivanjkovci, predstavnik : Firari Veble, živinozdravnik, — Ža uredništvi) oclgovofčn . ; Vekoslav Cizelj. — Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik : Stanko Detela, ravnatelj — Vsi v Mariboru. 6ggsQSE^a9Sg^306g$a9<5gsa9(5gsg36gsa9(5csaggc5ag6gga9 (tj Komori m oPRemE za konje od nauadne do najfinejše urste za lahka in težko uožnjo, kakor tudi razne potrebščine: DEŽNE PLAHTE za konje in uožoue, suetiljke za kočije, bičeunike,. brzde, kresal-nike za noge. Dalje uelika izbira potnih koučekou, ročnih forbir, listnic, nahrbtnikom gamaš i. t d. nagobčniki in ovratniki za pse EQN1LHI lERHlENI z a mline in žage IURN KRRUOS Rleksandroua cesta št. 13 Slamškou trg št. 6 mORIBOR