PoStnlna plačana v gotovini. 1117 ^ @5 ~ Posamezna Štev. din Z.T7 Leto m. TRBOVLJE, J. januarja 1950 Štev. I. Iz govora maršala Tita ob Novem leto 1950 vedno glavna postavka v našem izvozu. Toda ena osnovnih slabosti v našem rudarstvu je izredno velika fluktua-cija in izostajanje od dela v rudnikih. Zakaj je to? V glavnem zaradi tega, ker dela v naših rudnikih veliko število kmečkih ljudi, ki imajo svoj košček zemlje in hišo ter v poletnem času izostajajo zaradi obdelave svoje zemlje. Drugič pa je to tudi zaradi tega, ker je prav v največjih rudniških revirjih ta polovica kmečkih ljudi pripadnikov raznih ver in pogosto praznujejo. To ovira pravilno delo v rudnikih. Fluktuacija in izostajanje od dela sta pripeljala že to jesen naše rudnike v težak položaj, ker ob nastopu zime v mestih sploh nismo imeli premoga za prebivalstvo. V nevarnosti, da ostanejo mertni prebivalci brez kuriva, je, KPJ apelirala na svoje člane in 14.000 članov KPJ se je prostovoljno prijavilo in šlo na delo v rudnike, da nakopljejo dovolj premoga. Tako je bila odstranjena kriza kuriva v mestih. Medtem ko so na eni strani slabosti, na katere sem opozoril, pa je ogromno rudarskih delavcev delalo velike napore, da nadomeste pomanj- kljivo mehanizacijo in da dajo čim več premoga in rud. V rudarstvu so se pojavili taki heroji dela kot so Sirotanovič, Bahalič, Ibrahim Trako, Risto Mijatovič, Anton Zagori šek; Ante Bičič, Spiro Todorov, Sujo Vre-va, Ljubiša Jovanovič, Djordje Pavlovič, Jože Risli, Kosta Mitkovski, Sarm Hukič in mnogi drugi, ki so dali s svojimi metodami dela velike rezultate v pridobivanju rude in premoga in postali nosilci socialističnega udarniškega dela, s čimer so dali srvetel zgled tudi drugim. Prepričan sem, da bodo naši rudarji v letu 1950 s še večjim zagonom in množično vodili borbo za izpolnitev četrtega leta našega petletnega plana. Pri tem pa je treba odpraviti tiste slabosti, ki sem jih tu navedel. Treba je odpraviti izostajanje od dela, Huk-tuacijo in pretirano praznovanjem Ljudska fronta pa mora zastaviti vse sile, da naši rudniki ne bodo trpeli pomankanja delovne sile. Ljudska oblast mora temu vprašanju stalno posvečati največjo pozornost, kar je od uspeha v rudarstvu močno odvisna uspešna izvršitev naše petletke. Država bo s svoje strani storila vse, da se bo stanovanjsko vprašanje še hitreje reševalo, da se bo zgradilo zadostno število stanovanj in drugih ustanov v rudarskih naselbinah. Smatram za svojo dolžnost da, spregovorim nekaj besed o raznih slabo-'h, ki so škodljive za najvažnejše in-usinjske panoge, na primer za težko industrijo, rudarstvo, stavbinstvo in ki zahtevaj°-da jih Ce vemo, kako ogromnega, odločil-pomena Je zgraditev naše težke industrije v splošnih naporih za zgraditev socializma v naši državi, potem morajo krajevne oblasti in za to odgovorni organi neprestano skrbeti, ka-oar tre za mobilizacijo delovne sile ** *ežk° industrijo. Toda za to ni po-v,d dovolj razumevanja. So primeri, lit Lpone*c°d krajevne oblasti in par-or8anizaciJe ne ukrenejo vse po-t.,“no.a mobilizacijo delovne sile za u industrijo. Se več, so primeri, u milih Podjetij odvajajo delovno v /a ra2na druga dela, ponekod pa stri -Cel° tiste’ k' s° zs> le indu- treha "“-J1,10 Posebni. S tako prakso Je de!nv„ .^no Prenehati. Preskrbeti naln»a° f10.*3 ieiko industrijo, to Je organi, k7aje\nih oblasti partijskih Zlasti in ljudske fronte posebej. LludALb« . Posebno, da organizacije za -n ,ronte v ietu 1950. postavijo Člane °kor,H..^-,t' da P!*1Wo sv°* delavce v naše gospodar- iromPrin,er ^ tudi v rudarstvu. Z na ogromne naloge, ki jih Je imelo rudarstvo v letu 1949., moram posebej podčrtati, da so te napake prišle do izraza najbolj v tej gospodarski panogi. Znano je, kakšno vlogo ima rudarstvo v izvrševanju petletnega plana. Dajati mora ne samo nepretrgano dovolj premoga in rud za našo vedno močnejšo industrijo in vedno večji transport in vse večja mesta in naselbine, temveč tudi vse več raznih rud za izvoz, ker Je to eno izmed glavnih sredstev za plačevanje strojev, surovin in drugih stvari, potrebnih za zgraditev naše industrije, za mehanizacijo raznih gospodarskih panog in dviganje življenjskega standarda naših državljanov na sploh. Lahko rečemo, da se je prav v rudarstvu v preteklem letu najtežje občutilo pomanjkanje delovne sile, kar se je še stopnjevalo zaradi slabe mehanizacije. Razen težke industrije ima prioriteto pri nabavah v inozemstvu tudi naše rudarstvo. Večji del posojila, ki ga dobimo v Ameriki, gre za nabavo strojev in sredstev za mehanizacijo v našem rudarstvu, da bi se tako nadomestilo pomanjkanje delovne sile in povečalo pridobivanje sredstev za plačilo naših obveznosti v inozemstvu. Ho drugi strani bo to ugodno vplivalo na znižanje izvoza tistih predmetov, ki 90 nam samim potrebni, katere pa smo danes prisiljeni izvažati in ki so Se Uspešne so Zaključili bitko za plan v letu 1S45 Rudniki revirjev so zmagovito zaključili bitko za plan v letu 1949. Rudnik Trbovlje, ki je plan za leto 1949 izvršil že 8. decembra, je prekoračil osnovni plan tretjega leta Titove petletke za 6.4%. Tudi rudnik Zagorje ni dosti zaostal, saj je letni plan prekoračil za 5.2%. Največji uspeh pa je brez dvoma dosegel rudnik Hrastnik, ki se je skozi vse leto boril z velikimi težavami ter je letni plan izvršil zadnje dni ter ga prekoračil za 0.3%. Dočim ga lansko leto rudnik Hrastnik ni izvršil, je v tretjem letu Titove petletke to častno nalogo v celoti izvršil, kar je zasluga celotnega kolektiva. Rudarji revirjev Zagorja, Trbovelj in Hrastnika kopljejo premog za četrto leto, zavedajoč se velikih nalog ki se pred nje postavljajo. Udarnik Zagorišek Anton je sprejel darilo Jugoslovansko veleposlaništvo v Ankari Je poslalo najboljšim borcem pri Izgradnji socializma okusna darila za njihovo prizadevanje pri izvrševanju planskih nalog. Na dan 31. decembra 1. 1949 so se po zaključku dela zbrali na zapadnem obratu rudarji, da pregledajo uspešen zaključek njihovega dela v bitki za plan. Rudarjem je čestital k njihovemu delu sekretar okrajnega komiteta KPS Trbovlje tovariš Dušan Povše ter sekretar rudniškega komiteta. Zastopnik GO ZSS pa je izročil večkratnemu udarniku Zagorišku Antonu okusno darilo, zlato nalivno pero, darilo jugoslovanskega veleposlaništva v Ankari. Udarnik Zagorišek se je zahvalil za darilo ter obljubil v imenu celotnega kolektiva, da bodo tudi v letu 1950 dali vse sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Tovarna papirja v Radečah je izvršila svojo nalogo Tovarna dokumentnega in karlneg« papirja Radeče je izvršila svojo plansko nalogo že 14. decembra. In to znižani plan, ki ga je odobrila glavna direkcija z ozirom na to, ker je tovarna izdelovala v zadnjih mesecih samo papir line kvalitete. Toda delovni kolektiv. ki je vse do septembra mgseca letos stalno presegal planske naloge, je bil ob dosegi polletnega plana naj-fcoljši izmed kolektivov papirniške stroke. Saj so plan za prvo polovico leta prekoračili za 13%. Velika volja ter ljubezen do Partije in izgradnje socializma se je kazala v celotnem kolektivu. Niso se zadovoljili z dosego plana,.ki jim je bil znižan zaradi izdelave posebne vrste papirja, ki terja velike več truda In dela. Zvišani plan so dosegli po količini in vrednosti predzadnji dan leta, 30. decembra. Zasluga za dosego plana gre predvsem zavesti kolektiva ter dobri povezavi partijske in sindikalne organizacije z upravo podjetja. Zlasti v zadnjih dneh meseca decembra se je bila ostra bitka za plan, kjer so posebno delavke dale vse sile iz sebe in delale namesto 8 ur, po 14 in 16 ur dnevno. — Z dosego piana je ta delovni kolektiv pokazal vsem tistim, ki so proti izgradnji socializma vri ms, - Delovni obračun rudnika Trbovlje v letu 1949 žigosajmo javno kršitelje Iztekle so se zadnje ure odločne, srdite in zavestne borbe proizvodnje osnovne surovine — premoga — v tretjem planskem letu. Ta borba je bila jasen odgovor ■vsem onim zunanjim in notranjim sovražnikom, ki nas hočejo ovirati v izgradnji socializma in težko priborjene neodvisnosti. Besno zaganjanje v našo zmagovito in herojsko pot dela je brezuspešno, ker so imeli trboveljski rudarji svojo zmago že 6. decembra priborjeno in do konca leta prekoračeno za 6.4»/o-Veselo in vztrajno gradijo že za četrto leto petletke in tekmujejo za boljše uspehe, zvišanje produktivnosti in razkrinkavanje zunanjih obrekovalcev. Smela je ta pot trboveljskega rudarja, okras naši sijajni izgradnji. Verujemo v boljšo bodočnost vsi, prav vsi v črni dolini, najbolj pa naš kopač — premogar. Neustrašen, ponosen, politično in stanovsko zaveden, je prvi delavec nove Jugoslavije ustvarjal za višje cilje in se ni dal žaliti od onih, ki odstopajo s poti marksizma-leninizma. Kdo prešteje dneve težkega, napornega in vendar visoko priznanega dela? Kakor za stavo so tekmovali naši najboljši udarniki; nič manj kot 25 nedelj so v letu 1949 žrtvovali prostovoljno idealu izgradnje boljše in bolj pravične domovine ter v prostih dnevih nakopali 6.13% vse proizvodnje in še 2"/o celokupne letne izkopnine z delavniškim prostovoljnim delom. Spričo takih uspehov je lahko spoštljivo govoriti o našem rudarstvu, zlasti če še upoštevamo tež-koče, s katerimi so se borili naši heroji dela. Planirana rudniška storitev je bila presežena za 4%, jamska pa za 3.9"/o in to predvsem zaradi nenehnega truda udarnikov ter najboljših in najzvestejših ostalih delavcev, kakor tudi zaradi razširitve mehanizacije transporta, racionalizacije prevozil na vzhodnem obratu, zaradi začasnega prehoda k dvetretjinskemu obratovanju separacije ter boljšega in smotrnejšega razporeda delovne sile. Tekmovalne akcije in razširitev bri-gadnega sistema dela so še posebno poživili delovno aktivnost. Rušili so se Sirotanovičevi rekordi, zablesteli so novi heroji dela — Zagorišek, Magister, Klemen, Sentur. Zmagovite akcije so se tako naglo in številčno obogatene vrstile, da vseh niti ni mogoče zajeti. Na tak rudarski razred smo lahko ponosni. Odkopni učinki so bili najboljši v mesecu marcu in aprilu, ko je bil plan presežen za 4°/o. Količinsko je proizvodnja poskočila zopet visoko v mesecu novembru v borbi za izpolnitev letnega plana na 125.7 odstotkov osnovne planske naloge. V splošnem je jainn svojo nalogo bolje rešila, saj ima letni plan prekoračen že za 8.2“/o. Število brigad sc je v letošnjem letu povečalo za 150%. Dnevni kop Dobrna—Neža je reševal uspešno svojo nalogo zaradi ijgodnega vreme-pa v prvem četrtletju, saj je takrat prekoračil svoj plan za 23 odstotkov. Samo še enkrat sc je povzpel in sicer v mesecu juliju na 110.5 odstotkov je pa v drugem polletju iz opravičljivih razlogov, zaradi odkrivanja na I,»konci, plazovanja v Retju in na Neži in zaradi jesenskega deževja zaostal, tako da ima letni plan dosežen le z 92.4 odstotki, Plan debelbzrnatih vrst premoga. ki vpliva na fihančnl efekt, je tudi dosežen s 101,2 odstotka. . Vsi ti veliki uspehi so tem pomembnejši ob ugotovitvi, da je rudnik tudi perspektivno dal vse iz sebe. Strate-gično gledanje je dobilo svoj ppseben poudarek v odpiranju premogovnih rezerv in v pravočasnem pripravljanju odkupnih etaž. Jamske investicije so se skoro 100 odstotno izvršile. Tudi z zunanjimi napravami je operativa investicij na tekočem. Edino vprašanje dograditve Trgovskega doma je negativna bilanca v izvedbi načrtov, to pa predvsem zaradi težkoč, ki jih je imelo podjetje »Zidar«, ki gradi tudi za rudnik, z delovno silo. Vse te velike zmage trboveljskega rudniškega kolektiva bi pa bile še lepše, če bi ne bilo objektivnih in subjektivnih težkoč in nedostatkov. Glavna naloga uprave rudnika, Partije in sindikalnih aktivistov v prihodnjem letu naj bi bila boriti se z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti odklonilnemu stališču rudarjev v zvezi z mehanizacijo. Z odkopnim učinkom —: razen v mesecu marcu in aprilu — nismo zadovoljni. Niso temu toiliko krive težkoče na širokih čelih kot odpor proti novemu uvajanju mehanizacije. Vendar zaznamujemo tudi v tem vprašanju v zadnjem času znatno izboljšanje. Da pri tem Igrajo odločujočo vlogo tudi pogosti defekti do-služene mehanizacije, ni treba posebno naglasiti. Tudi vprašanje obnovitve mehaničnih naprav bi bito uspešno rešeno, če ne bi nas tako neodgovorno izigrale informbirojevske države, ki gospodarsko sabotirajo izgradnjo socializma v naši državi. Tudi te težkoče bomo v doglednem času prebrodili. — Skupni prevoz in separacija v zadnjem času zaradi komplikacij in večjih zahtev komaj rešujeta svojo nalogo. Posebno pozornost in vso veščino bo treba vložiti v uspešno rešitev tega perečega problema. Plan znižanja polne lastne cene nas žal ni zadovoljil. Se bo treba truda in žrtev, a predvsem odločnih posegov, da tudi ta regulator izboljšanja življenjske ravni vskladimo, vendar ne na račun in škodo delovnega človeka. Pri rešitvi tega vprašanja bo treba posebne spretnosti. Množina pepela v premogu je neljubo prekoračena za 2°/o. vendar ni mogoče v tej točki mnogo več storiti — razen skrbnega izločanja jalovine na samih deloviščih in pravilnega poslu-ževanja ločilnih strojev na separaciji — ker se odkopavajo tudi s pepelom bolj obogateni deli še uporabnega talnega premoga. Disciplina, izražena v statistiki, se je proti prejšnjemu lelu popravila, dasiravno še ne dosega planiranega pokazatelja, za 4,4"/o. Neopravičeni izostanki so razveseljivo nazadovali v primeri z letom 1948 za 150"/». Število bolnikov se je znižalo za 1,2%, medtem ko je število nezgodno bolnih še vedno ostalo na isti višini. V letu 1950 bo treba zastaviti vse sile, da se z.dravstvene razmere popravijo, da se izkorenini izkoriščanje socialnega zavarovanja, zniža izredno visoko število nezgod in število neopravičenih izostankov. Ta bilanca letnega dela nam prikazuje pozitivne in negativne pokazatelje velike bitke za izpolnjevanje planskih nalog. Naj nas odlični uspehi ne uspavajo pri nadaljevanju dela v četrtem planskem letu. Odpravljajmo z učinkovitimi ukrepi nedostatke, ker bomo s tem dali najprimernejši odgovor informbiroijevskim lažem. Verujemo, da bo naš v borbi prekaljeni, visoko kvalificirani, socializmu predani, vztrajni in stanovsko zavedni rudar tudi v letu 1950 pripravljen sprejeti nove naloge na zmagoviti poti naše veličastne obnove. Združimo vse pozitivne sile v borbi za zvišanje produktivnosti, učimo se pri najboljših zmagovite vrline, potegnimo z bleščečimi vzgledi vse one, ki še niso pripravljeni žrtvovati se za srečnejši jutrišnji dan, za seboj. Naj bo leto 1950 venčano še z večjimi uspehi. — S Titom nenehno naprej v boljšo bodočnost naših narodov, v zmago dobrega nad zlim! Tudi v Zagorju imajo udarnike, ki delajo za drugo petletko Po dolgotrajnem in skrbnem statističnem delu so na rudniku Zagorje ugotovili, da imajo udarnike, ki delajo že za drugo petletko. Takih junakov dela ima Zagorje 19, med njimi so znana imena iz lanskega tekmovanja za visoko storilnost. Pred vsemi prednjači št. 217 v Pod-strani. Na tej številki delajo že za februar 1953 13kratna udarnika Čretnik Jože in Garantini Vinko ter 12 kratni udarnik Jazbinšek Jože. Za oktober 1952 delata na številki 149 v Kotredežu 8 lcratna udarnika Urbančič Jože in Lužar Anton. Za julij 1952 delajo 6 kratna udarnika Roglič Franc in Janež Jože ter 5-krufna udarnika Paul Franc in Batis Ivan. Ti tovariši delajo na štev. 50 v Kisovcu. Za maj 1952 delata na št. 26 v Ki- 13 krati)ik udarnik rudnika Zagorje Čretnik Jože, MikelJ Ciril, 11 kratni udarnik sovcu 12 kratni udarnik Burkeljc Ferdo in 11 kratni udarnik Mike!j Ciril. V Drnovškovi mladinski brigadi 223 v Podstrani delata za april 1952 10-kratni udarnik Drnovšek Franc in 7-kratni udarnik Polc Franc. Za januar 1952 dela 6 udarnikov v Kisovcu in sicer na štev. 31 6 kratna udarnika Kozina Ivan 1 in Klopčič Ivan 10 ter 3 kratni udarnik Klopčič Franc 9; na št. 35 pa delajo 6 kratni udarnik Klemen Anton, 5kratni udar-' nik Obreza Pavel ter 4 kratni udarnik Kuderman Jože. V Kotredežu delata na št. 143 za avgust 1951 6 kratni udarnik Stalcer Feliks in 5 kratni udarnik Rozina Alojz. Za julij 1950 delajo na št. 12 v Kisovcu 4 kratni udarniki Drnovšek Viljem, Jerman Jože III in Jerman Tomaž. Rudarski kolektiv rudnika Zagorje je lahko ponosen na navedene heroje dela. Obenem so pa navedena dejstva garant, da bo rudnik Zagorje tudi v letu 1950 častno izvršil svojo plansko nalogo. delovne disciplini Kakor objavljamo imena zaslužnih borcev za socializem, tako moramo široko publiko seznaniti tudi z imeni tistih, ki grobo kršijo delovno disciplino, predvsem pa one, ki neopravičeno izostajajo od dela in s tem zavirajo socialistično graditev. Kakor zasluzijo prvi naše največje priznanje, tako naj bodo drugi deležni splošnega preziranja, naj bodo zaznamovani kot rušilci delovne discipline’. Vsem nam je znana borba, ki so jo naši rudarski kolektivi v letu 1949 bili za predčasno izvršitev proizvodnega plana. Toda medtem ko se je ogromna večina naših rudarjev zalagala za izvršitev dnevnih in mesečnih planskih nalog, so se še našli tovariši, ki so to izvrševanje sistematično ovirali. Vsi opomini niso zalegli, primorani smo, da take tovariše postavimo na javno; tribuno. Vsled neupravičenih izostankov je v letu 1949 v rudniku Zagorje izpadlo; minimalno 4700 ton iz produkcije pre-i tnoga; povprečna dnevna izguba na staležu vsled neupravičenih Izostankov znaša 14 mož. Pri težki borbi, ki jo danes bijemo vsled pomanjkanja delovne sile, predstavlja izpad te produkcije precejšnjo oviro pri izpolnjevanju plana. Tukaj navajamo imena onih stalnih delavcev, ki so v letu 1949 napravili več kakor 4 »plave«. Pelranovič Peter je neopravičeno izostal od dela 16 krat, Brvar Alojz 6-krat, Bergant Franc 5 krat, Homšaki Franc 6 krat, Zore Karel 5 krat. V rudniku Zagorje delajo tudi brigadirji, ki so prilikom mobilizacije delovne sile bili poslani od raznih podjetij v Sloveniji. Ti brigadirji so rnno-i go pripomogli k letošnji produkcijski! zmagi. Toda med njimi se nahajajo! tudi tovariši, ki občutno kvarijo delov-j no disciplino ter s tem kvarno vpliva-! jo na stalne delavce rudnika Zagorje.! Navajamo imena brigadirjev, ki so v mesecu novembru in decembru več kakor dvakrat izostali od dela (neopruvi-j čeno). Skrlec Andrej iz podjetja »Zvezda« Ljubljana, 4 krat, Blatnik Mirko iz Kamnika 5 krat, Kogovšek Cveto iz l.jubljane-okolice 7 krat, Ra-! taj Jože iz KOZ Gof-nja Radgona 4-krat, Žinkovič Anton iz KOZ Gornja Radgona 4 krat, Trpin Franc iz pivovarne Union 3 krat, Špehar Franc iz zadruge Ljubljana 5 krat, Stražar An-! ton iz tovarne papirja Količevo 3 krat, Klemenc Viktor iz tovarne pohištva Kranj 4 krat, Bašič Franc od podjetja »Sava«, Kranj 4 krat, Smrajevie Anton iz Tiskarne Ljudske pravice Ljubljana in Turišek Oto iz istega podjetja, oba! po 3 krat, Dukanovič Živko iz »Zvezde« Šiška 3 krat, Slivar Jakob, Remont Ljubljana Škrat, Setnikar Stane iz Polhovega Gradca 3 krat. — Kolektivi omenjenih podjetij naj si zapomnijo take tovariše, ki jim ne delajo nobene časti. Ponovno izvoljen za tajnika KLO V krajevnem ljudskem odboru Senožeti je bil pri volitvah v KLO ponovno izvoljen za tajnika tovariš Režun1 Polde. Tovariš Režun je dobro vodil' tajniške posle, zato si je tudi pridobil zaupanje volilcev; tov. Režun je tudi dober aktivist ter vestno vrši dolžnosti, ki so mu bile zaupane. Rodil se je kot s kmečki sin v vasi Senožeti. Dovršil je štiri rezrede osnovne šole ter se Je hotel izučiti za ključavničarja, kar pa so mu doma zabranili. Proti njegovi volji | se je izučil za čevljarja. Od leta 1942 jc stalno delal za osvobodilno gibanje.; kot delavec na progi med Zagorjem in Savo je bil vodič Kamniško-zasavske-ga odreda, ki je miniral progo. Aktivno , je stopil v partizane meseca aprila leta 1944. Po osvoboditvi je zopet vršil staro delo na železniški progi, dokler ni bil izvoljen za tajnika KLO. Delo je opravljal vestno, zato me je ljudstvo KLO Senožeti ponovno zaupalo kandidaturo tet jc bil sedaj v drugič*izvo-ijen za tajnika. Koko so naiinlajši s Hrastniku praznovati Novoletno tetko Za uspešno izvedbo praznovanja so občuteno sta igralu pionirja Perko in se pripravljale masovne organizacije in | Gorjup, ki sta v vlogi Krjavlja in ki'č-delovni kolektivi. Organizacija AlfZ je iz svoje srede izbrala pripravljalni odbor, ki se je obvezal, da bo okrasil Novoletno jelko in da bo pripravil zavoje za obdaritev. Pripravljalni odbor je imel težave pri nabavi potrebnih papirnih vrečic. V bodoče bo treba to prej preskrbeli, ker ni šala nabaviti pri tolikšnem pomanjkanju papirja čez 1000 komadov papirnatih vrečic. Tudi delovni kolektivi hrastnlških industrijskih obratov so se primerno izkazali. Pripravili so lepa kolektivna darila za cicibane v DID in za pionirje. Med darili so bili avtomobilčki, Samokolnice, vozički, lopatice, grabljice, vedrca, sanke in drugo. Organizacija AFZ je poklonila pionirjem lepo število mladinskih knjig za njihove knjižnic«. Ma tem mestu se moram v imenu pionirjev zahvaliti vsem, ki so s čimer koli pripomogli k uspešni izvedbi tehničnega dela proslave! Tudi pionirji so se na ta praznik kar najbolje pripravili. Posebno veliko truda so viožile dramatske skupine pod vodstvom predmetne učiteljice tov. Jenkove. Naštudirali so tri dramatizacije; Krjavlja, Učenega bolnika in Ve-deža. Vsaka skupina je imela v decembru nad 15 skupnih vaj. Uspeh ni izostal. Posebno se je izkazala skupina iz čete 5. a razreda, ki je naštudirala Krjavlja. Igrali so tako dobro, da so gledalci igro z njimi doživljali. Posebno marja žela splošno pohvalo, saj sta za svoja leta dala res kvalitetno igro. V tov. Jenkovi so našli izborno učiteljico in režiserko. Želim ji še mnogo uspehov in mnogo tako vnetih igralcev, kakor sta omenjena pionirja. Pri tem ne smem zamolčati, da vsi pionirji niso takšni značaji. Posebno neodgovorno je bilo obnašanje pionirja Zvonka iz folklorne skupine, ki se je še tik pred nastopom upiral izvršili svojo dolžnost. Mislim, da s takimi člani še dolgo ne bo žela priznanja, ki si ga s svojim delom zasluži. Treba bo takim pionirjem za nekaj časa prepovedati sodelovanje, ker kvarno vplivajo na ostale. Delo v interesni!? krožkih mora biti nagrada boljšim, da bo vzgojno vplivalo na ostale. Mnogi voditelji krožkov to pozabljajo. Vanje se vrinejo taki zato, da bi s svojim rogoviljenjem delo načelno zavlačevali. V otvoritvenem govoru je tov. učitelj Kenk poudaril skrb družbe za pionirje in cicibane. Ta skrb se posebno lepo odraža v praznovanju Novoletne jelke, ter so delovni kolektivi v ta namen po delovnih urah pripravili cicibanom lepe in trpežne igrače, s katerimi se bodo zabavali v Domu igre in dela, za pionirje pa sanke. Vse te lepe reči so jim namenili zato, ker so dokazali, da žele postati pridni in dobri državljani, ki bodo, ko dorastejo, nadaljevali njihovo delo v produkciji. Za zaključek je vsem želel srečno In uspešno novo leto. Isto je izrazil tudi zastopnik delovnih kolektivov, ki je izvršil obdarovanje. V začetku kulturnega sporeda je go vorila pionirka Zorčičeva. Povedala je, da želijo pionirji s prireditvijo izraziti svojo ljubezen do družbe, ki dosledno skrbi za njihovo boljšo in srečnejšo bodočnost in ki jim je pripravila že toliko veselih presenečenj, predvsem pa za praznik Novoletne jelke. Poudarila je, da želijo s šaljivim in dobro izbranim programom napraviti veselje tudi svojim bratcem, sestricam in staršem, ki so jih k prireditvi povabili. V govoru je dalje povedala, da je kulturna prireditev bilanca njihovega deta na kulturno-umetniškem polju v starem letu in da želijo, da bi se za to delo zainteresiralo še več pio-jev, kar bi uspehe še povečalo. Pionirka se je zahvalila za trud tistim, ki se v okviru pionirske organizacije Z njimi vred trudijo in ki so. mnogo pripomogli k njihovim uspehom. V imenu pionirjev jih je prosila, da jim tudi v novem letu s svojim delom priskočijo na pomoč. Poleg centralne prireditve v Domu kulture so se vršile tudi prireditve v DID, po naših ustanovah in Industrijah. Tu se je posebno izkazal sindikat kemične tovarne, ki je za vojo mladež poskrbel po 3 m flanele. Vse to in še mnogo drugega nam priča o veliki skrbi ljudske oblasti za nas in za naše otroke, kar nam dokazuje. da smo na najboljši poti v novo in srečnejšo bodočnost. Zakaj v Trbovljah nimamo racionalizatorjcv? V rudmku Trbovlje so v preteklem letu 1949 proglasili vsega skupaj 4 racionalizatorje, medtem ko 5. ra-cionaiizatorja nismo mogli proglasiti z ozirom na to, ker so na upravi rudnika posamezniki, ki zavirajo proglasitev in nagraditev racionalizatorjev. Tako je na primer pododbor Vzhodnega obrata dal predlog sindikalni podružnici rudarjev naj se lov. Vahtar Alojz, ki je eden najboljših industrijskih, odnosno tehničnih voditeljev pri mehanizaciji na Vzhodnem obratu, proglasi za novatorju. Zu izboljšavo na omenjenem obratu in na podlagi njegovih predlogov je prihranil 373.021 dinarjev, za kar mu je tovariš direktor rudnika odobril sporazumna s sindikalno podružnico, 5000 din, katere pa imenovani tovariš zaradi birokracije pravnega referenta na upravi še do danes ni prejel. Na večkratne intervencije s strani sindikata se mu je sicer obljubilo, toda preteklo je že zopet dva meseca in do danes še ni prejel odobrenega mu denarja. — Pododbor vzhodnega obrata je prvi dopis, odnosno prijavo posla) že 8. novembra 1949; tako je pretekla doba, ko ;e pravni referent končno ugotovil in sklical komisijo, katera je poslala predlog Generalni direkciji, kakor tudi zvezni komisiji v Beograd. Sindikalna podružnica smatra, da se podobni primeri ne smejo več dogajati, in naj se predlogi za nagraditev najboljših hitro rešujejo in takoj sprovedejo v življenje, ker bomo s tem ogromno pripomogli, da bodo zainteresirani delavci, kakor tudi teh- Novoletna jelka, dan otroškega veselja Po vseh krajih trboveljskega okraja I so svečano proslavili Novoletno jelko, I kjer so bila izročena našim najmlajšim lepa darila. Novoletno jelko so izvedli povsod po krajevnih odborih. Preko 5000 otrok je bilo obdarjenih že v soboto 31. decembra in v nedeljo 1. januarja 1950. — Obdaritev otrok je bila povezana s kulturnimi prireditvami, kjer so naj-mlajši v veselju sprejemali darila, darove nove socialistične Jugoslavije. Prav odlično So priredili najmlajšim Novoletno jelko v Kemični tovarni v Organizacija l.MS se je v teku leta 1949 močno razširila; temu je zlasti pripomoglo tekmovanje, ki se je vršilo .v čast IV. kongresa LMS; tekmovanje je bilo podaljšano do 1. maja, pozneje sc je tekmovalo v počastitev oblastne konferece, nadalje v pripravah za 30. obletnico SKOJ in vse do konca Jela tretjega leta Titove petletke. Ob začetku leta 1949 je bilo v trboveljskem okraju 86 aktivov, medtem ko Imamo dane3 126 osnovnih mladinskih organi-^a,;lj. Vodstvo mladinske organizacije Je posvečalo veliko pužnjo ideološke- Hrastniku, kjer jo vsak otrok prejel po tri metre blaga in razno pecivo. Po prireditvi pa je vsem otrokom direktor kemične tovarne vrtel film, kjer so otroci v filmu videli tok današnjega družbenega dogajanja. Prireditev Novoletne jelke pa bo ostala vsem najmlajšim v globokem spominu, pra-, tako pa tudi starejšim, saj pomeni Novoletna jelka prelom s starim in na drugi strani potrditev vsega dela prebivalstva naše Jugoslavije ob zaključku uspešne bitke za izvedbo planskih nalog. mu dvigu članstva; izvedenih je bilo čez 1100 študijskih sestankov in 165 politično-znanstvenih predavanj. Poleg študija v aktivih je bilo 265 raznih študijskih krožkov; v celoten študij je bilo zajete 70% mladine. Poleg študijskih krožkov so se vršili razni tečaji, kot administrativni, strojepisni, radioamaterski, šoferski, v katerih je bilo zajetih 621 mladincev. Na kulturno-prosvetnem polju se niso izvršile tiste naloge, kakor so se zadale. V SKUD je sicer delovalo 546 mladincev, v raznih sekcijah pa 176, vendar je ugotovljeno, da je .Jiiu aiu.v nih le 287 mladincev. Mladinski aktivi so V letu 1949 izvršili 58 kulturno-pro-svetnih prireditev. V mladinskih aktivih v šolah je vključenih v kulturno-umetniško delo 506 mladincev, ki so imeli 22 prireditev. Tudi kmečka mladina je pokazala dobre rezultate; od 500 mladinskih članov je vključenih v kulturno-prosvetno delo 333 mladincev, ki so imeli 18 prireditev. Prav tako so tudi mladinci po ustanovah izvedli 7 kulturnih prireditev. V merilu celotnega okraja je bilo Izvedenih 17 prireditev s preko 6000 udeleženci. KMEČKA MLADINA JE DOSEGLA LEPE REZULTATE 1 Kmečka mladina je posvečala veliki, pažnjo izobraževalnim tečajem; v prvem tromesečju je bilo 13 izobraževalnih tečajev z obiskom 248 mladincev. Najboljši obisk je imel tečaj v Pod-kumu. Mladina na Hazboru si je priredila drevesnico. Veliko število mladine se je vključilo v KZ in je bilo v odbore izvoljenih 32 mladincev. Kmečka mladina je doprinesla veliK delež s prostovoljnim delom; v teku leta je bilo izvršenih 15.316 delovnih ur. Aklivi kmečke mladine na vasi so pomagali pri vseh gospodarskih akcijah na terenu in nudili pomoč ljudskemu odboru. V celotnem okraju je 25 aktivov kmečke mladine. Udeležba na sestankih je bilo 590 mladine, v odbore KLO je bilo izvoljenih 19 mladincev, v odbore OB’ 63, v odbore KZ 32, v članstvo v KZ vključenih 234; na ekonomijah je bilo pohvaljenih 16 inladin-' cev. 1118 mladincev se je vključilo v industrijo, od tega v rudarstvo 27; v raznih tečajih je bilo 281 mladincev in mladink. Zato aktivni so bili mladinci na vasi, saj jih je vključenih v predvojaško vzgojo 96 %. Velike uspehe je dosegla mladina v proizvodnji ter je število jurišnih brigad, ki so si zadobile ta časten naslov, veliko." . Mladina okraja Trbovlje je Izvršila tekom leta 1949 pri raznih delih 46.149 prostovoljnih ur. Delalo je 5377 mladincev. Ob vstopu v četrto ieto Titove petletke si je mladina zadala nove naloge v cilju uspešnega izvajanja naših planskih nalog. OBJAVA Izgubila sem vojaško knjižico na ime Baraga Justina. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne na vojni odsek Trbovlje. nični kader imeli interes, da zboljšu-jejo vse obratne kakor tudi tehnične priprave, s katerimi bo omogočeno našemu rudarju z manj napora več napraviti, s tem v zvezi pa tudi pomagati in dati čim več premoga naši težki industriji. Z odpravo teh in sličnih napak bo mogoče v rudniku Trbovlje proglasiti več racionalizatorjev in no-vatorjev in tako zagarantirati čim hitrejšo izgradnjo socializma v naši deželi. Sindikalna podružnica rudarjev Trbovlje. Upoštevajmo prometne predpise Mnogokrat čujemo kritiko o napakah, ki se vrše pri našem lokalnem prometu. Največkrat je prizadet in ožigosan trboveljski avtobus. Kritika je brezdvomno na mestu. Vendar pa se ob branju teh kritik nehote vprašamo kdo prav za prav kritizira, prizadeti ali nergač. Predvsem imajo pravico kritiki* oni. ki so tudi dejansko nekaj storili za odpravo napak, tako s avtobusnem kakor tudi v tovornem prometu naše doline. Mnogi imajo namreč možnost pomagati k iz-bojlšanju prometa pa tega ne store. So pa še drugi problemi, ki jih je vredno omeniti. O redu in disciplini večkrat čujemo, se pa tega ne držimo. Samo poglejmo vstopanje in izstopanje pri avtobusu. Potniki se ne zavedajo, da so tudi avtomobili ljudska imovina in da je treba paziti nanje. Na avtobus je včasih tak naval, da se zdi. kot bi hoteli avtobus raz-riniti. Ne morejo počakati nekaj minut, da bi se avtobus vrnil po preostale potnike. Ta nestrpnost sega včasih tako daleč, da ogrožajo taki potniki nete drugih sopotnikov, temveč tudi sanii sebe in svojo prtljago. Le oglejte si enkrat dirko, ki nastane po prihodu vlaka na postajo Da ta potniki upoštevali da naj ima cislužbeiistvo ki se vozi v Trbovlje v službo, prednost pri prevozu se še ni zgodilo. Tako zamujajo usluž benci po nepotrebnem službo, potni kom pa tudi ni s tem prihranjen čas saj zaradi njih nastaja zamuda avlo busa. Tudi odnos potnikov do mater z otroki ni tak. kot bi moral biti. Si vse premalo je v nas srčne kulture da bi odstopali svoj sedež ali udod nejši prostor materam. Isto pa veljs seveda in morda še v večji meri z» invalide. In še ceste! Vsevprek hriU žira našo cesto. Res je v zelo slabem j stanju, Primer slabega odnosa Ze sredi novembru preteklega leta je okrajni odbor OB’ Trbovlje organiziral 14 dnevni tečaj za funkcionarje OF, kateri še niso absolvirali nobenih tečajev. Isti tečaj se vrši v Zagorju. Tu je tečajnikom zasigurano stanovanje, prehrana, kakor tudi redni dnevni pouk. Kljub vsej skrbi, ki jo posveča naša Partija in OF vzgoji svojega članstva, pa vidimo, da se nekateri odbori FO ne zavedajo te važne taloge, kol je to primer Frontnega odbora v Zagorje. Da ima MOO fronte Zagorje tako slab odnos do tečaja vidimo iz leda ker je danes iz Zagorje samo 1 od plačanih 15 funkcionarjev v tečaju in še ta tovarišica je po mladinski liniji. Pri tem je dobro pripomniti še to, da je tam sekretar MOOF tov. T. F. napovedal na okrajnem plenumu tekmovanje, ki ga, kot vidimo, odbor »skrbno« izvaja. Po večkratni intervenciji upravnika tečaja tovariša Zupana Alojza, naj bi prišel zastopnik iz MOOF obiskati odbora OF do študija tečaj, kar bi vsekakor vzgojno vplivalo na tečajnike, se ni želja upravnika, kakor tudi tečajnikov izpolnila. Nadalje kljub temu, da v Zagorju ne bi smeli govoriti o nekem težkem problemu glede kurjave, moramo omeniti, da tečaj ni imel niti toliko kurjave, da bi se skuhala hrana, če ne bi dal sam upravnik drv, katere si je pripravil za zimo. Taki in slični primeri na eni strani dokazujejo, da se tu frontna organizacija ne zaveda velike odgovornosti v zvezi z vzgojo svojega članstva, a na drugi strani malomarni odnos odbora do nalog glede vzgoje svojega članstva. Ker se Iz dneva v dan postavljajo pred našo organizacijo težje naloge, je predpogoj, če jih hočemo 100% izvrševati, kakor to od nas zahteva izgradnjo socializma, da temeljito enkrat za vselej obračunamo s takim oportunizmom do študija in tečaja, kot se obaža pri MOOB1 Zagorje. Mladina je doprinesla velik delež k ispoinjevanju planskih nalog Uspešen razvot planinstva v Zasavju V mesecu decembru 1949, se je vršil občni zbor planinskega društva Trbovlje, na katerem je njegov odbor polagal obračun svojega dela. Iz zanimivih poročil na občnem zboru, ki jih zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo podati izčroneje, navajamo sledeče: Članstvo se je dvignilo letos od 645 na 1185 pripadnikov. Društvo oskrbuje dve planinski koči, in sicer na Mrzlici in na Kumu. Obe koči sta dobro oskrbovani. Koča na mrzlici se je letos razširila z izgradnjo dependanse in razpolaga sedaj s posteljami in pa skupnimi ležišči za prenočevanje. Prav tako nudi tudi koča na Kumu letos več postelj in skupnih ležišč kot preje. — Zaradi visokega porasta člastva in zaradi okoliščine, da je odboru in gospodarju društva oskrbovanje dveh planinskih koč, na Mrzlici in Kumu, pretežko breme, obstoji namera, da se za spodnje Trbovlje osnuje posebno planinsko društvo, tako da bi eno društvo oskrbovalo kočo na Mrzlici, drugo v spodnjih Trbovljah pa kočo na Kumu. Obe planinski koči zaznamujeta velik obisk; na Mrzlici je vpisanih letos 7600, na Kumu 4000 obiskovalcev, kjer seveda niso všteti nevpisani gostje obeh planinskih postojank. Na Mrz lici je prenočevalo letos 1148, na Kumu 257 gostov. Društvo je priredilo več manjših in množičnih izletov tudi na druge pla ninske postojanke. Udeležilo se je letošnje prvomajske parade v Ljubljani, prav tako so se na Mrzlici in na Kumu prižgali kresovi v počastitev pr vega maja in rojstnega dneva maršala Tita. Enako se je društvo v Tednu cest udeležilo delovne akcije v mest- nem kamnolomu. Meseca septembra je bil prvi Planinski teden; takrat je društvo priredilo med drugim lepo planinsko razstavo v lTbovljah in izročilo v uporabo dependanso pri koči na Mrzlici. — Alpinistični odsek društva je imel razne težave tako n. pr. zaradi pomanjkanja strokovnih predavateljev. nadalje težkoče s preskrbo plezalne opreme, prav tako ovira razvoj tega odseka velika oddaljenost od Julijskih Alp in Kamniških planin, k čemer je prištevati še neugodne železniške zveze. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor društva in sicer: predsednik Kolenc Tone; 1. podpredsednik in načelnik AO Zakonšek Oskar; 2. podpredsednik Kovačič Rado; tajnik Lenarčič Tine; tajnikov namestnik Mlakar Ema; blagajnik Rozman Mira, blagajnikov namestnik Fele Mici; gospodar Sterniša Rudoli; gospodar Mrzlice Simčič Viktor, pomočnik Skoberne Tone; gospodar Kuma Skoberne Mato, pomočnik Novak Janez; načelnik markacijskega odseka Kostanjšek Gustl; načelnik propagandnega odseka Besednjak Milan, pomočnik Cerinšek Milan; odbornik Majdič Leopold; nadzorni odbor; Balentin Jože, Verdaj F’erdo ln Velkavrh Jože. Na občnem zboru je bila izrečena na vse, ki obiskujejo naše planine nujna prošnja in apel, katerim se pri ključuje tudi uredništvo našega lista: Čuvajmo planinsko floro! Ne uničujmo planinskega cvetja, bodimo vitezi do te nežne, edinstvene lepote naših prekrasnih planin! To terja od vsakega posameznika tudi naša socialistično urejena država. Uspešen razvoj planinsk e organizacije v Zagorju Planinsk; koča na Sv Gori Planinstvo v Zasavju se Je v povojnih letih močno razgibalo. Množično udejstvovanje na tem področju je po. vsem razumljiv pojav, kajti socialistična družbena ureditev Jugoslavije omogoča rudarjem zasavskega bazena, da si po napornem podzemeljskem de. lu v gorah naberejo novih moči za izpolnjevanje dnevnih planskih nalog Vse zasavske planinske postojanke so bile po vojni v kratkem času obnovljena Najmarljtvejš! so bili člani planinskega društva v Zagorju, ki so že v zgodnji pomladi leta 1946. na Sv. Gori odprli prvo planinsko pošto. Janko. S pomočjo množičnih organizacij In predvsem rudarskih sindikalnih podružnic v Zagorju so v naslednjih dveh letih zgradili mogočen planinski dom, ki ustreza sodobnim zahtevam množičnega planinstva. Clant planin, škrga kolektiva z veliko vnemo sodelujejo pri vseh akcijah: pri gradnji, markiranju potov, množičnih Izletih itd., s čimer dokazujejo tud) dobro organizacijsko povezanost. Novi dom, ki Je okusno opremljen, Je med najlepšimi planinskimi posto-Jnnkam! v Sloveniji tn ponos zasav. skih planincev, ki se vesele sadu ne. umnrnega skupnega dela Planinski dom na Sv. Gori (S49m) Ima 40 le-žlšč s Šestimi spalnicami, ki Jih bo prihodnje leto že 10. nadalje ima dve veljki gostinski sobi, kuhinjo in ostale pritikline. Električno razsvetljavo dobivajo iz agregata, prihodnje leto Pa bo dom priključen k električnemu omrežja V bližini doma na PleSah so ugodni smuški tereni, ki omogočajo planincem tudi zimsko športno udej. stvovanje. Pristop k domu Je najprimernejši od železniške postaje Sava, nadalje lz Zagorja, od koder vozi av. tobus do vznožja, dostop pa Je mogoč tud! iz Litije ali Kresnic preko Vač Alpinisti v Hrastniku so marljivi V okviru planinskega društva ’ Hrastniku deluje uspešno alpinistični odsek, ki je bil ustanovljen šele letošnje leto. Prvi pričetki delovanja so bili težavni, ker člani niso imeli za seboj izkušenj. Vendar je alpinistični odsek v Hrastniku z veliko voljo pristopil k delu. Prvi vidnejši uspehi so se pokazali že v prvih mesecih. Prirejeno je bilo več sestankov, plezalnih tečajev, vzponov v planine in raznih predavanj. Tako so se izvršili vzponi v Triglavski steni, v Planjavi, severni steni Dolskih škrbin, severni greben Kočne, severna stena Dolgega Hrbta, severno zapadna smer Dedca in še več lažjih smeri v Savinjskih in Julijskih Alpah. S tem so se člani seznanjali z alpinizmom in dobili za to panogo veselje. Odsek je priredil tudi dva plezalna tečaja in sicer enega na Češki gori v Savinjskih Alpah, drugega pa doma v skalovju pri Bobnu. Obeh tečajev se je udeležilo 32 pripravnikov. Vseh vzponov so izvedli od ustanovitve 65. Za medsebojno spoznavanje članstva je bilo prirejenih 42 sestankov; na dnevnem redu je bila plezalna tehnika, politična predavanja in predavanja o reševanju v gorah. Poleg teh sestankov je bilo izvedenih 42 predavanj in dve kino-predstavi. Alpinistični odsek je zadani plan izvršil v celoti ter ga prekoračil za 15"/o. V okviru »Planinskega tedna« so skupno s planinskim društvom priredili razstavo v dvorani Puharjevega doma; ta razstava je bila prva te vrste v Hrastniku. Vredno je še omeniti, da so se člani udeležili tudi alpiniade v Vratih in Triglavski steni ter Titove štafete z vrha Triglava. Za leto 1950 so si zadali velike naloge, predvsem, da vzgojijo v svojih vrstah čim ved mladega kadra. Kl;ub težkočam ie telovadno društvo doseglo 'epe uspehe Letna skupščina telovadnega društva Trbovlje, ki se je vršila pretekli teden, je ugotovila lep napredek, vkljub vsem težkočam, s katerimi se je društvo borilo. Telovadnemu društvu je sicer uspelo tekom leta pritegniti v svoje vrste dokaj mladine, ni se mu pa posrečilo pridržati jo v svojih vrstah, ker društvo še vedno t.ima primernih prostorov za vaje v zimskih mesecih. — Društvo je v letu 1949 izvedlo dve telovadni akademiji, se udeležilo dveh nastopov izven Trbovelj ter je sodelovalo pri šestih proslavah. Spomladanskega crosa se je udeležilo 1328 tekačev, jesenskega pa 1485, plan je bil izpolnjen s 124%, napram letu 1948 je bil dosežen porast za 131%; pri Titovi štafeti je sodelovalo 248 tekačev. Člani in članice društva so tekom leta sodelovali na zvezni tekmi v vajah na orodju v Beogradu ter je vrsta članic dosegla v III. razredu skupno z vrsto iz Kranja 1. mesto. Članice kot posameznice so dosegle 2., 4. in 5. mesto. Na zveznih tekmah v ljudskem mnogoboju v Beogradu je vrsta članov zasedla III. mesto. Med 132 tekmovalci so posamezniki zasedli 3., 14. in 21. mesto. Izven je bi’ telovadni dvoboj Trbovlje— Celje, nadalje okrajno tekmovanje v akademskih točkah, kjer so zasedli člani 2. mesto, pionirke pa 5. mesto. Na republiškem tekmovanju v Ljubljani pa so člani s sestavo jeklenih krogov zasedli I. mesto. Na mladinskem dvoboju Slovenija—Vojvodina so sodelovali 3 mladinci telovadnega društva Trbovlje ter v skupni oceni dosegli 5., 9. in 10. mesto. Na turnirju mest v Sarajevu je vrsta članic ..asedla v I. razredu 3. mesto, vrsta mladincev pa je zasedla 9. mesto. Mladinski telovadni dvoboj Ljubljana—Trbovlje, ki se je vršil v Trbovljah, je trboveljski tekmovalec Urbanc Marino zasedel 2. mesto, Šuštar Franc pa 4. mesto. Na republiškem tekmovanju v vajah na orodju je vrsta članov v II. razredu zasedla 7. mesto, vrsta članic v I. razredu pa 1. mesto. Vrsta mladincev v I. razredu pa II. mesto, vrsta mladink v I. razredu pa 3. mesto. Sodelovali so tudi na republiškem prvenstvu v mnogoboju, kjer je vrsta članov zasedla 4. mesto in mladinke 3. mesto. Na zveznem prvenstvu v vajah na orodju v Zagrebu so mladinci, ki so tekmovali v I. razredu, dosegli 4. mesto, posameznik Urbanc Marino pa 3. mesto. Društvo je posvetilo tečajem mnogo pozornosti: izveden je bil okrajni vaditeljski tečaj, ki se ga je iz Trbovelj udeležilo 9 mladincev in mladink. Dva člana staf sodelovala v tritedenski gozdni šoli v Mozirju. Sedem mladincev in tovariš Bizjak kot trener so se udeležili republiškega tečaja za orodno telovadbo v Kranjski gori. Zvezne- ga tečaja za orodno telovadbo pod vodstvom švicarskega strokovnjaka se je udeležil 1 mladinec. Člani in članice so se redno udeleževali nedeljskih treningov za orodno telovadbo, ki so se vršili v Celju in Ljubljani. En član in članica sta se v mesecu septembru udeležila izbirnega tekmovanja za mednarodno tekmo, ki bo prihodnje leto v Bazlu. Premalo je bilo aktivnosti pri osvajanju lizkulturnih značk; v društvu je bilo priborjenih 13 zlatih fiz-kulturnih značk, 11 srebrnih, 56 bronastih, 231 mladinskih in 465 pionirskih. Skupno 776 značk. Vso priznanje zasluži pionirska organizacija na Voden-ski šoli. kjer so si pionirji osvojili 217 pionirskih značk, kar je sad marljivega dela. Senčna stran v društvu je gojenje športnih iger, tako odbojke kakor tudi košarke, ki je šele v razvoju. V sestavu društva sodeluje 8 fizkul-turnih aktivov; aktivi so po večini pokazali zanimanje samo zn nogomet, nf pa se gojila telovadba. Zastopnik telovadne zveze Slovenije tovariš Rastko Poljšak je želel društvu nadaljnjih uspehov ter nakazal smernice za bodoče delo. Po obširni diskusiji so bile sprejete resolucije na naslov CK KPS v Ljubljani, GO ZSS ln telovadni zvezi Slovenije. Zasavski ccvir^ Šoferji v trbovljah so tako krepko silvestrovali, da so mleko, ki bi moralo biti že zjutraj v mlekarnah, odpeljali z železniške postaje šele popoldne. Dojenčki so na novega leta dan zajtrkovali — ob štirih popoldne! * Gradbeno podjetje »Zidar« skrbi za znižanje polne lastne cene. Pred dnevi je poslalo na upravo rudnika priporočeno pismo, frankirano z 10 din, čeravnjo je od pisarne podjetja do rudniške uprave 250 metrov. Poleg tega ima podjetje še kurirko za pošto, Kaj dela ta, ne vemo. * Značilen primer, ki se je dogodil pred dnevi priča, da nekateri še vedno mislijo, da smo v stari Jugoslaviji. Predsedniku OLO Trbovlje je žena posestnika Klepe j Cvetka poslala 40 jajc, da ne bi bilo treba Iti njenemu možu na obvezno odvažanje lesa v Ribnico. — Jajca so se oddala za Novoletno jelko, tej ženi pa nakazan znesek, ki ustreza uradni ceni jiajc. —: Ta prir mer zgovorno dokazuje, kakšne pojme imajo še nekateri ljudje o današnji ljudski oblasti, ki nima ničesar skupnega s staro podkupljivo oblastjo v predaprilski Jugoslaviji. Republiški odbor rudarjev Slovenile hiubliana Častita vsem rudarskim kolektivom k Novem letu