Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the IWrfnrt. JL S. BarWoc, Postmaster Gen ENAKOPRAVNOST THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE ' FOR ALL." Single Copy 3c. CLEVELAND. OHIO. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 30th ŽELEZNICE VRŽEJO PROC EN BUI-ION VSAKO LETO. ekonomski izvedenec železnicarskih organizacij, mr. w. jett lauck, je pred-LOŽIL VLADNEMU ŽELEZNIŠKEMU ODBORtl dokaze, da za bankerotno stanje ŽEleznic niso odgovorni delavci, temveč neuspešnost vodstva. Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress o t March 3rd, 1879. Št. 74 (No.) Posamezna številka 3c. CHICAGO, 29. marca. — W. Jett Lauck, znameniti ameriški ekonofriski izvedenec, ki je v službi železnicarskih organizacij, je danes predložil vladnemu železniškemu odboru obširne argumente v prilog narodnim pogodbam na železnicah. (Izraz "narodna pogodba" znaCi tako pogodbo, ki je veljavna za železniške družbe in delavce sirom Združenih držav, in ne samo za kako posamezno družbo in njene delavce.) Mr. Lauck je predložil svoje argumente kot del dokazov, s katerimi hočejo železniški delavci dokazati, da morajo narodne pogodbe ostati v veljavi tudi še v bodoče. Mr. Lauck pravi, da v očigled dejstva, da so železniške družbe narodne po svojem obsegu, to je, da se raztezajo preko vseh Združenih držav, in kar so istotako vse ^elezničarske organizacije organizirane na narodni pod-*agl, je tudi treba, da so pogodbe, ki se sklepajo med družbami in delavci, narodne, to je, da so iste pogodba ^ ozirom na plačo in delovne odnošaje v veljavi v Ohio kot v# New Y.orku, Michiganu ali C al if orni ji. Kot znano, so železniške družbe dosedaj za banke-r°tno stanje železnic vedno dolžile delavce i«n narodne po-Sodbe, sedaj pa je prišel Mr. Lauck na dan z nepobitnimi pokaži, ki vse te trditve postavljajo na laž, in s katerimi °kazuje, da so narodne pogodbe absolutno potrebne. Korenika vseh teškoč železniškega problema leži v ^uspešnosti in nezmožnosti vodstev pri železniških druž pravi Mr. Lauck. _ Mr. Lauck pravi, da ako bi bile imele železnice ne-«pliko zmoženjše vodstvo, tedaj bi se bili delavski izdat-1 pod narodnimi pogodbami znatno znižali, in prihranili se bilo lahko najmanj en bilijon dolarjev na leto, al1 tri milijone dolarjev na dan. M. ^ dokaz, da so narodne pogodbe koristne, navaja i l' ^auc^ Primere drugih industrij, v katerih se je kazalo, da* narodne pogodbe dovajajo k uspešnosti in stabilnosti in idustrijalnega irnru. V Angliji je ta rešfiica že tako dokazana, da celo dveze industrijalcev in vlada delujejo na to, da bi se med ® odajalci in delavci ene idustrij/B sklepale samo pogod- ki naj bi bile veljavne za, vso deželo. §t ;.kauck opozarja, da je vladna železniška admini-ko je tekom vojnega časa uvedla narodne po-k[ • I sama priznala splošno tendenco javnega mnenja, ivje Že pred v°jno Priglo do zaključka, da so narodne yodbe v vseh industrijah najboljše. ^ Na koncu je izjavil Mr. Lauck, da bo dokazal, da so gUmenti, katerih se poslužujejo železniške družbe pror l6tina^odnim pogodbam, isti, katere se je navajalo pred ttie' vse PrePreči ustanovitev človeških delovnih raa-železniški industriji, in da se hočejo železniške in(j . namenoma in premišljeno okoristiti z začasno nihUrf^alno krizo ter na ta način tisto stopnjo izboljša-aelovn^ razmer) j0 'priznavajo že vsi svetovni na-i_v mislih in dajanju. -ardingova administracija bo "rešila" železniški _ . problem. stra • .AsHINGTON, 29. marca. — Hardingova admini-se bo takoj z vso energijo lotila železniškega bine,ema- Predsednik je zadevo predložil pred svoj ka-Želez dana^nji 'seji. Kot se Vidi, bo vlada "reševala" k0v.mski problem na podlagi naslednjih treh zaključ- kar I' Pa Je treba znižati obratovalne stroške železnic, e v 'neizogibni zvezi" z znižanjem delavskih plač. tlr^b' Pa se uvede splošna konsolidacija železniških ' k°t določeno v železniškem reorganizacijskkm za-ob,^ Poveča uspešnost v/vodstvu in ekonomija v znižajo železniške pristojbine. DELAVCEV V EVRO. Vidno, da, je bilo leta 1979 v Evropi ter v Angliji ter njenih kolonijah vsega skupaj 32,680.« 000 delavcev, ki so bili člani strokovnih organizacij. Unj" °RGANIZIRANIH marca. — Med-d3nCs v e'avski urad je objavil tat>stiko, iz katere je raz- Komunistična revol-ta se širi v okraju Ruhr. London, 29, marca. — Neka Reuter jeva brzojavka iz Berlina naznanja, da medtem ko je policija v osrednji Nemčiji skcro docela zadušila revolto komunistov, pa kažejo poročili iz ruhvskega okrožja, da se komunistični nemiri ob Eeni in po Westfaliji širijo. Komunisti iz Bberfelda in Duesseldorfa so zasedli mesti Mettmann in Volbert. m Brzojavke pravijo, da so uporniki v Mcttmannu zasedli državno banko in zasedli policijski stan, potem pa da je prišlo do spopada s policijo. Železnica med Eberfeldom in Koelnom in pa med Eberfeldom in Duesseldcrfom je v rokah komunistov in promet je ustavljen. V Dortmundu so komunisti napadli policijo, ter ubili enega ter jih več ranili. Šest komunistov je bilo pozneje aretiranih. V okraju Huenster in Arns-berg je proglašen preki sod in istotako tudi v onem delu Duesseldorfa, ki ni zmeden od zavezniških čet. V tistem delu Duesseldorfa, ki ga imajo zasedenega zavezniške čote, so zavezniške oblasti policiji vrnile orožje, da bi v slučaju napada od strani komunistov bila v 3tanu braniti se. Včeraj je dospela iz Essena brzojavka, v kateri se poroča, da je tamkaj prišlo med policijo in komunisti do jako krvavih bojev. List "Montagspost" poroča, da sta bila dva policista ubita, več pa ranjenih, me'dtem ko je bilo 10 komunistov ubitih, 20 pa ranjenih. Promet med Koelnom in Hage-nom je docela pretrgan, kar je r.ajbrže posledica nemirov v dolini reke Wippel. Berlin, 29. marca. — Vlada je danes' doži vela znatno zmago nad komunisti, ko je policija obkolila komuniste, ki so bili že pet dni zabarilcadirani v Leuna tovarni, ter jih prisilila k podaji. Komunisti so se sj>očetka 'hudo zopersta-. vi j ali, toda, ko so videli, da so od vseh stkani obkoljeni, so se podali. Vojaška policija je pri tem zajela 1000 komunistov ter velike zaloge m uniči je in navadnih ter strojnih pušk. -f-o- Premogorovi v Pa. v polnem obratu. « ' iPottEvi le, Pa., 29. marca. — Danes je pričelo z delom preko 29.000 uslužbencev Philadelphia and Rsailing premogovne družbe. Vsi delavci bodo delali vsak dan v tednu. Za vzrok se navaja nenadni mraz, ki je pritisnil nenadoma. Overland tovarna bo pričela z delnim obratom. Toledo, O., 29. marca. — V pon deljek bo pričelo z delom 6000 do 7000 delavcev Overland avtomobilske tovarne, kot je danes naznanil podpredsednik družbe, Ch. B. Wilson. Tovarna je prenehala z delom 1. novembra. \ y ■ ■ - > ■ :s Goodyear družba bo vposliia 1200 mož. Akron, O., 29. marca. — Goodyear Tire and Rubber Co. je danes naznanila, da bo v teku prihodnjih dveh tednov vposlila na-, daljnih 1200 svojih bivših delavcev: Obenem se tudi poroča, da se 'je produkcija zvišala za 33 pro-I centov in da se sedaj vsak dan Konstablerska predloga v Ohio poražena. Columbus, O., 29. marca. — O-hi j ska, zakonodaja je danes ubila predlogo, katero namen je bil u-vesti v Ohio državno policijo ali konstabijarsko silo, ki se kot znano, navaano uporabljal le kot orožje proti delavcem, kadar gredo na stavko. ____ Bitka je bila jako trdovratna. O predlogi se je debatiralo in razpravljalo cele tri mesece in med tem časom je bilo zaslišanih obilno število prič, ki so govoriie za in proti oredlogi. Predno je šla predloga na končno glasovanje pred poslansko zbornico, se je vršila triurna, jako vroča debata, .rezultat glasovanja pa je bil, da je glasovalo proti predlogi 59 poslancev, za pa 46. Tekom debate je bila galerija polna poslušalcev, med katerimi je bilo tudi več delavskih voditeljev, ki so prišli semkaj, da preprečijo sprejem te predloge. -o—,- 8 ubitih v eksploziji v Chicagi. Chicago, 29. marca. — Danes se je v tem mestu v tovarni Jos. Weil Paper Co. primerila eksplozija, ki je zahtevala 8 človeških življenj, medtem ko jih je okrog 100 dobilo leske poškodbe. Omenjeno skladišče se nahaja v osrčju zapadnega dela mesta, kjer so prebivalci jako gosto naseljeni. Pri tem je bilo poškodovanih tudi veliko domov, in večje število družin je začasno izgubilo domovje. " Nocoj je policija prijela že dva moška, medtem ko se išče še dva druga, ki pa sta bila morda pri eksploziji ubita. Takoj poleg papirnega okiadišča se nahaja prodajalna Singer and Schaeffer, ki trguje z raznimi novelitetami. Policijski načelnik Fitzmorris je nocoj prišel do zaključka, da je tvrdka Sineer and Schaeffer iz-letovala eksplozivne snovi v notranjščini skladišča in izven, kar je nasprotno mestnim naredbam, in da je eksplozija posledica tejnu početju. ."Nikakega vprašanja ni," je dejal policijski načelnik, "da je izdelovanje raket in drugih eksplozivnih predmetov povzročilo to katastrofo. Policija je aretirala Max Singer ja in Edwarda Schaefferja, katerih eden je stričnik eden pa sin lastnikov prostorov. Išče se tudi starejšega Singer j a in Scha-fferja, toda sodi se, da se obadva našla Smrt v eksploziji. Do noc^j so bili identificirani šele štirje izmed osmerih, ki so bili ubiti. Ostala štiri trupla so bila tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati. \ 'J izdela 16.000 notranjih in 16.000 zunanjih gumijevih obročev. Tudi druge tovarne, ki izdelujejo .gumijeve obroče za avtomobile, poročajo povečano aktivnost. — Firestone Tire and Rubber Co. naznanja, da jevposlila zopet več sto svojih prejšnjih delavcev, — General Tire and Rubber Co. in Pa American Tire and Rubber Io. pa sporočata, da bosta kmalu zopet dosegli 100-procentno produk cijo. Firestone družiba je v tekočem mesecu izpolnila ža $6,000,-000 naroji}-, kar je skoro dve tretjini normalne količine. Krogla odstranjena iz človeških možgan. Ossing, N. 20. marca. _ Danes je^bila v Sing Sing jetnis-nici izvršena ena izmed najbolj nenavadnih operacij, kar jih pomni zdravniška veda. Izvršilo se je namreč. uspešno operacijo na človeku, ki je imel dve krogli v glavi. Operacijo je izvršil lr. William L. Chapman, ki je sam invalid, ter je bil v operacijsko sobo pripeljan v invalidnem stolu, in je tudi operacijo izvršil vsede. Operacijo je izvršil dr. William iskusu, da se ozdravi slaboumnosti nekega jetnika, Romana Le-vandowskija po imenu. Preiskava z X-žarki je dognala, da se v jetnikovi glavi nahajata dve krogli, ena skoro dva palca globoko, druga pa za desnim ušesom. Pr. Chapman je najprej odstranil prvo kroglo. l<^o se je spravil pa nad drugo, je prona-šel, da se nahaja precej globoko v možganskem mišičevju. Po posvetovanju z več drugimi zdravniki, ki so bili poleg, se je sklenilo, da se druge krogle ne dotakne. Z operacijo se je prenehalo, in jetnik je zopet prišel k zavesti. Operacija je trajala eno uro. Najprej se je odstranilo kos lobanje, pribjižno tolikšno kot srebrn dolar, potem pa je dr. Chapman posegel s svojim kazalcem v odprtino ter bil pri tem izredno pazen, da ne poškoduje možganov in da ne povzroči krvavlje-nja. S prstom je šel v notranjščino toliko časa, da se je dotaknil kroglje, ki se jo je potem odstranilo z zdravniškimi kleščami. Dr. Chapman po tej operaciji ni maral podati nikake izjave, toda dr. John R. Ross, upravitelj bolnišnice v Sing Sing jetnišnici, je dejal, da je ta operacija prinesla upanje, da bo mogOče u-spešno zdraviti padavico, očesne halucinacije in pa samomorilna nagnenja. • ♦ Leondowski je bil glasom njegove izjave navadno jako ubogljiv jetnik, toda kadar ga je na-' padla padavica, je pričel silno divjati. Zasledovala ga je halun-k&cija, da mu nekdo vedno tišči revolver ob glavo, in včasih se je balo, da bo izvršil samomor. Dr. Ross pravi, da misli, da bo Leondowski od sedaj naprej zopet popolnoma normalen, in da krogla, ki jo ima v glavi za ušesom, ne bo imela vpliva na njegovo stanje. | -o-- Mezdni boj krojačev v Chicagi. \ ; ——. Chicago, 29. marca. —r Chicago se nahaja na pragu nove velike industrijalne bitke, kajti tovarnarji oblek so naznanili, da hočejo znižati plače svojih delavcev za\25 procent., češ, da je to potrebno, ako se hoče trgovino Zj, oblekami navdati z „novim življenjem. Vprašanje je bilo včeraj izročeno posebnemu pogaje-valnemu odboru, ki bo poročal rezultat pogajanj v teku dveh tednov. Kot v -slučaju klavniških delavcev in železnic, so tudi tukaj pričeli z gonjo delodajalci. Oni zahtevajo 25-procentno znižanje plače in pa upeljavo dela od kosa. Delavci pa pravijojufla-celo sedanje plače v dostih slučajih niso zadostne za primerno življenje delavce;v in da 85 procentov delavcev dela pod takimi okolšči-nami, da je povečanje v uspešnosti nemogoče. BIVSi AVSTRIJSKI CESAR JE TAJNO OBISKAL DUNAJ IK BUDAPEST. POSVETOVAL SE JE TAJNO Z DUNAJSKIMI MONARHISTI, POTEM PA SE JE ODPELJAL V AVTOMOBILU V BUDAPEST. DUNAJ, 29. marca. — Bivši avstrijski cesar Kari se je preteklo nedeljo mudil na Dunaju, kjer se je sešel s skupino monarhistov. Tozadevno1 poročilo prihaja iz najbolj zanesljivih virov. ..Kot izgleda, ni avstrijski vladi in drugim tu ježem-diplomatom 'bilo o njegovein obisku ničesar znanega, dokler ni bivši avstrijski monarh že odpotoval. Se celo danes je o tem znano samo tukajšnjim vladnim in tujim diplomatskim krogom. Bivši cesar se je v nedeljo zvečer mudil na domu nekega dunajskega aristokrata, v katerega hiši se je zbralo se večja skupina drugih monarhistov. Kaj se je na sestanku govorilo in* ukrepalo, še ni znano. Informacije iz istega vira pravijo, da se je Kari po konferenci z dunajskimi monarhisti odpeljal xv avtomobilu pod plaščem noci proti Budapestu. Ko je H'orthyjeva vlada v Budapestu zvedela o njegovi prisotnosti,,tedaj se ga je baje takoj obvestilo, da naj nemudoma zopet odide, še predno javnost izve o nie-govem obisku. Kot poroča list "Politische Korespondenz", je Kari dospel v soboto zvečer v Steinamanger, kjer se je nastanil v tamkajšnjem zupnišču. K njemu je bil takoj poklican madžarski ministrski predsednik Teleky ki ie bivšega cesarja baje nagovarjal, da naj ne izvede' svojih namer. Kakšne da so bile Karlove namere, poročilo ne pove. V pondeljek zgodaj zjutraj je Kari- odpotoval v avtomobilu proti Budapestu. Grof Teleky mu je sledil v drugem avtomobilu, in je dospd tjakaj dve uri po prihodu Karla. Madžarski regent Horthy je bil nad njego-vim prihodom baje jako presenečen, ter mu je svetoval da nemudoma odpotuje. fsti list pravi, da je pozno popoldne Kari v družbi z grofom Teleky odpotoval iz Budapesta, toda je sklenil, da ostane v deželi. Sodi se, da se še vedno nahaja v Stei-namangerju. Isti list pravi, da se je tekom razgovorov v Budapestu nekaj namigovalo, da Francija ne bi bila nasprotna Karlovemu povratku na madžarski tron da pa je francoski poslanik končno opozorilna dejstvo da so ostali zavezniki temu nasprotni. Sedaj sta grof An-drassy in grof Dithlen odšla v Steinamanger, da ga obvestita o odločitvi francoskega poslanika. List pravi aa je v Budapestu jako malo osebam znano, kaj da namerava Kari s svojim obiskom doseči. Baje je bilo izvedenih par aretacij. ^ Avstrijske vladne avtoritete so uvedle preiskavo, da dozenejo^nq, kak način je bilo bivšemu avstrijskemu cesarju možno prekoračiti avstrijsko mejo. Kpt znano, je Kari izza propada stare avstro-madžarske monarhije bival na svojem gradu blizu Prangins v Švici: V januar- Se.1močno rf.šir*le vesti, da se je na Madžarskem ustanovila monarhistična stranka pod grofom Andras-syjem, katere namen je, da se upostavi nova avstro-ma- JnS! m°nfr.hi^' ki naJ bi obstojala iz sedanje Ma- ske, avstrijske republike in pa morda še iz kakih drugih delov nekdanje Avstro-Ogrske. JE DOBIL GOVOR V ZRAKU. ČASNIKARSKI POROČEVAL- CI ZOPET REVOLUCIJO- Washington, 29. .marca. — H. A. Renz, star 22 let, ki je bil za časa vojne v armadi, je pred osmimi meseci tekom neke noči izgubil svoj glas, in govoriti je mogel le še z največjim prizadevanjem, toda komaj toliko na glas, da se ga je slišalo. Danes pa se ga je vzelo v zrak z zrakoplovom, ki je v svojem poletu dosegel visočino 14,000 čevljev? Ko je po končanem poletu stopil na zemljo, se je sam sebi čudil, ko je slišal svoj lastni~močni glas, ko je dejal: "Ne vem, ali bom sedaj mogel govoriti ali ne." Jlenz je tekom svoje vojaške službe dobil poškodbe na svojem prstu. Ker se rana ni hotela zaceliti, so mu ga morali odrezati. Ne ve se, da-li je to bilo i-melo kak vpliv na njegovo izgubo glasu. Ko je izgubil glas, se NARIJO: London, 29. |narca. — Danes je dospela iz Helsingforsa naslednja brzojavka: Ruski uporniki so se polastili mesta Minsk in proglasili "belo republiko". U-krajinci pa so obkolili Kijev, kjer se sedaj vršijo boji". Uradno se ne poroča o nikakih uporih iz U-krajine. je Renz obrnil na javni zdravstveni urad, kjer se je njegov slučaj spoznalo za paralizo vratnih organov ter se priporočalo polet v zraku. Priredilo se je za sodelovanje vojaških oblasti in danes je Renz zopet našel svoj glas. To je prvi slučaj take vrste, kar jih pozna zdravniška veda. STRAN 2. 'ENAKOPRAVNOST" 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY" EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Btiasineg Place of the Cerporation. _ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Ry Carrier year $ i5. u 0, 6* mo* S3.0 0, 3 mo* $2.00 Cleveland, Collinwood, New burgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. * United State« .....................I year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaja tea Ameriško-Jugoslovanska Tfskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne nrednižtvo. ne upravnižtvo. CLEVELAND. OHIO. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 30th Trgovanje pogodb. Meščansko časopisje navadno piše v takem smislu, da se na čitatelje napravi vtis kot da je že v navadi delavskih organizacij, da lomijo delovne sporazume. Časopisi, ki so v kontroli delavskih sovražnikov, dvignejo vselej, kadarkoli se jim ponudi prilika, velikanski vriše, češ, glejte ljudje božji, delavci so pretrgali sveto pogodbo, ki je bila podpisana med 'nami. Sedaj pa se dogaja nekaj povsem nasprotnega. Klav-ničarski baroni so pred par tedni čisto hladnokrvno naznanili, da bodo uvedli znižanje plač in da bodo podaljšali delavni čas svojih uslužbencev, in to navzlic temu, da je pogodba z delavci določala, da ostane pogodba v veljavi, še eno leto po formalnem sklepu miru. Klavni-čarski baroni niso kršili sporazuma z delavci, temveč raztrgali in pljunili so tudi na pogodbo z vlado Združenih držav. Omenjena pogodba je bila napravljena tekom vojne. Klavniški delavci so potom svojih organizacij prostovoljno sprejeli, da se ižogne možnosti, da bi se tekom vojne morda produkcija ustavila. Klavniški baroni so jo tudi sprejeli, akoravno ne s tako dobro voljo. V njej so se zavezali napram vladi, da bodo vse spore s svojimi delavci izročili v razsodbo posebnemu razsojevalcu, katerega je nastavil vladni delavski department. Unije so podale vladi šlično obljubo. Pogoji pogodbe' niso bili nikakor v vseh ozirih ugodni za unije, toda navzlic temu so jo sprejeli. Eno leto po sklepu premirja so se klavniške unije obrnile na vlado s prošnjo, da se pogodbo razveljavi, in da med njimi in delodajalci zopet zavladajo direktni od-nošaji. Toda takrat so bili klavniški baroni še prepričani, da je pogodba zanje koristna, zato niso marali ničesar slišati o razveljavi jen ju pogodbe, akoravno je neuradni mir trajal že eno leto. Povdarjali so, da po 'njih mnenju vojna ni končana toliko časa, da kongres formalno proglasi mirovno stanje. Dejali so, da mora biti pogodba vel javna še eno leto potem, ko bo kongres proglasil mir. Delavske organizacije so se končno zadovoljile s . to razlago, in poglavarji peterih velikih klavniških tvrdk so to razlago še enkrat potrdili in- podpisali v posebnem pismu. Od tistega časa pa se je položaj nekoliko izpremenil, in klavniški magnatje so prišli do prepričanja, da je prišel ugoden trenotek za uničenje delavskih unij. Zato so I navzlic vsem svojim prejšnjim izjavam sklenili,'da prelo-! mi j o slovesno obljubo, dano vladi in delavstvu, in objavili so svoj sklep, da bodo znižali plače in uvedli daljši delavni čas. Obenem so obvestili sodnika Altschulerja, ki je 'bil od vlade postavljen za posredovalca v slučaju sporov, da od sedaj naprej nočejo imeti ž njim nobenega opravka. „ Kaj bi se zgodilo, da bi kaj takega napravila kaka delavska organizacija. Meščansko časopisje bi kričalo na vse pretege: Glejte jih delavce, slovesno pogodbo z vlado so kršili. A ker so to napravili gospodje kapitalisti, je vse dobro in lepo. "Seveda, plače se morajo znižati," "pravijo hinavsko ti listi, "sicer nam je zelo hudo, da je prišlo do tega, toda ne gre drugače." In kaj je napravila vlada. Ne le, da ni protestirala proti kršenju slovesne pogodbe z njo samo i'n delavci, temveč znano je celo, da so vsi trije vladni departments delavski, trgovski in poljedelski, ki so igrali vlogo posredovalcev, z največjo silo pritisnili na delavce, da so se končno udali in sprejeli znižanje plač kot so diktirali ve-lemesarji. ' / Pa pravijo, da ima pravica zavezane oči! MARCH 30th 1921 "VERIGA". V nedeljo nam je vprizorilo nase dramatično društvo "Ivan Cankar eno svojih najboljših predstav tekoče sezone. To mi je mogoče konstatirati s popolno premišljenostjo. Morda se zopet oglasi kak učen kritik ter fne nažene s triletnim otrokom, ki hvali samo zato, ker se hoče prikupiti, toda nič zato. Reshico je treba priznati, kadar je očitna.. Za ta uspeh je brez dvoma odgovoren tudi značaj igre, ki se jo je vprizorilo. Igra 'Veriga" je tipično delo našega slovenskega pisatelja in dramatika F. S. Finžgarja, ki je ravno pred kratkim praznoval petdesetletnico svojega rojstva, ob kateri priliki je bila v Ljubljani vprizorjeno njegovo najnovejše delo, katere ime pa sem pozabil, in mu je bil tudi poklonjen srebrn lavorov venec kot priznanje za njegovo delo na polju slovenske dramatike. Pri vprizoritvi "Verige" se je nudil slučaj, ko so združene simpatije pisatelja s simpatijami i-gralcev in občinstva, in uspeh je bil torej že skoro naprej zagotovljen. Finžgar zna orisati slovensko kmečko življenje na tako mojsterski način, govorica njegovih značajev je tako pristno slovenska, da se vsak igralec z navidezno lahkoto poglobi v svojo vlogo in pokaže svoje najboljše zmožnosti. Starčka Primoža je igral Louis Truger. Svojo vlogo je izvršil tako kot je ista zahtevala. Bil je poosebljen duh miru in sprave, ki po2na plitkost človeške narave, ter si prizadeva ohraniti mir med njegovim sinom-gospodarjem in sosedom Mejačem za vsako ceno. Njegova maska je bila izredno dobro pogojena. Morda se je komu zdelo, da Truger ni govoril dovolj na glas, toda za starčka je bil njegov glas prav primeren, in če se ga ni slišalo bolje, tedaj je to krivda dvorane, ne pa igralca. Ako bi govoril glasneje bi pokvaril značaj vloge. To je sploh ena resnica, vsled katere se med nami dostikrat kakega igralca kritizira, medtem ko kritike ne zasluži on temveč dejstvo, da nimamo boljših prostorov. J. Popetnik, ki jp imel vlogo Primoževega sina Marka, je sicer še skoro novinec na našem odru, toda navzlic temu sje odlikuje po svojem sigurnem govoru in nastopu, ki zasluži vse pohvale. Mino, Markovo ženo, je igrala ga- Josie Močnik, ki je svojim vpodabljanjem jako dobro pogodila značaj slovenske kmetice. Vloga Markove .hčere Micke je bila izročena gdč. Emiliji Kopri-vec. Videl sem jo že v različnih vlogah, vselej mi je ugajala, toda njena karakterizacije Micke me je iznova prepričala, da je ena izmed najboljših diletantskih moči, kar jih ima "Ivan Cankar" v svojem krogu. V njenem nastopu je nekaj tako prikupljivega in naravnega, da človeka pridobi in očara že v trenotku, ko nastopi. Znala je kljubovati Janezu, biti "strupena" napram neljubemu snubaču, toda na koncu pa je pokazala, da ima tudi srce kot ga I imajo vse prave kranjske Micke. J. Breščak je imel vlogo kme-! ta Mejača. On je star veteran 'med elevelandskimi diletantskimi igralci, njegov nastop je siguren, njegova beseda jasna in odločna in vsako vlogo vtisne s svojo individualnostjo. Tako je napravil tudi v nedeljo. Njegovega sina Janeza je vpri-jzarjal Frank Kovačič. Bil je zelo brhek, toda neroden kranjski Janez, Tki je že dve leti dvoril Micki, pa se nikoli ni mogel toliko okorajžiti, da bi rekel odločilno besedo. Na koncu se je seveda izteklo vse dobro in skočil je jako korajžno v vodo, kamor je padel starček Primož, ko je hotel zagnati vanjo verigo, ki je povzročila tak razdor med preje prijateljskima sosedoma. Škoda le, da ga za kulisami niso dovolj ob-lili z vodo, kajti ko je privlekel utopljenega Primoža, katerega smrt je zopet združila sprta soseda, je bilo občinstvu težko verjeti, da je bil zares v vodi. Omenim naj še J. F. Terbiža-na v vlogi bajtarja Drnolca, katerega obnašanje med občinstvom gotovo ni vzbujalo prijateljskih občutkov, kar pa je dokaz, da je svojo vlogo rešil tako kot je ista zahtevala. Tudi ostali, namreč Liza, To-mažin, Radgand, Bdltežar ^n pa Janče ter Cene, so bili kos dani nalogi. Kot rečeno, je bila vprizoritev vse hvale vredna, le škoda, da vdeležba ni bila taka. Vsi oni redni obiskovalci, katere je dež ali kak drug vzrok zadržal doma, so s tem zamudili predstavo, ki bi jim bila nudila obilno mero pristno slovenske duševne hrane. Prihodnja predstava dr. Ivan Cankar se vrši 24. aprila, in sicer se bo vprizorilo "Čarovnico," ki bo, če sodim po imenu, humori-stične vsebine. Že sedaj vas o-poizarjam ,da si ta dan na koledarju ali v pratiki zaznamujete z rdečim kolobarjem, da ne pozabite. Criticus X. Clevelandske novice. — Tudi krojačem in šiviljam po elevelandskih oblačilnih tovarnah se bo skušalo znižati plaiče. Prizadetih je kakih 5,000 delavcev, ki so organizirani v uniji.. Ko se je včeraj zvedelo, kaj namera-vajo storiti tovarnarji, da namreč mislijo znižati plače, so se vsi delavci obrnili na svoje unijske uradnike s prošnjo, naj odločno zavrnejo zahteve delodajalcev, ko se danes prično pogajanja med delavskimi zastopniki in tovarnarji. Unija ne zahteva sedaj v teh neurejenih razmerah ni-kakega zvišanja plač, pač pa zahteva, da se obdrže sedanje plače in pa da se gleda na to, da so vse obleke, ki se prodajajo v Cle-velandu tudi narejene tukaj, ne da bi se še nadalje delalo kot do-sedaj, ko so se obleke, izdelane po drugih krajih, prodajale kot da so izdelane v Clevelandu. Še pred dvemi leti je'bilo sklenjeno med unijo in krojaškimi tovarnarji, da se bo vse spore med njimi dalo v pretres odboru treh nepristranskih oseb, ki bo zadevo rešil in obe stranki se morata z njih odločitvijo zadovoljiti, bodisi, da je odločitev v prid te ali one strani. Sedaj pa je napočil čas, ko se bo izkazalo, ali je omenjeni način poravnanja sporov u-spešen ali ne. Odločitev, katero poda ta odbor bo prizadela kakih štirideset tukajšnjih oblačilnih to-varen. —Za Velikonoč si je preskr-bel Harry Kornik, stanujoč na 2187 E. 74. St. šest galonov vina, da ta praznik prebije v veselju. Toda kadar človek pričakuje najboljšega, se pripeti najslabše. Nek stakljiv prohibicijski a-gent je pijačo zavohal in Kornik je bil aretiran poleg tega pa je moral našteti pred sodnika $300 in usojeno mu je bilo prebiti prav žalostne praznike. — 78-letna Mrs. Catarina Se-jeva, 3583 E. 49th St. se je včeraj zjutraj obesila na nekem drevesu na domačem vrtu. Našel jo je njen sin Joseph, ko jo je v jutro iskal, da se poslovi od nje, predno gre na delo. Le malo preje so še skupaj zajtrkovali, nakar je mati izginila in se obesila. Sin je povedal policiji, da je mati že zadnja tri leta bolehala in si je najbrže radi tega končala življenje. --o- Našim naročnikom! Uprava tega lista je predkrat-kim pismenim potom opozorila vse zaostale naše naročnike, da poravnajo svoj dolg, sicer smo jim primorani list ustaviti. Veliko se jih je zavedalo kaj je njih dolžnost, ter nam poslali naročnino, veliko jih je pa tudi, kateri se niso zmenili za opomin, in želijo, da se jim še nadalje pošilja list zastonj. To se pravi, direktno izkoriščati naše podjetje, katero močno trpi v teh slabih časih, drago mora plačevati papir in V3e tiskarske potrebščine, toraj je absolutno nemogoče, pošiljati list žastonj. Tem potom naznanjamo vsem onim, kateri so bili obveščeni za poravnavo naročnine, a niso plačali, da se jim ustavi list, ako ne storijo svoje dolžnosti. Izjema bodo le oni, kateri so brez dela in nimajo sredstev za poravnavo, obvestijo pa naj upravo, da bodo poravnali kasneje. —--o-t-- ŽENIN JI JE UMRL. Lorain, O., 29. marca. — Mrs. I. Eros je dospela semkaj iz Madžarska, da se poroči z bratom svojega umrlega moža. Ko pa je danes prišla semkaj, je zvedela, da se je pričakovani ženin pred dvema tednoma pri delu mrtev zgrudil in na mestu umrl. -0- SPOR RADI OLJA. London, 19. marca. — Danes se je izvedelo iz zanesljivih virov, da je Anglija prišla na dan s ponudbo, da ameriški oljni interesi kupijo del oljnih zakladov v Mesopotamiji. Tozadeven predlog je bil neuradno stavljen že parkrat, toda Amerikanci baje hočejo, da bi se jim del oljnih zakladov v Mesopotamiji izročilo brez vsake odškodnine, čemur pa so Angleži absolutno nasprotni. ---O- LONDONSKI ZDRAVNIK TRDI, DA JE NAŠEL ZDRAVILO PROTI JETIKI. London, 29. marca. — Pretekli torek je imel dr. Nathan Raw, predsednik zdravniške zveze proti tuberkulozi ali j etiki, predavanje, v katerem je razvil teorijo o obvarovanju ljudi pred tuberkuloznimi bacili. On je prepričan, da so živinski in živalski tuberkulozni bacili čisto različni od človeških tuberkuloznih bacilov, in da eni ubijajo druge. Dr. Raw ni le mnenja, da bo njegova iznajdba pomagala pri zdravljenju jetike, temveč da se bo na ta način ljudi tudi obvarovalo pred napadi te nevarne bolezni. On pravi, da je z eksperimenti na živalih, ki so bolehale na tuberkulozi prišel do zaključka, da vbriz-govanje nasprotnih bacilov ubija oboje, in da je pripričan, da bi vporaba živalskih tuberkuloznih bacilov ozdravila ljudi, ki boluje-jo na jetiki. Po njegovem mnenju bo ta način zdravljenja uspešen tudi že pozneje, ko bo bolezen že močno razvita. --o- JAPONSKA NE MORE ZNIŽATI MORNARICE. Washington, v29. marca. — Baron Megata, japonski odposlanec na zb^roVanju Lige narodov, ki se nahaja na poti na Japonsko, je danes tukaj izjavil, da Japonska nikakor ne more privoliti v nameravano znižanje mornarice, tudi ako bi to napravili Anglija in Amerika. Tudi otoka Jap po njegovem mnenju Japonska ne more izročiti, ker se smatra sile. ki so ga ji izročile, polnomočnim- Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. lte|!P.ll AN ATOLE FRANCE: M H KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ "To-le," je rekel abbe, ''je ena izmed neštetih benediktinskih opatij, ki so*- razsejane kakor dragotine po oblačilu cerkvene Galije. Če bi bil hotel Bog, da bi bila moja usoda v skladu z mojim značajem, bi bil živel neopaženo, veselo in mirno življenje v eni teh hjš. Ni ga redu, ki bi ga cenil glede učenosti in glede nravi tako zelo kakor benediktince. Imajo divne knjižnice. Blagor mu, kdor nosi njihovo oblačilo in se ravna po njihovih svetih pravilih! Bodici radi neudobnosti, ki jo občutim sedaj, ko me trdo trese ta le voz, ki se bo prav gotovo kmalu zvrnil v eni izmed kolotečin, s katerimi je ta cesta globoko .ražrita, bodisi bolj vsled svojih let, ki so leta samovanja \n težkih misli — gorečneje nego ke-daj si želim sesti za mizo v kaki častitljivi dolgi dvorani, kjer bi bile mnogobrojne in izbrane knjige v molku zbrane. Njih druščina mi je ljubša od človeške, in moja najljubša želja je, da bi mogel pričakovati v duševnem delil ure, ko me Bog vzame s te zemlje. Pisal bi zgodovino, in najrajši rimsko za propada republike. Zakaj polna je velikih dejanj in naukov. Svojo "vnemo bi delil med Ciceronom, svetim Janezom Zlatoustom in med Boetijem, in moje skromno in plodno življenje bi bilo podobno vrtu tarentskega starca. Preizkusil sem razne načine življenja, in po moji sodbi je najbolj, posvetiti se študiju, prisostvovati v miru izpremembatn človeške usode, in 3 pogledom na stoletja in na carstva daljšati kratkost naših dni. Ali v to je treba redu in vzdržnosti. In tega sem v svojem življenju najbolj pogrešal. Ako se, kakor upam, srečno izmotam iz zadrege, v katero sem zabredel, se potrudim, da si najdem častitljivo in varno zavetje v kaki učeni opatiji, kjer je dobro slovstvo še v časti in v cvetu. Že vidim samega sebe, kako uživam tarhkaj jasni mir znanosti. Ko bi mogel pri tem prejemati tisto prijazno službo Silfov-pomočnikov, o katerih govori stari blazni Astarac, in ki se baje pokažejo, kadar jih pokličeš s ka-balističnim imenom Agla ..." . V tistem trenotku, ko je moj dobri učitelj izgovoril to besedo, nas je pokopal nenaden sunek vse štiri pod stekleno točo, in nas spravil v tako zmedo, da sem se' začutil hipoma oslepelega in zadušenega ,pod Jahelinimi krili, medtem ko je gospod Coignard pridušenim glasom dolžil meč gospoda Anquetila, "da mu je izbil zadnje zobe, in je Jahela na moji glavi gnala vrišč, ki bi bil lahko raztrgal zrak vseh burgundskih .dolin. Gospod d Anquetil pa je obetal postilijonom v slogu telesne straže, da jih bo dal obesit. Ko sem se srečno izkopal, je bil že skočil skozi razbito lino. Moj dobri učitelj in jaz sva mu sledila po isti poti, potem smo vsi trije potegnili Jahelo iz prevrnjene omare. Nič se ji ni zgodilo, in njena prva briga je bila, da si je poravnala lase. Hvala Bogu, je rekel moj dobri učitelj, "za en zob sem dober; vsaj cel ni bil, niti bel. Čas ga je bil načel in mu pripravil konec." Gospod d Anquetil, § z razkoračenimi nogami in s pestmi na stegnih, je pregledoval zvrnjeno kočijo. '1 i capini, je dejal, so jo lepo zdelali. Ako spravimo konje pokoncu, nam razpade o.na na drobne kosce. Abbe, za drugega ni več, nego za . . ." Koiyi, ki so se bili prekopicnili drugi čez drugega, so se brcali in kopitali. ' , ( V zamešani grmadi riti, griv, stegen in kadečih se trebuhov je bil pokopan en postilijon, le škornje je molil v zrak.,- Drugi je pljuval kri v jarku, kamor ga je bilo treščilo. In gospod d' Anquetil je kričal nad njima: "Šeme! Ne vem, erem z mečem ži\ Gospod, je rekel abbe, ''ali ne bi bilo dobro, če ., kaj me zadržujete, da vama ne prederem z mečem života!" « bi najpoprej potegnili tega reveža izpod konj, pod katerimi je pokopan?" Vsi sme se vrgli na delo, in ko so bili konji sproženi in dvignjeni, smo spoznali, kako velika je bila škoda. Dognali smo, da je ena vzmet počila, eno kolo zlbmljeno in en konj šepast. "Pokličite kolarja," je rekel gospod d'Anquetil po-stilijonoma, "in da bo vse v eni uri opravljeno." "Pa kovača." "Ni kovača." ''Sedlarja." , , "Ni sedlarja." Ozrli smo se naokoli . Na zahodu so metali vinski grički tja do obzorja svoje dolge, pokojne gube. Na višini se je kadila streha blizu zvonika. Na drugi 3trani je Saona, zastrta z lahnimi meglicami, polagoma zaglaje-vala sled tržne ladje, ki je pravkar plavala tod mimo. Jopolom so rasle sence preko strmih brežin. Oster ptičji klik je prodrl širno tišino. "Kje smo?" je vprašal gospod d' Anquetil. "Dobri dve milji od Tournusa," je odgovoril, plju-vaje kri, postilijon, ki je bil padel v jarek, "in najmanj štiri od Macona." In dvignil je roko proti strehi, ki se je kadila na vrhu: * "Tam-le gori tista vas mora biti Vallars. Z njo nam ne bo kaj pomagano." "Da bi vas strela božja," je rekel gospod d'Anque- til. Konji, ki so stali v jati, so si grizljali vratove, mi pa smo se približali vozu, ki je žalostno ležal na boku. Mali postilijon, ki smo ga bili potegnili konjem izmed drobovja, je rekel: "'Za vzmet, to že lahko popravimo, z močnim drogom, ki ga privežemo za viseči jermen. Od tega bo voz samo nekoliko ttši. Ampa^k kolo je strto! In še najhuje, da je moj klobuk pod njim!" "Briga me tvoj klobuk," je rekel gospod d' Anquetil. Vaše velerodje mogoče ne ve, da je bil čisto nov, je rekel mali postilijon. In razbite šipe, je vzdihnila Jahela, sede kraj ceste na svoji torbi. .....bi b'le samo šipte," je rekel moj dobri učitelj. bi jih že lahko nadomestili s spuščenimi zavesami, toda prav takisto kakor s šipami, mora biti tuti s steklenicami. O tem se moram prepričati takoj, ko bo kočija pokoncu. Prav tako sem v skrbeh za svojega Boetija-ki sem ga pustil z nekaterimi drugimi dobrimi deli pod blazinami." Nič zato! je rekel gospod d'Anquetil, "jaz imam kvarte v žepu od telovnika. Toda ali ne bomo večerjali?" "Mislil sem na to," je rekel abbe. "Bog ni dal zastonj človeku v uporabo živali, ki žive na zemlji, "a nebu in v vodi. Jaz preizvrstno ribarim ha trnek, pre' žati na ribe, ta opravek se mojemu razmišljujočemu du' hu prav posebno priklada, in Orna me je že videla, ka' ko sem držal zalazno ribnico in razmišljal večne resnice' Nič se ne bojte za svojo večerjo. ,Ako mi da gospodična Jahela eno igel, ki spenjajo njena oblačila, ukrivi"1 iz nje hitro trnek, da bom ribaril v reki, in obetam si, da vam prinesem še pred nočjo dvoje, trije krapov, ki $ bomo pekli na ognju od d račja." Že vidim, je rekla Jahela, "da smo se pomak' nili nazaj, na stopnjo divjaštva. Igle pa vam ne morel5? dati, abbe, ako mi ne daste vi česa v zameno; šieer )e nevarnost, da se nama razdere prijateljstvo. In ne maram." Torej, je rekel moj dobri učitelj, "bom naprav'' ugodno kupčijo. Vašo iglo vam plačam s poljube1*1' gospodična." In takoj je vzel iglo in je pritisnil svoje ustnice J® beli na lice z nedopovedljivo uljudnostjo, ljubkostjo |fi spodobnostjo. Ko smo izgubili toliko časa, smo sklenili najpaniet nejše, kar se je sploh dalo. (Dalje prih.) VABILO NA katerega priredi Društvo "Napredek" št. 132 J. K. J DNE 3. APRILA 1921. V JOHN PIKLERJEVI DVORANI na 20391 E. Miller St., Euclid, O. Veselica se prične ob 2. uri popoldne. Vse rojake iz Euclida in Nottinghama se vabi, da se zagotovo vdeležiio te naše prve veselice, ODBOR. HARRY F. GLICK 444 Society for Savings Bldjr SLOVENSKI ODVETNIK Kadar potrebujete tolmača aH zagovornika na katerega se lahko zanesete in ki je zmožen svojega oj. Ima jako bogatega strica brez otrok, po katerem bo on, ket edini dedič, dobil vse njegovo ogromno premoženje. Minka je zopet prasnila v glasen smeh: "No, no tvoj s^ric naj se le dplgo veseli življenja, meni zadostuje jfcvoja slika!" Sedaj je prišlo ija vrsto tretje pismo. Pisava na ovitku se ji je zdela nekam znana, toda preveč je bila radovedna, da bi premiš- ljevala, kje j^ že videla tej enako. Na mah je pretrgala ovoj in segla po sliki. Ali — križana gora — kaj pa je to? Roke ji odrvene, na čelo ji stopa mrzel pot. . . Ali bedi ali sanja . . ? Moj Bog, to je — on — to je — Janko! Z mrzlično naglico seže po priloženem besedilu in preleti naslednje Vrstice: Dražestna gospica! Z ozirom na Vašo velecenjeno ženitno ponudbo drzne se tudi moja malenkost vstopiti v brez-dvomno številen krog Vaših če-stilcev ter Vam ponuditi svojo sliko. Glede premoženja se ne morem meriti z Vami, vendar so mi kljub temu dane vse zmožnosti, da Vam, ne da bi se upoštevalo moje imetje, ustvarim najlepšo bodočnost. Toliko danes. Vse drugo pozneje, ako najdem v Vaših očeh milost ugodnega odgovora. V največjem spoštovanju se Vam globoko klanja preudani Janko Krajnik, . hranil, gradnik v K. . . . .Papir je zdrsnil na tla. . Nesrečno dekle se je v obupnem pridušenem joku vrglo na posteljo. (Dalje prihodnjič) naznanilo. Društvo Napredne Slovenke št. 1 37 S. N. P. J. je sklenilo na svoji zadnji seji dne 3. marca, da bode sprejemalo za dobo treh mesecev in sicer v aprilu, maju in juniju članice v društvo proste vsake pristopnine poleg te^a pa povrne glavni urad S. N. P. J. še za mesec april vse zdravniške stroške. Tako je torej dana prilika vsem Slovenkam, da z malimi stroški lahko pridejo v društvo najmočnejše narodne podporne jednote. Da se nam torej pridružite v obilnem številu! Dr. Napred. Slovenke. Poletje - Vročina - Žeja Pil J AC A! 8MB®*«s S poletjem pride vročina, z vročino žeja za žejo pa vam ni boljšega kot so mehke pijače, izdelane pri slovenski tvrdki , The Double Eagle Bottling Company Pomniti morate, da je naša izdelovalnica opremljena z modernimi stroji in je sploh sanitarna v vseh ozirih. Pri izdelovanju se rabijo pristni sadni soki in kdor enkrat pokusi našo pijačo jo povsod in vselej zahteva ker dobro ve, da je najboljša na trgu. * «§k3 >'GOSTILNIČARJll J . in DRUŠTVA NAROČAJTE NASE PI1AČE! Rojaki - Močite z njimi vaša suha grla! Zadovoljni boste, vsi. " ... '"'v-' . ^ , , ' t >' i ■ ' " P • »John Potokar lastnik 6517 ST. CLAIR AVE. TELEFON: Princeton 262 Rosedale: 4629 PRfjAZNO OPREMLJENA soba se odda dvema fantoma s hrano ali brez. Vprašajte na 1213 E. 168th Str. \ (76 IŠČE SE ŽENSKA, •ki bi oskrbovala 4 otroke od 4 do 1 1 leta. Zglasiti, se je pri JAMES SPE-TICH, 19701 Shawnee Avenue, Nottingham. J. E. BIRTZ vam popravi in uglasi vaš klavir. 694 E. 152. St. Cleveland, O. Vse delo jamčeno.--Telfefon: Wood 673 W.. (77 POVABILO NA Dlesno zabavo katero priredi društvo carniola št. 493 L. O. T. M. v soboto, 2. aprila V GRDINOVI DVORANI Vstopnina 50 centov. Ker je zaključek zimske sezone se uljudno vabi cenjeno občinstvo da nas v obilnem številu poseti. Igrala bo godba "Bled". Posebno se še opozarja članice, da pridete vse na veselico, ker boste morale vseeno plačati za ti-ket 50c. Prošene ste tudi, da prinese vsaka en dobitek tajnici na 1 1 73 E. 60 St. kjer dobite tudi vstopnice. Za veselični odbor Dr. Carniola Tent št. 493 L. O. T. M. POHIŠTVO m »proda j; jako poceni, dobro ohranjeno. — Nadaljne informacije dobite -v našem uraru. ŠE5VENSKO LOVSKO PGB-PORNO DRUŠTVO je sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-*stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $ 1 00 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, marc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko prf društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije: Frank Novak, 1179 E. 60 Str., John Grdina 1207 E. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kot-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje. ODBOR. Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike, ijiflselje pa je čim večje kadar prejmejo m denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, in tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. ' NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denai^ BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. L a pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Nemeth, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. mm i! ii ii KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. pečemo in pokamo v clevelandu, p. mnmnnii DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. .bbbbbbhbbbbbbbbb R. M. S. p. EVROPO Vsake 14 dni z "O" parniki NEW YORK—HAMBURG Spotoma se oglase v Cherbourg in Southampton ORBITA ......21. MAJA OROPESA ____4. JUNIJA ORDUNA ....18. JUNIJA 1. 2 in 3 razred Za podnike 3 razreda je nadvse dobro preskrbljeno. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York Sanderson & Son zastopniki Ali vsak zastopnik paro-brodnih linij. Vas bolijo zobe? Slabi zobje povzročijo glavo-* bol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar. Točna in dobra postrežba. Vsak eni u spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko. Dr. E. S. SNYDER ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave. Uradne ure od 9 do 1 2; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8. kflbbbbbssbbbbbflba Cenj. naročnikom v Akronu, Barbertonu Ohio in okolici naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš potovalni zastopnik g. Jernej Aleš kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Rojakom pri-poročahio, • da se ^naročijo na dnevnik "ENAKOPRAVNOST", zagovornika delavskih interesov. UPRAVNISTVO. ■■■■■■■■■■■■mm* ANCHOR LINE LADJA ITALIA odplove 12. aprila proti Dubrovniku in Trstu. Cena kabinam .......$200.00 Cene tretjemu razredu; Dubrovnik ...... ----$125.00 Trst ...............$115.00 Do Trsta preko Napel j in železnice .......... .$96.50 V vaši bližini je naš lokalen za' stopnik. Pojdite k njemu. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"