Važni trije govori iz državnega zbora. II. Naš poslanec g. baron Goedel je v svojein obširnem govoru v prid kmetskemu prebivalstvu zahteval oderuško postavo, olajšanje posiluega legaliziranja, zmanjšanje stroškov pri laznih pravdah. Veliko denarjev gre v zgubo, kedar posestnik umerje pa hodijo komisijoni dragih inventarjev in zapisnikov delat, gruntov cenit itd. Tudi stroški pri davkarijab so preveliki. Treba nam je postave za varstvo rib. Ceuasoli bi se naj zmanjšala; za napajanje Ptujskega polja bi se naj kaj storilo. Naposled je še govoril o željab kmetskega prebivalstva glede na milo mu slovenščino. Rekel je: nNaš kmet na južnera Štajerskem je jako skromeu v jezikovneoi ia naioduostaem vprašanji; kar on zahteva zase, to privošfM on vsem, saino vsejedno mu ne more biti, ako se jezik, katerega on govori, zasramuje, kar smo uže doživeli ia se še dandenes dogaja često po časopisib. Jezikovno vprašanje globoko sega v rodbinsko življenje. Zajamčena gojitev in svojstvo vsakega narodnega plemena je tako važno ia zabteva tudi pri nas umno in resno ravnanje. Jezik, katerega je vsakdo izmej nas govoril s svojo materjo, v kateiem je morebiti na njenej strani molil svojo prvo molitev ali cd nje prejel zadnji blagoslov, je ttidi kmetovalcu tako svet, kakor vs^akemu drugemu in jaz nienim, da se na južneni Štajerskem ob tej zadevi ne niore preiti nič več na duevni red. To je nemogoče. Vsaka previdna in pied vsem vsaka odgovorna vlada bode dobio preuaislila, kako daleč se more in sme pri nas iti vjezikovnem vprašanji, da bi se na jednej straui računalo z obstoječim členom 19. državmb osnovnih postav in da se na drugej strani ne delajo neredi. A zgoditi se mora nekaj v tem oziru in 8 ceoimi šalaiui, kakor se biijejo vsak daa po lokalnih časopisib štajerskib, ne more se v srci gluboko ranieno prebivalstvo več pomiriti. (Dobro! na desnej.) Rad piiznaai, da se |e v nepiisrednej okolici neraškib krajev vziedil tak jezik, da si Neaiec govoreč ga domišlja, da govori slovenski, a slo- venski kmet rabeč ta jezik, da se pomeni 8 svojim nemškim sosedom, meni, da govori nemški. Ta sodrga, ki izvira iz obestranskega nepozoanja jezika, moia se iztrebiti, ako se boče tudi našemu kmetu ustvariti podloga za višje izobraženje. To je uzrok, zakaj da si rodoljubi, ki pošteno mislijo s svojimi rojaki, prizadevajo, da bi se vzgoja vršila slovenski, ko geimanizovanje naroda ni več mogoče. Posebno onim je slovenski jezik na veliko korist, ki stanujejo ob Dravi ter svoje pridelke pošiljajo na Srbsko, in onim, ki se selijo v Bosno in tam iščejo zaslužka. (Dobro!). Naš kmet dobro v6, kdo mu dobro hoče, ter jib pozna, kakor pozua tudi one, ki ga bočejo samo pritiskati ali ošabno gospodovati nad njim. Tega si pa kmet ne dopušča več in od tod prihaja zla volja onih gospodov zoper slovensko prebivalstvo, ker pri nas jim ne gre več politični posel. (Dobro! na desnej) kajti kmet je dospel do samospoznanja, da se ne more pristevati menje vrednim ljudem, nego da je ravnopraven državljan, kakor vsakdo drugi. (Dobro! nadesnej!)"