Zgodovinski zapisi - 79 - Rajko Topolovec* DRUŠTVA KMETSKIH FANTOV IN DEKLET IN TOVARIŠ JOŽKO TOMAŽIČ ZA AFIRMACIJO IN NAPREDEK NAŠIH VASI V prispevku je prikazan razvoj in so nanizani uspehi Društev kmetskih fantov in deklet (DKFD) v tedanjem ormoško–ptujskem okolišu. Rdeča nit sta prizadevnost in množičnost društev s poudarkom na Sv. Bofenku pri Središču, kot se je v času Banovine kraj imenoval. Ob tem pa seveda nisem mogel zaobiti najzaslužnejšega Jožka Tomažiča. Opišem ga kot gonilno silo lastnega društva in tvorca Pododbora Zveze Ptuj in še kot podpredsednika Glavnega odbora zveze (GOZ) v Ljubljani. Mislim, da smo pri zaslužnih za samostojno Slovenijo »malce pozabili« nanj! Uvod »Preporod duha« podeželja preko Društev kmetskih fantov in deklet (DKFD) je v Dravski banovini oziroma tedanji Sloveniji trajal ves čas prve Jugoslavije. To je bilo kratko obdobje relativnega miru, ki se sicer ne more pohvaliti z gospodarskim napredkom podeželja, pohvali pa se lahko z vsestransko prizadevnostjo kmetske mladine, ki je vplivala na samozavest vseh Slovencev. Slika 1: Jožko Tomažič (1910–1990). * Rajko Topolovec, Abramičeva 14, 2251 Ptuj. Predvsem množičnost v številnih akcijah te organizacije je marsikateremu kraju na Slovenskem pomagala, da se je izvil iz dotedanje anonimnosti. In prav s tem se lahko pohvali tudi Sv. Bolfenk pri Središču, kot se je tedaj kraj imenoval. Ob tem laskavem komplimentu za naš kraj ne morem mimo tega, da se ne bi zaustavil pri za to najzaslužnejšem tovarišu, kot so se v organizaciji naslavljali – Jožku Tomažiču z Vitana. Bil je gonilna sila te organizacije in sploh človek akcije, ki ga povezujem z afirmacijo in vsesplošnim napredkom rojstnega kraja in tudi sicer. Energijo je namreč sproščal preko okvirjev rojstnega kraja in bil tako rekoč inkubator novih društev KFD, ki jih je nato še združil v Pododbor KFD Ptujskega sreza. Bil pa je tudi večletni podpredsednik Zveze KFD s sedežem v Ljubljani. Znašel se je tudi v času Nemčije, kakor tudi v socialistični Jugoslaviji, čeravno je sprva kazalo, da bo za vedno izginil s prizorišča. Pri Sv. Bolfenku pri Središču (danes na Kogu) je v tistih časih dozoreval mladenič, ki mu gre zahvala za afirmacijo in znaten delež pri napredku kraja. V mislih imam njegovo organizacijsko in povezovalno sposobnost tedanje kmečke mladine, ki je po osnovni šoli večinoma ostajala doma. Njegova aktivnost pa je zajemala še širše področje v Slovenskih goricah, na Dravskem polju in v Halozah. Poznali pa so ga tudi na sedežu v Ljubljani. Že utečeno dejavnost društev kmetskih fantov in deklet pa je prekinila nemška okupacija. V opevanem socializmu pa je bilo na podeželju ravno nasprotno in se je na preteklo razgibanost kmečke mladine »moralo pozabiti«. Da pa bi to »pozabo« vendar prekinili, sem pregledal še ohranjeno pisno gradivo, kot je bilo društveno glasilo Gruda (1924 do1941), in arhivirano korospodenco – pisma Jožka Tomažiča svojemu predsedniku Zveze Ivanu Kronovšku, kakor tudi publikacije, ki so v drugi polovici osemdesetih let že, a še vedno enostransko, objavile dejavnosti in težave te predvojne podeželske organizacije. Pobrskal pa sem tudi po lastnem spominu in spominu nekaterih starejših rojakov in še celo redko živečih članov te organizacije pri Sv. Bolfenku na Kogu, med katerimi so najdragocenejši spomini nekdanje predsednice Aktiva žena v Ptujskem pododboru – gospe Mimike Novak (Sever). UDK 061.22(497.4Kog)"1918/1941" 929Tomažič J. Zgodovinski zapisi - 80 - Iz polpretekle zgodovine Sv. Bolfenka torej na ta način spoznavamo poleg že dokaj poznanega Jožeta Kerenčiča še Jožka Tomažiča. Oba sta dozorevala v času socialne, politične in siceršnje preobrazbe, ki se je dotikala tudi naših vasi, ter si pri skupnem delu pomagala in se dopolnjevala. Priča temu je tudi nesrečni rojak Alojz Mavrič z Vitana, ki ga je 1. septembra 1935 na manifestacijskem shodu proti velikosrbski buržoaziji (vladajočim mestnim veljakom) v Ljutomeru zadela žandarmerijska krogla, ko je sokrajanu oziroma govorniku iz »NJIVE« Kerenčiču1 pridržal kolo kot improviziran govorniški oder.2 Medvojno obdobje relativnega miru, ki ga povezujem z obravnavano temo, je bilo tako rekoč tudi pripravljalno obdobje nove svetovne vojne in tako tudi obdobje številnih odkritij, ki so prav tako zajemala agrarno vejo gospodarstva (umetna gnojila, kemijska zaščita rastlin ter nagel razvoj poljedelske mehanizacije). Agrarni skok so še zlasti doživljali v Ameriki in na zahodu Evrope, pri nas pa je že veliko pomenilo to, če so mladi na vasi kaj o tem slišali ali lahko kje prebrali. Vedeti namreč moramo, da so še radioaparati bili redkost v mestih, kaj šele na podeželju, kjer ni bilo elektrike, gledanje filmov pa pravo čudo za kmečkega človeka. Štiriletna nemška okupacija, ki nam je z aprilom leta 1941 sledila, pa je kar nekaj od naštetih odkritij že zaradi lastne propagande vpeljala tudi pri nas in s tem znatno pospešila agrarni razvoj. Trdi komunizem, ki je sledil po letu 1945, pa je ta nemški agrarni zagon izničil, saj smo nato v realsocializmu imeli celo nižji hektarski donos kot prej v kraljevini. K padcu proizvodnje hrane sta največ pripomogli obe agrarni reformi, zlasti pa nasilno uvajanje kolektivizacije, ki nas je spravilo na rob lakote. Iz prehrambene zagate so nas nato reševali UNRA paketi. Iz dijaškega doma v Ormožu se jih še živo spominjam. Obdobje največjega razcveta Društev kmetskih fantov in deklet Slovenski kmečki človek se je v okoliščinah tvorbe nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, po vidovdanski ustavi leta 1921, znašel v položaju gospodarske, socialne in politične brezpravnosti. Številne politične stranke, skupaj s Slovensko kmetsko stranko, niso bile v službi kmeta in njegove zaščite. Delovale so bodisi v lastno korist ali pa v 1 Košmrlj, Krajger, Hiša za gradom št. 1, str. 38. 2 Ob tem je treba povedati, da sta tako Njiva kot Društva kmetskih fantov in deklet po Obznani in še zlasti po uvedbi diktature leta 1929 smeli delovati pod pogojem, da ne nudita »strehe« prepovedani KP. (Op. av.) korist velikosrbske buržoazije. Kulturno, prosvetno in vse drugo delovanje pa je bilo podrejeno politični razdeljenosti vaškega prebivalstva na dve globalni trdnjavi – na klerikalce in liberalce. Take so torej bile poglavitne značilnosti na Slovenskem, v času, ko se je pojavilo mladinsko kmečko gibanje z novim imenom – Društva kmetskih fantov in deklet (DKFD)3. V osnovi so novo organizacijo, ki je tako združevala klerikalno in tudi liberalno mladino na podeželju, tvorila krajevna društva, ki so se povezovala v regijske Pododbore, ti pa v Zvezo kmetskih fantov in deklet, s sedežem v Ljubljani. Začela je delovati 14. decembra 1924. V istem času je tudi začelo izhajati društveno glasilo – mesečnik Gruda. »Mladi rod si je želel izoblikovati samoniklo društveno življenje, si omogočiti svojim težnjam ustrezno izobrazbo in tudi zabavo. Več napredka hoče v kmetovanju, več samozavesti, manj zaprtosti sam vase v času, ko posameznik le malo pomeni, ko se vse združuje... .«, je bilo med drugim zapisano v uvodniku ene izmed prvih številk Grude. Na podeželju so se kmalu rodili rezultati, ki so se predvsem kazali v družabnem in izobraževalnem življenju preko čitalnic, knjižnic, v dramskih upodobitvah, v športnih sekcijah ter še zlasti s prireditvami preko kmetskih opravil, kot so bile tekme žanjic in koscev, popestrenih s kolesarskimi in konjskimi tekmovanji. V društvene vrste kmetskih fantov in deklet pa so se kaj kmalu začeli »vrinjati« brezpravni komunisti, ki so zaradi oblastne prepovedi imeli težave že od leta 1920 in še večje težave po šestojanuarski diktaturi leta 1929. Prav zaradi te infiltracije KPS se je moralo vodstvo Zveze kmetskih fantov in deklet vedno bolj ograjevati, saj je namreč tudi tej, čeravno nestrankarski organizaciji, pretila nevarnost, da jo oblast prepove, kot se je iz istega razloga čez nekaj let zgodilo s sestrsko organizacijo NJIVO4. Strankarske zdrahe niso vplivale na društveno razgibanost kmetske mladine Če naredimo prerez stanja političnih strank, ki so v Sodnem okraju Ormož sodelovale na volitvah za konstituanto (ustavodajno skupščino SHS), 28. novembra 1920, je slika naslednja: Slovenska ljudska stranka – SLS (51,1%), Slovenska kmečka stranka – SKS (18,7%), Jugoslovanska socialdemokratska stranka – JSDS (15,1%), Jugoslovanska demokratska stranka – JDS (10,8 %), Komunistična stranka Jugoslavije – KSJ (2%), Narodna socialistična stranka – NSS (1,7 %) in VSP (0,6 %). Večjih odstopanj vsaj pri najbolj zanimivih strankah tudi ni bilo ob 3 Košmrlj, Liška, Pot kmečkega ljudstva v OF, str. 59. 4 Prav tam, str, 19 in 20. Zgodovinski zapisi - 81 - naslednjih volitvah, ki jih je bilo v kraljevini kar nekaj. KSJ iz že povedanih vzrokov pozneje ni več nastopala kot samostojna stranka. Tudi ob zadnjih volitvah leta 1938 je v tem volilnem območju (Sv Bolfenk, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Velika Nedelja, ...) spet premočno zmagovala SLS, razen v Središču, ker je dosegla zmago opozicijska lista.5 Po že omenjeni »državni diktaturi« – strelih srbskih radikalcev na poslance Hrvaške kmečke stranke v skupščini Jugoslavije, kar se je zgodilo konec dvajsetih let, se je Zveza kmetskih fantov in deklet s simpatijami pridružila ubitim predstavnikom HSS (Hrvaške seljačke atranke)6. Vse bolj pa je tudi na vrata države in s tem tudi na ognjišča naših kmetij trkala gospodarska kriza, ki se je zlasti odražala v velikih dolgovih države in tudi prebivalstva. Za koliko pa so nas že leta 1937 pokupili tujci, vidimo v naslednjem prikazu: Francija za 1,032, 500 Din, Anglija za 879.300, Čehoslovaška za 774.600, Amerika za 538.500, Italija za 490.100, Avstrija za 359.400, Belgija za 229.700, Madžarska 133.900 ter Belgija za 21.900 din.7 Vse večji prepiri med številnimi političnimi strankami, ki so po večini izhajali iz omenjenih gospodarskih težav, so leta 1930 novoizvoljenemu predsedniku Zveze kmetskih fantov in deklet – nadebudnemu kmetu iz Orle Vasi pri Braslovčah v Savinjski dolini tovarišu Ivanu Kronovšku, zadali veliko dela in skrbi. Še največ težav pa mu je skozi njegove mandate oziroma do samega konca te organizacije povzročala prepovedana KP. Več komunistov se je namreč sčasoma uspelo vriniti v posamezna društva, ponekod pa so celo začeli prevzemati pobude. Tako je Zvezi že pretila nevarnost, da jo oblast ukine. Prav zaradi te nevarnosti so Kronovšek in njegovi ožji sodelavci, med katere je sodil tudi Jožko Tomažič8, delali vse, da se to ni zgodilo. O tej borbi za obstanek organizacije je možno med vrsticami najti podatke tudi v njuni korospodenci, pozneje pa že tudi v Grudi in, seveda iz drugega zornega kota, v povojnih publikacijah in časopisih. Prav zato v Tomažičevih pismih (77 arhiviranih primerkov v letih 1933 do 1936) in v Grudi (od leta 1923 do marca 1941) ni moč najti ničesar o sodelovanju DKFD s katero od številnih strank. Prav zato (cenzura) so v pismih pripisi, kot »...o drugem osebno..., kaj več mi pošlji po tečajniku... itd.« Nekaj več resnice o delovanju te organizacije (ne 5 Šuligoj, Ptujski okraj med svetovnima vojnama, str. 49. 6 Košmrlj, Liška, Pot kmečkega ljudstva v OF, str. 113. 7 Gruda, leto 1938/XV. 8 Košmrlj, Pot kmečkega ljudstva v OF. Šuligoj, Ptujski okraj med svetovnima vojnama, str. 323. pa še vse), pa že lahko najdemo v knjigah, ki so bile izdane v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, kot je že omenjena knjiga Pot kmečkega ljudstva v OF in tudi Hiša za gradom štev. 1. O že omenjenem tragičnem dogodku, »da je slučajno šlo za nekega Mavriča z Vitana«, pa je tudi v knjigi Pot kmečkega ljudstva v OF, ki je izšla leta 19869, povzeta spretno formulirana izjava, ki jo je v pismu Tomažič še isti večer, 1. 9. 1935, napisal svojemu predsedniku in ki je nato postala tudi oblastna izjava. Da vse ni bilo le naključje, dokazuje v istem viru tudi informacija, da sta se oba znana Bolfenčana znala videvati, ko se je Tomažič mudil na kakšnem sestanku GOZ KFD v Ljubljani.10 V obsežnem zgodovinskem delu Ivana Krefta (3 knjige očeta v osemdesetih letih in še 3 knjige sinovih »dopolnil« v že samostojni Slovenji) – Spori in spopadi v KPJ pa piše o največjem grehu predsednika Zveze KFD Ivana Kronovška, in sicer, da se je pred vojno odzval vabilu Hitlerjevega ministra za kmetijstvo, za kar ga je KP morala »proučiti«. V tej obtožbi je tudi govora o »obračunu«, češ da je predsednik Zveze KFD tudi članstvo potegnil za seboj in da je bila s tem Slovenska ljudska fronta močno oslabljena.11 Kronološki pregled aktivnosti društev ormoškega in ptujskega območja Navedeni so predvsem povzetki in citati dogodkov iz rubrike Iz naših organizacij, ki jih je po navadi društveno glasilo objavljalo z enomesečnim zamikom. Leto 1924: 1. leto Grude in 6. leto delovanja organizacije  Ljubljana–Bled: Iz prve številke Grude povzemam le to, da je ustanovni – 1. kongres Zveze Slovenske agrarne mladine, pod imenom – Društva kmetskih fantov in deklet, bil v Ljubljani in na Bledu v dnevih od 5. do 8. septembra 1924, čeravno so se neorganizirano društva pojavljala že v letu 1920. Sprva so se društva prebujala na 9 Prav tam, str. 311, ... v pismu Kronošvku (brez navedbe datuma) je Tomažič zapisal: »...eden orožnik je pognal kroglo med množico, ki da je smrtno zadela nekega Mavriča iz Vitana, ki da ga je sosed nagovoril, da gresta na shod.« 10 Prav tam, str. 323. 11 Kreft, 1981, str. 313. Iz greha, ki so mu ga oćitali, je razvidno, kakšen je dejansko bil komunizem že tedaj, ko še ni imel legitimnosti. Menda se danes strinjamo, da je bila takratna komunistična namera »obračunati« z demokratično izvoljenim predsednikom Zveze Kronovškom, teroristična praksa. Sicer pa še takrat, 1938., Nemčija ni bila naš sovražnik! (Op. av.) Zgodovinski zapisi - 82 - Gorenjskem in v Savinjski dolini, saj se je iz teh krajev največ kmetskih otrok agrarno izobraževalo na Dunaju in predvsem v Pragi. Duh slovanskega agrarizma so prenesli tudi v Slovenijo. Društva so pomenila povsem nov pojav v naših vaseh, saj se niso izpolnjevala velika pričakovanja od nove države. Svoj vrh pa je Zveza dosegla tik pred drugo vojno, ko je v slovenskem merilu štela zavidljivih 250 društev, s povprečjem po 18 članov. Leto 1928: 5. leto Grude in 8. leto delovanja organizacije  Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah: V Grudi zasledimo da, je na ormoško–ptujskem področju takratne Dravske banovine kot prvo organizirano Društvo kmetskih fantov in deklet zaživelo 22. julija 1928 v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah – danes Juršinci, tvorilo ga je 25 fantov in nekaj deklet. Leto 1929: 6. leto Grude in 9. leto delovanja organizacije  Sv. Jurij ob Ščavnici: Že naslednje leto, 1929., je v julijski Grudi fotografija društva iz sosednjega kraja – Sv. Jurij ob Ščavnici.12  Središče ob Dravi: Je prvo društvo v našem ožjem območju, ki je imelo ustanovni občni zbor 8. decembra 1929. Pristopne izjave je tedaj podpisalo kar 53 članov. »V to našo družino smo pritegnili tudi sosednje vasi Grabe, Obrež in Sv. Bofenk«, so se v januarski Grudi pohvalili Središčani. Leto 1930: 7. leto Grude in 10. leto delovanja organizacije  Središče ob Dravi: Novopečeno Društvo je z aktivnostmi začelo kmalu, saj je minister dr. Kukovec v Središču predaval že 12. januarja naslednjega leta. Predavanja so se udeležili tudi napredni mladi kmetje iz Grab, Obreža in Sv. Bolfenka. 12 Tudi ta kraj v soseščini, kakor še mnogi v Prlekiji, se lahko kiti z »izvirom slovenskih bistrih glav«, saj so izvirali in še izvirajo od tod znani Slovenci, kot: Korošec, Puh, Kreft, Kocbek, Miklošič, Vraz, Danjko, Kelemina, oba Trstenjaka, Potrč, Slodnjak, Kerenčič, Lacko, Kojc, škofje Tomažič, Kramberger, Grmič pa vse do obravnavanega Jožka in dobrotnika Iveka. (Op. av.) »Kaj je v tej vaši Prleški zemlji, da je rodila toliko velikih imen«, se je na simpoziju in proslavi pred jurjevsko cerkvijo, ko so leta 2006 odkrivali spomenik dr. Antonu Korošcu, spraševal slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora Cukjati. (Večer, 21. junij 2008.) Leto 1931: 8. leto Grude in 11. leto delovanja organizacije  Središče ob Dravi: Z drugega občnega zbora, 18. januarja 1931, so poročali o 9 sejah in kar 18 drugih aktivnostih (predavanja, izleti, zabavni večeri, kolesarska dirka s srečelovom v Sokolani) in o dveh udeleženkah tečaja v Bratislavi, kar je izzvalo navdušenje za stvar tudi v okoliških vaseh in krajih. Blagajnik pa je poročal o saldu 3.213 din.  Sv. Bolfenk pri Središču: »Tukajšnja mladina se je odločila, da ustanovi lastno Društvo kmetskih fantov in deklet in tako že 8. marca skliče ustanovni občni zbor, ki sta ga vodila Franc Rizman in Jožko Tomažič. Udeležilo se ga je 18 fantov in 7 deklet. Tov. Danica Zabavnik je prebrala pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Po splošni želji se je volilo z listki in rezultat je bil sledeč: predsednik Franc Puklavec – Vitan, podpredsednik Franc Šnajder – Vitan, tajnik Franc Trop – Jastrebci in blagajnik Bolfenk Štampar – Jastrebci. V odbor so bili še izvoljeni Danica Zabavnik in Rozina Kolarič iz Vodrancev, Vinko Zadravec – Kog ter Alojz Zorec – Vitan. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Micika Vogrinec – Kog, Ciril Zadravec in Alojz Mlinarič – Vitan ter Ivo Novak – Kog. Članarina je 10 DIN, za podporne člane pa 15 din.« Nato je bilo še govora o prihodnjem delovanju, kot so predavanja, šport, izleti itd. Tov. Jožko Tomažič pa je prebral nekaj člankov iz Grude in to slovensko društveno glasilo toplo priporočal vsem članom. Posebej pa je še poudaril: »Kmetskega stanu se ne smemo sramovati, saj je marsikdo od revnejših pod lastnim krovom bolj srečen, kot kdo od bogatih v palači«.  Ljubljana: V aprilski številki pa se je prvič z daljšim prispevkom pojavil novoizvoljeni predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet. Ivan Kronovšek, kjer pod naslovom Tisk in čitanje ugotavlja, da kmetska mladina preveč sega po romanih, premalo pa po strokovnem pisanju. Kronovšek se v prispevku tudi sprašuje, kaj je duševna hrana in kaj koristna informacija!  Sv. Bolfenk: V skupni julijski in avgustovski številki Grude je skupinska fotografija novoustanovljenega Društva kmetskih fantov in deklet s poročilom prve prireditve, ki je bila 12. julija: »Na čelu povorke so bili jahači, ob zvokih harmonike in klarineta so nato korakale žanjice, za njimi pa množica občinstva. Prispeli so na njivo tov. Mirka Kolariča v Jastrebcih, ki je bila za žetev že razdeljena v deset po osem metrov širokih in 68 metrov dolgih pasov. Po pozdravnem Zgodovinski zapisi - 83 - govoru in žrebanju pozicij so žanjice zavzele svoje prostore. Bil je res veličastni pogled. Prihitelo je, kar leze in gre od daleč in blizu. Po 15. min. in 45 sek. je bila na cilju Puklavec Liza, malo za njo pa Podgorelec Tilika, ki je bila pozdravljena z velikim aplavzom in tako še naprej ostale. Komisija v sestavi Peter Orešnik, ki je bil tudi zastopnik srezkega načelnika, Ivan Tomažič, Ciril Zabavnik, Stanko Čurin in gospe Marija Novak in Frančiška Štampar je vrstni red tekme ocenila sledeče: 1. Puklavec Liza (19 snopov), 2. Podgorelec Tilika (24 snopov – obema je pripadalo 1. mesto in vsaka je za nagrado dobila 60 DIN). 3. Vogrinec Micika (19 snopov – 30 DIN), 4. Vincetič Micika (24 snopov – srp in še konjak), 5. Kolarič Pavlina (24 snopov – srp in nogavice), 6. Štampar Lujzika (20 snopov – ruta), 7. Zabavnik Danica (24 snopov – ruta), 8. Zabavnik Micika (31 snopov – ruta, 9. Štampar Anica (22 snopov – ruta) in še 10. Kolarič Dušica (22 snopov – nogavice)«, je o dogodku zapisal poročevalec.  Središče ob Dravi: Tudi v sosednjem društvu so za veliki šmaren – 15. avgusta 1931 – že drugič priredili veliko manifestacijo kmetskega dela, ki je privabila množico od daleč in blizu. V Grudi sta s prireditve kar dve fotografiji. Gospodinjskega tečaja kuhanja pa se je udeležilo tudi 16 deklet s Sv. Bolfenka. Leto 1932: 9. leto Grude in 12. leto delovanja organizacije  Ljubljana: 14. februarja je bila prva seja Glavnega odbora zveze (GOZ) z nastopom novega predsednika zveze Ivana Kronovška, ki je napovedal svež veter: »Stiska, v katero je zašlo naše gospodarstvo in celokupno narodno življenje radi velike gospodarske krize, je približala zemlji in kmetu tudi našo intelegenco in ostalo meščanstvo in ga privedla do spoznanja, da je kmetski stan resnična podlaga narodnega gospodarstva in naše narodne kulture.« Tudi drugo pisanje je z nastopom novega vodstva Zveze postalo smelejše, o čemer se poučimo v marčni številki Grude: »Kako doseči svoj cilj«, ali pa »Ali imamo pri nas kmetske organizacije«, kjer Kronovšek ugotavlja, da jih imamo še preveč, le da enotnosti med njimi ni nobene in da je prav to naloga društev; strgati kmetskemu človeku okove suženjstva13.  Sv. Bolfenk: V nedeljo, 14. februarja, se je odvijal drugi redni občni zbor našega društva, ki se ga je udeležilo veliko članov. Prejemkov je bilo 1.134 din, izdatkov pa 696 din, predavanja so bila lepo obiskana. Novi odbor je v naslednji sestavi: predsednik tov. Vlado Zabavnik, tajnik tov. France Trop, blagajnik tov. Rudolf Štampar, odborniki pa so: Tilika Podgorelec, Marica Vincetič, Franc Šnajder, Franc Kolbln in Marija Vogrinec. Njihovi namestniki pa: Vincenc Zadravec in Anica Štampar. Po dolgi debati se je članarina znižala na 6 din, so izvlečki iz poročanja v Grudi meseca marca.  Ljubljana: »8. redni občni zbor Zveze je bil 5. maja v hotelu Lloyd. Ponovno je izvoljen predsednik tov. Ivan Kronovšek, za drugega podpredsednika pa Jožko Tomanič, Vlado Kreft pa za tajnika. V ožji odbor pa so še izvoljeni Šavora Ivan iz Središča in Nemec Ivan iz Konjic«, je bilo sporočeno v majski številki Grude.  Središče ob Dravi: »14. avgusta je naša zavedna mladina trga že tretjič proslavila svoj praznik – Praznik kmetskega dela«, je na kratko zapisal poročevalec septembra v Grudi. Leto 1933: 10. leto Grude in 13. leto delovanja organizacije.  Ljubljana: Ob desetletnici glasila je v januarski Grudi objavljena pesem Ksaverja Meška:Kmet: Ta streha je moja. In moj je ta kot. Tu jaz sem delavec. In jaz gospod. In moj tu zunaj ta sadovnjak. Napolni v jeseni mi kak polovnjak. In moje to zeleneče polje, te njive,ki kruh in pogačo rode. Ko zrem jih, pobožno sklenem roke: Zahvaljen, Bog! Zavriskaj srce!  Ljubljana: Izpod peresa Ivana Kronovška pa ponovno beremo pronicljiv članek z naslovom: »Kmetski mladini širom Slovenije«, kjer podeželsko mladino poziva v članstvo ter jim daje nauke, kot: »Če imaš pred seboj oboroženega nasprotnika, se mu ne moreš upreti s praznimi 13 Glede na neprestano žuganje tedanje absolutistične oblasti, da utegne Grudo in njeno organizacijo, če se bi vtikala v politiko, ukiniti, sem nad novo ostrino in jasnostjo pogledov tov. Kronovška presenečen. Oblast je torej v njem spoznala čvrsto oporu zoper komunistično infiltracijo. Zgodovinski zapisi - 84 - rokami, saj je on oborožen s paragrafi. Torej je napak trditi, da kmetskemu človeku ni potrebna izobrazba«.  Središče ob Dravi: »Društvo je 25. marca sklicalo 4. redni občni zbor, kjer je tudi bilo govora o pripravah proslave ob 360-letnici Matije Gubca in kmetskega praznika. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Zveze Ivan Kronovšek. Na prireditvi in tekmi žanjic 9. julija je Ivan Kreft v prisotnosti funkcionarjev in poslancev Mravljeta, Zemljiča, Petovarja razvil prapor Zveze«, je še zapisano v poročilu aprilske Grude.  Sv. Bolfenk pri Središču: Ob tej priložnosti, ko je bil Kronovšek v Stredišču je tudi pri Sv. Bolfenku »olepšal« sestanek domačega društva. 25. julija pa je bilo kmetsko slavje, ki so ga popestrili s tekmo koscev: »Pri Sv. Bolfenku se je formirala slikovita povorka (konjeniki, kosci, grabljice in ostali). Z godbo v načelu so se prisotni podali na travnik župana Ivana Tomažiča. Okrašeni vozovi so prišli tudi iz Središča. Tisočglavo množico je pozdravil predsednik društva tov. Jožko Tomažič.14 Posebej je še pozdravil zastopnika in pokrovitelja – načelnika dr. Bratino, predsednika Zveze Kronovška in člana GOZ dr. Rosino ter kmetskega referenta Zorčiča. Po slavnostnih govorih se je 17 koscev podalo v tekmo. Prvi je bil Franc Zorjan iz Šalovcev, drugi Ivo Škorjanec iz Središča, tretji pa domačin Martin Čurin, nato pa so še sledili Franček Šnajder z Vitana, Franc Malec iz Šalovcev, Franc Zorec z Vitana itd. Po veselici pa se je predvajala še kratka veseloigra Lažni zdravnik«, je bilo o vsem tem v telegrafskem stilu zapisano v avgustovski Grudi. K temu poročilu pa je bilo še dodano, da je bilo 17. septembra za vinogradnike predavanje, ki so ga popestrili s koncertnimi točkami Središčancev. Predavatelji so bili ing. Lupše, Žerjav in domačin Košar.  Šalovci pri Središču: »22. oktobra je bil ustanovni sestanek pri tov. Trstenjaku. Sestanek je odprl predsednik Društva pri Sv. Bolfenku tov. Jožko Tomažič. O pomenu organizacije pa je tolmačil predsednik Zveze Kronovšek. Za predsednika je bil izvoljen tov. Matija Kikel, nato pa je bilo še rajanje«, je zapisal poročevalec v Grudi.  Sv. Miklavž pri Ormožu: Še isti popoldan, 22. oktobra, pa je bil podoben sestanek tudi pri 14 Iz obširnega poročila o prireditvi ugotavljam, da je med letom prišlo do neobrazložene zamenjave izvoljenega predsednika tov. Draga Zabavnika s tov. Jožkom Tomanižičem, ki je dotlej deloval v ozadju društva. sosednjem Miklavžu: »Tam je za predsednika bil izvoljen tov. Stanko Rajh iz Slanče vasi, ki je upal, da se bo kljub delanju težav cerkve novo Društvo kmetskih fantov in deklet razživelo«, je še bilo zapisano v isti rubriki Grude. Leto 1934: 11. leto Grude in 14. leto delovanja organizacije  Sv. Bolfenk pri Središču: »29. junija je že bila tretja tekma kmetskih opravil in še kolesarska dirka. Z okrašenimi vozovi so prišli iz bližnjih društev (Središče, Miklavž), od daleč (Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, iz Hrastje – Mota) pa s kolesi. Pred tisočglavo množico jih je pozdravil domači predsednik Joško Tomažič, v imenu Pododbora Ptuj pa podpredsednik Ivo Škrjanec. 15 srpov je po tekmi komisija razvrstila po naslednjem rangu: Tilka Podgorelec – Vitan, Lojzka Zorjan – Šalovci, Liza Pajek – Vodranci, Danica Zabavnik – Vodranci, Lojzka Štampar – Lačaves, Ivana Čurin – Vodranci itd. Vse so tudi dobile praktične nagrade in naročnino za časopis Grudo. Kolesarji pa so se razvrstili po zaporedju prihodov: Martin Čurin – Vodranci, Matija Antonovič – Središče, Jože Pintarič – Središče itd. Tudi oni so prejeli podobne nagrade«, je bilo navedeno v obširnem poročilu s te prireditve.  Ljubljana: 8. septembra pa je bil občni zbor Zveze, na katerem je med drugimi Jožko Tomažič poročal, da novoustanovljeni Pododbor Ptuj šteje pet društev.  Središče ob Dravi: »22. oktobra so se vrstila predavanja o zadružništvu in o denarništvu, 28. oktobra pa še o sadjarstvu. Tudi dramski odsek je 25. nov. priredil dramo Ksavra Meška – Pri Hrastovih«, je še navedel poročevalec v decembrski Grudi. Leto 1935: 12. leto Grude in 15. leto delovanja organizacije  Ljubljana: Podpredsednik Zveze tov. Jožko Tomažič z Vitana v Grudi objavi svoj pogled na temo O kmetijski zbornici, »s katero se še vedno samo ukvarjamo« in problem strne v štiri točke: »Ovire za zbornico so različne; kot je brezbrižnost kmetskega ljudstva za lastne interese, velika nezaupljivost kmeta do novotarij, neorganiziranost in politična razcepljenost, ki je dejansko kriva, da nismo prišli do složnih zahtev«. »Naloga Kmetske zbornice bi bila, da ščiti interese kmeta. Mnogo bi torej bilo dela z zakonodajo, s carinsko politiko, kmetsko izobrazbo, trgovino s kmetijskimi pridelki itd«. »Ustroj? Ali naj bo javna (državna) in obveza ali pa samostojna (na privatni osnovi), Zgodovinski zapisi - 85 - ki bi jo izključno upravljali kmetski ljudje in ne tisti, ki jim je kmetija postranski poklic«.  Sv. Bolfenk pri Središču: »29. septembra je društvo v šoli organiziralo sadno razstavo. Prvič se je tako krajanom ponudila slika našega gospodarstva: sončno sadje, poljski pridelki, skuhano in posušeno sadje, sadjarsko orodje in potrebščine. Popoldan pa je še bilo predavanje o sadnem izboru in o škodljivcih. Predaval je kmetski referent Žnidarič iz Ljutomera«, je še bilo zapisano v novembrski Grudi.  Ljubljana: 11. novembra je Gruda objavila, da je »njihov dvojček« – Akademski agrarni klub »NJIVA« – izvolil nov odbor s predsednikom Jožetom Kerenčičem iz Jastrebcev pri Sv. Bolfenku.  Sv. Bolfenk pri Središču: »27. novembra je bila premiera igre – Davek na samce«, je bilo še na kratko zapisano v zadnji številki Grude v tem letu. Leto 1936: 13. leto Grude in 16. leto delovanja organizacije  Celje: Glavni odbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet (GOZ) je na 2. seji v Celju, dne 23. februarja, čutil potrebo, da članstvu in javnosti v Grudi sporoči naslednjo izjavo: 1. GOZ ni nikogar pooblastil za kakršno koli politično dejavnost,pogajanja in za tozadevno sodelovanje, ker je značaj naše organizacije le kulturno–prosvetni. 2. GOZ isto tako ni nikogar pooblastil za vstop v konzorcij kakega političnega lista. 3. Z ogorčenostjo odklanjamo zlonamerna podtikanja in sumničenja, da se v kmetijsko mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, istočasno pa pozivamo vsa včlanjena društva, da o vstopu posameznikov v organizacijo temeljito presojajo, vse sumljive pa brez oklevanja izključijo. 4. »Vse članstvo pozivamo, da se že vnaprej v trdi organizacijski disciplini ravna po načelih naše organizacije in po navodilih od njih izvoljenega GOZ, ki je edini poklican in upravičen tolmač Slovenskega kmetskega gibanja.« Za GOZ so izjavo podpisali: predsednik Ivan Kronovšek, podpredsednik Jožko Tomažič ter še Ivan Horvatič, Alojz Avsec, Lado Štrula, Martin Grun ter Tone Merslovič.  Ljubljana: Predsednik Ivan Kronovšek in podpredsednik Jožko Tomažič sta v Grudi objavila obširno poročilo iz Eberharta na Češkoslovašlkem, kjer sta se 8. februarja udeležila kurza – S.U.S. (Slobodno učenja sedlackeho)  Sv. Bolfenk pri Središču :»8. marca je bil izveden občni zbor društva, na katerem je predsednik Jožko Tomažič dobil podaljšani mandat, za podpredsednika pa so izvolili Franca Puklavca – prvega predsednika društva, ki je med tem odslužil kraljevo gardo, za tajnika Ivana Štamparja, za blagajnika pa Matija Čurina. V aktivnem pretečenem letu so se v okviru Društva kmetskih fantov in deklet zvrstile naslednje prireditve: 13. aprila je bila premiera burke Vaška Venera, v poletju pa še polževa dirka, kjer je zmagal Kondrad Kolarič, sledila pa sta mu še Alojz Zorec in Ignac Jerebič«, je še bilo zapisano v Grudi.  Ptuj:»24. maja je bil občni zbor Pododbora Ptuj. Za predsednika je bi ponovno izvoljen Jožko Tomažič iz Vitana, za I. podpredsednika Franc Holc iz Sv. Lovrenca iz Slovenskih Goric ter Joško Zelenik, za tajnika Mirko Plepelec ter za blagajnika Ivo Šavora«, preberemo v rubriki Iz naših društev v naslednji številki Grude.  Ljubljana: 13. septembra je bil občni zbor Zveze v hotelu Lev. Za predsednika GOZ je bil ponovno izvoljen Ivan Kronovšek, za podpredsednika pa Jožko Tomažič. Med zasedanjem je GOZ sprejel dve resoluciji, in sicer: 1.Tov. Tomažič: »Obsojamo pisanje tednika Slovenska zemlja, s katerim je v zadnji številki hotel poseči v društveno življenje naše organizacije, da bi tako omajal enotnost in discipliniranost med članstvom in zaupanje v GOZ«. Po živahni debati je podal resolucijo še član GOZ-a tov. Turnšek: 2. »Občni zbor obsoja vmešavanje raznih politikov in skupin ter njihovih eksponentov v program naših društev, ki so izrazito kulturna in socialna gibanja slovenskega naroda!« Z dvema glasoma proti sta bili sprejeti obe resoluciji,« je javnosti sporočilo društveno glasilo Gruda v naslednjem mesecu. Leto 1937: 14. leto Grude in 17. leto delovanja organizacije  Ormož: »V okviru Pododbora Ptuj je 4., 5. in 6. januarja potekal prosvetno–organizacijski tečaj, ki ga je vodil predsednik Jožko Tomažič, predavali pa so: predsednik Zveze Ivan Kronovšek, primarij dr. Anton Hrovat, dr. Anton Majerič, učitelj Srečko Vitori, odvetnik dr. Adam Ban in veterinar Jožko Nardin«, je zapisano v Grudi oaktivnosti Pododbora Ptuj.  Sv. Bolfenk pri Središču: »Sedmi občni zbor društva je bil 7. marca v Narodni hranilnici in posojilnici. Bil je zelo dobro obiskan. V preteklem letu smo imeli: 9 sej, 7 sestankov, 3 igre, 2 izleta, 5 predavanj, kmetski praznik s tekmo kolesarjev in srečolovom. Kmetskega praznika in tekem so se udeležili tudi gostje iz soseščine. V novi odbor so bili izvoljeni: Jožko Tomažič – predsednik, Franc Zgodovinski zapisi - 86 - Mlinarič – podpredsednik, Ivan Štampar – tajnik, Matija Čurin – blagajnik in Micika Zorjan za načelnico ženskega odseka. Odprli pa smo tudi knjižnico«, je med drugim bilo zapisano v sporočilu javnosti in članstvu. Slika 2: Občni zbor Pododbora KFD Ptuj v Ormožu, 23. maja 1937.  Sv. Bolfenk pri Središču: »11. aprila je ženski odsek imel letni sestanek: Za načelnico je bila izvoljena Micika Zorjan, Micika Zabavnik pa za podnačelnico, Frančka Štampar za tajnico in Micika Lihtenvalner za blagajničarko. Na sestanku smo čitale tudi Grudo«. Podpis pod poročilom je F. Š.  Ormož: »Tretji občni zbor Pododbora Ptuj je bil 23. maja v Škorčičevi dvorani. Predsednik Jožko Tomažič je posebej pozdravil navzočega predsednika Zveze Ivana Kronovška in dr. Rosino, nato pa so sledila poročila delegatov iz posameznih krajevnih društev. V nov odbor so bili izvoljeni: predsednik Jožko Tomažič z Vitana, za podpredsednik Alojz Ekart iz Starš in še Anton Horvat iz kraja Mostje, za tajnika Franc Mlinarič iz Vitana, za blagajnika Ivo Šavora iz Središča, za načelnico ženskega odseka Rezika Vindiš iz Rošnje, za nadzornika Ivo Škrjanec iz Središča in Martin Ogrizek iz Št. Janža ter še plus po eden iz vsakega društva. Pododbor je imel 7 sej, 2 zborovanji, tabor s povorko, tekmo koscev, kolesarsko dirko, poučni izlet ter še tečaj za fante in tečaj za dekleta«, je poročala Gruda.  Sv. Bolfenk pri Središču: »Eni smo jo 27. maja mahnili na Cven pri Ljutomeru, kjer so bile konjske dirke, drugi pa na goro Ivanjšnico v Zagorje. Oba izleta sta naše člane navdušila,« je zapisal poročevalec s Sv. Bolfenka.  Sv. Bolfenk pri Središču: 25. junija je bil velik kmetski tabor na travnikih Novaka in Flegeriča v Vodrancih. Na Vitanu se je zbrala velika povorka (konjenica – belec na čelu z državno zastavo), kolesarji, kosci in grabljice, godba na pihala »Slavček«, zelene zastave z emblemi – štiriperesno deteljico, prapor Zveze, delegati, žanjice z vencem iz klasja ter še vozovi in ostalo občinstvo. Pod parolo Krepko odločeni vztrajamo in okrašeno tribuno z zastavami je množico gostov prisrčno pozdravil predsednik Jožko Tomažič ter še poimensko goste s Huma, iz Središča, s Hajdine in tudi iz Prekmurja, ki so tudi poslali tekmovalce. Iz Ljubljane pa sta kot delegata Zveze in tudi Akademsko–agrarnega kluba NJIVE govorila tov. Drago Košmrlj15 in dr. Igor Rosina ter še tov. Štefan Flisar iz Pododbora Prekmurje. Rezultati tekme koscev in dirke kolesarjev, ki so spremljali ta veliki kmetski tabor pri Sv. Bolfenku, pa so sledili zaporedju izidov. Kosci: Franc Zorec, Alojz Zorec, Martin Puklavec; ocenjeno po drušvih pa Hum in Središče pred domačimi kosci. Kolesarji: Trasa se je začela v Središču in je potekala preko Vuzmetincev na Vitan (19 km). S 34 min. in 20. sek. je zmagal Srečko Vernik iz Središča, sledila pa sta mu Ivan Merkša s Huma ter Ivan Lešnik iz Ljutomera. Od domačinov pa so se izkazali Ferdinand Šterman, Kolarič ter Rajh, je še bilo med drugim zapisano v obširni reportaži te velike prireditve pri Sv. Bolfenku.  Ljubljana: V julijski številki Grude pa se je pred volitvami pod naslovom »Rešimo se« ponovno oglasil predsednik Zveze Ivan Kronovšek: »Katera stranka je za kmeta boljša? Pri vseh namreč naletimo na iste ugotovitve in iste obljube, ki za kmeta niso izvedljiva ali, da nič ne pomenijo, kot recimo, da neki kandidat v kraju ponuja nov most, pa v tem kraju niti potoka nimajo!« V tej številki Grude objavlja menda svoj prvi leposlovni prispevek s fotografijo Jeruzalema tudi Jožko Tomažič z vabljivim naslovom Iz naših goric.16 15 Tudi tega obiska pri Sv. Bolfenku se je ob nekem mojem obisku spomnil profesor Drago Košmrlj, kot seveda tudi onega, ko je v osemdesetih letih odkril prijatelju in sotrpinu Jožetu Kerenčiču na njegovi rojstni hiši v Jastrebcih spominsko ploščo. (Op. av.) 16 Tomažič je imel v Jeruzalemu vinograd z vikendom, ki se mu je tedaj reklo viničarija. Tja je vabil sodelavce in prijatelje in si tudi sam nabiral življenjsko energijo, ki jo je nato razdajal po Sloveniji. V tej hiši – Tomažičevi viničariji – so se torej sestajale ugledne osebnosti tistega časa, kar Jeruzalemu daje poseben pečat in je tudi predmet za razmislek Zgodovinskega društva Ormož, ki naj tukaj ta dogodek tudi spominsko zaznamuje. Na osnovi ene izmed uzakonjenih Kardeljevih idej je nato »Jeruzalem« izgubil, kar ga je še posebej prizadelo. (Op. av.) Zgodovinski zapisi - 87 - Slika 3: 4. oktobra 1936 je tukaj zasedal GOZKFD (da je ta organizacija bila »vseljudska«, priča tudi ta fografija).  Ljubljana: V jeseni ponovno najdemo daljšo razpravo Jožka Tomažiča: »Podeželje in tisk«, kjer navaja vzroke zaostajanja našega podeželja: »Kmetski človek, ki dela od zore do mraka nima časa za branje tiska. Drugi vzrok pa vidi v tem, da v tisku primanjkuje kratkih poučnih člankov in člankov, ki bi vzgajali in utrjevali kmetskega človeka v samozavesti. S tem ga bi odvrnili od klečeplazenja okoli »raznobarvne« gospode in ga vzgajali tako, da se bo čutil enakopraven in enakovreden član človeške družbe. Takšen bo lažje zahteval za sebe in svoje pravice in svobodo za človeka dostojno življenje«, sklene Tomažič prispevek v Grudi.  Ljubljana: V tej številki najdemo tudi oglas v obliki osmrtnice – da je namreč Akademski agrarni klub NJIVA z oktobrom zaradi prekoračenja delokroga razpuščen.17 Leto 1938: 15. leto Grude in 18. leto delovanja organizacije  Ljubljana: V januarski številki je znova objavljen obširen prispevek Jožka Tomažiča Kulturno žarišče slovenske vasi, kjer med drugim razmišlja: »Tudi na vasi, kjer izgleda življenje mirno, enolično in, da teče po starih kolesnicah, se vrstijo spremembe. Vse gre naprej, dasi bolj neopazno. Naši pradedje, vzgojeni v ponižnosti pred svetno in cerkveno gospodo so se branili raznih novoterij, ker so smatrali, da je že tako prav, ker je od nekdaj bilo, ter da je pač zato gospoda tu, ki zanje misli, nad njimi gospodari in jih milostno 17 Že v uvodu sem o tem povzel besede prof. Draga Košmrlja, ki jih je zapisal v knjigi Za gradom št 1, še več pa sem o tem izvedel od njega, ko mu »resnica« ni mogla več škodovati. Nova razodetja od še edino živečega »njivaša«, kot je dejal, sem leta 2002 uporabil v več literarnih prispevkih, kot tudi leta 2005 v Zgodovinskih zapisih Zgodovinskega društva Ormož. (Op. av.) pusti živeti. Prišla je vojna, vaški ljudje so videli nove kraje, spoznali nove ljudi... Snovati so se začele razne skupnosti, krožki, zadruge in organizacije. Svoboda je zadihala in pojavile so se politične stranke, telovadna društva. Tako smo tudi kmetski ljudje začeli ustanavljati lastne organizacije Društva Kmetskih fantov in deklet. Danes po 12 letih od prvih začetkov najdemo društva po raznih vaseh Slovenije. Na Čehoslovaškem štejejo že 133.000 članov. Od drugih organizacij se razlikujemo po tem, da jih vodijo kmetski fantje in dekleta sama«, je v nadaljevanju obširnega prispevka zapisal naš rojak z Vitana.  Sv. Bolfenk pri Središču: »Občni zbor društva je 23. februarja pokazal, da je za nami plodovito in delovno obdobje. Izredno priden je bil dramski odsek, ki je dvakrat pokazal uspehe. Tudi prosvetnega dela nismo zanemarili. Pritegnili smo 21 novih članov. Novi odbor bo še z večjo vnemo nadaljeval začeta dela. Na velikonočni ponedeljek pa je društvo priredilo v korist tukajšnje gasilske čete veseloigro Cvetka Golarja – Dve nevesti«, se je pohvalil poročevalec v Grudi. Slika 4: Čelo povorke DKFD skozi Jastrebce, 3. julija 1938.  Sv. Bolfenk pri Središču: »Praznik žetve – veličastna manifestacija kmetske misli, je bil 3. julija v Jastrebcih. Iz Vitana je krenila pestra povorka žanjic, koscev, kolesarjev, jahačev, itd. z godbo na tekmovališče – njivo tov. Josipa Kolariča v Jastrebce, kjer je predsednik Jožko Tomažič z lične tribune pozdravil čez 1.200 navzočih gostov. Poudaril je, da je kmetska mladina pripravljena vztrajati v trdi borbi do končne zmage. Za njim je burno pozdravljen povzel besedo predsednik Zveze Ivan Kronovšek in orisal smernice našega pokreta ter ovrgel nesmiselna podtikanja, ki se jih poslužujejo naši nasprotniki. Dvanajst srpov naših članic je nato zapelo svojo pesem v plemeniti tekmi. Najboljše so Zgodovinski zapisi - 88 - bile Ivanka Čurin, Micika Zabavnik, Frančiška Štampar. Pri kolesarjih je na trasi Središče in nazaj, (15 km) v 32 min. in 45 sek. zmagal Srečko Vernik, za njim pa je 33 min. in 29 sek. potreboval Martin Čurin ter še 33 min. in 41 sek. Vinko Čurin. Po razdelitvi nagrad je v sadovnjaku Jakoba Zabavnika bil srečolov in zabava«, je v reportaži o dogodku zapisal poročevalec iz društva.  Ptuj: »13. novembra je predsednik Jožko Tomažič sklical sejo pododbora Zveze, kjer se je obširno razpravljalo o okoliških društvih, o delovnih načrtih in o potrebi za ustanovitev novih gospodarskih ustanov v Ptujskem srezu«, se je glasilo kratko sporočilo v Grudi. Leto 1939: 16. leto Grude in 19. leto delovanja organizacije  Sv. Bolfenk pri Središču: Na rednem občnem zboru je 5. marca za predsednika ponovno izvoljen Jožko Tomažič. V svojem nastopu je med drugim poudaril: »Pri nas več nihče ne more zatreti kmetsko–mladinskega pokreta ...«, je na skopo, a vendar sporočilno zapisal poročevalec.  Ljubljana: Gruda je marca objavila oceno nove knjige Jožeka Kerenčiča – Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah. »Tov. Jože Kerenčič je s knjigo izpolnil vrzel, ki nam pokaže položaj Jeruzalemskih goric, kjer so tujci odvzeli tekom stoletij domačinom vso najboljšo zemljo, zlasti vinograde, ki so še v današnjih razmerah najuspešnejša gospodarska panoga. Obdelana površina pripada 1.417 zemljiškim gospodarstvom, od katerih je 733 lastnikov iz Jeruzalemskih goric, 648 pa od drugod. Domači lastniki imajo 415,7 ha, tuji pa 1.147 ha obdelovalne zemlje. Knjiga je pomembna, ki nam pokaže toliko, kot do sedaj še nobena razprava, v čigavih rokah je zemlja, in da borba za njeno pravično rešitev še vedno ni končana. Kerenčičeva knjiga podpira parolo – naj bo zemlja od tistega, ki jo obdeluje. Knjiga se naroča pri pisatelju: J. K. Sv. Bolfenk pri Središču in stane 12 DIN«, je še dodano k oceni knjige.  Sv. Bolfenk pri Središču: »V nedeljo, 23. aprila, pa je bil sestanek deklet društva, na katerem je bilo izvoljeno sledečo vodstvo: Micika Zabavnik iz Vodrancev – načelnica, Micika Novak iz Vodrancev – pomočnica načelnice, Frančiška Štampar iz Lačavesa - tajnica. Nadalje so dekleta sklenila prirejati redne sestanke, več predavanj in poučni izlet. Za nove članice so dale sešiti enotne kroje - »dečve« in »zavijačke« ter govorile o pripravah za tekmo žanjic v juliju. Na sestanku smo tudi debatirali o Grudi, katero imamo skoraj vse naročeno«, je poročevalka predstavila delo deklet pri Sv. Bolfenku.  Sv. Bolfenk pri Središču: »V mesecu žetve, juliju, je bila tekma žanjic in mladinsko zborovanje Pododbora okrožja Ptuj. Množico prisotnih, ki so še vedno prihajali je pozdravil predsednik in organizator prireditve Jožko Tomažič. Za domačim predsednikom, ki je obenem tudi predsednik ptujskega okrožja, so na zboru govorili še ostali prisotni zastopniki Pododbora ter tudi gost Rudi Titan18 in Karel Kumin iz Pododbora Murska Sobota. Delegat GOZ tov. Vladimir Kreft je prišel proti koncu, ker je predhodno govoril na tekmi žanjic v Št. Lovrencu v Slovenskih goricah. Tekma žanjic je bila na njivi tov. Ivana Štamparja v Lačavesu in se je pričela po prihodu povorke, ki je krenila od Jožka Tomažiča iz Vitana. Na čelu povorke je jezdila kmetska konjenica, pred konjeniki pa so nosili venec iz klasja z napisom Setvi rast - Žetvi čast! Tako veličastne povorke še Vitan in Lačaves nista videla. Ne samo brhke grabljice v dečvah, tudi kosci, vezači, kolesarji in tudi najmlajši so se spremenili v živo valujoče morje. Pesem je spremljala pesem, vzklik se je združil v sto novih vzklikov. Mladina je izlivala svoja srca in si dala duška svoji notranji sili, ki hoče z lastnim delom ustvariti življenje vsemu ljudstvu. Tam, kjer so na gričih razprostrti široki vinogradi, je v dolini žitno polje, na katerem so pokazale svoj ponos in počastile kmetsko delo mladostne žanjice Društva kmetskih fantov in deklet pri Sv. Bolfenku«, je v Grudi zapisalo pesniško navdihnjeno pero poročevalca s prireditve pododbora Društev kmetskih fantov in deklet Ptuj.  Sv. Jurij ob Ščavnici: Odprtje doma Matije Gubca, ki je bil sploh prvi društveni dom kmetskih fantov in deklet. Denar zanj se je zbiral po vsej Sloveniji. Predsednik Zveze Ivan Kronovšek in tajnik Ivan Nemec sta prišla že zvečer, ko se je prižgal mogočen kres in je igrala domača godba. V nedeljo zjutraj, 30. julija, pa je z budnico pomagala tudi godba iz Male Nedelje. Mladina je nato štiristopno odkorakala k sv. maši. Prišla sta tudi zastopnik dr. Mačka – dr. Olič, in zastopnik HSS (Hrvaške seljačke stranke) iz Zagreba g. Petek. Glavni govor je imel domačin, ki je bil tudi član GOZ, Vladimir Kreft. Besede Ivana Kronovška so odmevale kot jeklo in vzbujale 18 Rudi Titan je s skupno usmrtitvijo z industrialcem Benkom najsramotnejše dejanje povojnih komunističnih pobojev v Pekmurju. (Op. av.) Zgodovinski zapisi - 89 - burni aplavz: »Kmetski ljudje ne bomo hlapci, ampak svobodni gospodarji svoje zemlje. Dovolj je tlačanstva, dovolj je muk, slovenski narod mora zaživeti novo življenje. Prosveta mora biti luč, ne pa vodilo v temo«, so bile te (jeklene) besede. Med govorniki in tistimi, ki so prisotne pozdravili, je bil tudi Jožko Tomažič. »Tov. Lacko19 je govoril v imenu društva Vzajemnost in iznesel nekaj globokih misli«, je bilo med drugim še zapisano v obširni reportaži Grude s prizorišča.  Ljubljana: Proslava 15. obletnice Zveze KFD, je bila združena z občnim zborom GOZ. Delegati iz 151 organiziranih društev so napolnili dvorano v hotelu Mikič. Otvoritveni govor je imel predsednik Ivan Kronovšek in obenem pozdravil domače in tuje delegate. Njegovemu veličanstvu kralju Petru II. so poslali pozdravno brzojavko. Tajnik Ivan Nemec je podal obsežno poročilo, ki je bilo seštevek vseh društvenih aktivnosti v Sloveniji. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Kronovšek, za drugega podpredsednika pa Jožko Tomažiča, je kratek povzetek poročila v Grudi.  Ormož: 12. novembra je imel Pododbor Ptuj občni zbor v Ormožu. V imenu GOZ je podal poročilo in napotke predsednik Ivan Kronovšek. Za vodstvo novega pododbora Ptuj so bili ponovno izvoljeni: predsednik Jožko Tomažič, podpredsednik Franc Holc, tajnik Mirko Prepelec, blagajnik Ivo Šavora, za predsednico ženskega odseka pa Mimika Novak20,je kratek izvleček iz Grude. Leto 1940: 17. leto Grude in 20. leto delovanja organizacije  Ljubljana:»Premišlujte naše trditve«, se je tokrat oglasil v novoletnem uvodniku Grude Jožko Tomažič. »Ko zapuščajo fantje in dekleta ljudsko šolo, se nekaj časa čutijo svobodni in prosti, razrešenih vseh brig; toda hitro po tem se jih loti dolgočasje, saj sečutijo osamljeni. Telesno delo, v katerega ga vprežejo okoliščine, jih ne zadovolji, potrebne so tudi duševne zaposlitve. In prav tu se odpira za mladega človeka nevarnost, da zaide na slaba pota, saj ne pozna skušnjav, ki mu pretijo; za fante slaba druščina – gostilna s popivanjem, kartanjem in keglanjem; dekleta pa podlegajo 19 Glede nastopa oziroma nenastopa tov. Lacka je še vedno dilema, kar še dodatno komentiram v poglavju Zasluge in protislovja. (Op. av.) 20 V čast si štejem, da sem imel ob tem pisanju priložnost kontaktirati s še živečo Mimiko Sever (Novak) iz nadvse uspešnega DKFD pri Sv. Bolfenku, obenem je bila tudi predsednica Aktiva žena Pododbora Ptuj. (Op. av.) nečimurnosti in slabim ženskim razvadam. Delo jim postane zoprno, njen ideal postane posnemanje meščanskega življenja; obleka po modi, šminka, parfum itd. Njeni razgovori so brezplodno klepetanje in obiranje«. V nadaljevanju pa pisec ponuja: »Tu ima organizacija za vaško mladino – Društvo kmetskih fantov in deklet sicer težavno, a sila važno vlogo; kako mladino po izstopu iz šole zaposliti, dati ji priliko za nadaljnjo izobrazbo in ji nuditi možnost poštene in zdrave zabave. Fant in dekle, ki je vsaj 5 do 10 let deloval v svoji organizaciji, je uglajenega nastopa, zglednega vedenja in ima smisel za potrebe skupnosti. Ko bo na slehernem slovenskem domu odločala tako vzgojena mladina, zdrava in razumna glava, takrat upravičeno pričakujmo, da bo postala naša vas naselbina poštenih, svobodnih in neodvisnih ljudi in s tem zavednih in srečnih državljanov«, sklene uvodnik Jožko Tomažič.  Sv. Bolfenk pri Središču: »7. januarja je bila seja društva, na kateri so se obravnavale tekoče zadeve in načrt dela, ki se je odražalv minimalnem in maksimalnem planu, ki je predvideval 12 sej, 3 igre (ena spevoigra), 7 debatnih večerov, 6 predavanj, kolesarsko dirko, vinsko trgatev, 3 izlete – ekskurzije in slavnostno proslavo naše desetletnice s tekmo koscev in žanjic.« Ob koncu je predsednik Jožko Tomažič še pristavil: »Čim se bodo svetovni dogodki umirili in pri nas gospodarsko stanje uravnovesilo, se bomo lotili gradnje Kmetskega doma z dvorano in postavitvijo knjižnice, kjer bodo tudi druga naša društva našla potrebno streho in prostor, ki ga vsi zelo pogrešamo«. K načrtu dela za leto 1940 in nadvse zanimivi perspektivi je v Grudi še sledil pripis, da se je 21. januarja predstavila igra Voda iz planin, za katero je bil šolski razred premajhen za vse obiskovalce. »Koncem januarja pa je društvo še priredilo predpustno zabavo pri Jakobu Zabavniku v Jastrebcih – češ da bi za par uric pozabili na vsakdanje skrbi in na vprašljive bližajoče čase« je še na koncu pristavil poročevalec s Sv. Bolfenka.  Ljubljana: Čez poletne mesece pa so se v Grudi, ki se sicer javno v politiko ni vtikala, začeli pojavljati naslovi, kot: Nova svetovna vojna, Komaj 20 let je minilo od svetovne vojne in že grmijo topovi znova, Še so vidne posledice iz zadnje vojne in še niso zaceljene rane, a že smo postali priča novih razdejanj in prelivanja krvi. Vlada v Beogradu je uradno objavila nevtralnost. Med temi »črnimi« naslovi pa je v jeseni našel svetlo mesto tudi leposlovni naslov Jeruzalem – Zgodovinski zapisi - 90 - biser Prlekije ob trgatvi. Čeravno avtor ni podpisan, sem prepričan, da je to ponovno naš rojak z Vitana: »Značilen jesenski južni veter je zapihal čez slikovite prleške gričke, zasajene z žlahtno rožico – vinsko trto – in zdramil številne klopotce, ki so s svojim klopotanjem, regljanjem in cingljanjem prebudili našega vinogradnika iz vsakdanjega dela in skrbi«. V nadaljevanju pa so naštete šege in navade ob trgatvi, o obvezni potici in »proleku«, o celonočnem prelaganju koša prešarjev in o obisku številnih »zbirc«, kot za mežnarja, kaplana, kapucine, gasilce, bolnico itd.  Celje: 17. novembra je bil občni zbor GOZ. »Vzdržali smo«, je začel svoj nastop predsednik Ivan Kronovšek in nadaljeval: »Bila je najtežja borba v 16 letih, toda naše vrste se niso zmanjšale.«21 V GOZ so bili ponovno izvoljeni stari novi kadri s predsednikom Ivan Kronovškom in podpredsednik Jožkom Tomažičem. Leto 1941: 18. leto Grude in 21. leto delovanja organizacije  Ljubljana: Mislim, da je zadnja številka Grude izšla še v marcu, a se do nje nisem uspel dokopati v ptujski študijski in ne v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.22 V januarski številki pa so se pojavili vznemirljivi naslovi in zapisi, kot: Po bojiščih, Že drugič smo prekoračili prag novega leta ob grmenju topov, Zračni napadi nad Anglijo trajajo dalje, Na Balkanu so Nemci prišli na bolgarsko mejo, Trojna zveza Rim–Berlin–Tokio je vzpodbudila Ameriko ... Tudi stalna rubrika Grude – Iz naših organizacij ni bila več natrpana s poročili o dejavnostih društev po Sloveniji, iz katere sem tudi sam črpal vesti z našega – ormoškega konca. Zasluge in protislovja Glede na »današnjo svobodno besedo«, dejstva kažejo, da so prav Društva kmetskih fantov in deklet bila »gnezda za kukavičja jajca« prepovedane KP. Torej ni bilo zgolj naključje, da je bil leta 1930 za predsednika Zveze KFD izvoljen energični in protikomunistično usmerjeni kmet iz Orle vasi pri 21 Čeravno v Grudi niso nakazane vse te težave, pa je iz sprejete resolucije prejšnjega mandata možno sklepati, da je predsednik imel v mislih vse večje vpletanje ilegalne KP v delo in kadrovski sestav društev. (Op. av.) 22 Košmrlj, Liška, Pot kmečkega ljudstva v OF, 1986, str. 320, piše, da je v marčevski Grudi poročilo o zadnjem občnem zboru društva pri Sv. Bofenku, ko se je ob hkratni proslavi 10-letnice zbralo 38. članov, ponovno izvoljen hkratni predsednik ptujskega okrožja in podpredsednik GOZ Jožko Tomažič. Braslovčah tov. Ivan Kronovšek, ki se je naslonil na »zdrave sile« svoje organizacije, med katere je štel tudi sotovariša Jožka Tomažiča z Vitana23. Preko zanesljivih kadrov in neprestane agilnosti vedno številnejših DKFD je tudi na ptujsko–ormoškem območju kolikor toliko uspevalo nevtralizirati vmešavanje KP v sam vrh te organizacije. Manj uspeha pa so pri tem imela društva v Pododboru za Prekmurje, kjer je delovanje društev proti koncu skoraj popolnoma zamrlo. Prav iz tega zornega kota štejemo med protislovja tedanji levi tisk (Ljudsko pravico) in seveda po prevratu tudi tisk Titove Jugoslevije, ki je prikazoval skorajda vzorne odnose med nekdanjo ZKFD in ilegalno KPS. O tem zavajajočem tisku priča že samo to, kako podlo so se leta 1930 komunisti hoteli znebiti novoizvoljenega predsednika ZKFD Kronovška. Na tem mestu je še umestno omeniti podlost, povezano z našim okoljem oziroma vnetim zagovornikom DKFD tov. Kerenčičem. Gre za kolaboracijski sestanek Kominterne v juliju leta 1935, ko so se naši udeleženci »izkazali« z ovadbo naših štirih namišljenih trockistov. Z zadano nalogo – streljati – so se sicer dolgo časa izogibali in se med tem o že izvedeni kazni Stalinu celo lagali ter si na ta način reševali lastno kožo. Konec leta 1941 in v začetku 1942 pa so vendar nepreklicano nalogo še na podlejši način »morali« speljati.24 Naslednje protislovje pa povzemam iz publikacij o proslavi ob odkritju društvenega doma Matije Gubca v Vidmu ob Ščavnici, 30.julija 1939. Gre za primerjavo reportaže v Grudi in pisanja v Ptujskem tedniku ob 20-letnici tega dogodka. Pod naslovom Tri srečanja z Lackom je o tem dogodku priložnostno pisalo v Tedniku, dne 4. 9. 1959. Kot dopolnilo tega članka pa še dne 18. 9. 1959 – Partija in prireditev v Vidmu pred 20 leti. Dvom je v tem, da Gruda omenja govornika Lacka, Ptujski tednik pa to zanika in govori le o njegovi udeležbi in pozdravu na tej proslavi25 ter še dodaja: »Pred letom 1938 so Lacka smatrali predvsem za vnetega pristaša napredno usmerjenih 23 Košmrlj, Liška, Pot kmečkega ljudstva v OF, str. 154 in 155. 24 Kreft, 1981, str. 99, 189–191. Ivan Regent je bil vsa leta stalni predstavnik KPS v Kominterni (glej tudi op. št. 9). Po razpustitvi le-te 1943. se je tudi sam uspel vrniti in nato še napisati Spomine, ki jih je danes težko najti. Sam pa sem zgodbo o »predčasni smrti naših trockistov« izvedel, ko je še živel Kerenčičev študentski sostanovalec, prijatelj in sodelavec v NJIVI prof. Drago Košmrlj. (Op. av.) 25 Gruda, avgust/1939, str. 172, in Ptujski tednik, 4. 9. 1959/XII in 18. 9. 1959/XII. Zgodovinski zapisi - 91 - Društev fantov in deklet, v nekdanjem Ptujskem in Ljutomerskem okraju pa so se o važnih vprašanjih posvetovali prav z njim. Tako tudi v društvu pri Vidmu, zato je razumljivo, da se je odzval vabilu ob otvoritvi Doma »Matija Gubec«. Da bi tam bil govornik, pa je odklonil in rekel, da bo za govornika na podobni prireditvi 27. avgusta pri Urbanu.« 26 Še nazorneje je vmešavanje KPS v delo DKFD razvidno v dopolnilnem članku Tednika, kjer piše: »Društva kmetskih fantov in deklet ob sodelovanju članov partije, ki so bili funkcionarji Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani (Štefan Kovač in Rudi Čačinovič), ko je Prekmurje že prevladala partijska linija, je v Ptuju dosegla isti smoter preko Ivana Bratka in Jožeta Lacka.«27 Izvlečki in citati iz nekaterih pisem tov. Jožka Tomažiča, predsedniku GOZ, tov. Ivanu Kronovšku v letih 1933–1936  Vitan, 4. oktobra 1933: Zadeva I: »... pripravil sem članski sestanek v Šalovcih, z namenom, da se okrog 20 fantov in deklet pridruži bolfenškemu društvu.« Zadeva II: »...sestanek v našem društvu (zavednost, disciplina in še kaj primernega).« Zadeva III: »...ustanovni sestanek pri Sv. Miklavžu, kar še ni dogovorjeno, a upam, da bo šlo. (Župnik hoče sam ustanoviti društvo pod istim imenom!) ... »Če ti je prav, recimo 22. oktobra, če ne pa 29., ko bo menda trgatev že mimo. Dva sestanka sta lahko v nedeljo, eden pa v ponedeljek. Vabim te, da ob tej priliki sestankov ostaneš še par dni moj gost in gorice boš videl ter navade naših ljudi ob trgatvi. Ali je treba sestanke kam prijaviti (srez – načelništvo) ? ... .  Vitan, 18. oktobra 1933: »... Prosim, pridi zagotovo 22. oktobra ob pol 8. uri v Središče (lahko malo na vlaku prespiš). Jaz te čakam na kolodvoru. Sestanek pri Sv. Miklavžu bo ob pol 3. uri, v Šalovcih pa zvečer ob 8. uri, v ponedeljek zvečer pa pri Zabavniku v Jastrebcih za naše članstvo....«.  Vitan, 25. oktobra 1933: .... » Pošiljam ti poročila Šalovci, Miklavž, obenem pa prilagam dopise za – KMETSKI LIST. 5. novembra bomo v Vuzmetincih imeli Vinsko trgatev, da pri Miklavžu malo vidijo, kako je treba stvar aranžirati...« 26 Ptujski tednik, 4. 9. 1959. 27 Prav tam, 18. 9. 1959. Manipulacija z Lackom me spominja na podobnost z doživljanjem rojaka Jožeta Kerenčiča, ki je bil prav tako vnet privrženec Zveze kmetskih fantov in deklet in je doživel podobno usodo kot Lacko. (Op. av.)  Vitan, 2. decembra 1933: ...»Glede našega pododbora še ne morem nič reči. Nas je pač še premalo. Središče, Sv. Bolfenk, Sv. Lovrenc. No, če bodo zaživeli še pri Sv. Miklavžu, v Šalovcih, potem bi že mogoče šlo. Ko bi se še vsaj v Loperšicah zdramili, v Središču pa ti malo podregaj. Kdo bi pa naj to vodil? Stvar ni tako lahka, saj veš, da je s Središčanci težko delati, ker so »sami zase«. Če pa bi glede števila bili poklicani, da stvar vodijo? Tam po Kranjskem in Savinjski dolini so razvitejši kot mi na Murskem in Dravskem polju! Zdaj si bomo uredili vsako nedeljo v jutro in popoldan poslušanje kmetijskega predavanja na radiu pri meni in še mogoče pri šolskem upravitelju. Ali bi se dala predavanja s pomočjo filma enkrat v februarju urediti tudi pri nas, v Središču, v Šalovcih, Miklavžu – film vleče! Vina sem pri Jeruzalemu dobil manj, a je zadovoljive kvalitete. ...«  Vitan, 6. decembra 1933: .... »Trgovišče je precej zanimivo. Tov. Kumer, brat Lojzeta, ima mariborsko kmetijsko šolo. Velikonedeljski dekan pravi, da je društvo nevarno. Svetoval sem mu, da po tihem zbere 5 članov in podpišejo pravila. Glede našega pododbora pa bom po svojih močeh že pomagal, nikakor pa ne morem prevzeti vodstva iz sledečih razlogov: 1.moj prosti čas je omejen zlasti poleti, da bi tudi funkcijo v domačem društvu odložil, pa tudi žali bog je nimam komu izročiti, da bi naše društvo vodil. 2. tudi gmotni položaj mi ne dovoljuje. 3. se ne čutim dovolj sposobnega. Tudi moje razrahljano zdravje ni najmanjši vzrok. Koliko pa mi bo mogoče, bom pa vedno pomagal.28  Vitan, 25. januarja 1934: »Dragi Ivane! Imam dva člana, ki bi prišla v poštev za tečaj, imata pa prazne žepe. Razen voznine jima ne morem več dati. Tudi sam sem »zimsko suh«. Za oba znaša voznina sem in tja 150 DIN in več ne zmore naša blagajna. 14. januarja smo imeli društveni večer, 2. februarja pa bo premiera »Pogodba«, za katero pridno vežbamo. Več osebno! ...«  Vitan, 19. marca 1934: »Lojzka je prišla posebno razigrana domov. V treh urah mi ni mogla vsega povedati. Vse ji je ugajalo v Ljubljani. Priznati timoram, da si s tečajem imel mnogo dela. Včeraj smo v naši šoli predvajali film o jetiki – Dva brata in pa Higiena vasi. Aparat in akumulatorje je nam prinesel brezplačno ekonom Državnega 28 Kljub začetnemu upiranju je vendar vodilno funkcijo Podobora Ptuj sprejel in ga uspešno in požrtvovalno vodil vse do začetka vojne. (Op. av.) Zgodovinski zapisi - 92 - zdravstvenega doma iz Maribora, le prevoz , hrano in prenočišče sem mu priskrbel. Gledalcev je bilo nabito polno. Za Sv. Bolfenk je to bil prvi film. Tri in pol ure je trajalo. Če bomo ustanovili pododbor in boš kaj prišel, potem si rezerviraj kak dan za »Prlekija privat«, ...«  Vitan, 22. aprila 1934: ...»Da ne bi vsi tekali v pripravah za ustanovitev pododbora, je potrebno, da v Ormož povabimo po 2 do 3 iz vsakega društva in še od tam, kjer je upanje, da se društvo ustanovi. (N.p. Kumra iz Trgovišča, koga iz Osluševcev, iz Ormoža, n. p. Zorčiča.) Najbolje, da na društva Ptujskega sreza pošlješ vabila ti, ker se na moje privatno vabilo ne bi vsi udeležili. Za mene bi bil primeren datum 27. maj ali pa 3. junij. Primeren prostor je dvorana Skorčič ali posebna soba Hotel Rajh – 8. ura. ...« Za binkoštni ponedeljek priredimo na dvorišču Košarja Miklovo Zalo, že mesec dni vežbamo vsako večer. Kdaj bo zvezna tekma? ...  Vitan, 12. maja 1934: ...»Za Ormož dnevni red postavi, kot želiš, n. p.: otvoritev, poročilo – govor delegata Zveze, volitve, načrt, slučajnosti. Škrjanec bo prevzel Loperšice, Pušence in Hum. Za Šalovce, Miklavž poskrbim jaz. Direktno pa še pošlji vabilo Stanku Zorčiču in Lojzetu Kumru. Danica Petovar - »Sokol« - hči poslanca iz Ivanjkovcev pride ali koga pošlje. ...«  Vitan, 31. maja 1934: ... .» Pošlji štampiljko za pododbor, 2 izvoda društvenih pravil, tekmovalne pole za žanjice (16 kom), pa kolesarske in jahačke znake. Čim dobiš zelene srajce, mi eno pošlji. Te iskreno pozdravlja Tvoj J. T. . ... .«  Vitan, 16. julija 1934: ...» V nedeljo 22. t.m. je seja pododbora in bo sklenjeno o kmetskem prazniku v Ormožu - glej, da boš tam! V nedeljo 15. t. m. sem bil na tekmi žanjic pri Sv. Lovrencu – veš, so pač začetniki.29 Tudi tov. Kreft je bil tam in je govoril – moram reči zelo dobro. Povabil me je za 12. avgust v Sv. Jurij. Kot izgleda, bo vendar začel gibati svojo okolico. Ko bi vsaj v pododboru imeli enega dobrega govornika, ki bi šel naokoli! Tudi Hajdinčani so prišli.«  Vitan, 23. avgust 193430 »...napis na slavoloku: Prijatelji kmetske grude – pozdravljeni! Konjeniki, 200 kolesarjev, 25 koscev, 12 29 Mislim, da je šlo za Sv. Lovrenc na Dravskem polju. (Op. av.) 30 Mislim, da gre v tem pismu za obujanje še svežih vtisov s pravkar minulega kmetskega praznika v Ormožu, ki je bil napovedan za 20. avgust. (Op. av.) okrašenih vozov, 16 godbenikov »Sokola« iz Središča, gasilci in povorka v Pavlovce na travnik Ivana Kralja. Do 3.000 ljudi in govori gospoda bana dr. Marušiča, senatorja Ravnikarja, srezkega načelnika dr. Bratina, poslanca Lovra Petovarja in Mravljeta, banskega svetnika dr. Trstenjaka ter zastopnika mestne občine Ormoža Ludvika Kuhariča in predsednika domače občine Hum– Plavca. Seveda naših z vrha Zveze in Pododbora Ptuj ne smem pozabiti.« ... . »Podrobno poročilo o prireditvi še sledi. Slik s prireditve še nisem dobil. Iskrena hvala da si mi pomagal v Pavlovcih kakor tudi za lep govor. « ...  Središče, 2. septembra 1934: »Grem iz Ormoža – tretje redne seje, pa ti pišem med potjo. Na »Tabor« v Ljubljano od Bolfenka pošljem dva. Plakate sem danes razobesil v Ormožu, v Ptuj pa sem poslal po pošti Cestniku «....  Vitan, 24. septembra 1834: »...7. oktobra bo na Humu ustanovni občni zbor pa pridi kot delegat Zveze. Vabilo je obenem za trgatev za več dni. Pa če bi hotel kaj »nežnega vzeti s seboj«, jaz tudi ne bi imel »nič proti«, bi jo pač predstavili kot »sestrično«!« ...  Vitan, 3. april 193531: »Kam je priplula politika – daj mi malo napiši, ko bo Zorjanova prišla iz tečaja.«  Vitan, 11. maja 1935: 2. junija bo v Ormožu Vinski kongres, 3. pa bo izlet v Jeruzalem in v Haloze. Pridi, da boš videl tudi vinogradnike in ne samo hmeljarje!  Vitan, 1. septemra 1935: »Danes se je pripetila zelo neljuba kolobocija, ki se bo vrag ve kako končala. V Ljutomeru je bil napovedan »Mačkov shod«, ki pa od oblasti v zadnjem času ni dobil dovoljenja in so orožniki morali gnati ljudi s silo domov z vodnimi curki in s streljanjem v zrak, pri čemer je eden orožnik pognal kroglo med množico, ki je zadela smrtno nekega Mavriča iz Vitana in ranila nekega Medika iz Lačavesi, ki so ga dali v soboško bolnico. Tudi lažje ranjenih je bilo več. Ustreljenega Mavriča so med tem, ko to pišem (nedelja zvečer), pripeljali domov, da bo tu pokopan. Kdo nosi krivdo, še ni jasno. Gotovo je to nedolžna žrtev, ker se on ni nikoli brigal za politiko niti ni bil v nobenem društvu, pač pa ga je 31 V tem letu je večina pisem predsedniku zveze tov. Ivanu Kronovšku že napisana na pisalnem stroju, le poštne dopisnice in razglednice so še napisane ročno. Iz tega pisma je tudi videti, da »vsega« tudi v pismih ni bilo varno zapisati. (Op. av.) Zgodovinski zapisi - 93 - neki sosed povabil, da sta šla v Ljutomer na »shod«. Te iskreno pozdravlja tvoj Joško!32  Vitan, 11. septmbra 1935: »Kako je kaj odjeknil tragični dogodek v Ljubljani? Nas je par sedelo pri radiu, ko smo čakali 8.h zvečer in izvedeli novico in ker nismo mogli verjeti, zato smo še čakali pri aparatu do polnoči, da smo ujeli čim več potrjenih vesti. Tudi včeraj tu ni nihče nič delal, ljudje so še vedno prišli vprašat za nove vesti in postopali v gručah in razgovarjali«.  Vitan, 18. junija 1936: Hvala lepa za razglednico iz Berlina.  Vitan, 15. julija 1936: Mislim, da si boš še ogledal veliko olimpijsko prireditev v Berlinu.  Vitan, 15. septembra 1936: Predlagam in Te vabim na sejo GOZ 27. sept. pri meni v Jeruzalemu. Ti napiši čim prej vabila. Ali še naj povabim dr. Rosino, Gerželja, Krefta ali še koga? Povabil bi še fante iz Pododbora – Holca, Cestnika, Neubauerja, Šavoro, Prepeleca, Ekarta, Zelenika in Otorepca. Morebiti bi Krefta in Rosino samo na popoldan povabili!33 Zadnje Tomažičevo pismo Ivanu Kronovšku, ki je še ohranjeno in arhivirano na Inštitutu novejše zgodovine Slovenije, je datirano s 30. novembrom 1936. »Tov. Jožko Tomažič je živel in umrl kot gospod« Z aprilom 1941 se je vse obrnilo. Tudi društva, ki se formalno niso vodila kot politične stranke, so z nastopom nemške oblasti prenehala obstojati. Kadri le-teh, ki pri novih gospodarjih niso bili prokomunistično zaznamovani in se niso zatekli v gozdove, so v nekem smislu postali njihova opora, ne da bi se tega sami zavedali. Zato se ni čuditi, da so se njihove kmetije v ugodnejših razmerah kmalu opremile z modernejšimi kmetijskimi stroji nemške proizvodnje. Na ta način so lahko tudi krajani Sv. Bolfenka in okoličani videli prvi traktor prav na dvorišču Ortsbaurnfürerja Tomažiča, kot se je reklo vodilnemu kmetu v nekem kraju. Seveda ob tem ni nepomembno, 32 Spretno formulirana izjava, ki je nato postala tudi oblastna, je tako rešila pred zapletom ZKFD in NJIVO, kakor tudi samega inciatorja oziroma govornika Kerenčiča, saj je nato še lahko v miru končal študij in na koncu celo bil nastavljen za profesorja na nižji gimnaziji v Radgoni. Ob obletnicah tega tragičnega dogodka pa je ob grobu Alojza Mavriča Kerenčič s somišljeniki prirejal krajša spominska srečanja. (Op. av.) 33 V knjigi Pot kmečkega ljudstva v OF je navedeno (str. 323), da je bilo zasedanje GOZ na Jeruzalemu 4. oktobra. (Op. av.) da je bil bivši predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet Ivan Kronovšek, ki so ga v nemškem kmetijskem ministrstvu že pred vojno upoštevali, tudi Tomažičev osebni prijatelj. Slika 5: Jožko na trakotorju pred domačijo, leta 1944. Ni čudno tudi to, da se je tov. Tomažič znašel v zaporu, čim so maja 1945 zavladali komunisti. Kot vedno iznajdljiv pa se je tudi tokrat »izmazal« in bil že ob koncu leta na prostosti. Po presoji takratnih dejstev in današnjega znanja o praksi takratne oblasti je bila tedaj zanj srečna okoliščina tudi ta, da je dosegel »sodniško-oblastni kompromis«. Namreč, ko se je čez leto, dve začel »socializem na vasi« v pravem pomenu besede, je postal »zgledni kolhoznik« na Kogu. Na veliko začudenje vseh na Kogu in še zlasti kmetov, ki so jih prav tako silili v »kozo«, je namreč Tomažič svoje veliko posestvo prostovoljno vpisal v KOZ-o in tako postal »brezmadežen državljan«. Pri dosegu brezmadežnosti pa ne smemo spregledati tudi tega, da se je njegov stari prijatelj tov. Ivan Kronovšek konec leta 1944 odpravil med partizane in tako tudi po vojni postal vpliven človek v Sloveniji34. O tem še živeča društvena sodelavka ga. 34 Košmrlj, Pot kmečkega ljudstva v OF, str. 157. Zgodovinski zapisi - 94 - Mimika Sever – Novak pravi, da je sprva pri reševanju Tomažiča iz zapora v Mariboru slabo kazalo, saj naj ne bi bil niti vpisan v evidenco zapornikov, kar naj bi tedaj pomenilo, kot tudi danes vemo, človeka likvidirati brez sojenja. Zanj naj bi se tudi zavzel njegov nekdanji sodelavec dr. Rosina, ki ga v sestavku večkrat omenjam. Po razpadu KOZ leta 1953 je tudi Tomažič dobil posestvo nazaj, razen »Jeruzalema«35, ki mu je bil odvzet po Kardeljevem Zakonu o viničarskih odnosih. Slika 6: Vidimo ga tudi pri organizaciji gospodinjske razstave 4. 4. 1954. Slika 7: Jožko s »topolinčkom v 60. letih Titove Jugoslavije. Tov. Jožko Tomažič tudi po »kolhozniški karieri« ni mogel iz svoje kože. V petdesetih letih je bil ponovno gonilna sila rojstnega kraja, saj je po vsej Jugoslaviji neumorno nabavljal staro in tudi novo bakreno žico. Bil je namreč predsednik elektrifikacijskega odbora na Kogu, ki se lahko pohvali, da smo na Kogu in v sosednjih vaseh Hrvaške že leta 1951 dobili elektriko. Aktivno pa je delovaltudi še drugje. 35 Prav tam, str. 323. Slika 8: Njegovo veselje po vojni je bil tudi BMV. Tudi v Avto-moto društvu Središče so ga imeli radi, saj je bil organizator in s svojim BMW motorjem tudi »dirkač« na mnogih manifestacijskih prireditvah Ljudske tehnike. Tekmovalne trase so po navadi vodile po prašni cesti mimo njegovegadoma na Vitanu ter naprej skozi Lačaves in preko strmega Bajzeka ter Koga nazaj v Središče. V poznejših letih pa je bil zvest svojemu topolinčku in nato še amiju. Sam pa se ga najbolj spominjam, ko sem ga kot veščega avtomobilskega popotnika leta 1960 obiskal na domu, da mi je nesebično svetoval, kako je možno z avtom priti do določenih točk v avstrijskem Gradcu. V kabinetu, kjer je imel polne police papirjev in publikacij, je iz pisalne mize, na kateri sta še bila pisalni stroj in radioaparat, izvlekel ulično karto tega mesta in mi predlagano pot tudi narisal na list papirja. Ob pisanju tega prispevka pa sem se ponovno zatekel na njegovo domačijo na Vitanu, kjer sedaj gospodarijo tisti ljudje, ki so poskrbeli za njegovo starost. V zrelih letih se je sicer poročil, a potomcev ni imel. In prav pri njih – Mlinaričevih na Vitanu – sem dobil navdih, kako naj zapišem v naslovu tega – zadnjega poglavja. Iz istega vira so tudi fotografije. Na koncu pa sem obiskal še živo pričo tega dogajanja gospo Mimiko Sever – dekl. priimek Novak, ki sem jo kot nekdanjo predsednico Ženskega aktiva v Pododboru Ptuj že omenjal. Obema družinama se lepo zahvaljujem za dodatne informacije. Rojak Jožko Tomažič z Vitana je svoje bogato in zlasti pestro življenje, kot ga menda ni živel nihče pri Sv. Bolfenku na Kogu, končal v 80. letu, ko je neko noč za večno zaspal. Zgodovinski zapisi - 95 - Slika 9: Jožko in žena Trezika pred hišnim pragom, 3. maja 1977. Ključne besede Kulturne in športne aktivnosti, podeželska mladina, 1918–1941, Jožko Tomažič, društva kmečkih fantov in deklet. Ustni viri – Marija Sever (Novak), aktivistka DKFD pri Sv. Bolfenku in v Pododboru Ptuj. – Lastni spomini. Pisni viri – Arhiv republike Slovenije (AS), 1679 fond »Ivan Kronovšek«, fasc. 3. – Gruda: mesečnik za ljudsko prosveto, glasilo ZKFD v Ljubljani (od 1924. do marca 1941). – Ptujski tednik,4. 9. in 18. 9.1959/XII. – Večer, Sobotna priloga, 21. 6. 2008. Literatura – Drago KOŠMRLJ, Živa KRAJGER: Hiša za gradom št. 1. Ljubljana, 1987. – Drago KOŠMRLJ, Janko LIŠKA: Pot kmečkega ljudstva v OF. Kmečki glas, Ljubljana, 1986. – Ljubica ŠULIGOJ:Ptujski okraj med svetovnima vojnama v luči skupščinskih volitev. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1/1996. Fotografije Iz arhiva družine Mlinarič, oskrbniške družine Jožka Tomažiča z Vitana. Povzetek V članku je prikazan razvoj Društev kmetskih fantov in deklet (DKFD) v tedanjem ormoško – ptujskem okolišu s poudarkom na društvu s Sv. Bofenka pri Središču (današnji Kog). Predstavljen je kronološki pregled aktivnosti omenjenih društev z navedbo povzetkov in citatov dogodkov iz rubrike Iz naših organizacij, ki jih je po navadi društveno glasilo objavljalo z enomesečnim zamikom. Poudarjena pa je tudi vloga Jožka Tomažiča z Vitana, ki je bil gonilna sila domačega društva, tvorec Pododbora Zveze Ptuj ter podpredsednik Glavnega odbora zveze (GOZ) v Ljubljani. O njegovi vlogi pričajo tudi predstavljeni izvlečki in citati iz nekaterih Tomažičevih pisem predsedniku GOZ Ivanu Kronovšku v letih 1933– 1936.