Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 20 din. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. ŠTEV. 3. MAREC LETO XX. Državljanska in narodna zavest žene (Krista Hafner) Vsakemu človeku je prirojen čut ljubezni do domovine. Tudi divjak, ki še ne pozna omike, ljubi svoj dom iu svoj rod. ga brani pred sovražnikom in žrtvuje za njegovo obrambo tudi svoje življenje. In sodobni eivi-liziranee, ki je morda zavrgel vero v visa izročila svojih prednikov, vendar še hrani vi sebi čut ljubezni do domovine. Morda se je ta ljubezen ponekod izmaličila iin je prešla na napačna pota, vendar nam ravno današnji čas kaže, kolikih žrtev je zmožen tudi sodobni civiiliziranec za svojo domovino. Pesniki in pisatelji vseh časov in vseh narodov jo opevajo, najveličastnejša njih dela so sad te ljubezni, in umetniki so svoja najveličastnejša dela naslikali in izklesali v službi te ljubezni. Ob zvokih koračnic in gilasovih domoljubnih pesmi gredo tisoči in milijoni v boj, da po-lože na oiltar domovine najdražje, kar imajo, svoje življenje. Odkar je človek postal stalen, živi v njem to čustvo in bo živelo-, dokler bo imel svoj lasten, stalen dom. kaj je torej domovina? -Neka pisateljica jo opisuje takole: »Dokler si bil majhen, so ti bili domovina: mehka topla zibelka, mati, oče in tista bela izbica. Zibelka te je zibala. mati te je hranila, a oče se je po mučnem dnevnem delu igral s teboj. Nato je bila tvoja domovina dlviori-šče, vrt, naše njive tam, I kjer stoje sive vrbe in kjer šumi potok. V svoji domovini si gledali tudi hlev in Ikra-vico, ki nas hrani z mlekom, kokoške, ki nam neso jajca, zvestega kodra, ki nam ivaruje hišo. iko pa začneš hoditi v šolo, boš spoznal. da obsega domovina našo dolino, vso vas, v njej dobre in delovne ljudi. Še več: oni hribi in gozdovi, kjer zore poleti jagode, one bele steze, kamor te bo oče vodil ob nedeljah, vse ti bo domovina. Toda gotovo že slutiš, da se naš svet razprostira še dalje. Drži preiko polja, rek, gora, prav do morja. Povsod so vasi', lepa mesta, prijazne vasice, povsod vlada bistri um in ižive dobri ljudje, ki govore isti jezik.« To je torej naša domovina, ki ji mora biti posvečena naša ljubezen: hišica, kjer smo doma, kraj, kjer stoji ta hišica, dežela, kjer biva narod, ki govori isti jezik kot. mi. Toda poleg te ožje domovine sega naša ljubezen še dalje, do naše širše domovine', države. kaj je država? Država je naravna družba, iki z neodvisno oblastjo varuje občo blaginjo svojih članov. Država je po naravi nujna, to je: ljudje brez države v sedanjih razmerah sploh živeti ne moremo. Posamezna družina ali posamezni človek samo nase navezan danes ne more v življenju izhajati. Tudi majhen narod, kakršen smo mi, sam zase ne more varovati svoje zemlje. Majhna družina pa tudi .majhen narod se Ine more uspešno braniti pred krvoločnim sovražnikom. Tudi ne more družina sama graditi šol, vzdrževati učitelja in skrbeti za izobrazbo. Gospodarsko tudi ne more uspevati, ker ne more sama graditi cest, mostov, železnic, pošt itd. Posameznik tudi ne more vzdrževati reda, ne more braniti svoje posesti pred hudobnimi ljudmi. Pa nc samo življenjske potrebe, tudi duševno nagnjenje si.li družine, da stopijo v državno zvezo. Sorodne družine, ljudje istega jezika in krvi, a tudi ljudje bratskih narodov si žele skupnega življenja iz sirčnih potreb. Ivar je po jeziku in krvi sorodno, sili skupaj: vsak narod hoče rasti in če tega sani ne more, se nujno druži z drugimi bratskimi narodi v skupno državno vez, da v skupni vzajemnosti razvija .'tvoje sile in veča svojo duševno i.n gmotno posest. \ oliki narodi ,si lahko sami ustvarijo svojo državo, mali narodi morejo to storiti samo v zvezi z drugimi, njim sorodnimi narodi. Tako vstaja v nas pojem širše do-movine-drižave. Država, to je zemlja, na kateri živimo: to je oblast, ki skrbi za 111,iir in red na tej zemlji; država pa smo predvsem ljudje, ki prebivamo na tej zemlji. Zemljo nam je dal Bog. Dal nam je travnike, gozdove, polja, gore, morje in jezera. Nje nc moremo spreminjati: ne moremo prenašati gora, ne pretočiti morja, ne moremo spremeniti, pustih skal v rodovitna polja. Zemlja, ki so jo naši pradedje posedli, je takšna, kakršno je Bog ustvaril. Lahko sicer zboljšuje-nio rod.no prst z umnim obdelovanjem, lahko zasajamo gozdove, urejamo rekam itn potdkoni .struge, toda splošnega značaja pokrajine ne moremo spremeniti. Lica domovine ne moremo predrugačiti. Pa to tudi potrebno ni. Zakaj sreča človekova ne zavisi od zemlje, na kateri živi. Človek je lahko povsod srečen: med gorami, na razsežni ravnini, ob morski pokrajini. Pogoj za to je le eden: da je človek sam dober in cla so dobri ljudje, med katerimi živi. Človek je tisti, ki sebi in drugim ustvarja srečo; človek je tisti, od katerega zavisi sreča doma, domovine in države. Naj bo dom še taKo bogat in lep, ne bo srečen, če v njem žive zlobni ljudje. Naj bo domovina še tako lepa. srečna ne bo, če narod, ki v njej živi, ne ceni kreposti: in država, naj bo še tako velika in mogočna, ne bo uspevala, če se ljudje, ki v njej žive, ne bodo zavedali, da imajo do te države tudi svoje dolžnosti, ne samo pravic. Sreča ne pade nikomur kot zrelo jabolko ,v naročje; srečo si je treba ustvariti z delom in žrtvami. In tudi za domovino je treba delati in sprejeti nase žrtve, če hočemo, da bo obstala, da nas bo varovala, da nam bo nudila srečo, po kateri nujno vsak človek hrepeni. Sreča in varnost domovine je odvisna od vsakega člana naroda: sreča države od slehernega državljana. Zato je vsak zase dolžan, da se zaveda, kaj dolguje domovini in državi, vsakdo je dolžan, da zastavi vse svoje sile v to, cla bo srečna domovina, ker bo le tako srečen tudi on sam. Od tega ni izvzet nihče: ne bogataš, ne revež, ne kmet, ne meščan, ne fant in ne mož — pa seveda tudi ne žena. Žena clrži h iši tri vogle pokonci. To je stara ljudska modrost, ki jo v tej ali drugi inačici poznajo skoraj vsi narodi. Tiho, nevidno je ženino delo; mož dostikrat govori, da žena sploh nič ne dela. "Poda kjer ona zmanjka, kjer ni njene skrbi, njenega truda, njenih žrtev in njene ljubezni, tam v hiši nekaj ni prav, tam se začne dostikrat dom podirati. In tudi v naši veliki hiši. iv domovini, v državi, ne bo vse v redu, če ne bo žena delu moških pridala svoje skrbi, svoje ljubezni. svojega srca. Danes smo tako vsi povezani med seboj, cla je v sa domovina, vsa država postala že ena sama velika družina. In v tej veliki družitvi mora vsak doprinesti svoj de- lež, da hiša stoji, da je močna, da se lahko brani sovražnikov, kii bi morda Stegali svoje prste po njeni zemlji. Tudi v javnosti je delo žene v splošnem skrito, nevidno. Mož je, ki vlada, ki daje zakone; toda njegovo delo za javni blagor ne bo rodilo uspeha, če se za to njegovo delo ne bo zavzela žena s svojim srcem in s svojo tiho, vdano skrbjo. Žena daje življenje otrokom, ki bodo nekdaj ttvorilli bodoči rod, ona ta rod vzgaja iu v veliki meri je od nje odvisno, ali bo ta rod zdrav na duši in telesu, aili bo krepalk in kreposten in Ibo imel v sebi moč in volijo za rast in življenje. Če v narodu žena odpove, mora prej ali slej narod propasti. Svojo pmo in najvažnejšo nalogo vrši žena kot državljanka, čeprav se tega morda sama ne zaveda, v krogu svoje družine, ko vzgaja iz otrok, ki jih ji je Bog dal, dobre ljudi, vzgaja s tem že 'tudi dobre državljane. ko otrok spoštuje očeta in mater, se nazorno vadi. da je treba spoštovati tudi svojo oblast. V družini delajo vsi skupno za skupni blagor doma: zakaj vsi se ljubijo med seboj. \sak član družine prispeva! po svojih močeh, po svojih možnostih, po svoji moči k rasti in napredku skupnega doma. Če imajo malo ali veliko, vsi si delijo med seboj. Okoli domačega ognjišča ni razlike. Tu ni gladu in pomanjkanja ob strani razsipnosti in bogastva. Čaša, ki jo je Bog napolnil s svojimi darovi, prehaja iz roke A rolko, in starček in nebogljeni otroki, tisti, kii ne miore več delati, oni, ki dela še ni zmožen, in oni, ki prihaja s polja po težkem dnevnem delu, vsi so enako deležni njenih dobrot. Žalost in veselje, trud in trpljenje im pačilo, vise je skupno. Če je kdo bolan, če je zaradi starosti onemogel, skrbe drugi zanj. V družini nihče mi pozabljen in zapuščen, kje bi se mogel otrok lepše učiti dela za javni blagor, kakor v malem krogu družine? Ko se morajo družinski člani navzlic različnosti značaja in starosti vendarlle zaradi celote sporazumeti in drug drugega upoštevati, se najlepše vadijo, da tudi v državljanski skup- nosti drug drugega spoštujejo, drug .drugemu pomagajo. Skupnosti ni brez odpovedi. Tako prav v družini rastejo močni in značajni državljani. Duša družine pa je žena. Iti žena, ki se zaveda, da je poleg gospodarice tega majhnega doma tudi članica velike narodne družine in svoje države, bo pri ivizgoji otrok skrbela, da napravi iz njih tudi zavedne in dobre narodnjake in državljane, koliko je naših slovenskih deklet, ki gore za svoj dom in narod, ki se zavedajo z dušo in s Sircem svoje narodnosti. Ko pa se poroče, se le prepogosto zgodi, da poleg svojega doma popolnoma izgube pogled v širši isvet in me vedo, da je zdaj mjihotvia dolžnost, da svojo ljubezen do naroda, ki jim je prevevala mlado dušo, prenesejo na svoje otroke, da ise bodo tudi ti zavedali svoje domovine. Ne samo v mestnih hišah, tudi v kmečkem domu je žena poklicana, da uči svoje otroke, da obstoji poleg skupnosti domače hiše tudi širša Skupnost v narodnem in državnem žilvil jen ju. V ozkem domačem krogu vznika lepi cvet domovinske ljubezni. ljubezen do rodnega doma ter kraja, ki je podlaga za ljubezen do širše očetnjave, do mairoda in države. \ domačem družinskem krogu pridobiva otrok pod materinim vodstvom svoje prve vtise. I u spoznana sivet. domače ljudi, domačo vas. trg in mesto. Malli svet družinske domovine miti napolni najprej srce in zato ga nikoli ne more pozabiti. Vsak .kotiček domovine mu je oižairjen z najlepšimi spomini,: Domači, tlom. greda pri domu. potoček, kjer je s svojimi tovariši capljal, (travniki, kjer je nabiral zvončke im trobentice im dišeče iviijo-lice, domača cerkev, domača šola, kjer je dobival svoje prvo znanje. Spoznava dom, kakor ga opeva pesnik: Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodi?, z oljem mu tečiš razpokano dlan, shrambo mu pqlniš in vina mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cveticam v čaše medu, da pride čebela gnana od tajnih skrbi pomladi na delo za božič; ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina dvojno obleko ima, in čuješ na tnalu tlice ? tn osnutek na statvah že čaka votka. Vse 'to spoznava Otrok db materi. Mati prva govori otroku (besedo, s katero se bo vel en i I i v? svoj narod. Prva mu govori o Bogu, ki daje rast posamezniku pa tudi narodom. Mati ohranja narodu stare šege, navade, izročila. Ob materi se otrok uči dela, ob materi raste iz otroka v človeka, da bo posltal čilan delov nega; ljudstva. Mati ga niči spoznavati delovno ljudstvo: Ljudi, ki pod težo dneva, ne-neihoma iizpostalvljeni soncu, dežju, vetru, vsem vremenskim neprilikam obdelujejo zemljo, polagajo vanjo seme, ki bo obrodilo in dalo vsem vsakdanjega kruha; ljudi, ki sekajo gozdove, delajo ceste, grebejo pod zemljo v rudnikih, trgajo zemlji pri-rodna bogastva, ki so potrebna obrti in umetnosti. Starajo se v težkem detlu, a s svojim delom delajo za občo blaginjo. Učii jih spoznal vat i ljudi, ki toipe rude, ki iz njih izdelujejo orodje, ki tkejo po velikih tvornicah blago, v katero se oblačimo; ki v tisočerih nevarnostih plovejo po morju in prevažajo dobrine iz enega konca sveta do dirugega, ki se bore z vetrovi in va-lclv.ii, da je življenje (ljudem boljše in prijetnejše. Uči ga, da spadajo meti delovno ljudstvo vojaki, ki branijo svojo domovino, ki ji žrtvujejo najlepša! leta in če treba tudi svoje življenje: da spadajo med nje zdravniki, učenjaki, učitelji, umetniki, ki svoj duh postavljajo iv službo bližnjega. Med to ljudstvo spadajo tislte tihe duše, ki se po bolnišnicah, umobolnicah žrtvujejo za blagor svojega sočloveka. Vsi, ki se trudijo, ki posvečajo svoje moči. da z njimi proizvajajo in razširjajo dobrine v splošno korist, visi ti spadajo med ljudstvo, vsi ti so koristni člani naroda, iv.si ti so dobri državljani'. In navaja ga, da se bo nekdaj, ko doraste, tudi sani včlenil med to delovno ljudstvo, da bo postal koristen član družbe in s tem dober narodnjak in dober državljan. Žena, ki je vsega tega naučila svojega otroka, je najlepše izvršila svojo dolžnost do naroda in države. Loda ni zadosti, da žena samo v ti- hem domačem krogu pri ivzgoji otrok vrši svojo državljansko dolžnost. Treba je, da se tudi zave, da je članica naroda in državljanka. Če ji bo ta misel prežela duha in srce, šele .potem bo lahko dala otroku tisto globoko čustvo Ijuibezni do domovine, ki miu bo dala moč. tla bo za domovino tudi pozneje v javnosti delal in zanjo tudi kaj žrtvoval. Zgodovina vseli .narodov in vseh časov nam kaže prelepe zglede žena. ki so dovršile velika dela v službi svojega naroda, kaže nam zglede mater, ki so poleg ljubezni do Boga predvsem vzgajale svoje Otroke v ljubezni do domovine. Na jbolj znana je tista špartanska mati, o kateri poje pesem, da je njen sin ubežal iz vojne in se prišel k njej na doni skrit. Ona pa mu je ponosno odgovorila: »Nočem sina te poznati. Moj sin z vojske ne beži.« Pa tudi zgodovina rimskega naroda pripoveduje veličastne zglede velikih žena, ki so doprinesle velika dela za domov ino. To je bilo v časih, ko je bil rimski narod še kreposten, ko je še čislal čednost in delo in je zaradi tega rasel in se širil. Prav tako nam zgodovina vseh ostalih narodov kaže zglede velikih žena. ki so veliko pomenile tudi v javnem življenju naroda in države. Tudi slovenska žena je »tvojo nalogo do naroda in domovine skozi vise čase dostojno vršila. Ona je. ki nam je ohranila prelepo slovensko besedo; ona je ohranila naše prelepe narodne šege in običaje; ona je dajala našemu narodu vedno številni naraščaj, da je narod obstal v vseh vihrah, ki so divjale čezenj in ni izhiral kljub tujemu jarmu, kljub turški sili., kljub I vsemu potu jčevan ju. kljub izseljevan ju. Toda ne samo kot mati, tudi kot bra-niteljica je slovenska žena dokazala svojo domovinsko ljubezen. Ko so možje hodili v boj. je ona šla za n jimi. stregla ranjencem, jim pdetla tople obleke in jim lajšala trpljenje. V turških časih je šla z možem v tabor, pomagala v boju, brusila sekire, vrela krop in ga polivala na sovražnike. Najlepši zgled d om d vinske ljubezni pa je podala slovenska žena ob nastanku naše države Jugoslavije. Na- rodni poslanci so sestavili majniško deklaracijo in z n jo so šli med narod. Toda njih delo najbrž ne b.i bilo prevzelo vsega naroda, če se za njih zamisel ne bi bil a zavzela slovenska žeiuii Šele ko je žena zagorela zanjo, je ta iskra vzplamtela v plamen, ki je razsvetlil v,so našo domovino, ki je zajel vsa srca. /ena je ponesla iskro navdušenja med narod, da se je ves zbral v eni sami misli in želji: Hočemo Jugoslavijo! 200.000 slovenskih žen je takrat s svojimi podpisom izjavilo, da hoče Jugoslavijo in teh 200.000 podpisov je takrat predstaiv-ljalo ves slovenski nalrod. lako je slovenska žena doprinesla svoj veliki delež k ustanovitvi naše države, dirage nam Jugoslavije. Uresničila se je sanja, ki so jo kot lepo pravljico sanjale iv svojih srcih naše matere in babice. Svoj dom imamo. Naša skrb mora zdaj biti, da ta dom tudi ohranimo in da skrbimo, tla bo ta dom lep in bo vladala sreča v temi domu. S svojimi delom, z vestnimi vršenjem svojih dolžnosti bomo dan za dnevom gradile trdne temelje temu domu. 1 oda vedno se moramo zavedati, da domovina terja tudi žrtev, lil če bo treba, tudi teh svoji domovini ne bomo odrekli. Saj s tem, če branimo 'domovino, branimo tudi lastno zemljo, lasten dom. Potoke krvi so preliti naši predniki za njeno svobodo, neizbrisna sramota bi bila, če bi to narodno svetinjo zopet zapravili. V velikih in težkih časih živimo. V takih časih doslej slovenska žena nikoli ni odpovedala. Zato mora biti naša skrb, da bomo tudi me v teh težkih časih vzdržale, naj pride kar koli, da borno vredne svojih velikih prednic. Skupno prosvetno delo \ saiko leto se zberejo zastopniki mariborske in ljubljanske Proslvetne zveze v Celju k skupni seji, da se domenijo o bodočem skupnem prosvetnem delu. Taka seja je bila v nedeljo 25. februarja v posvetovalnici Mohorjeve družbe v Celju. Kot obvezna ttv arina za obe Prosvetni zvezi, ki se bo obravnavala na društvenih večerih v letu 1041/42, je bila določena naslednja: 1. Kmet in glasba, 2. Kmet govori, pripoveduje in se šali. 5. Kmet v naši povesti, 4. Kmet in ljudska umetnost, 5. Kmet in meščanska civilizacija. Ta tvarina obsega drugo leto štiriletke. Predavanja bodo objavljena v Vestniku. Prireditve Kot skupne prireditve so se določile za leto 1941/1942 sledeče: 1. Mladinski dnevi v Ljubljani bodo zbrali cvet naše mladine na ivcličastni praznik 5. in 6. julija. Ker bodo te dni prišli v Ljubljano tudi člani prosvetnih društev, zato bo 5. julija prosvetni zbor ob 9 dopoldne, na katerega morajo poslati društva svojega zastopnika iu odbornika za narodno obram- bo. Na tema zboru bosta nastopila dva govornika in govorila o bodočem prosvetnem in narodno obrambnem delu. Po zborovanju bo ob 11. uri slovesna blagoslovitev novega studia radijske oddajne postaje v Ljubljani. 2. Kot druga prireditev pa se šteje slovesna poklonitev prosvetnih društev v Beogradu 6. septembra. Ta dan bo postal naš mladi kralj Peter U. polnoleten. V pokloinitveni. deputaciji bodo društvene zastave in zastopniki diruštciv v narodnih nošah. Ta izlet v Beograd bo dal priložnost, da naše članstvo spozna stolno mesto in obišče Oplenac ter stolnico v Djakovem. Potovanje bo trajalo 4 dni, predvideni stroški pa znašajo za osebo 450 dinarjev. 5. Kot tretja skupna prireditev bo udeležba Slovencev na evharističnem kongresu v Zagrebu 21. in 22. junija. Ob itej priliki se bodo naša prosvetna društva s svojimi zastavami in v narodnih nošah ter v krojih udeležila večerne in dnevne procesije s svetim Rešnjim Telesom. Vse prijave spre-jema Prosvetna zveza v Ljubljani. Predvideni stroški za Zagreb bodo okrog 70 din. Društva se že sedaj opozarjajo, da obveste svoje članstvo o teh prireditvah. Okrožni sveti Vsa prosvetna okrožja se opozarjajo, da takoj sporoče Prosvetni zvezi v Ljubljani, katero izmed nedelj v aprilu žele imeti okrožne svete. V po-štev pridejo nedelje 6.. 20. in 27. aprila. Okrožja naj opravijo tudi občne zbore in izvedejo revizijo društev do okrožnega sveta, na katerem bodo poročali okrožni funkcionarji o prosvetnem delu posameznih društev. Prosimo, da upoštevajo okrožja ta oklic. Slovenska straža V teku enega leta je »Slovenska straža« izvedla tri narodne zbirlke. Dve zbirki sta bili namenjeni naši severni meji in ena "kočevskim Slovencem. Pri obdarovanju je »Slovenska straža« upoštevala Iv iprvi vrsti načela, da je treba potrebnega otircika izdatno obdarovati, ker lo tako darilo res nekaj zaleže. Prvo obdarovanje ob severni meji S prispevki iz prve zbirke je »Slovenska straža« obdarovala 57 šol- na stftermi meji. Razdelila je med šolske otroke 200 parov močnih zimskih čevljev, 275 kos. blaga za fantovske obleke, 256 kosov blaga za kompletne dekliške obleke, 50 izdelanih kompletnih fantovskih oblek, 512 kosov izdelanega fantovskega perila, nad 500 dekliških hlačk in srajčk, nad 200 parov nogavic in za i vsako šolo primerno število zvezkov, svinčnikov in peres. Poleg šol je »Slovenska straža« iz te zbirke podprla s posebnimi zneski in darovi še nekatere revne družine v posameznih krajih, in sicer v Gu-štanju, Gornji Radgoni-, \ uzenici. Kot-Ijah, pri Sv,. Primožu na Pohorju, v Marenbergu, pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah in pri Sv. Juriju v Prek-murju. Vsega blaga je bilo pri prvem obdarovanju na severni meji razdeljenega v vrednosti nad 100.000 din. Obdarovanje na Kočevskem Iz zbirke za kočevske Slovence je »Slovenska straža« izdalla za obdarovanje nad 20.000 din, z nad 27.000 din podprla razne narodnoobrambne ustanove, s primernim zneskom je pomagala tudi idealnim akademičarkam, da so poleti pod vodstvom gdč. kržičeve izvedle pomembno socialno narodno-obrambno akcijo otroških zavetišč na severni meji in na Kočevskem. 7000 dinarjev pa je »Slovenska straža« naklonila za knjige in potujoče knjižnice. Obdarovani so bili otroci od 6. do 14. leta. Kraji, kjer so bili obdarovani, so biili porazdeljeni na sledečih 6 večjih okolišev: Draga. Gnčariee, Kočevska Reka-štalcerji. Livold. Mozolj in Stara cerkev. Slovenska straža je obdarovala na Kočevskem 220 otrok, upoštevala je tudi načelo, da clbda.ruje rajši manj otrok, a te tem izdatneje. Drugo obdarovanje ob severni meji Pri prvem obdarovan ju so bile zlasti upoštevane šole v Prekinil r ju. To pot so pa prišli na vrsto v prvi vrsti kraji v Halozah in Podravju. Omeniti moramo tudi. da so več drugih šol — to zimo po skupnem dogovoru — obdarovale tudi druge organiza-eije. med njimi CMD. Vsega blaga je bilo razdeljenega na 57 šol v vrednosti nad 82.000 din. Poleg tega so bili nekateri revni ljudje obdarovani tudi še v denarju. Misel naše narodnoobrambne organizacije. da se priredijo redno vsako leito narodne zbirke za severno mejo in kočevske Slovence, je bila blagodejna. »Slovenska straža« je ž njimi izvršila veliko narodnoobranibno delo. Prosvetna društva opozarjamo, da gotovo pošljejo narodni davek, t. j. 2 din od vsakega člana »Slovenski Straži«, da bo delo tembolj uspešno. Ta prispevek naj zbere v društivu odbornik za narodno obrambo. Ljudska prosveta V banovini imamo 6 ljudskih univerz, ki so priredile 117 predavanj in iimole 16.114 poslušalcev; število predavanj je pačilo za 11, poslušalcev pa za 2000. Število predstav v narodnih gledališčih v Ljubljani in v Mariboru ter v mestnih gledališčih se je zvišalo za 23 na 685, število obiskovalcev pa za 6330 na 227.034. Na 12 večjih d i leta nilskih odrih je padlo lani število predstav za 3 na 1%, stavilo obiislkovalcev pa za 8000 na 38.362. Poleg tega deluje še okoli 30 agilmih gledaliških odsekov pri prosvetnih društvih in okoli 10 piri sokol-škili društvih. \ seh kulturnih prireditev v naši banovini se je lani udeležilo okoli en milijon oseb. Število prireditev pa polagoma pada, narašča pa število športnih prireditev in posebno še število umetniških razstav. Štel vi lo radijskih naročnikov se je lani povečalo za 4706 na 25.046. število kinematografov je lani naraslo za 4 na 65. število predstav za 1845 na 20.683, udeležba pa za 326.678 na 2,792.339! V naši banovini je 18 javnosti dostopnih muzejev, nov muzej v Krškem pripravlja pa se še nov muzej iv Metliki. Obiskalo je lani muzeje 51 tisoč 672 oseb. torej 4715 več kot prejšnje leto. -— Prešernov dom v Vrbi je do sedaj obiskalo okoli 5000 učencev s plačanitni vstopninami, neka j tisoč pa brezplačno. Leta 1939. je izšlo v naši banovini 518 knjig, v tujini 38. opaža pa se v primeri z letom 1958. lahen padec. Razveseljivo je. tla je med vsemi knjigami le 18 prevodov. Po daljšem odmoru je iizšlo tudi nekaj pesniških zbirk. V banovini izhaja sedaj 251 listov, od tega 6 dnevnikov, 22 tednikov, en list izhaja dvakrat tedensko, 5 pa trikrat tedensko: mesečnikov imamo 123. 3krat mesečno izhajata 2 lista, 2krat mesečno 20. 10 krat letno 8. 8 krat letno 5. 6krat letno 11. 4 krat letno 19. 3krat letno 3, 1 krat letno 4 in po po- trebi 6. Po vsebini imamo 30 političnih, 8 znanstvenih, 16 litararnokultuT-nih, 34 strokovnih, 38 stanovskih, 14 mladinskih, 39 nabožnih, 2 glasbena, 15 propagandnih in 25 raznih neopredeljenih listov. Število listov se je od lanskega leta zvišalo za 5. Tu so listi, ki izhajajo v Sloveniji, izven banovine in v tujini pa izhaja še 21 listov (od teh večina iv Ameriki). Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 je število knjižnic v naši banovini naraslo za 10 na 2802, število knjig v knjižnicah za 155.526 na dva milijona 227.384, število izposojenih kn jig pa je padlo za 9650 na 1,516.461. V nobeni druigi banovini ni društveno delovanje tako živahno kot pri nas. Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 se je število društev povečalo za 501 na 6563, število odsekov pa za 76 na 2558. Raznih domov je 1556. gradijo jih pa še 45. Za ljudsko prosveto in občno pro-sveito je lani izdala banovina 2.1 milijona din. Pregled treznostnega gibanja kaže, da se število trezne mladine giblje med 27% v vinorodnih in 80% v drugih okrajih. Največje zanimanje za Jadran kaže med vso mladino v naši državi slovenska mladina, saj imamo v Sloveniji 400 podmladkov s 34.018 člani, število pa je zadnje čase nekaj padlo. Povečalo pa se je število podmladkov Rdečega križa za 24 na 421, število mladih križarjev pa za 2328 na 29.692. Prosvetna zveza v Ljubljani je končala 17. sezi jo prosvetnih večerov. Prvič so bili prosvetni večeri v jesen-sko-ziimiski sezoni leta 1924'25. Nad 200 predavanj je v tej dobi /priredila ta organizacija za l jubl jansko občinstvo. Obenem pa je dala pobudo za slično delo po podeželju. Po njenem zgledu so bili prosvetni večeri no naših mestih in trgih, povsod z velikim usne-hom. V zadnji seziii ie b'lo na sporedu: 5 literarni večeri. 3 versko zgodovinski, ' 2 iz umetnostne zgodovine. 1 glasben. 2 iz socialne tvarine, 1 iz naravoslovja, ostali pa so bili iz zgodovinskega iin zemljepisnega področja, katera zanimajo sodobnost. Na predavanjih je bilo predvajanih 7% slik. 24 glasbenih točk. 12 recitacij in de-klamacij, t melodram. 2 dramatični predstavi. Prosvetnih večerov se je udeležilo skupno okrog 4000 oseb. kar jasno priča, da je Prosvetna zveza s tem delom v Ljubljani in po deželi osnovala pravo ljudsko visoko šolo. S prihodnjim letom stopa ta ljudska visoka šola že v 18. leto svojega delovanja. Knjižnica Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je pod uredništvom Vinka Zvvit-terja izdala izredno lepo in zanimivo knjižico: »Družinske večernice«, pravo čitanko koroških Slovencev, ogla-šeno na osnovno človeške vrednote kakor so Mati. Domovina, Bog. Pod tem geslom je urednik zbral najlepše plodove slovenskih pesnikov ter jih tako povezal v lop šopek, ki bi ga morala imeti pri sebi vsaka slovenska hiša na Koroškem. Sedaj, ko se poraja v bolečinah nov svet, se mora ohraniti tudi slovenska družina v temeljih, ki bodo temelj novemu svetovnemu redu: Mati, Domovina. Bog! Še posebej pa je taka knjiga koroškim Slovencem potrebna, da se povežejo vsi udje naroda med seboj, kajti kot (vojaki so slovenski sinovi na vseh frontah ter potrebujejo notranje krivine povezanosti. Kakor so že v naslovu podana gesla, tako tudi knjiga raizpade v tri dele: Mati! Tu je Pregljeva himna Naše najvišje! Gregorčičeva Kmečki hiši, Finžgar Na pragu, Lea Fatur: Trpljenje in junaštvo slovenske žene ter načelni članki uredništva: Mati, Nazaj v družino, Ljubo dontai, Ikdoir ga ima ter Dar z neba, ki je otrok. Slike slovenske mamice, slovenskih deklet pri preji, mamice pod križem in neveste z rjušnico na poti v cerkev ter lep otrok v ziljanski narodni noši: Ro-žanka in romanci kraise ta del. Drugi del: Kmet in zemlja začenja s sliko Fr. Prešerna ter njegovo pesmijo Domu in vasi: O Vrba! ter podobo Prešernove /rojstne hiše. Nato so ponatisnjene pesmi: Jože Pogačnik: Naše njive, Marija Pucko: Kmečki ženi, M. H.: Kmet v večeru, Veseli kmet (iz Novic 1844), Skozi okno gledam (M. II.) ter Ivana Cankarja Nedelja. Načelni članki so: Zemlja, kmetova družica. O objemu matere zemlje. Ozemljil domača, ti si nam kalkor češmimov cvet! Nedeljski sprehod (k. S.) Oče in sin in Pesem polja. Tretji del: Narod se začenja z lepo pesmijo Koroški zemlji, ki se glasi: Rož, Podjuna, Zilai — venec treh dolin, moja domovina — narod moj trpin. Družica si moja. dom, moj in moj rod ... Ko bom truden hoja. hodi mi še grob. Rož, Pod j uma. Žila — nagelj, rožmarin: v sveti zemlji sniva tvoj slovanski sin ... Nato sllecli Gomilšakova pesem Slovenec sem! Župančičeva vprašanja (s sliko pesnika). Aškerčev Janičatr (s sliko pesnika. Župančič: Naša beseda, Moško: koroški mladini (s sliko pesnika), VI. II. \ goro. odlomek iz Miki ove Zale ter Župančičev verz Mi-klovi Zaiti', ki je tako malo znan: Ko v turški sužnosti ječala in za drage k Bogu molila Mik lov a je Zaila, vso dušo mii je razsvetlila. Kadar me skrb za nas napade in več nikjer ne bode nade. se spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih, in vem: Naj pride kar že koli, za mas še zvesta Zala moli! Drugi načelni članki so: Slovenec, časten naslov (polkrepko!) z lepim koncem, vreden, da bi bil vklesati z zlatimi črkami tudi pri nas: »Še kot božji otrok ne moreš zatajiti svojega slovenstva, korenine narodnosti so v najglobljih globinah duše, narodna zavednost pa je izraz božje in naravne zapovedi ljubezni. Ali je mar slučaj, da so narodni .renegati vobčenaj-redkejši v duhovniških virstah, čeprav je njihov pok I ie mednaroden? Slovenska narodnost je torej iv,redna žrtev, če treba velikih žrtev. Če talko zahteva čas ter njihove prilike, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako trpljenje in za vsako žrtev na oltarju narodne zvestobe. Kjer koli stojiš na naši zemlji 'kot Slovenec, pobom ik si dejavne državljanske zvestobe. član si mladega naroda in plemena. junak si človečamske kulture. Tvoje ime bodi časten naslov!«: To so besede, ki jih tudi nam govore koroški Slovenci za pravi čas. Dalje: \ e-sel narod. Naša govorica (o lepoti koroškega narečja, kakor ga je ocenil leta 191 "5. Finžgar: »Nobeno narečje nima toliko lepili, živih, posebnih slovenskih besedi, kot vi koroški Slovenci«. Ljubite materino besedo, je povečini Slomškova pridiga na Koroškem (Blat ograd). Naša pesem, kjer pravi: »Slovenski Korota.nl Poj jo, ljubi jo, varuj jo! In (lajaj jo še za naprej svoji mladini, da ne ovene ta lepi cvet slovenske zemlje in da ne ctneme tvoji otroci!« Bodimo narod pošten j ako v! Zavedni Slovenci — dobri državljani!, kjer piše: »Nekateri so mnenja, da se kot državljani nemškega rajlia ne smemo več nazivati Slovence. Samo Nemec more biti po njihovem naziranju dober drž>;iv'ljan Velike Nemčije. A tako govorjenje in postopanje je protidiržavno,« to naj pojasni ta članek, ki govori o zavednih Slovencih, izpolnjevailcih vseli dolžnosti do drža ve, zato pa imajo tudi pravico »zahtevati, naj nam dr- žava vzgaja našo slovensko mladino v slovenskem narodnem duhu, naj nam omogoča in podpira naš svobodni kulturni razvoj ter naj ne ovira zdrave slovenske narodne rasti. Kajti nikdar ne bomo izgubili izpred oči cilj naše narodne politike. Zavedni Slovenci — dobri državljani!« Temu lepemu članku sledi slika Gosposvet-skega prestola ter gcspoisvetska cerkev »spomin na kralja Matjaža«. Lep članek je posvečen Koroški Slovenki. Konec iz Podob in sanj. Cankarjevo sliko, končuje ta oddelek Domovina. — Zadnji Bog se začenja z lepo pesmijo Silvina Sardenka: Pa bi zate molili molitve, kateri slede še pesmi: Trubarjeva: Božje rojstvo. Franceta Vodlitka: Borivec z Bogom ter Antona Vodnika: Narod — David! Drugi članki so: Božja previdnost!, kjer je govora o verovanju ljudstva, ki ni zmotno ter o milosti veir v Kristusovo odrešenje. Zaključuje pa članek iz Ušenilčnikove Knjige o življenju ter njegov prevod Sončne pesmi sv. Frančiška. Zadnja dva članka ponazarjajo tudi podobe koroških krajev: koroških voditeljev (t župnik Poljanee. Vintar), koroških božjih poti (Bajtiše. št. Jurij na Strmcu, Grdbinjski klo-šter, llodiše, Marija na Otdku). Lepa podoba Kristusa kralja zaključuje te koroške Družinske velčernice. V celoti so lep slovenski izraz ljubezni do rodu in zemlje, preneseni v slovensko narodno .družino, ki poudarja svojo kri in svojo zemljo, svojo vero in svojo skrb za slovensko mladino, kar je izraženo v geslu: Mati, Domovina, Bog! l ako i-nia ta knjiga, ki je izšla na lepem papirju na 135 straneh, mnogo dragocenih misli in polhu d tudi za naša društva, zato tudi obširneje poročamo o njej. Društveni obzornik Race Prosvetno društvo je imelo svoj redni letni občili zbor. Iz predsedniškega poročila je razvidno, da je društvo v preteklem letu prav agil.no delovalo. Saj je priredilo 5 gledali- ških predstav, med temi eno na prostem in 1 veliko tombolo, katera je vrgla precej čistega dobička. Nadalje sii je povečalo prostore v gradu in postavilo vellik nov oder, kar je brez dvoma največjega pomena. Blagaj- niško poročilo izkazuje skoraj 80.000 din prometa. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z agilnim Greifovim Peipetoim ikot predsedniikom na čelu. Domžale Kali. rjzobraževalino in podporno društvo v Domžalah v letu 1940. V letu 1940. je bilo v društvu plačujočih udov: 103 moški. 181 žensikih, skupaj 284. Od teh je bilo 74 mož, 29 fantov, 103 žene, 78 deklet. »Samopomoč« je plačalo 263 udov in sicer po 30 par za eno umrlo osebo. Plačali so takoj v začetku leta za 6 smrtnih primerov naprej, torej vsak po 3 din za vse leto. Izplačana je bila za 6 smrtnih primerov svojcem umrlih takoj na dan smrti, po 250 din, skupaj 1500 din. In vendar je imela »Samopomoč«, ki deluje v društvu že od leta 1911., celili 19 let. pri teli malenkostnih odplačilih (50 par) v hranilnici naloženega preostanka iiz prejšnjih let dne 31. decembra 1940 din 3902.56. Bolniško podporo je prejelo 11 oseb, 2 moška in 9 žensk, vsalk po 50 din, skupaj 550 din. Društvenih predavanj je bilo 5 (1 filmsko, 2 skioptični, 2 navadni). Društvena knjižnica šteje nad 700 knjig. Prejšnja leta so se izposojevale knjige brez izposoje v ailnine. Da bi se pa micigle naročati nove knjige, se je pred letom vpeljala izposojnina 1 din od knjige za 14 din. Prav zaradi te izposojnine se knjižnica v tem letu še ni mogla dvigniti do prejšnjega izredno visokega števila prebranih knjig. Društvo je skupno z FO in DK z nastopom mešanega zbora in sodelovanjem orkestra Domžalske godbe priredilo 1. decembra slavnostno proslavo 22letnice ustanovitve Jugoslavije ob obilni udeležbi občinstva. Miklavžev večer je bil v Društvenem domu 5. decembra kar dvakrat: ob 5 popoldne za otroke, ob 8 zvečer za odrasle, obakrat ob prav veliki udeležbi pa tudi izredno bogatem številu Miklavževih darov. Zapredpust sta FO in DK uprizorila šaljivo igro »Matajev Mati ja«, za praz- nik Brezmadežne pa DK ganljivo lepo igro Janka Mlakarja »Magdina žrtev«, oboje z velikim uspehom. »Magdino žrtev« je krožek 29. decembra ponovil v korist Dobrodelnemu domu v Domžalah. Čast mu! Ob smrti nepozabnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca se je društvo udeležilo na dan pogreba slovesne maše zadušnice v domači cerkvi, društvena zastava in izredno veliko društvenih udov pa se je udeležilo pogreba v Ljubljani. Tudi društveni občni zbor 19. januarja, tik po tridesetem clnevu smrti, je bi/l posvečen počastitvi spomina velikega pokojnika. Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen ives dosedanji odbor. Besnica Prosvetno društvo v Zg. Besnici je uprizorilo v nedeljo 2. februarja »Kovačevega študenta«. Gledalci so bili zelo presenečeni nad tako lepim uspehom pevcev in igralcev. Stražišče 2. februarja smo imeli priložnost videti na odru Šmartinskega doma narodno igro »Milklova Zala«. Igra je bila dobro naštudirana in tudi gledalcem prav posrečeno prikazana. Olševek Prosvetno društvo Olševek je ponovilo v nedeljo 9. februarja ob 3 popculdne ljudsko igro v treh dejanjih in 8 slikah »Miklovo Zala«. Hrastje pri Kranju Prosvetno društvo Hrastje pri Kranju je uprizorilo v nedeljo 9. februarja ob 3 popoldne v društvenem domu veseloigro »Trije tički«. Igra je bila polna šaljivih prizorov. Ribnica Dramska družina tukajšnjega Prosvetnega društva je uprizorila v nedeljo 16. februarja t. I. komedijo v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Priznati moramo, da je bila predstava kar se tiče igranja samega, kakor tudi vseh ostalih podrobnosti, na višku. Velike Lašče Na pustno nedeljo 23. februarja je velikolaško Prosvetno društvo uprizorilo burko »Res luištno je bit na deželi...« v režiji juriiisita g. Modica. Čistti dobiček igre je Prosvetno društvo poklonilo za zimsko pomoč. Sv. Trojica Društveno življenje. Katoliško prosvetno društvo je imelo svoj letni občni zbor v mesecu decembru. Izvoljen je bil istairi odbor. — Člani so priredili na svečinico igro »Dva para se ženita«. Igralci in igralke so se zelo potrudili. Uspeh igre tudi in obisk je bil zadovoljiv. Za postni čas pripravljajo bolj resno igro. najbrže katero izmed del pisatelja Fr. S. Finžgarja. Treba pa bo misliti na lastni dom z društveno dvorano, zakaj šolska učilnica pač ni prav primeren kraj za igranje. Včasih so igrali tu kar na prostem oziroma pod Ostanko v i tn kozolcem. Tudi knjižnica je dobila več novih knjig. Nekaj jih je tudii iz zapuščine pokojnega soustanovitelja našega društva g. Kornelija Tgliča, bivšega voditelja šole pri Sv. Trojici (1896—1929). Žail je mnogoletni vzorni vzgojitelj preteklo jesen zapustil soilz-nodolinski svelt in je bil pokopan na nedeljo dne 7. novembra pri Sv. Križu v Ljubljani. Tukajšnje društvo se je v obilnem številu udeležilo njegovega pogreba in mu položilo tudi na grob lep venec. Pokojnik je vodil tudi cerkveno petje in je bil splošno priljubljen pri ljudstvu in bo zato tudi ostal v blagem spominu. Rateče pri Škofji Loka Društveno življenje je letošnjo sezono posebno močno razgibano. Uprizorili srno že več lepih iger, na pustno nedeljo snio igrali burko »Lumpacij Vagabund«. Za postni čais pa pripravljamo veličastno svetopisemsko dramo v petih dejanjih »Judita in 1 lolo-fernes«. Igrali jo bomo na praznile sv. Jožefa. Naklo odličnih predavateljev. Taiko je 19. januarja predaval v stari šolli g. Ludo-vilk Puš o važnosti iti pomenu kmečki" izobrazbe glede na časovne razmere in potrebe; 27. januarja zdravnik g. dr. Joža Heirfort o nalogah modernega zdravilstva: 29. januarja bivši poslanec g. Rudolf Smersiu o pomenu socialnega zavarovanja za delavski .in kmečki stan; 2. februarja gimnazijski profesor g. dr. Pavel Simone ič s skiioptičnimi slikami o vele-v pl i vu tiska: 3. februarja ravnatelj g. dr. Joža Basa j o pomenu zadružništva za posamezne stanove in zadn jo nedeljo 16. februarja baneminski referent g. Kafol 1. o važnosti oskrlbo-vanja sadnega drevja. Škofja Loka Prišli so, videli so, zmagali so! V nedeljo so gostovali na Društvenem odru v Škofji Lofki čl a mi. igralske družine Prosvetnega društva iz Stare Loke. — Odkrito moramo povedati, da smo videli iveč, kakor pa smo pričakovali od teli preprostih kmečkih fantov in deklet. Za nas je to nov dokaz, kako globoko je vsidrana v duše našega preprostega ljudstva ljubezen do prave ljudske igre im kakšne ogromne sposobnosti ima naš slovenski človek za nastopanje na oiclru. S »Plavžem« in mjegovo izvrstno izvedbo so nam Sitaroločamii pokazali, da je med .njimi dosti talentov. Kakor so z isto igro lani fant je in dekleta zmagali na odru Frančiškanske dvorane v Ljubljani, talko so letos navduišili občinstvo v naši dvorani. Bog vas živi! Breznica Prosvetno društvo na Rreznici je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 26. januarja. Udeležba je bila pclnošte vitima, kar priča veliko zanimanje im delavnost ,naših prosvetnih delavcev. Zanimiva so bila poročila odbornikov, posebno pa duhovnega vodje našega župnika g. dr. Arnejca. ki nam je podal duhovna poročila o društvu v pretok I i poslovili dobi in dal smernice za bodoče. Za svoja izvajanja je žel ogrommo odobravanje. Izrečena je bila pohvala dosedanjemu odboru za njegovo požrtvovalno delo. Na 'tem olbfinem zboru sta bila z .veliki tu odobravanjem izvoljena za častni člana našega društva brata Finž-garja: g. pisatelja Franca za svojo 70 letnico in za požrtvovalno prosvetno delo. ki ga je skozi 50 let vršil za slovenski' narod. Bil pa je tudi kot naš roja,k prav posebno naklonjen našemu društvu in vedno pripravljen z raznimi, nasveti. Njegov brat Janez pa je bil izvoljen za častnega člana za svoje velike zasluge kot večletni predsednik društva. Dob I ukajšnje Prosvetno društvo je uprizorilo v nedeljo 16. februarja na splošno zadovoljstvo gledalcev zelo zanimivo komedijo »Pričarani ženin«. Za zaključek sezone je uprizoril tukajšnji. FO v nedel jo 9. marca ob 5 popoldne pretresljivo dramo iz krvavega preganjanja katoličanov v Mehiki. Komenda Prosvetno društvo v Komendi je uprizorilo na pustno nedeljo veselo komedijo »Zanikrna trojica« ali l.uni-pacij vagabund«. Cerklje Prosvetno društvo v Cerkljah na Gorenjskem je uprizorilo v nedeljo 25. februarja ob pol 4 popoldne v Ljudskem domin veseloigro v 3 dejanjih »Matajev Matija . Bele vode Prosvetno društvo v Belili vodah je igralo na pustno nedeljo dve igri: »Jezičnega dohtarja« iin Kisle gobe . Smeha je bilo toliko, da ga ni bilo mogoče spraviti v vse belovodske koše, in da bodo še sosedje lahko tega veselja deležni. Kaka pri Krškem Prosvetno društvo na Ralki pri Krškem je uprizorilo v nedel jo 23. februarja ob 3 popoldne v društveni dvorani tridejanko »Pričarani ženim«. Vodice Sv. Pavel \ Društvenem domu pri Sv. Pavlu so igrali na pustno nedeljo ob 3 popoldne komedijo v 3 dejanjih Pričarani ženin«. Dragatuš Prosvetno društvo v Dragatušu je uprizorilo na pustno nedeljo veseloigro Dve nevesti«. Ilotič pri Litiji Dekliški krožek v Hotiču pri Liti ji je uprizoril v nedeljo 23. februarja cb 3 popoldne v Zg. Hotiču v šoli zanimivo igro Rcksanda . Sv. Jakob ob Savi Prosvetno društvo v Sv. Jakobu ob savi je priredilo v nedeljo 25. februarja komedijo v treh dejanjih: Želi i te v«. Tržič »Cigani«. \ nedeljo 16. februarja srno videli na našem odru M ileins.kega veseloigro Cigani . Žela je najboljši uspeli. S posebnim užitkom smo poslušali igranje gorenjskega tria in petje našega odličnega pevca Iv. Ahačiča. Za prvo predstavo je zmanjkalo v stopnic. Kljub temu je igro vsak lahko videl, ker je bila >v nedeljo 23. februarja ponovljena. Besnica Prosvetno društvo je uprizorilo na pustno nedeljo popoldne v Gasilskem (lomu igro: Burka o jezičnem dohtarj u . Obenem pa ponov ilo še Vodo-pivčevo spevoigro: Kovačev študent«. Naklo Na pustno nedeljo popoldne in na pustni torek zvečer je uprizorilo naše Prosvetno društvo šaloigro Zmešnjava nad zmešnjavo«. Primskovo Pustni večer je bil v nedeljo 25. februarja ob pogrnjenih mizah v Prosvetnem domu. Na sporedu je bilo več prav zabavnih točk. n. pr. burka: »Ne kliči vraga«, »Dva gluha . k lipi e ti itd. Cerklje Prosvetno društvo je uipr.izorilo v nedeljo 23. februarja popoldne v Ljudskem domu Skrbimškovo burko v štirih slikah »Matajev Matija«. Preddvor »Sluga dveh gospodov« je bil naslov komediji,, ki jo je uprizoril dramat-ski odsek Prosvetnega društva na pustno nedeljo v domu. — Na pustni torek pa je dramatični odsek ponovil dobro uspelo burko »Pričarani ženin«. Stara cerkev Izredno smo bili (zadovoljni z igro /Začarani svet«, kar je najbolj pokazala številna udeležba. Igralke so kljub temu, da so bile večinoma prvič na odru, svoje vloge zelo lepo igrale. I udi solospevii so gledalcem zelo ugajali. Igro je prijetno poživilo tudi sodelovanje tamburaškega zlbora liz Kočevja pod vodstvom agilnega g. Kmn-tare. Dvorska vas Naš neutrudljivi šolski upravitelj g. Nanut nam je zopet pripravil lepo zabavo z uprizoritvijo lepe drame »Črnošolec«. Igra je v vsakem pogledu prav elebro uspela. Po zaslugi g. upravitelja Nanuta imamo danes oder in igralsko družino, ki bi bila v ponos marsikateremu večjemu kraju kakor je naša vas. Kočevje Predavanje o naših izseljencih je priredilo naše Prosvetno društvo dne 4. februarja. Predaval je izseljenski duhovnik g. Stanko Grims. Le Škoda, da ni moglo več občinstva prisostvovati temu nadvse zanimivemu predavanju. Takih predavanj si še želimo. — V režiji g. sodnika Lazarja je uprizorilo Prosvetno društvo na pustno nedeljo popoldne Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Ženskim društvom in odsekom \ I j ud no sporočamo, da bo redni, občni zbor Slovenske krščanske ženske zveze iv Ljubljani, v nedeljo 30. marca ob 9.50 v dvorani Akademskega drama na Miklošičevi cesti 5 z nastopnim dnevnim redom: 1. Predavanje. 2. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zlbora. 3. Poročila. 4. Predlogi in sklepi. 5. Volitve. b. Slučajnosti. Predloge za občni zbor pošljite do 20. marca t. I. Zastopnice, ki bodo prišle na občni zbor. naj se poslužijo nedeljskih znižanih voženj. Bog živi! Predavanja v januarju in februarju 1941 (S sikioptičnimi silikatni) 1. 23. I. »E-vbaristični kongres v Ljubljani«, Zavod Rakovnik, predavati g. št ulice. 2. 23. L »Jugoslovanska tiskarna«. Prosvetno društvo, Tržič. 3. 5. 1. »Sedanja vojna v (besedi in sliki«, Prosvetno društvo Jezersko, predaval g. ravnatelj Zor. 4. 4. I. »Čuvajino naše narodno blago«, Prosv. društvo Preddvor, predaval g. ravnatelj Zor. 5. 22. L »Sedanja vojna«, Prosvetno društvo Moste, predaval g. ravnatelj Zor. društvo sv. Jakob, predavatelj g. ravnatelj Zor. 7. 25. I. »Slo,venske narodne noše«, Prosvetno društvo, Kočevje. 8. 24. I. »Rožni venec«, Prosvetno društvo, Žužemberk, predaval g. ravnatelj Košičelk. 9. 24. I. »Mizica pokrij se«, dr. Krekova gospodinjska šola. Ljubljana 7. 10. 24. L »V deželi polnočnega sonca«, Prosvetno društvo, Sositro, predaval g. prof. Mlakar. 11. 25. I. »Od Žimgarice preko Triglava v Bohinj«, Prosvetno društvo. Celi je, predaval g. prof. Mlakar. 12. 24. I. »Soške bitke«, Fantovski odsek, Brdo-Lukovica. 15. 27. I. »Diogen«, »Opica in čevljarček«, »Mesci v letu«, »On in ona«. Predavatelj Voda Ivan, kaplan, Ljutomer. 14. 27. I. »London«, predaval g. kaplan Pečar Franc, Ljutomer. 15. 27. L »Okrog Afrike«. Predavatelj Pečar Franc, kaplan, Ljutomer. 16. 27. I. »Oče naš«, Marijin vrtec, Sp. Šiška, predaval P. M. Valjavec. 17. 27. L »Egiptovski Jožef«, Marijin vrtec, Sp. Šiška, predaval P. Metod Valjavec. 18. 27. I. »Ono vadiš«, Lichtentur-nov zavod, predaval G. Pavlin, ka-tehet. 19. 27. I. »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo, Besnica, predaval g. ravnatelj V. Zor. 20. 27. L »Iz naših gora«, Prosvetno društvo, Vodice, predavali g. profesor Mlakar. 21. 27. 1. »Sv. Elizabeta«, Prosvetno društvo, Tržič, predaval g. kaplan V. Zaletel. 22. 28. I. »Čuvajmo naše narodno blago«, Prosvetno društvo, Trbovelje, predaval g. ravnatelj V. Zor. 25. 28. L »Sv. pismo, Stari zakon, I. del«, Meščanska šola, Novo mesto, predaval g. vikar J. Oblak. 24. 28. 1. »Med izseljenci v Franciji«, Prosvetno društvo. Prcdoslje. Predaval g. župnik Švelc. Isto predavanje je imel g. župnik še pri sledečih društvih: 25. Prosvetno društvo v Trbojah; 26. Prosvetno društvo v Št. Rupertu, 27. Prosvetno društvo v Dražgošah. 28. Prosvetno društvo v Voklem; 29. Prosvetno društvo v Smledniku; 50. Prosvetno društvo na Bledu; 51. Prosvetno društvo v Dev. Mariji v Polju. 52. 29. L »Španija v letu grozote«, Prosvetno društvo, Škofja Loka. 55. 50. I. »Palčki«, FO Trnovo. 54. 50. L »Marijino življenje v slikah«, Sp. Šiška, P. Metod Valjavec. 55. 50. I. »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo, Litija, predaval g. ravnatelj V. Zor. 56. 50. L »Sedanja svetovna vojna«, Prosvetno društvo. Sv. Peter-Ljublja-na, predaval g. ravnatelj \. Zor. 57. 1. 11. »Olimpijske igre v Berlinu«, FO Dravlje. 58. 1. II. »Šport«. FO Dravlje. 59. 1. II. »Slaba knjiga«, zavod Rakovnik, predaval sal. g. Stuhec. 40. 1. 11. »Jugoslovanska tiskarna«, zavod Rakovnik, predaval sal. g. Stuhec. 41.' 1. II. »kongres ikr.istusa kralja«, zavod Rakovnik, predaval sal. g. Stuhec. 42. 1. II. »Sv. Bernarda«, Marijin dom v Kočevju, predaval g. Plantarič. 45. 1. II. »Rim-\atiikan«, Martijin dom v Kočevju, predaval g. Plantarič. 44. 1. 11. »Po Sredozemskem mor j u« Prosvetno društvo, Dolenja vas pri Ribnici, predaval g. župnik škulj. 45. 1. II. »Don kichot«, FO Sv. Peter-L j ubij ana. 46. 1. II. »Kako postaneš kralj«, FO S v. Peter-L j ubl j ana. 47. 1. II. »Sovražna soseda, FO Sv. Peter-L j ubij ana. 48. 1. II.: »Egipt in Aibesinija«, Prosvetno društvo. Tržič, predaval gospod ravnatelj Capuder. 49. 1. II. »Španija«, II. drž. realna gin m.. Poljane, predaval prof. Čadež. 50. 1. II. »Smešni turisti«. FO Dra>v-Ije. 51. 1. II. »Francija«, Prosv. društvo Mengeš. 52. 4. II. »Moderna Grčija«, Prosv. društvo, Celje, predaval g. prof. dr. Savn ik. 55. 4. II. »Sv. pismo — Novi zakon, I. del«, Žužemberk, predaval g. kaplan Jenko. 54. »Sv. pismo — Stari zakon, II. del«, p. Arhangel, V ič. 55. 5. II. »Naviihanci«. p. Arhangel, Vič. 56. 5. II. /Guvernanta«, p. Arhangel, Vič. 5". 5. H. »Moderna Grčija«, Prosv. društvo. Sv. Peter-Ljirbljana. predaval g. prof. dr. Savnilk. 58. 5. II. »Oberamergau«, Prosvetno društvo, Črnomelj. 59. 5. II. »Sedanja vojna v besedi in slikii«. Prosvetno društvo. Trnovo, predaval g. ravnatelj \. Zor. 60. 6. II. »Lurd«, Dijaška kongre-gacija Bežigrad, predaval g. dr. Fajdiga. 61. 8. II. »Slovenci ina jugu države«, SDZ Lichtenthurnov zavod, predaval g. katehet Škrbe. 62. 8. II. »Sv. Eima«, Prosvetno društvo, Planina pri Rakeku, predaval g. ravnatelj V. Zor. 65. 10. II. »Čuvajino naše narodno blago«, Prosvetno društvo, Planina pri Rakeku, prodava I j g. rav. V. Zor. 64. 10. II. »Kalko si opremim doni?«, Prosvetno društvo, Sp. Šiška, predaval g. dr. R. Tomine. 65. 10. II. »Kongres Kristusa Kralja«, zavod Rakovnik, predaval g. Fr. Stuhec. 66. 10. II. »Evharistični kongres v Ljubljani«, zavod Rakovnik, predaval g. Fr. Stuhec. 67. 10. il. »Špiritizem«, Dij. kon-gregacija pri isv. Jožefu, predaval gospod Pleničar. 68. 10. 11. »Lurd«, g. p. Tarzicij Toš, Ljubljana. 69. 11. II. »Cerkev in reveži«, p. Metod \ al javec, Sp. šiišlka. 70. 11. II. »Sv. Ema«, Šolske sestre, Ljubljana, predavalj g. ravrn. V. Zor. 71. II. II. »Zvezde žarijo«, Prosvetno društvo, sv. Jakob, pred. g. prof. šušteršič. 72. 11. II. »Od Žingarice preko Triglava v Bohinj«, Prosvetno društvo, Bežigrad, predaval g. prof. Mlakar. 75. Isto predavanje. Prosvetno društvo, Dev. Marija v Polju. 74. lsito predavanje. Prosvetno društvo, Maribor. 75. 15. II. »Francoska revolucija«, Prosvetno društvo, Moravče. 76. 15. II. »Smešni turist«, Loke pri Zagorju. 77. 15. II. »Sovražna soseda«, Loke pri Zagorju. 78. 15. II. »Kako postaneš kralj«, Lolke pri Zagorju. Vsa tri predavanja imel g. kaplan Bendik Valentin. 79. 15. 11. »Svetovna vojna«, Prosv. društvo, Smlednik, predaval g. ravn. V. Zor. 80. 15. II. »Portugalska«, Prosvetno društvo, Št. Vid nad Ljubljano, predaval g. ravnatelj Galbrovšek. 81. lsito predavanje, Prosvetno društvo, Ribnica. 82. 15. LE »Lurd«, Stolni Marijin vrtec, Ljubljana, predaval g. katehet L Piintar. 85. 15. 11. »Goriška«, Zavod sv. Stanislava, št. Vid nad Ljubljano. 84. 15. II. »Primorska«, Zavod sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano. 85. 15. 11. »Moderna Grčija«, Prosvetno društvo, Litija, predaval prof dr. Savniik. 86. 15. II. »Dr. A. Bon. Jeglič«, Ma-renbcrg. 87. 15. 11. »A. M. Slomšek«, Maren-berg. 88. 15. 11. »Pa vili ha«, Marenlberg. Vsa tri predavanja imel g. kaplan Dogša Dušan. 89. 14. II. »Glavna mesta Evrope«, Prosvetno društvo, Podlbrezje, predaval g. dr. Tomine Roman. 90. 14. 11. »Štajerska«, Prosvetno društvo, Kostanjevica ob Kriki. 91. 14. 11. »Rusija««, II. drž. realna gimnazija Poljane, predaval g. prof. Čadež Stanislav'. 92. 15. 11. »Sv. Bernardka«, Prosv. d r uštvo, Raiteče-Planica. 95. 15. II. »Lurd«, Prosvetno društvo, Rateoe-Pllanica. 94. 16. II. »Sv. pismo — stari zakoin, II. del«, p. Metod Valljavec, Spodnja šiišlka. 95. 16. 11. »Sedanja vojna v besedi in islikii«, Prosvetno društvo, Gorje pri Bledu, predaval g. ravnatelj Zor. 96. 17. II. »Od Žingarice preko Triglava v Bohinj«, Prosvetno društvo, Trbovlje, predaval g. prof. Mlakar. 97. 17. II. »Finžgar«, Prosvetno društvo, Slovenjgradec, predaval g. dr. Tine Debel j ak. 98. 17. II. »Hrabri krojaček«, Marijin vrtec, Sv>. Jakob-L jubljana. 99. 17. II. »Mizica polkrij se«, Marijin vrtec, Sv. Jakob-L jubljana. 100. 18. 11. »Vatikan«, Dij. kongre-gaciija, Bežigrad, g. dr. Fajdiga. 101. 18. II. »Pij XI.«. Dij. kongre-gacija, Bežigrad, g. dr. Fajdiga. 102. 18. II. »Od Žingarice preko Triglava v Bohinj«, Prosvetno društvo, Brežice, predaval g. prof. J. Mlakar. 105. 18. II. »Sv. E vharisti ja«. 104. »Sv. maša«. 105. »Sv. Tarcizij«. 106. »Sedem s v. zakramentov«. Vsa štiri predavanja so bila v Vaviti -s asi. predaval g', župnik J. Kres. 107. 18. II. »Gorske železnice . Be-nedilk V alentin, kaplan. Loke pni Zagorju. 108. 18. II. »Martin Krpan«, Bene-dik Valentin, kaplan, Loke pri Zagorju. 109. 19. II. »Sedanja vojna v besedi in sliki«, Prosvetno društvo, Lašiko. predaval g. ravnatelj V. Zor. 110. 20. II. Smešni turist«, kongre-gaeija Zg. Danica«, predaval profesor Matkovič. 111. 20. II. »Oče naš«, Kongregacii j a Zg. Danica, predaval prof. Matkovič. 112. 20. II. »Romanje v Lurd«, Jenko Janez, kaplan, Žužemberk. 113. 20. II. »Julijiske Alpe«. 114. 20. II. »Zimske krasote«. 115. 20. II. »Gorenjska«. 116. 20. II. »Karavanke«. V sa štiri predavanja so bila v Dijaški ikongre-gaciji lil. reda. Bežigrad, predaval je g. prof. Košir. 11". 21. II. »Zrakoplovstvo«. 118. 21. II. »iPepelka«. 119. 21. II. »Marijin otrok«. 120. 21. II. »Ailiice v čudežni deželi«. 121. 21. II. »Svadba v gozdu«. Vsa predavanja so bila v I op lica h pri Novem mestu, predaval jo g. kaplan Jakob Mavec. 122. 21. II. »Andrejeva ckspcdicija 125. 21. II. »Abesiniija«. Obe predavanji sta bili v Ribnici, predaval je g. učitelj Andrej Petek. 124. 22. II. »Mohorjeva družba«. Marij anišče, predavali g. ravn. Pogačnik. 125. 22. II. »Čuvajino naše narodno blago«. Šolske sestre v Ljubl jani, predaval g. ravnatelj \ . Zor. 126. 22. II. Moderna Grčija«, Prosvetno društvo, Moste-Ljubljana, predaval g. prof. dr. Savniik. 127. 22. II. Slovenska šegavost«, Krščansko žensko društvo Sv. Peter-Ljubljana, predavali g. msgr. Steska. 128.22.11. Pariz«, 129. 22. II. 'Francija . Obe predavanji pri Prosvetnem društvu Bežigrad. predaval g. prof. Anžič. 150. 24. II. A. M. Slomšek«. Prosvetna zveza Maribor. 151. 24. II. Slovenci na jugu naše države«. Prosvetno društvo. Sv. Jakob. predaval g. katehet Skrbe. 132. 24. II. Sneguilčica , Uršulinska gimnazi ja. L j ubljana. 135. 26. II. Rim«. Deško vzgoje-vališče, Selo. 154. 26. II. »Slovenska šegavost«, Slov. dij. kr., gimnazija Kranj. 155. 27. II. Don Kiehot . 156. 27. II. »Mizica pokrij se«. Obe predavanji v Marijinem vrtcu v Podzemlju. 157. 2". II. Jugoslovanska tiskarna«, predaval ing. Sodja. 158. 2~. II. Slaba knjiga«. Predaval ing. Sod jat 139. 2". II. Turčija in njene sosede«, Prosvetno društvo škof j a Loka, predaval ravnatelj Košičelk. 140. 27. II. »Egipt . Prosvetno društvo. Litija, predaval g. prof. dr. Val-ter Bohinc. 141. 28. II. »Bosna in Hercegovina«, 142. 28. II. K rižev pot . Obe predavanji v Marijinec vrtcu pri sv. Pe-tru-L jirbl jana. predavali g. Škrbe. 145. 28. II. >Ea haristrčni kongres v L j ubljani«, 144. 28. II. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani . Obe predavanji sta bili na Rakov niku, predaval g. Stuhec. Vsebina: Krista Hafner: Državljanska in narodna zavest žene. — Skupno prosvetno delo. — Slovenska straža. — Ljudska prosveta. — Knjižnica. — Društveni obzornik. — Ženskim društvom in odsekom. — Predavanja v januarju in februarju 1941. — Priloga: Prosvetni oder. MAREC 1941 Slovenski pasijoni Janko Moder (Nadaljevanje in konec.) V drugo, bolj realistično, mainj simbolno in stilno smer pa vodijo druga slovenska in v slovenščino prevedena besedila o Gospodovem trpljenju. Pri teh so imeli pisatelji pred očmi bolj igro v navadnem pomenu besede in šele potem versko poli«/nost. dasi so se vsi zavedali, da je precej tvegano postaviti Kristusovo trpljenje na realistični oder. Med realističnimi pasi jonskimi igrami i moramo najprej omeniti Finžgarjev prevod ali priredbo paisijona L. Dcutscha pod naslovom Trpljenje in smrt Jezusa Kri-stusa. Priredba ne zahteva prevelikega števila oseb in je zamišljena na odru z realističnim ozadjem, zato ni čudno, če je nekaj časa doživljala vsako leto veliko uprizoritev, seveda zlasti taim, kjer niso zmogli farne prireditve v smislu škofjeloške pasi jonske procesije ali kostanjske paisijonske igre, in pa tam, kjer za take verske pobožnosti niso več imeli smisla. Finžgarju moramo biti hvaležni, da nam je nemško besedilo prelil vsaj v lep jezik. dasi smo nekako čutili, da mora biti pravi pasijon manj realističen, kot je Deuitschev, kjer je prevelik poudarek na trpljenju Gospodovem, ki s svojim naturalizmom izziva gledalčeve solze, ne da pa tiste duševne ubranosti, ki je laistina pravi pobožnosti. Tej bistveni pomanjkljivosti Finžgar-jeve priredbe sta se hotela izogniti v svojem pasijonu z naslovom INRI Edvard Gregorin in p. Tomiinec. Spominjam se. da je ta pasijon res služil gledalcem v nekakšno versko obnovo, čeprav je bil zamišljen izrazito kot igra in ni računal s sodelovanjem gledalstva. Ker nisem mogel dobiti rokopisa, drugih podatkov o tej pasi jonski igri ne vem. V nakazani smeri se je še .naprej trudil in delal Edvard Gregorin, dokler ni dozorel v njem novi pasijon z naslovom V času obiskanja. To ni več realistični Deutschev ipasijom z izrazitim poudarikoiin na Kristusovem trpljenju, to je več. Kljub popolnoma realistični igri in prizorišču je v Gregorinovem pasijonu nekaj, kar nas dvigne iz vsakdanjosti in vsakdanjega pojmovanja Gospodovega trpljenja v tisto pravilno miselnost, ki mora biti nasledek vsakega pasijona, kakor pravi ka- plan 21 i čar: »Ni nas. mat i! a igra — igra in resnica sta se v čudoviti harmoniji prelivali skozi perspektivo src v dušo župnije... Duše so planile v novo življenje, v božje, ne več človeško. Odšli smo drugačni. Igra je dosegla naimen. Župnija je doživela misijon. Igra je sejala seme večne resnice v farno dušo.« Res je Gregorinova p aisii jonska igra žela že vsepovsod lepe uspehe: ma odru in na prostem, na vasi, v trgu in v mestu, žela zlaisti tisto notranje poboljšanje človeka, kar mora biti poleg vsega poglavitni namen pasiijona. Obenem pa je Gregorinova igra nedvomno naše najboljše iin umetniško najbolj dozorelo odrsko besedilo o Gospodovem trpljenju. Za Gregorinovim pasijonom smo dobili še Meškov Pasijon. velikonočni misterij v sedmih skrivnostih s tremi predpodo-bami. V teli pred podobah najdemo razširjeno v glavnem vse tisto, kar je bilo v starih pasijoinskih besedilih v uvodu, tako v škofjeloški pasijomSki procesiji in v Drabosnjakovem paisijonu, ali pa v sklepni igri. tako v paisijonski igri iz Železne Kaiple. Meško nam je torej hotel dati v umetniško sprejemljivejši in oblikovno zrelejši podobi naš stari ljudski pasijon. Vendar je njegov misterij malo igran. Vzrok za to je zjlasti v režijskih zahtevah, ki so v nekaterih prizorih ipre-vebke in jih zmorejo samo največji odri. Meškov pasijon je —- kot večidel vse n;e-gove dramske stvari — premalo odrski, preveč navezan na krnico vendar bi zaradi svoje umetniške dognairosti zasluži,] več pozornosti. Za izrazito realističnim Deutschevim pasijonom smo videli prizadevanje po vrnitvi v preprosto pojmovanje pasijoma iz srednjeveških misterijev. To črto je poskušal dati svojemu pasijonu že Gregorin, še bolj pa brez dvoma Meško. Popolnoma v drugo smer pa je posegla Hervvigova Velikonočna igra, ki jo je v prevodu Jožeta Vov>ka izdala Založba ljudskih iger. To ni več pasijon v navadnem dosedanjem pomenu besede. To je iKij dveh svetov za Kristusa in proti njemu; to ni več »podoba Jeruzalema in tistega časa«, saj Kristus na odra sploh ne nastopi, ampak izrazito nad časovna in naidikraje.vina idejna igrai, ki skuša v glavnem s siimlbolliko in alegorijo nalkazati večni boj med dobrim in zlim. Igra je ]>raiv zaradi svoje odmaknjenosti in mogoče precej trdega prevoda doživela malo pozornosti. Namenjena pa je zlasiti sodobnemu razumništvu, preprosti ljudje bi jo težko razumeli. To so, mislim, vsa slovenska in poslovenjena besedila o Gospodovem trpljenju, ki so doživela knjižno izdajo alii pa le kot rokopis našla [pot na naše odre in med naše ljudi. Sledi še ndkaij krajših pasi jonskih besedil, ki so bila objavljena v Ljudskem odru. Talko je v četrtem letniku prevedel Franc Šmon Križev pot Marije Salamo«, ki pa je zamišljen isaimo kot preprosta ilustracija verske pabožinosti in namenjen za prireditve v cerkvi. To je poslkus križevega pota. ki ga je v Nemcih trvedlla klosterneu.burška liturgična občina. Je nekakšna verska igra in obenem poibož-nosit, ki naj poživi cerkveno lituirgijo. Ne vem pa, kakšen uspeh je dosegla imed Slovenci. V šestem letniku Ljudskega odra je izšel Križev pot, ki ga je napisal Davorin Petančič. To naj bi bil nekak liturgičen pasijon [K> svetom pismu in liturgičnih besedilih. V okviru navadnega križevega pota se vršite realistične podobe štirinajstih postaj. Bojim se, da je preveč teže na Kristusu, ki mora na svojean križevem potu zirecitirati sikoraj vse svetopisemislko besedilo, ikar se ga nanaša na njegovo trpljenje in vstajenje. Prav talko je problematična množica. Sicer pa. se križev pot v neki monotonosti prepočasi razvija, nekako umetno zadržuje in ne pride nikamor naprej. Piscu je šlo očividno zlasti za celoten izbor svetopisemskega in litur-gičnega besedila o Kristusovem trpljenju. Omenim inaj še dve velikonočni igri. ki prav za prav ne spadata več pod ta naslov, a bi mogli mogoče kdaj koga zavesti, da bi že iz samega naslova sklepali na vsebino. Tako je v sedmem letniku Ljudskega odra prispevala Marija Gašperšičeva igro v šestih slikah za velilko noč in za materinski dain pod naslovom Za križem. Igra je čudna kombinacija realizma, sodobnih socialnih in idejnih vprašanj, simbolike — oslon na Kristusovo trpljenje — in sanjskih prividov, da je ne moremo šteti med paisijone, kar verjetno tudi noče biti. dasi je neka zveza s Hervviigovo Velikonočno igro. Sicer ipa bo ta prigodmišlka igra težko kdaj doživela uspelo predstavo. Druga pa je Avgusta Strindiberga »pa-isijonisika igra v treh dejanjih z naslovom Velika noč. Prevedel jo je Ciril Debevec. Naj nikogar ne zavede podnaslov, kajti Strindbergova igra nima nobene zveze s pasi jonskimi igrami, ki smo jih doslej obravnavali. Strindlbergu pomeni velika noč le simboli rešitve, ne pai Gospodovega trpljenja in vstajenja v krščanskim duhu. Poslkusil sem našteti vse slovenske in v slovenščino prevedene pasijone. V koliko se mi je posrečilo izčrpati vso tovrstno literaturo, ne vem. Gotovo je še marsikje kaik pasijonski rokopis. Ce ima kako vrednost, ga bo čas priklical na dam. če pa je nima. bo še naprej ostal pozabljen. Obenem z naštevanjem pa sem poskusil nalkazati tudi tisto pravilno smer slovenskih pasi jonskih iger, ki nočejo biti ni-kakšna umetniška tvorba, ampak odsev preprostega pojmovanja o Gospodovem trpljenju, ki naj igralcem iin gledalcem nadomesti farni mieijon. Naš igrski spored Zdi ise nam potrebno, da natančneje razložimo nekaj načelnih misli glede sestave lignslkega sporeda. Marsikdo se je pri našem izboru iger. ki jih svetujemo za uprizoritev, gotovo že viprašal, zalkaj neki to in ono igro priporočamo, drugo pa odklanjamo in odsvetujemo. Prvo, kar moramo še posebej podčrtati in poudariti je to, da so maši odri členi Prosvetnih društev, ki imajo svoj natančno določeni program in načela, ki so jim sveta. Kakor si težko zamišljamo, da bi kaiko prosvetno društvo kar na lepem začelo delovati čisto po svoji glavi in čisto po svoji volji izbirati med svetovnimi nazori in kulturnimi pridobitvami to, ikar je njegovim odbornikom všeč in prav, talko bi morali soditi tudi o naših prosvetnih odrih. Toda priznajmo si odkrito, da ni res tako. Naše igralske družine — ne vse sicer, gotovo pa precejšna večina — so neusmiljeni diktatorji svo- jim prosvetnim društvom. Režiser nelkje — kje, lo zainj ni važno — iztakne kako igro, ki mu ugaja. Brž presodi, da bi prav to igro v njegovem kraju morali videti in v oporo svojega sklepa si v mislili že razde'i vloge. Jasno, saj ta in ta je kot nalašč za igrainje tega in .tega in tako dalje! Zdaj stopi pred društvenega predsednika — če je to sploih še potrebno — in ga postavi pred dejstvo: To in to bomo igrali in pika! Nič drugega. Zdaj naj pa tubogi predsednik počne, kar hoče. Če imu je še tako jasno, da predlagana igra ni čisto v redu in da je kar najmanj v skladu z načeli, ki so njegovemu društvu sveta, kaj mu vse to pomaga! Režiser trdi svojo in kdo se mora končno v dati, ka j mislite? Društveni predsednik. ker ga podipro tehtni razlogi, ki so večidel tele vrednosti: vloge so kot nalašč, za naše igralce, igra bo vlekla in polnila blagajno in talko dalje. Kje je kot predsednik še močni mož, ki hi se vsem tem zapeljivim vabam mogel in znal ustavljati? V večini primerov podleže iin n jegovo prosvetno društvo s čisto jasnimi in določenimi načeli, s čiisto lepo izdelanim idejnim programom čez ka'k teden uprizori igro.