L 26. SEPTEMBRA 1974 — ŠTEVILKA 38 — LETO \XVIII — CENA 2 DIN; iSlLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v rokah imate sejemsko številko NT na 40 straneh, čeprav imamo sejemsko prilogo, je nismo posebej ločili od redne vsebine NT. Zato smo med reklamna in propagandna sporočila uvrstili več zapisov, prispevkov in tudi polstransko kri- zanko. Da ne boste rekli — glej jih. že spet imajo same reklame. Ne rečem, da jih ni nekaj. Ampak z bralnimi stranmi niste nič na slabšem. Sejem je pač velik dogo- dek in ne moremo mimo n^ega. Sem prepričan, da nam vsem takih prireditev manjka. Zato se z našimLanketiranci vred (v Mali anketi) veselim vgraditve temeljnega kamna za Golovec. Končno bo Celje začelo graditi objekt, ki je dobil polno podporo ob sprejemanju družbenega dogovora o splošni in skupni porabi. Med sejemskimi prireditvami ne smemo nobene izpustiti — ne obrtnega sejma, ne razstave igrač in še posebej ne zlatarske razstave v Pokrajinskem muzeju. Zlatarne Celje bodo obiskovalcem podeljevale bronasto, srebrno m zlato značko. Presenečenje za vsakega stotega, tisočega in desettisočega obiskovalca. In kaj naj rečem o današnjem NT? Vi napišite oceno. Veseli borno. Če ste z njim zadovoljni. VAS UREDNIK NAŠ POZDRAV Celje bo spet odprlo vrata svojim tradicionalnim je- Bkiin sejemskim prireditvam. Taikupnosti Zi- bika. Tako so v Zibiko odšli ndadinci iz občine Velenje, Žal- ca in Mnziria. 55 mladincev, ki so delali v Krajevni skupnosti Zibika, je nudilo pomoč posameznim kmetom pri adaptaciji in novogradnjah stanovanjskih objektov, ostalih 41 mladincev pa je delalo v Krajevni skupnosti šinarjt- pri Jelšah v no- vem naselju, kjer je predvidena gradnja 'ZO montažnih sta- novanjskih objektov. Mladi iz občin celjskega območja pripr;ivljajo podobno delovno akcijo tudi prihodnjo nedeljo. Razmišljajo pa o tem, da bi na Kozjansko poslali specializirano delovno bri- gado, v katero bi vključili elektroinstalaterje, vodoinstala- terje, zj;larje, krovec, tesarje, ključavničarje in gradbene tehnike. Ta specializirana delovna brigada naj bi, seveda s pomočjo občinsuep,a koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa, pomagala izključno kmečkim prebival- cem. Zaenkrat še ni znano, kdaj bo specializirana delovna brigada začela z delom, niti ni anano, ali bo delala v šmar- ski ali v šentjurski občini. ANGKLCA DROBNE ŠENTJUR: STANOVANJA Samoupravna stanovanj- ska skupnost občine, ki je bila ustanovljena pred nekaj meseci, je krepko zastavila delo. Največ de- la jim trenutno povzroča obravnavanje in odobra- vanje krsdicov upravičen- cev IV. kategorije, ki jih je prizadejal potres. Upra- vičenci že koristijo prvit. 60.000 din kredita, drugit. 60.000 din pa bodo prejeli takoj po ugotovitvi ali grade v skladu z načr- tom. V krajevni skupno- sti Ponikva, ki je bila najbolj prizadeta, je 25; upravičencev, sledi kra- Jev-na skupnost Šentjur trg in okolica tudi s 25 upravičenci, Gorica pri Slivnici in Pravorje s po 8 upravičenci ter Pla.nina in Drami je s po 2 upra- vičencema. Vse sezname so pripravile krajevne skupnosti in se v celoti ujemajo s seznami, ki jih je., izdelal »Zavod za raz- iskavo materiala« na os- novi ocenitve škode. Do konca septembra bo vseljiv novi biok, v ka- terem razpolaga stano- vanjska skupnost s 23 stanovanji. Ta stanovanja so namenjena delavcem, katerih poprečni OD ne presega 900 din. Nekaj stanovanj je skupnost na- menila mlajšim družinam, vendar z garancijsko izja- vo podjetja, ki delavce za- posluje, da bodo prizade- tim najkasneje v 5 letih sami zgradili stanovanja. DOBRNA: ZAČETEK POLITIČNE ŠOLE v ponedeljek je začela na Dobrni z . delom enoletna srednja politična šola. V enem oddelku je 38 sluša- teljev s celjskega, zasavskega in koroškega območja. Slu- šatelji lanskega oddelka so se zelo izkazali in se jih je več kot dvajset odločilo, da na- daljujejo študij na višji prav- ni šoli. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. september PRED ZAČETKOM: VSE O SEJMU ' France Lužnik se že sedmič zapored spoprijema s tehnično izvedbo obrtne- ga sejma. Torej, od vsega začetka. »Kako bi ga opisali in predstavili;« »Sedmi sejem obrti bo pripravljen na površini 4200 ky. metrov, od tega 1100 kv. metrov v pokritih prostorih, 2800 zunanjih razstavnih prostorov ter 300 kv. metrov za prodajalce. Sodelovalo bo 125 razstavljalcev s širšega celjskega, mariborskega in ljub- ljanskega območja. Med razstavljalci bodo tudi trije Avstrijci. Med pred- stavniki s celjskega območja prevladu- jejo Celjani, sicer pa.so dobro zasto- pani še 2alčani in Konjičani, medtem bi lahko bila zastopstva iz laške, šent- jurske in šmarske občine močnejša. Med razstavljalci-obrtniki bo največ kovinarjev (22), zatem tekstilcev (10), obrtnikov lesne stroke (9), gradbincev (8) itd. Lahko rečem, da bodo na sejmu zastopane vse obrtne stroke:« »Kako pa bo letos s prodajo?« »Tu smo opravili temeljito selek- cijo. Kiča ne bo, sicer pa bodo pro- dajali samo obrtniki-proizvajalci. Zavze- li smo se zato, da bodo v tem delu sejma zastopane vse stroke, oziroma, da bo izmela vsaka interesantna stro- ka tudi po enega prodajalca.« »Ka.i bi iahko rekli o gositinskih uslugah?« »To nalogo smo zaupali kolektivu hotela Celeia. Prepričan sem, da bo tu^i letos upravičil zaupanje. Naj še povem, da bo za gostinske usluge na voljo več prostora kot ga je bilo lani.« ,^ »In zabavni park?« »Tudi nanj nismo pozabili. Seveda pa je prostor tisti, ki nas omejuje v tej dejavnosti. Navzlic temu bo dovolj priložnosti za razvedrilo otrok in drugih.« »Kako bo se,jem odprt?« »Kot je znano bo tudi letošnji se- jem na atletskem stadionu Kladivarja. Odprt pa bo od 9. do 18. ure.« »Kakšna bo vstopnina?« »Na vsak način minimalna, saj bo vstopnica za vse tri razstave veljala le deset dinarjev.« »Kot znano, bo v okviru te priredit- ve tudi hmeljarski dan.« »Točno. Tretji oktober bo v okviru sejma obrti posvečen hmeljarjem. Ta dan bodo razdelili priznanja najboljšim slovenskim hmeljarjem. Slavnost bo na stadionu in bo tako popestrila sejem- ske prireditve.« MB POSLOV- NOST NA SEJMU Peter Četina, ekooiomist, sodi po delo\Tnem stažu med najstarejše delav- ce Pormatorja. Kadar pa tečejo pri- prave na sejem obrti, se Loteva propa- gandnih, komercialnih in blagajniških poslov. »Kako bi ocenili propagando za sejem?« »Menim, da je zadostna, zanimiva, pestra in dovolij siroto. Pri tej nalogi izkoriščamo vsa infOTmativna sredstva in druge oMike, od pilakatov (letos jih je ISOO), do značk, sejemskega kaitalo- ga in seveda vseh mogočih sporočil v časiopisih, radijskih postajah, zlasti v celjski, na televiziji itd. »Ali boste tudi letos nagrajevali naj- boljše eksponate s posebnimi prizna- nji?« »Tudi. Poleg plakete ceiljskega grba, priznanja, ki ga bo podelila v zlati, srebrni in bronasti izvedbi celjska ob- činsika sikupščina za najboljše predme- te na sejmu obrti pa tudi na zlatarski razstavi, bomo podelili še 10 zlatih, 15 srebrnih m 20 bronastih diplom. Ra- zen tega bodo vsi razstavljalci prejeli še posebna priznanja za sodelovanje na razstavi.« »Kaj bi lahko rekli o komerciaJni plati sejma?« »Veliko. Sejem se je uveljavil tudi po tej strani. Samo lani je znašala ta deijavnost nekaj nad tri stare milijar- de dinarjev. Tudi letos je vse pri- pravljeno za dobre komercialne posle. Mnogi kolektivi vabijo svoje kupce ■ v Celju prav v tem času z namenom, da sklenejo pogodbe za naslednje leto. Mnogim obrtnikom je sejem C'brti' odiprl vrata na širše tržišče, tudi v tujino.« »Kako bo s prodajo blaga na sej- mu?« »Glede na sejemski poipust, ki bo najmanj 4 %, v večini primerov pa dosti večji, si obetamo velik promet.« »Posebno presenečenje pripravljate za ljubitelje značk. Kaj bo to? »Skupaj s sejemskim katalogom bcmo prodajali tudi posebne značke naišega združenja. Za katalog in dve znački bo treba odšteti le deset di- narjev.« »Kako poteka akcija za obisk šol- skih otrok, dijakov?« »Kot vsa leta, smo tudi letos pova- bili na ogled sejma vse šole. Tista, ki bo dosegla najboljši relativni obisk glede na število učencev oziroma di- jakov, bomo podelili posebno prizna- nje. Sicer pa bo za ta.kšne obiske ve- ljala vstopnina 3 dinarje z-a učenca ozi- roma dija.ka. Poleg tega bomo priznali še poseben popust pn nabavi vstopnic. Samo lani si je sejem ogleidalo več kot 5.000 mladih ljudi iz šol.« MAJDA TROGAR, direkto- rica poslovnega združenja Formator »Sejem obrti je postal v Celju že tradicionajna prireditev. Tudi letošnji bo prikazal novosti in do- sežke v temeljnih organi- zacijah združenega dela in v zasebnem sektorju obrtne dejavnosti, indu- strije in trgovine. Poslovno združenje For- mator si je tudi pri- zadevalo, da bo sejem pomembna poslovna pri- reditev. Velika zainteresi- ranost Z3 sodelovanje pa je dokaz, da moramo v prihodnjem letu zgraditi razstavne prostore in omogočiti udeležbo vsem tistim, ki smo jih morali letos zaradi pomanjkanja prostora utesniti ali od- kloniti. Prihodnje leto praznuje Formator deseto obletni- co delovanja. V tai okvir so vključeni tudi sejmi obrti. Naš jubilej bo kro- nan s pridobitvijo npvih razstavnih prostorov. Z njimi se bo začelo v Ce- lju tudi novo obdobje se- jemske dejavnosti.« VLADIMIR VEBER, direk- tor Zlatarne Celje »Tudi osma zlatarska, razstava je uresničevanje programa naše delovne organizacije. Kolektiv Zlatarne kot pobudnik in organizator vseh dosedanjih zlaitarskih razstav želi tudi letos predstaviti svoje izdelke iz plemenitih kovin ob primerjavi z jugoslovan- skimi dosežki na tem področju S pritegnitvijo inozemskih oblikovalcev nakita pa želimo prika- zati, kako se oblikuje na- kit v svetu. Naši pa bodo pokazali, kaj v primerjavi z njimi zmorejo sami. Tako je cilj tudi letoš- nje raizstave, da pokaže- mo, kaj so zlatarji in ob- likovalci dosegli doma, v Jugoslaviji in v svetu. Pri vsem tem nas bo veseli- lo, če nam bo tudi s to razstavo uspelo dokazati, da je Celje še vedno in vse bolj središče zlatar- ske dejavnosti v Jugosla- viji.« IVO BRENČIČ, glavni di- rektor Tkanine »Letošnja prva razsta- va igrač, ki jo pripravl.ja naš kolektiv, bo več aJi manj poskusna prireditev. Zanjo smo se odločili tu- di zategadelj, da izpoijoi- nimo vrzel na področju galanterijske trgovine. Čeprav smo se razme- roma pozno odločili za razstavo igrač, sem pre- pričan, da bo uspela.. Tembolj, ker ji dajemo poslovni in vzgojni pou- darek. Na vsak način pa bomo razstavili tiste igra- če, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj. Na razstavi bo sodelo- valo sedem jugoslovan- skih proizvajalcev igrač z iVIehanotehniko iz Izole na čelu. S pomočjo uvoz- nika pa bomo razstavili tudi večje število igrač tu. jih proizvajalcev. Takšnih, ki jih že poznamo pa tu- di druge, ki jih bomo še- le testirali za naše' potre- be in zahteve.« VELIKO NOVEGA Četudi so v končni fa- zi le nekateri, ki obliku- jejo tudi tradicionalno zlatarsko razstavo, med njimi zlasti v njenem vse- binskem pogledu Anica Berglezova, je vendarle treba zapisati: v pripra- vah na to veliko priredi- tev svetovnega slovesa so- deluje ves kolektiv zla- tarne. »Letošnja razstava, os- ma po vrsti, bo v lapidai- riju Pokrajinskega muze- ja in v nekaterih drugih prostorih te ustanove. Razstava bo pripravljena na tisoč kvadratnih me- trih, sicer pa je še treba reči, da bo urejena v mo- dernem slogu. Eksponati bodo v 130 vitrinsih. So- delovalo bo okoli 100 firm in oblikovalcev iz Jugoslavije in tujine,« je med drugim povedala Ani- ca Berglez: Vrednost vseh razstav- ljenih predmetov bo več kot milijardo starih di- narjev. Osma zlatarska razsta- va bo pomembna tudi za- voljo tega, ker je pove- zana s 30O-letnico zlatar- ske tradicije v Celju. Razstava bo imela več delov. V prvem bodo ure in embalaža. Tu bodo tu- di stenske ure celjske zla- tarne. V drugem delu bo nakit, lahko bi tudi rek- h, da pod naslovom »na- kit danes in jutri«. Pre- vladoval bo nakit klasič- nih oblik pa tudi povsem novih. Tu bodo predvsem izdelki iz belega zlata z vdelanim; dragimi kamni. Značilni bodo tudi kom- pleti. Posebno mesto bo imel dizajn. Sodelovalo bo šest najboljših evrop- skih oblikovalcev. V tem poglavju naši ne bodo v njihovi senci. Četrti del pa bo razstava reproduk- cijskega materiala. Tudi v tem bo očitna težnja, da je Celje središče vse- ga dogajanja na zlatar- skem področju pri nas. »Na željo obiskovalcev bo letos urejena prodaja nakita. Toda, ne razpro- daja, marveč le prikaz, kakšna liaj bi bila pro- dajalna za prodajo zlate- ga nakita m kako bi naj ta prodaja potekala po strokovni strani.« Vzporedno z razstavo bodo tudi mnoge priredit- ve kot zlatarske igre, se- minarji. Pomemben bo poslovni center, kjer se bodo sklepale mnoge po- godbe itd. Napovedanih je več predstavnikov tu- jih firm, ki želijo skle- niti pogodbe z našimi proizvajalci. In še: na razstavi bo zagotovljeno strokovno vodstvo, pri- pravljene bodo posebne nagrade za vsakega sto- tega, tisočega in desetti- sočega obiskovalca, za najboljše eksponate bo na voljo 35 plaket. O njiho- vi podelitvi bo odločala mednarodna žirija, itd., itd. Tekst in foto MILAN B02IC 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran S etošnja gospodarska gi- y laški občini je zna- predvsem to, da so jjot drugod prišle do nekatere negativne tež- [apak bi seveda ravnali, izpostavljali zgolj tisto, , slabše kot drugod, kaj- ;pomo so tudi v laški j dosegli v prvem pol- letošnjega leta nekatere ate, ki so dobri, prvi pogled bi sicer zaključevali, da so gi- dokaj ugodna, še po- ,^ fie bi primerjali po- celotnega dohodka na- prvemu polletju lanske- ■ta, kajti le-ta je letos j za 50 odstotkov večji, je bil lani. Vendar pa otrebno ob tem takoj [3, da so v dokaošnji porasla porabljena sred- (kar je več ali manj zu- iomene vpliva delovnih jizacij samih) in da se jhodek sicer povečal za dstotkov, vendar se je imerjavi s porastom po- jenih sredstev zmanjšal i odstotka. Se dosti siab- I je z ostankom dohodka, >po masi le za 9 odstot- večji kot lani, vendar se je njegov delež napram ustvarjenem dohodku zmanj- šal 2,2 odstotka. Ob tem ve- lja še posebej opozoriti, da so se sicer osebni dohodki od lanskoletnih povečali za 28 odstotkov, da pa je njihov delež znotraj delitve dohodka manjši kot lani, kar nedvo- mno kaže na spremenjene pogoje gospodarjenja in po drugi strani na pametno poli- tiko, ki jo vodijo v večini delovnih organizacij laške ob- čine. Ko že omenjamo osta- nek dohodka in ugotavljamo njegovo skromno povečanje, je potrebno opozoriti, da je realna vrednost sredstev aku- mulacije spričo stalno rasto- če stopnje inflacije dejansko nižja, kot je bila lani ob pr- vem polletju. Tudi na področju izvoza laško gospodarstvo ni do- seglo uspehov, kot jih je leto poprej Skupno je bil izvoz letošnjega prvega pol- letja kar za 26 odstotkov manjši kot lani ob istem ča- su. Zlasti sta na to negativno vplivali dve podjetji^ in si- cer: Lesna galanterija Rim- ske Toplice (letos dosegla le 59 odstotkov lanskoletne- ga polletnega izvoza), ki se zaradi boljših cen usmerja predvsem na domače tržišče, in Tovarna dokumentarnega in kartonskega papirja Ra- deče (letos le 62 odstotkov lanskoletnega polletnega iz- voza), ki pa zaradi hitro na- raščajočih cen surovin ni mo- gla sprejeti p>ogojev, ki so jih ponujali tuji odjemalci. Manjša kot lani je tudi inve- sticijska potrošnja (za 10 od- stotkov), kar pa ne more biti posebno zaskrbljujoče, kajti upoštevati velja, da so lani v laški občini, zlasti v »TIM,« pa tudi drugod, izvajali ob- sežne investicije. Zaradi tega je primerjalna osnova dokaj visoka. Dokajšnje uspehe so do- segli pri povečanju produktiv- nosti dela, saj se po doseže- ni stopnji hitro približujejo regijskemu in republiškemu povprečju, za katerim pa se- veda trenutno še zaostajajo. V laški občini je produktiv- nost porastla za 21 odstotkov. In ob koncu naj povemo le še to, da so v vseh delov- nih organizacijah laške ob- čine v precejšnji meri po- večali fizični obseg proizvod- nje, da so torej ustvarili do- sti več izdelkov kot lani v tem času, le v Pivovarni je obseg proizvodnje manjši, za kar pa obstojajo tudi neka- tere objektivne okoliščine. Vsekakor velja ugotovitev, da tudi gospodarstvo laške občine uspešno stopa na pot hitrejšega razvoja, da delovni ljudje te občine vlagajo ve- like napore v nadaljnjo kre- pitev materialne osnove za bodoči še uspešnejši razvoj. In reči je treba, da ti napo- ri ne ostajajo brez pričako- vanih rezultatov, čeprav le-ti vedno niso taki, kot si jih delovni ljudje želijo. BERNISTRMCNIK MEDOBČINSKI SVET ZK: SREDNJE ŠOLE - ČIGA V OTROK čez 40.000 mladih je v učnovzgoj- nem procesu na celjskem območju. Potrebna je analiza družbene skrbi za te mlade brigade, ki bodo gradile naš jutri — tako je na zadnji seji medob- činskega sveta ZK prejšnji teden deja- la v razpravi Milena V. stifterjeva. čeprav je v uvodni besedi Oto Pun- gartnik nanizal več zanimivih in ugo- dnih podatkov o materialni rasti pred- šolskega varstva, osnovnega šolstva in pri odpiranju oddelkov višjih šol, je osnovni povzetek medobčinskega sveta ZKS Celje nedvoumen — v najhujši krizi je srednje šolstvo. Medobčinski svet ZKS Celje je ob- ravnaval analizo uresničevanja stališč CK ZKS in skupščinske resolucije o idejni usmerjenosti vzgoje in izobra- ževanja. Odmev skrbnejše družbene politike za vsebinsko preobrazbo šol- stva je opazen. Delovni načrti šol, raz- prave na sejah pedagoških kolektivov, novi učni načrti, uvedba predmeta sa- moupravljanje 2 osnovami marksizma, začetek uveljavljanja novega koncepta vzgoje in izobraževanja (osnovno in usmerjeno izobraževanje) — vse to go- vori v prid optimistični oceni o mar- ksističnem presnavljanju pouka. Vera- ^r pa ta vrhnji posnetek ne odkriva dejanskih razmerij in se s tem po- prečjem ZK ne more zadovoljiti. Zato je na seji Emil Roje opozoril na diferenciran pristop v ocenjevanju, kako je v šolah zavel nov veter in ko- liko je odpihnil razne ideje o nevtral- ni ali pluralistični šoli. Koliko' je uspel prepoditi iz pouka enciklopedič- nost, historicizem, podatkarsivo in ne- ^■ngazirano, neopredeljeno frontalno poučeiianje. In še naprej — ali se spremenjeno vzdušje na šolah izraža ^udi v drugačnih, neavtoritativnih od- nosih med učenci in učitelji. Zanimi- va je še ocena o vidnih in nevid-nih pojavih klerikalizma. V kolektivih, pravi analiza, niso dovolj kritičrio ^cenili moralni vidik dvoličnosti dela tistega učitelja, ki poučuje učne vse- ^ine. zasnovane na marksističnih idej- nih zasnovah, hodi pa v cerkev. Člani medobčinskega sveta ZK so precej govorili tudi o prvih izkušnjah Ovajanja novega predmeta na srednje hle _ to je samoupravljanje s teme- lji marksizma. V Sloveniji smo v so- ^o-^merno kratkem času uvedli to no- ^'^st v učnem predmetniku srednjih- Prav to seveda odpira nekatere ^^^nnnke. Učitelji samoupravljanja s ^^rnelji marksizma so strokovno in ^^todoJoško premalo pripravljeni na zahtevno nalogo. Enako velja za peda- goške kolektive. Kajti vse opaznejši sta dve misli — da nov predmet ne more kot bela vrana prevzeti nase vse odgovornosti za marksistično idejnost učnovzgojnega procesa in da vsebina predmeta zahteva spremembe v odno- sih na šoli. Posebej med učenci in učitelji. Zato so na seji sveta zahtevali hi- trejšo samoupravno organiziranje vzgoje in izobraževanja in naglasih prepočasno konstituiranje temeljne in republiške izobraževalne skupnosti. Predlagali so še, da naj zavod za šol- stvo razmisli o takšni pedagoško-sve- tovalski funkciji, ki bo najbolj ustre- zala spremenjenim odnosom in pred- videnim spremembam v šolstvu. Druž- beni dejavniki pa bi morali zavodu pomagati pri reševanju kadrovskih težav. Osrednji del razprave na medobčin- skem svetu ZK je razgrnil probleme srednjega šolstva in bodočega modela samoupravne povezanosti ter financi- ranja srednjih šol. Srednje šole so ni- kogaršnji otrok. Resda dobijo od re- publiške izobraževalne skupnosti denar za redno dejavnost. Vendar samo to. Za naložbe in modernizacijo pouka so srednje šole prepuščene drugim skrb- nikom — občinskim skupnostim, zdru- ženemu delu in morebitnemu upanju, da bomo v Sloveniji končno našli de- nar tudi za te naložbe v srednje šole in dijaške domove. Kdo bo presekal ta vozel nejasnosti in nerazumljive pozabe na rast srednjega šolstva, se ne ve. Najbrž se bomo v Sloveniji morali dogovoriti za decentralizirano samoupravno povezanost srednjega šolstva in za čvrstejšo povezavo z združenim delom. Republiška izobra- ževalna skupnost pa bi postala pred- vsem koordinacijska, solidarnostno intervencijska samoupravna skupnost. Nesprejemljivo je. da v iskanju nove- ga modela samoupravne povezanosti in financiranja usmerjenega izobraže- vanja premalo sodeluje baza. Medob- činski svet ZK je tudi predlagal, da svet osmih občin ponovno prouči že sprejet program razvoja srednjega šolstva in poenoti skrb za naložbe v prostorske zmogljivosti. Vsa ta vprašanja, o idejni neureje- nosti vzgoje in izobraževanja in o ma- terialnih problemih šolstva, bodo ob- ravnavali na sejah občinskih konfe- renc ZKS celTskena območja in v pe- dagoških kolektivih. J. VOLFAND VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU Tov. HUBERT HERČEK, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Pred kratkim ste se na seji izvršnega sveta sre- čali z aktualnimi vpra- šanji urbanizacije občine, še ix)seibej Logarske do- line oziroma Solčavskega. Ker gre v tem primeru za vprašanja, ki zanimajo ljudi na širšem območju, vas prosim, da odgovori- te, kaj ste napravili, da bi bili urbanistični vidiki Gornje Savinjske doline, predvsem pa Logarske, čimprej znani, uzakonje- ni. Pri vsem tem ne gre samo za inventarizacijo stanja, marveč veliko bolj za poglede, kako bo- ste reševali urbanistična vprašanja na tistem pre- delu naše zemlje, ki je preveč dragocen, da bi do- voljevali nenačrtna dela. Zaradi tega ste se tudi lotili izredno zahtevne naloge. Z ureditvijo modernizi- rane ceste v Logarsko dolino se bo vprašanje nadaljnjega raizsvoja tega predela pojavilo samo po sebi. Tudi s turističnega stališč^.. Toda, vaši inte- resi, ki jih zastopate, so širši. Zato, kateri so in katera so tista vprašanja v tem sklopu, ki jih bo- ste najprej rešili. MILAN B02IC, novinar SLOVENSKI IZGNANCI VSRBIJI Priprave za letošnji vlak »Bratstva in enotnosti«, ki bo odpeljal z Jesenic in Ma- ribora preko Celja proti južni Srbiji, so v zaključni fazi. Z njim se bo peljalo okoli 400 ljudi in njihovih najožjih svojcev, ki so bili med vojno izgnani in ki so našli topla zavetišča pri srbskih bratih. V vlakovni karavani bo po- leg nekdanjih izgnancev tudi pet kultuimo-umetniških siku- pin (Šaleški okteit iz Velenja in pevski zbor iz Celja) ter razne uradne, mestne in iz delavnih organizacij, delega- cije, tako da bo z vtlakom potovalo okoli 800 Slovencev. Prvi vlak je odpeljal v Sr- bijo leta 1961, Srbi pa so vr- nili obisk naslednje leto. In tako je šlo izmenično vse do letos. Prav letošnji obisk pa je še toliko bolj slovesen, saj gre za tridesetletnico* osvobo- ditve bratske republike Sr- bije. V Velenju sta se sestala oba koordinacijska odbora, tako slovenski, kot srbski. Se en- krat sp pregledali ves pro- gram, kajti nobene stvari ne želijo prepustiti naključju Za pokroviteljstvo nad letoš- njim vlakom »Bratstva in enotnost;« so pj-osili zvezno konferenco SZDL. Tako b' akcija s:>d©lovanja dobila večji pomen. V Velenju so tudi svečano podpisali dogo- vor o sode.ovanju pri organi- zaciji vlaka, kjer sodeluje 25 3lovenr«'d- nostili plastike, ki jo je že skoraj preveč, se vedno najbolj ra- nimo naravne materiale. Toplino lesa in nieiikih punčk iz blaga je težko doseči z umetnimi masami. Pri igračah vseh vrst je pomembno to, da se lahko čistijo, perejo in da jih lahko otrok brez skrbi daje tudi v usta. Raz- misliti moramo, če ne utegne biti igrača v čem tudi nevarna. Pri odločanju za igračo moramo dobro pretehtati še n,ien estetski videz. Res je, da smo si ljudje po okusih zelo različni, vendar o lepem obstojajo neke obče človeške norme, po katerih bi morali naravnavati otroka tudi z igračami, žal pa je kiču naklon,ienih še dosti staršev. tnroku kupujmo ra.je malo in to dobre, čeprav nekoliko dražje igrače. Vretlnost dobre igrače se bo bogato obrestovala z otrokovim zaustrij>;kih materialov, kot so pa- pir, volna, blago, les, škatle, poseda . . . Azgojiteljiee v vrtcih gradi.k) precejšnji del vzgoje k ustvarjalnosti prav na teh pred- metih. Upamo^ da bomo na razstavi igrač lahko videli tudi nekaj takih igrač, ki nimajo strogo industrijskega porekla. Naj zaključim z veliko željo organizatorju, da bi z razstav- ljanjem igrač uspešno nadaljeval, staršem in otrokom pa pri izbiranju dobre igniče srečno roko. ANICA CETKOVIC AERO AERO — kemična, grafič- na in papirna industrija Ce- lje je v sodelovanju z Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju pred dnevi organizi- rala v Celju »POSVETOVA- NJE O KAKOVOSTI«, ki se ga je udeležilo 40 strokov- njakov iz naše ožje domovi- ne. Poleg številnih udeležen- cev iz AERA in predstavni- kov Višje šole za organiza- cijo dela v Kranju je po- svetovanju prisostvovalo tudi 20 strokovnjakov iz manjših in večjih slovenskih ixxijetij, kot so: Alpos, Avtomontaža, Brest, Cinkarna, Gorenje, Iskra, Kartonažna tovarna Ljubljana, Konus, Litostroj, Primat, Rudarski šolski cen- ter Velenje, SIP Šempeter, Varnost, Železarna Ravne. Moto posvetovanja je bil »lazvoj — tehnologija — kon- trola«, namen posvetovanja pa predvsem izmenjava nmenj in izkušenj ter vzpo- stavljanje kontaktov za so- delovanje. Ni zgolj naključje, da je organizacijo takšnega posve- tovanja prevzel prav AERO, saj v tej delo\Tii organizaciji že od nekdaj, posebno pa zadnjih nekaj let, vlagajo ve- like napore V m.odernizacijo proizvodnje, poslovanja in or- ganizacije. Prav gotovo so razvoj, teh- nologija in kontrola kakovo- sti eden od najpomembnej- ših iX)gojev in faktorjev us- pešnosti neke delovne orga- nizacije, kar se v AERU ob vedno večjih zahtevah trži- šča tudi krepko zavedajo. Ne- kako tako so ob začetku po- svetovanja izzvenele tudi po- zdravne besede glavnega di- rektorja AERO inž. Mirana Mejaka, ki je med drugim poudaril, da je kakovost za kupca vedno bolj pomemben faktor, da se »merilo cene« vedno bolj umika »merilu ka- kovosti«. V nadaljevanju posvetova- nja, ki je minilo v izredno delovnem vzdušju, navajamo le nekaj osnovnih misli in zaključkov: — Razvoj in tehnologija sta pogojni komponenti ravni ka- kovosti v delovni organizaci- ji- — Strateški nivo razvoja bi v novih samoupravnih razmerah moral biti na ni- voju delovne organizacije, ne pa da se za to namenjena sredstva, kadri in ostalo raz- bijajo po posameznih TOZD. — Standardizacija tvori pri doseganju ravni kakovosti ze- lo pomembno dejavnost, ka- tere nosilci morajo biti raz- voj, tehnologija pa tudi na- bava in prodaja. — Vsaka prvič napisana tehnologija, pa čeprav slaba, je začetek napredka. — Kontrola kakovosti ugo- tavlja in obvešča o stanju kakovosti, nima pa pravice ustanavljanja proizvodnega procesa ter odločanja o nje- govi regulaciji. Postavlja kvečjemu osnove za ukrepa- nje in regulacijo s tem, da ugotavlja razlike med zami- šljenim in dejanskim stanjem kakovosti. — Služba kakovosti je dolž- na izpolnjevati in izvajati p>o. slovne cilje glede kakovosti ter s tem. v zvezi voditi sa- moupravno politiko združene delovne organizacije. — Pri nakupovanju licenč- ne proizvodnje moramo teži- ti za tem, da licenčni part- ner sodeluje ne le pri sar mem uvajanju, temveč do- volj dolgo tudi pri nadalj- njem in normalnem toku te proizvodnje. — Nivo ugotavljanja in in- formiranja o kakovosti mora biti neodvisen od kasnejšega odločanja in naj ne zavisi od konjunkture ter sličnih po- sebnih tržnih situacij. — Pri uvajanju novih pro- izvodnih procesov mora biti delovanje razvoja in tehnolo- gije dovolj dolgo, da se do- seže normalen tok proizvod- nje in želen nivo kakovosti. »Ničelna« serija ni »razreš- nica« za razvoj. —Kontrola kakovosti naj pri uvajanju novih proizvod- nih procesov sodeluje že v razvojni in raziskovalni fazi, da bi imela dovolj časa za pripravo učinkovite aktivno- sti v nadaljevanju procesa. Nikakor pa kontrola kako- vosti ne sme prevzemati od- govornosti za razvojno delo. — Informiranje o kakovo- sti naj služi pri oblikovanju proizvodnie ter izboliševanju i organizacije in poslovanja. Cilj takšnega informiranj* naj bo predvsem, da se po datki o kakovosti koristiio| in upoštevajo pri oblikovJ nju proizvodov in proizvod- nih procesov. — V novih samoupravni razmerah se moramo zavedi ti izredne pomembnosti 'v^ Janja in izobraževanja nep* srednega proizvajalca. tem je treba posebno pozo'' nost posvetiti motivaciji veka kot komponenti kai* vosti. — Pri vzpostavljanju ^ vzdrževanju kakovosti mof* mo težiti za tem, da čim^- dosežemo deklarirani ozi^'' ma napovedani nivo kako?*^ sti. To naj bi veljalo ena^^' v vseh komponentah združ^ nega dela — ime delovne"^ ganizacije bi moralo velj^ kot »znak kakovosti«. — Služba kakovosti orf^ zacijsko ne bi smela biti <^ zana na proizvodnjo oziro''' tistega, ki mu ugotavlja ^ kovost. Na koncu naj omenimo Ijo vseh udeležencev P^^.^^ vanj a v AERU — da bi lo s takšnim oziroma P^, j, nim izmenjavanjem mne^.' ^ izkušenj vsekakor ^^.''^■''Jtj tudi v bodoče . nadalj^^' ^ Priložnost za to bo že ^ koncu letošnjefra oziroma ^ četkom prihodnjega l^^^jj GORENJU, ki bo po ^^'J AERA prirediteli prihod^ .en »POSVETOVANJA O ^ KO VOSTI«. ANDREJ Šyš2^ jg — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 Ji REGORJiEK SONJA TRSTENJAK BESIMI HASAN DANE DEBIC Celju morajo vse druž- opolitične organizacije, za. za šolstvo in delavska ferza poenotiti programe popolitičnega usposablja- Zato bodo še v tem me- II pripravili skupni pro- m družbenega izobraževa- V novi izobraževalni sezo- jB v njem določili obseg, %e in vsebino tega uspo- »Ijanja v občini. V vsaki ovni sredini pa bodo spre- i enako zasnovan interni irt usposabljanja. Ideologi jovnih organizacij ZK v ijski občini so prejšnji te- Q na seminarju ugotovili, kaže minula izobraževalna iona premik v organiza- 3 idejnopolitičnega uspo- iijanja. Vendar pa z do- jenim še vedno niso zado- voljni. Komisija za idejna vprašanja pri celjskem komi- teju ZK je na seminarju (na njem sta predavala tudi Dra- go Košmrlj in dr. Avguštin Lah, podpredsednik izvršne- ga sveta) predlagala odgo- vornejši odnos ZK do idejne- ga usposabljanja v vseh sa- moupravnih sredinah. Sklad- no s Titovo mislijo na X. kon- gresu ZKJ; da je idejnopoli- tično izobraževanje osebna potreba in družbena obvez- nost slehernega člana ZK. In kaj pravijo o tem ideolo- gi iz celjskih osnovnih orga- nizacij ZK? Ivan Regoršek, Ljubljanska banka: V naši delovni orga- nizaciji namenjamo idejnopo- litičnemu usposabljanju pre- cej skrbi. Dosegli smo dobre uspehe. Enaka ocena velja za občino. Vendar pa bi morali še več storiti za izobraževa- nje delegacij. O tem bi se morale dogovoriti vse politič- ne organizacije. Večja uspo- sobljenost in obveščenost bo- sta omogočili, da bodo dele- gacije zaživele. Besimi Hasan, Delavska univerza Celje: Delavska uni- verza želi še bolje delovati z delavci, z vsemi tistimi, ki si v rednem šolanju niso mogli pridobiti primerne iz- obrazbe. Več sodelujemo tudi z organizacijami združenega dela pri izvajanju političnega izobraževanja. Posebej tam, kjer nimajo svojih centrov za izobraževanje. Pri izobraževa- nju odraslih pa moramo upo- števati osnovna andragoška izhodišča. Sonja Trstenjak, IV. osnov- na šola: Razen idejne vzgoje v vsakem predmetu je v predmetniku osnovne šole ura temelji socialistične mo- rale, na srednjih šolah pa sa-. moupravljenje s temelji mar- ksizma. Mislim, da smo uči- telji premalo izobraženi za tako občutljivo in pomembno poučevanje. Imamo premalo materiala, literature, učen- cem pa nimamo kaj dati v roke. Morda bi bila rešitev, če bi organizirali seminarje za učitelje in pripravili lite- raturo za učence in učitelje. Delegati iz krajevnih skupno- sti in delovnih organizacij bi morali čim več zvedeti o ekonomiji, delitvi in porabi sredstev, o osebnem in druž- benem zadovoljevanju potreb. Dane Debič, Ceste-kanaliza- cija: V izobraževalni sezoni 1973/74 smo imeli štiri pre- davanja za člane ZK in pre- davanja za delegate. Seminar bomo organizirali v oktobru. V načrtu imamo še druge oblike usposabljanja, na ka- terih bomo govorili predvsem o marksizmu, o praksi, o vlo- gi ZK pri razvijanju samo- upravljanja, o religiji in dru- gem. Razmišljamo o skromni priročni klubski knjižnici z družbenopolitično literaturo. Uvedli bomo še občasne po- govore med komimisti in de- lavci v kolektivu o vlogi in konkretnem delu ZK. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na individualno branje in usposabljanje. V celjski občini predvide- vajo v novi izobraževalni se- zoni živahno idejnopolitično usposabljanje. To je skladno s sklepi X. kongresa, kjer je tovariš Tito dejal, da se mo- rajo organizacije in vodstva ZK »stalno zavzemati za mar- ksistično usposabljanje svoje- ga članstva, zbrati morajo marksistične sile v boju za revolucionarna stališča, za znanstveno obravnavanje družbenih problemov.« Ali ni res, da nam prav tega zelo manjka? J. V. V Celju bodo ustanovili balneološki in.štitiit (bal- neologija je nauk o kopelih in zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in njihovem učinku na or- ganizem). Ta odločitev je povezana z dejstvom, fla je na ožjem in širšem celjskem območju več zdravilišč, ki nedvomno potrebujejo tako znanstve- no-raziskovalno ustanovo. Ob ustanovitvi balneolo- škega inštituta postaja še toliko bolj aktualna mi- sel, da bi v srednji zdravstveni šoli odprli tudi od- delek balneološke smeri. TURIZEM MUO DiKLIČ, RIBIŠKI CAR Kot že nekaj let zapovrst,jo, je ribiška družina šem« peter v Savinjski dolini tudi letos organizirala tekmova- nje v ulovu na najtežjo ribo. Tekmovanje za ribiškega carja je bilo v nedeljo na Braslovškem jezeru. Ldeležilo se ga je več kot petdeset ribičev. Ribiški car za letošnje leto je postal Mijo Diklič, ki je ulovil 8:20 gramov težkega krapa. . Tekst in foto: TONE TAVČAR. ZA 6 ODSTOTKOV VEČ Kot kažejo prvi, nepopolni podatki, smo imeli na širšem celjskem območju v letošnji turistični sezoni za, okoli 6 odst. več nočitev kot lani. Značilna je nadaljnja ugotovitev, da gre to povečanje predvsem na račun do- mačih gostov, medtem ko je bilo tujih nekoliko m.anj. ZA PROPAGANDO Po zaslugi celjske turistične zveze bo dobilo naše območje že v kratkem nov turistični informator. To bo hkrati doslej najbolj obsežna turistična informativna pu- blikacija za celjsko turistično območje. Prihodnji m.esec pa bo prišel iz tiska Ludi nov barvni prospekt Celja. (EUE teden so v Celju na prostoru pri tehniških šolskih delavnicah (Lava) vgradili te- Prpi ' '^^"•en za nov tehniški center. To prijetno nalogo je opravil dr. Avguštin Lah, pcd- tijjj^^stlnik slovenskega izvršnega sveta (na sliki), ki je v priložnostnem govoru opozoril k^-J'^ skladno rast srednješolskega prostora na območju (sodelovaje med Celjem in Ve- rii>;l!'^^- ^^'a slovesnosti je govoril še Jože Geršak, predsednik gradbenega odbora. Teh- "'^i center celjskega območja bodo gradili s sredstvi družbenega dogovora v celjski občini, z zciruževanjem siedstev zainteresiranih občin območja (težko je razumljiva odloči-1 lev konjiške občine, da v tem projektu ne bo sodelovala) in s soudeležbo republiške izo-1 braževalne skupnosti. Gradbeni odbor in izvajalec del bi morala zagotoviti, da se bodo ' učenci lahko preselili v nove prostore že s prihodnjim novim šolskim letom. Odveč je na-i glaševati izredne potrebe združenega dela po tehniškem kadru in s tem veliko upraviče-j nost te gospodarske naložbe. Foto: Drago Medved \ 6. stran — NOVI TEDNIK ^38 26. september OBMOČJE Obveščanje imu v samo- upravni socialistični družbi poseben pomen. To smo ugo- tovili že davno tega in obve. ščanje ustrezno opredelili v vseh pomembnejših doku- mentih, resolucijah, ustavi. Z razvojem delegatskega siste- ma pa dobiva obveščanje še večji, globji pomen. Ne le javno obveščanje v širši sa- moupravni družbi. Tudi, in morda še bolj, obveščanje v delovnih organizacijah, med delegacijami. Ali smo že pri- šli kaj dalje od ugotovitev. Ustaviti se nameravam le pri enem vidiku obveščanja. Tistem, za delegatski sistem najpomembnejšem. Obvešča- nju med delegati in aelegaci- jomi na eni vi samouprav- Ijalci, ki so te delegaie iz- volili na drugi strani. Novinarji živimo med dele- gati, kramljamo z njimi, sprašujemo, kam so doslej prišli. Pogovori navadno lepo tečejo. Vse dotlej, ko ne zastavimo tist-iga občutljivega vprašanja: kako Pa jotr- pežljivostjo se res ne mo- rejo ponašati! Tako torej vsi trije pogla- vitni oblikovalci vzgoje — učitelji, učenci in starši — preživljajo občutno krizo, v kateri se lomi staro z novim. Zato menimo, da je sedaj, po kongresih ZKJ in ZKS, ko so relacije pa tudi izhodi- šča prihodnjega dela vzgoje jasna in brez praznih pro- storov, treba odločneje, ne le razumsko, ampak tudi ču- stveno in delovno uresničiti vse dogovorjeno v našem vsakdanjem življenju. Tako v šoli, kot doma! Prepričani smo, da bo tudi vzgoja ve- liko lažja, če bomo čimprej spoznali, kako plemeniti ko- lektivno delo in da pred tem delom ni potrebno imeti stra- hu ali odpora. Tako bomo resnično spoznali, kako ple- meniti kolektivno soustvarjal- no delo, ki prinaša v naše delo in snovanja popolnoma nove razsežnosti. J. ZUPANČIČ 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. september ^ DOGODKI GRIŽE: POHOD NA HOM Krajcviiii orsaiii/.aci.ja /.veju- bortt-v, mladinski aktiv, planinsko •Iruštvo in pionirji osnovne šole iz (Jriž bodo v počastitev :i.")-li'tniee SKOJ in 30-lelnic« liajke /a llomoni pripravili v nedeljo, Zl. sep- tembra, pohod po poteh tovarištva. l'ohod .se bo začel ob osmi uri pred doinon\ .Svobode v (irižaii, kjer bo tudi govor predstavnikov žalske oiičinske skupščine in kra.jevne organi^aci.je zveze borcev. Od tu bo vse udele'/.ente pohoda peljala pot najprej na Šprajcev hrib, kjer bo kra.jši kulturni program, spre.?o\oril pa "bo tudi predstavnik niladine. Tohod se bo zaključil na llomu, kjer bo glavna proslava, po proslavi pa borašanje ne bo rešilo, potem mladina tudi po 9. kongresu ZSMS ne bo mogla uresničiti vseh nalog. Ugotavljam, da je mladina na vseh področjih družbeno- političnega življenja naredila veliko, še večji prispdVek pa bi lahko dala naši socialistič- ni družbi, če bi našli skupen korak z nekaterimi predstav- niki starejše generacije. Prva naloga interesnih skupnosti v pokongresnem obdobju bo rešitev materialnih vprašanj. Celjska občina je gospodar- sko dobro razvita in ne bi smeli postavljati finančnih vprašanj za delo mladih v interesnih skupnostih.« MIRAN ZAGER, dijak ECŠ: »Kot delegat bom na 9. kon- gresu ZSMS zastopal intere- se vzgoje samoupravljalcev na šolah. V razpravi se bom v pretežni meri omejil na srednješolsko vzgojo, vendar si bom prizadeval, vzpored- no s tem, v globah zajeti celotno šolsko mrežo. Tema, o kateri bom razpravljal, je danes prisotna, več ali manj, na vseh srednjih šolah in je nujno potrebno, da ji posve- timo več pozornosti. Mladina na šolah ni aktivno vključe.-.j v proces samoupravljanja Po kongresu ZSMS bomo mo^^aIi povečati aktivnosti r.; tem področju, da bomo qo segU korenite spremembe ? šol3t\'U, spremembe, ki bodo postavile mladega človeka t položaj samoupravljalca.« FRANC PUSAR, študenta:, lociranega odd. Pedagoške akademije v Celju: »Na korr gresu bom razpravljal o proi> lemu dislociranih oddelko; v Sloveniji, s posebno težn;o na dislociranih oddelkih j Celju. Oblika organiziranost študentov na dislociranih od- delkih ne more samostojno zaživeti, če se ne bomo po vezali z ostalimi sloji mladiL V tej smeri je že bil podp- san samoupravni sporazuir., eden prvih p;"i nas, ki pred- videva povezavo v sodelo vanju študentske organizacije z ostalimi organizacijami m srednjih šolah. Nova organi- ziranost mladih po 9. ko- gresu ZSMS bo dejansko po- tegnila veliko večino študw tov iz sedanje pasivnosti.! Angelca DROBNE Pred dnevi je občinska skupščina skupaj s Temeljno telesno kulturno skupnostjo in Novim tednikom ter Radiom Celje pripravila sprejem za tri celjske športnike, ki so v zadnjem času dosegli pomembne mednarodne uspehe. To 80 NATAŠA URBANCIČ, PETER SVET in BRANKO LESKOVŠEK. Prva dva sta atleta in člana AD Kladivar ter sta sode- lovala na evropskem prvenstvu v Rimu, tretji pa je član LT EMO in se ukvarja z modelarstvom ter je dosegel tretje mesto na evropskem prvenstvu v modelarstvu.. V treh številkah bomo objavili tri športne krokije, kjer bomo poskušali skicirati del tistega, kar smo dojeli v razgovoru z vsemi tremi. Najprej je na vrsti Nataša in njen trener ter soprog Zlatko Bezjak, potem bo Peter Svet s trenerjem Simom Važičem in na koncu še Branko LesJstali bod), lepi in žalost- mi, takšen je p.ič špiTt, takš- no je življe;ije. Obdržala rom kopje, ki sen ga me- tala petnajst lei, in špnnte- lice. Za spomin. In zda\ ko bi malo več Oa^a, si bom U'-edila izrezke iz časopisov, Kiij vse so o meni pisali. V s.čnovanju bi radi. imela kt> t:c>k, kjer bi bili zbrani spo nnm na atletiko. Nekaj že imam, ostalo pa še pride na vrt to.« In Zlatko, kai-co bo s tvo- j.m nadaljnjirr ;>odelovanjem v atletiki, ko te zapušča Na- »Treniral bom daije in mi- sLm, da bom prihodnjo se- j.a al; nazHj domov in IT edtem opra-^\š še dnigo stvari. Za rek.eacijo pa je v c.colici C9l.;a več idealnih .orenov, kot Celjsk:i koča. fV'^Jte, LogarsKi dilina, Rog- a Kaj še no.'.eš več in bolj- ,0 na r.em mjhnem pru.s*> Nataša: »Sar.js sem dopol- ane d^:a'a, pr;šl.i domov, vzela stvari in odšla na sta- dion, če bi šla v drug kraj, bi morala pustiti službo. Si- cer pa nam tu v Celju resnič- no nič ni manjkalo.« Zanimivo je, da sta oba Celjana z domačimi' pripra- vami uspela, medtem ko to ne moremo trditi za vse ostale (izjema je samo Su- šanj), ki so se potikali po raznih krajih. Sicer pa se povrnimo k Nataši. »Mislim, da sem v teh pet- najstih letih dovolj dala ju- goslovanski atletiki, celjske- mu Kladivarju in celjskemu športu. Zaradi tega odhajam nekako bolj mirna. Resnično je moja športna kariera kon- č.^na, tudi drugih tekmovalk ne bom trenirala, ker nimam za to kvalifikac.j (ali je res tako? — op. p.), bom pa ve- dno rada po svojiJi zmožno- stih pomagala Kladivarju pri drugih stvareh.'« Dobil feem občutek, do ic dolgoletni špcrtnic, ki je znana po stabiln(.sti, ob teh besedah zadrhtel glas. Zapel je nekako tako, ko- svetlo kopje, ki ji je ničkolikokrat poletelo iz močnih rok čez zeleno preprogo. Kakorkoli že, vsak ima pravico, da se umakne, da zaživi tudi bolj sproščeno življenje, kot je športno. In bolje se je poslo- viti z medaljo, kot pa po neuspehih! Tako je rekla sa- ma Nataša in moramo ji dati prav. Celjsko atletiko tako zapu- šča ena izmed velikank, mi- mo katere ne bomo nikoli mogli, ko bomo sestavljali zgodovino najboljših Posta- vila se je ob bok Lorgerja, Vipotnika, Slamnikove, Sin- kovčeve, Leska, Stamejčiče- ve, Važiča, Cervana in mno- gih drugih. Ta bok pa je še toliko močnejši, če povemo, dc. je prva slovenska uMetin.ii ki je osvojila medaljo na «• likem tekmovanju, t'-^i- dm? nosilka medalje v C-;liu. "^'^ š a zdaj Stanko Lor ^sr i>i Nataša Urbančič. I Kopje bo ostalo v Nata&' nem in Zlatkovem stanova- nju kot spomin na atletsi'' zlate dni, nam pa tale zapis- Srečno, Nataša! Tekst: TONE VR-^BJ- Foto: DRAGO MEDVEI' Nataša Lrbančič prejema darilo iz rok podpredsednika čine Celje Toneta Zimska za dosežene uspehe, zlasti P" veda ziulnjega v Rimu. J 38 — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 SPOROČILO O ODPRAVI POSLEDIC POTRESA pomembni sklepi s seje republiškega koordinacijskega odbora za odpravo josledic potresa na Kozjanskem bodo načrtovali gradnjo poškodovanih ozi- orna porušenih objektov jja zadnji seji republiške- ^ koordinacijskega odbora g odpravo posJedic potresa ^ Kozjanskem so ob koncu .j-eteklega tedna razpravljali I poteku solidarnostne akcije 5 sprejeli več pomembnih iKlepov ^ za prebivalce Koz- janskega. ICot že na seji slovenskih- joordinacijskih odborov v jjparju, so tudi v Ljubljani tvorili o pomoči Jugoslavije pzjanskeuu. Potrebno j« rf)vedati, da je v skladu jj^žbenim dogovorom o so- jdarnosti narodov in narod- ^ii Jugoslavije odpravljala jlovenija posledice potresa jg Kozjanskem v okviru last- jjh ekonomski'h možnosti. Se- pa je ne glede na to, ^ot so poudarih na seji, zelo ^memben moralno politi- ien pomen vsake solidarnost- ne akcije iz drugih republik pO lastnem nagibu, saj gre za eno najhujših elementarnih nesreč v Sloveniji po II. sve- toA-ni vojni. Solidarnostni gkbi:'i se je doslej pridružila Banja Luka. Osnovni cilji druge solidar- nostne akcije je nadaljnje ibiranje pomoči in aktivira- nje gTadbene operative po vseh slovenskih občinah, za- to, da bi ljudje na Kozjan- skem čimbolj normalno pre- živeli zimo. Do sedaj je bido po podat- kih SDK do 13.9. plačano 83,200.000 dinarjev. Ob tem je potrebno povedati, da moč- no zaostajajo pri vplačilu so- lidarnostne pomoči skupina »obrtniki, kmetje in svobod' ni poklici«, medtem ko so go- spodarstvo in negospodarstvo ter solidarnostni stanovanjski sklad skoraj že dosegli pla- nirane zneske. Slovenija je prevzela obveznost, da bo s solidarnostno pomočjo zbrala približno 220 milijonov di- narjev. Na seji so povedali, da pri- haja pri gradnji šolskih ob- jektov do neljubih zapletov in to zato, ker posamezne prizadete krajevne skupnosti dajejo dodatne predloge ti- stim občinam, ki so prevzele patronat nad gradnjo šol. Gre za vprašanje, ki' je bilo že omenjeno na seji koordi- nacijskih odborov v Šmarju, glede razlike ceci v gradnji klasične ali Marlesove mon- tažne šole. Kot je znano, so se nekatere občine že od- ločile za klasično gradnjo šol, saj ta ni mnogo ali skoraj nič dražja od Marlesovih ob- jektov. Na seji republiškega koor- dinacijskega odbora so bilr mnenja, da so kakršnekoli dodatne zahteve v okviru so- lidarnostne akcije nesprejem- ljive in da je potrebno spo- štovati tisto, kar je bilo do- govorjeno. Hkrati s tem je bila podana zahteva, da naj Marles javno objavi svoje ponudbe. Zaradi takojšnjih del je ze- lo pomemben sklep odbora, da se nakaže občini Šmarje 2 milijona din, občini Šentjur pa p>ol milijona kot predpla- čilo za komunalno ureditev šolskih zemljišč. Pozneje bo to obračunano s tistimi ob- činami', ki so prevzele obvez- nost, da zgradijo šole. Glede na to, da je treba do letošnje zime rešiti stano- vanjski problem za 178 dru- žin v obeh občinah, kar je politična odgovornost, je ob- bor sklenil pospešiti ta dela med drugim tudi s tem, da se prizadetim natančno po- jasni, kaj dobijo kot nevrač- ljivo solidarnostno pomoč, kaj pa kot kredit pod dolo- čenimi pogoji. Gradbena operativa, ki bo sodelovala pri obnovi hiš 3. in pri gradnji hiš 4. kategori- je, zaračuna režijske ure, in sicer za nekvalificiranega in polkvalificiranega delavca 42 | din, za kvalificiranega in vi- sokokvalificiranega pa 55.50 din. Tisti, ki bodo privolili! (kar je potrebno zaradi strokovno opravljenega dela na odpravi konstrukcijskih poškodb ob- jektov), da jim delo opravi strokovna skupina gradbenih delavcev, bodo deležni odpi- sa kreditov v določeni višini. Odpils bo sorazmeren soci- alnemu položaju prizadetega, to je večji za tistega, ki tež- je odplačuje, ali v celoti za tistega, ki odplačevati sploh ne bo mogel. Seveda 3 leta ne bo potrebno odplačevati ničesar (moratorij). Sredstva, ki jih dobijo prizadeti kot posojilo, pa bodo vknjižena na imetje, ker so bi'li v pre- teklosti primeri, ko nekateri otroci niso skrbeli za starše, v prim.eru dediščine p>a so se pojavili kot interesenti za »vikend« na deželi. Zmanjševanje kreditnih ob- veznosti pa ne bo veljalo za tiste, ki bodo gradili sami, s čimer je poudarjena želja, da ne bi bila sredstva vlagana nestrokovno in brez potrebe. V naslednji številki Nove- ga tednika bomo posredovali podrobnejše informacije s se- je republiškega koordinacij- skega odbora. M. S. v petek, 27. septembra bo Slovensko Ljud.sko gledališče Celje uprlzorifo MolioroveRa LJUDOMRZNIKA v režiji Zvo- ncta Sedlbauerja. Delo je pred leti prevedel Josip Vidmar in se pojavlja tretjič na sloven- skih odrih. V scenografiji Matjaža Vipotnika, draniatur- giji Aleksandra Zorna in v kostumih Vanje Popovič si postavitev zastavlja to znano klasicistično delo razumeti v sedanjem času in potegniti njegove komponente v komu- nikacijo sodobnega sveta. .Al- cesta igra Pavle Jeršin, na- stopajo pa Se Ivo Ban, Ja- dranka Tomažičeva, 'Ujerka Belakova, Branko Griibar. Anica Kumrova. Janez .Sta- rina, Janez Bermež, Štefan Volk, Matjaž Arsenjuk in Jo- že Pristov. Na .sliki; Ivo Ban. Branko Grubov in Pavle Jeršina. Foto: Drago Medved Minula sobota bo še dolgo ostala v spominu Pilštanjča- nom, vsem abonentom »Koz- janskega gledališkega abon- maja«, ki so ta dan prišli na Pilštanj in seveda — gledali- škim Igralcem Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Po medsebojnem dogovoru s Kulturno skupnostjo Šmarje pri Jelšah so se zbrali zato, da-bi se pobliže spoznali ali kakor je v pozdravnem govo- ru dejal Marjan Ungar: »Na- še današnje srečanje je dru- gačno od običajnih. Ponavadi igralci igrajo, mi pa jih gle- jmo, ponavadi nam v pre- oblekah in novih imenih po- nazarjajo neko umišljeno življenje in problematiko, mi Pa v dvorani premišljujemo ^ njihovi umetnosti. Danes Pa so celjski umetniki prišli •^ed nas brez kostumov in s ^vojimi vsakdanjimi imeni, i^akršne imajo zapisane v ^ojih osebnih izkaznicah, da ^ seznanijo z nami in da se •^li seznanimo, z njimi . ..« Dramaturg in vršilec dolž- ^sti upravnika SLG Celje •'anez žmavc je spregovoril ^ repertoarju, zatem pa so bralci brez na^ovedanja in ' »civilnih« oblekah zaigrali odru, ki je bil pripravljen plesišče, nekaj odlomkov ^ del hovega gledališkega re- pertoarja. Brez dvoma je bi. to eden najuspešnejših nasto- pov celjskih gledališčnikov, saj so poželi pri gledalcih prave ovacije. Tudi sami so bili navdušeni nad izrednim vzdušjem, saj so bih med svojimi prijatelji. Prav zani- mivi pogovori so stekli v pil- štanjskih kleteh, kajti slabo vreme Je pokvarilo piknik na prostem. Nedvomno . je odločitev celjskega gledališča in šmar- ske kulturne skupnosti zelo dobra. To je pokazalo sobot- no srečanje, ki obenem nare- kuje še več takšnih neposre- dnih stikov med igralci in gledalci. Na Pilštanju se je zdelo, da vsi skupaj ustvarja- jo tisto, kar se je dogajalo na odru. Veliko besed je bilo namenjeno tudi repertoarju — saj končno gledališka hiša 1 kot umetniška, poklicna kul- turna ustanova kreira reper- toar delno po svojih načelih in kriterijih, ob tem pa mo- ra upoštevati želje in predlo- ge svojih abonentov. Na takš- nih in podobnih razgovorih lahko pride do zanimivih u- gotovitev in predlogov. Zato bi moralo biti takšnih sre- čanj še več in ne samo v išmarski občini, ampak bi bi- la potrebna v celi regiji. ______________IŽBAfiO MfiPVBD BESEDA O GOLOVCU Kot da bi se dcmenili na po&ebnean sesUiinku. Zgo- dilo se je ta.ko, da bi lahko skopaj v celoti cdgovotr enega udeleženca naše aiikete poiložili v usta drugim štirim, ki smo jih zajeli v našo akcijo. In če Sikuišam/O Lz bescid teh pvetih anketirancev razbratii celjsiko javno mnenje o turističnem in rekreacijskem središču pod Gcilovcom, bi lahko z veliikimi črkami zapisali: NUJNO GA POTREBUJEMO, KAJ ČAKAMO, ZAKAJ ZAMUDA! ŠTEFAN FRAS: Naj začnem kjerkoli, zmeraj bom rekel tole: turistič- no rekreacijski center pod Golovcem nujno potrebu- jemo. Tudi zaradi sejma obrti. Sicer pa bo mesto z njim tudi drugače veli- ko pridobilo. Zaradi obrt- nega sejma pa še nekaj: z zgraditvijo Golovca se bodo sejmi močno raz- mahnili, s tem pa se bo razširila tudi obrtna de- javnost. Zato je Golovec spodbuda tudi za to pa- nogo terciarne' dejavnosti. SLAVA FALETIC: Zad- nji čas je, da dobimo v Celju to središče. Tudi zaradi nadaljnjega razvo- ja mesta, zaradi življenja v. njem, zaradi gospodar- ske in druge aktivnosti. Menim, da to središče ni vprašanje za mesto, se- veda pa terja takšna ak- cija tudi pravočasne pri- prave in tak družbeni do- govor, da ne bo težav pri financiranju, še to bi rek- la ,da smo z akcijo poz- no začeli, zato je čas, da pohitimo. BRANKO MARTIC: Me- nim, da bi tako rekel vsaJc Celjan — center pod Golovcem potrebuje- mo in zato je skrajni čas, da začnemo z uresničeva- njem sprejetega progra- ma. Urejeno središče pod Golovcem pa potrebuje- mo ne samo zaradi rekre- acije, marvač prav tako za poživi'tev družabnega življenja v mestu. Pa tudi za druge aktiivnosti. Pre- pričan sem, da so zanj vsi Celjani, razen tistih, ki nasprotujejo sleherni akcijir STANE BIZJAK: Izgrad- nja turistično rekreacij- skega središča pod Golov- cem odpira našemu me- stu izredne perspektive na vseh področjih druž- bene aktivnosti. Torej,, ne samo gospodarstvu in raz- stavam, temveč tudi kul- turni dejavnosti. Tako bo- mo lahko zinova dobili nekatere sicer tradicional- ne kulturne prireditve, ki jih v zadnjih letih ni bi- lo moč pripraviti tudi za- radi pomanjkanja ustrez- nih prostorov. J02E LUBEJ: Skrajni čas je, da dobimo pred- videno središče pod Go- lovcem. Nanj težko čaka- mo tudi športniki in ti- sti, ki nam rekreativna dejavnost pomeni običaj- no akti^vnost. Poslej bo- do lahko vse naše šport- ne ekipe, zlasti košarkar- ji in rokometaši, igrali doma in ne drugod. No- vo središče pa bo veliko pomenilo tudi v organiza- ciji sindika.lnih športnih iger. Skratka, koristi za veliko interesentov. Celjani torej žjvijo za bcidcči turistično rekreacijiski center. Zamj se ogrevajo. 2&1ljo ga imeti, ker ga po- trebuj ej o. V anketi sb sodelovaili: Steftn Fras, predisednilk p::drcčnega strokovnega odbora za obrt pri r&publiliki gospodarski zbcmici. Slava Faletič, upckcjenka, Bran- ko Martič, sekretar občinskega odbora sindikata sto- ritvenih dejavnosti v Celju, Stane- Bizjak, direktor Koneksa in Ježe Lubej, račimovodja v Obncvi. Zaključek: Naj bo torej tudi ta mala ar.iketa izraiz ra^zipolcženija Gelijanov za cciiiter pod Golovcem, naotem od Mozirja dalje v smeri ob jugozapadnih obronkih Pohorja do Slovenske Bistri- ce, a od tod v južno smer vse do Sotle, tako da je področje zajemalo tudi del Kozjanskega. V 1939. letu so sestavljali komite številni- člani iz v.sega področja. Sekretar je bil Franjo Vrunč. Takrat so bili odgovorni partijski kadri za mesto Celje in okolico Tone Grčar kot sekretar in člani Peter Stante, Dušan Kraigher in Milan Boršič. Za področje Zabukovice — Prebolda so odgovarjali sekretar Anton Pečnik in člani Franc La- pajne, Julijana Cilenšek, Albin Vipotnik, IVan Farčnik in od 1940. leta tudi Franc Novak. V 1941. letu je bila za to področje sekretar Julijana Cilenšek. V Šoštanju in šaleški dolini so delovali v komiteju sekretar Rudi Koren ter člani Janko Ulrih, Olga Vrabič, Janko Vrabič in Božo Mravljak. Te področne komiteje so tedaj ime- novali mestni komiteji, a v skupnem, to je v okrožnem komiteju, so delovali, k^r velja za 1940. leto, sekretar Franjo Vrunč in člani Franc Lapajne, Jože Letonja, Julijana Cilenšek, Rudi Koren, Janko Vrabič. V mladinskem gibanju je v predvojnih letih odigral SKOj (Zveza komunistične mladine Jugoslavije) med srednješolci, študenti in delavsko-obrtniško mladino pomembno vlogo. Na področju celjskega okrožnega komiteja SKOJ, ji je predstavljalo isto področje kot okrožni komite, so v letih 1930/40 delovali sekretar Blaž Ročk, Vera Slander, Dušan Finžgar in Mirko Verčkovnik. Toda približajmo se kadrom in razmeram v Zgornji Savinjski dolini. Da bi lahko partijski kadri samostoj- nejše delovali in odločali pri delu, da bi bili vodilni kadri bližje terenu — potovanja iz kraja v kraj so postajala za ilegalce iz tedna v teden po okupaciji teža\'nejša m nevarna — je kmalu prišlo do razde- litve bivšega velikega celjskega okrožja na dvoje okro- žij. Celje z obširno okolico, ki je zajem.alo razen seda- njega občinskega področja še občino Laško, del šent- jurske občine (Dramlje, Ponikva) in del Kozjanskega. Za področje sedanje občine Žalec in Mozirje je bil formiran okrožni komite, katerega so sestavljali sekre- tar Anton Pečnik in člani Lapajne Franc, Letonja Jože-Khiet, Vipotnik Albin-Žtrgar, CJilenšek Julijana- Betka. Komite je prevzel vso odgovornost za delovanje OF in njen razvoj tudi za področje Zgornje Savinjske doline. Področje je bilo razsežno. Raztezalo se je od Levca pri Celju do Mrzlice in Cemšenika na zapadu, a na severu vse do Solčave in še dalje proti Koroški, a proti vzhodu se je raztezalo Vse do Pohorja in Kozija- ka. Seveda je tudi savinjsko okrožje doživljalo v kasnejših letih zoževanje z ustanavljanjem novih okro- žij (šaleško misiinjskega, slovenjegraškega in dravograj- skega). Pri snovanju organizacije na tem področju so delo- vali in vidno vplivali na njen razvoj organizatorji pokrajinskega komiteja KPS. Med njimi Slavko Slan- der, Miloš Zidanšek,- Blaž R(3ck v 1941. letu, v prvi polovici in vse do jeseni 1942. leta pa Sergej Kraigher- Andrej in Tone žnidaršič-Majtin. V prvem vojnem letu sta razna poročila prenašali in povezovali ilegalce med drugimi tudi kurirki PK KPS Štefka štibler in Nada Frece-Primožič, a od novembra 1941 in vse do 1943. leta, ko je prevzela drugo dolžnost, lahko zasledimo delovanje kurirke PK Cvetke Praprotnik Štefke (Mla- kar). Težke razmere, ki so nastopile zaradi močne reakcije okupatorja — v ilegalni borbi so padli prenekateri vodilni orga7iizatorji KPS in OF — so zahtevale pogoste organizacijske spremembe v sestavi odborov OF in komite- jev KPS. V drugi polovici 1042 so bili v KP za področje Štajerske nekateri člani nedosegljivi. Zato so bili poli- tični aktivisti v Spodnji in še v večji meri v Zgornji Savinjisfci doliini vezani na štab II. grupe odredov in tudi na posamezne partizanske edinice, ki so se naha- jale na terenu. Sekretarji komitejev ali drugi odgovor ni člani so imeli pogosto sestanke na Dobrovljah in razčlenjevali razmere v načinu pridobivanja novih sim- patizerjev, postavljanja novih odborov, o preskrbova- nju vojaških enot s prehrano, predvsem pa o načinu borbe proti okupatorju in vsem odkritim in prikritim sovražnikom osvobodilnega gibanja. Takšno stanje je v organizaciji ilegalnega delovanja trajalo vse do maja — junija 1943. Okrožni komite za Savinjsko dolino je zgubil svojega prvega sekretarja Antona Pečnika in člana Franca Lapajneta v novembru 1941. Padla sta na Bregu pri Polzeli v borbi z žandarmerijsko patruljo. V boju je bil ubit tudi, vodja patrulje Niggas. Za Pečnikom je prevzel sekretarsko odgovornost Vipotnik Albin-Strgar. Toda že v januarju naslednjega leta se sestanejo na Izlakah pri Kmetu Poldet« člana PK KPS za štajer- sko Sergej Kraigher in Tcne Žnadarič, Jože Letonja- Kmet in Vipotnik Albin. Obravnavajo razmere na tere nu in določijo, da prevzame sekretairsko mesto v okrožnem komiteju Jože Letonja, a Vipotnik je pre vzel zelo težko odgovornost: utrjevanje organizacije, to je delati na iK)večanju odborov in močnejšem povezo- vanju osvobodilnemu gibanju naklonjenih ljudi v Zgor nje Savinjski dolini. St. 38 — 26. septemberi^^ | Prvoborec Jože Letonja - Kmet - Golas in Albin Vipotnik Strgar 26. september 1974 NOVI TEDNrK —stran 11 Pol leta je minilo, odkar je v solidarnostnih stanovanjih v Celju našlo topel dom veliko število družin. Njihove dotedanje razmere so bile takšne, da so naravnost vpile po rešitvi, po hitrem ukrepanju. Največkrat pa je bil ta klic v sili — podelitev stanovanja. Razdvojene družine so se v novih prostorih spet znašle skupaj in skušale na novo zaživeti. Otroci so dobili starše, matere pa, ki so jim bili odzveti otroci, so spet začutile klic materinstva v sebi. Upanje je v novem življenju spet dobilo svoj smisel, ki je bil marsikateremu že odvzet. Niti življenja so se spet podaljšale, se še nadalje tko in v novih celicah, ki se jim pravi družina, dihajo na- prej. Vsakdo zase in vsi skupaj. V enem bloku 106 družin. \ Živžav pred solidarnost- nim blokom v Celju je naznanjal, da so tu doma družine z veliko otrok. Ne- kaj se jih je podilo okoli hiše, nekaj se jih je za- bavalo z lužami, ki so imenitno s^'edstvo za igro, nekaj pa se jih je vozilo po ograji. Koliko domis- lekov, koliko veselja, pa prav nič žalostnih oči, ki te spremljajo, če srečaš otroke »socialnih« na de- želi. Prišli so iz temnih čiun- nat, iz kleti, plesnivih ba- rak in na pol podrtih šup. Lica 90 jim zagorela, oč- ke se svetijo kot bi prav- kar držale v rokah sonce- in nagajivost je tista, ki že poraja medset)ojne spo- re. Na stt>pnišču smo sre- čal nasmejano ženo in mater petih otrok KARO- LINO KERNEŽ. Predno je dobila tu dvosobno sta- novanj ce, je prebivala na Mariborski cesti »v dveh luknjah«, kot je sama re- kla. Plesen je bivala med njimi in ^ato sta bila nje- na dva otroka, dveletna Slavica in štiriletni Jožek kar naprej bolna. I'ri otroke pa je morala, dati v rejo. Temu so bife kri- ve tudi še druge družin- ske zadeve in končne po štirih letih bivanja v ne- znosnih razmerah (misli- la pa je, da ji ne bo tako hudo, ker je takrat na novo zaživela), je mož le dobil tole svetlo stano- vanjce. Od letošnjega maj- nika njuna otroka nista nikoli več bolna. Stiska ju k sebi in ne more verjeti. Pa je tako, ker p>o stenah ne teče voda, ker imajo stranišče, ker imajo mir in toploto. Zdaj bo lahko vzela še enega svojega otroka k sebi in verjetno mu bo odstopila eno sobico. Za zdaj je samo upanje in ker ta obstaja in sploh, ker je življenje zdaj bolj svetlo, bo to zmogla. A morala bo še prepričeva- ti, ker se otroku iz prejš- njega zakona še ni odre- kla. Ostala dva, ki še ni- sta pri njej, pa bo za en- krat pustila še pri miru. Slavica in Jožek jo zaen- krat dovolj zaposlujeta, še večje skrbi pa ima, ko za vsak dan in za sleherni dinar, ki ga ima in ji ga prinesel mož, tisočkrat pre- misli, kam ga bo dala in kaj ho zanj kupila. Mo- žev zaslužek je pičel — 160.000 dinarjev na mesec. Ob vseh nadurah, ki jih opravi, zasluži najbolj de- belo kuverto tedaj, ko je notri 200.000 dinarjev. Od- tegljaji, 53.000 dinarjev za najemnino skromnega sta- novanja m Kemeževi go- spodinji ostane za hrano 80.000 dinarjev. Kosila, ki jih skuha, so neštetokrat pretehtana. Takrat, ko smo jo obiskali, je imela na- pravljen jedilnik za ves teden. Tistega dne so ime- li za kosilo prežganko in za otroke kompot. Samo za otroke, je rekla. Tako. In verjeii smo ji. še danes nima zaves in staro pohištvo je vzela s seboj. Ničesar jim še ni uspelo kupiti. Vsak mesec načrtujeta tn vsak mesec lahko oddeli za obleko otrok ali za košček sreče, naj si bo to nov kuhinj- ski element ali ogledalo za v kopalnico le 20.000 dinarjev, starih. Ničesar pa si t>olj ne želi kot pral- nega stroja in hladilnika. Ne vidi časov, kdaj jim bo vse to uspelo nabavi- ti. Nikoli? Razmišlja o službi, dala je že prošnjo za čistiilko, pa so ji rekli, da imajo dovolj prošenj zdravih. Ona pa ni zdrava in se spet boji. In zdaj razmišlja o drugi stvari. Rada bi menjala za cenej- še stanovanje, čeprav pra- vi, da se ne bi rada loči- la od sreče, ki jo je obi- skala letos. Na izbiro ima — dobiti sltižbo in ostati tu kjer je, ali pa se pre- seliti v manjše in verjet- no tudi slabše stanovanje. Svetal prostor, kuhinjica in dve sobici narekujeta večje želje m oči so pol- ne mehkobe, ko govori o opremljenosti drugih. O foteljili, ki so v njenih očeh najbolj imenitna stvar na svetu. Pa ni ne- učakana, ■ le perspektive nobene več ne vidi. »Ni- kamor nočem iti na obisk, ker so si vsi že lahko ure- dili, jaz pa, sa.mo da bi imela upanje, da bi lahko v tem stanovanju ostali in opremili. Patronažna mi bo skušala poiskati primemo službo, ker sem bolna, že osemkrat sem bila v bolnici. Po eni stra- ni se službe bojim, a rada bi poizktisila in ko- lo življenja zaobrnila. Glejte, dali so nam stano- vanje in že razmišljam, da ga bom zapustila. Mi veste povedati, gospa, za- kaj?« Čeprav v predsobi ni še ničesar, nobenega ko.sa po- hištva, čeprav je pohištvo v ostaUh prostorih staro, je vsepov.sod neverjetno čisto. Kopalnica kot v škatlici, čist in lepo ne- govan parket, čista okna brez zaves, lunita vrata, štedilnik — vse priča o nenavadni skrbi za dom in ljubezni zanj. »Na zadnjem sestanku hišnega sveta smo govo- rili, da bodo nam »social- nim« znižali najemnino. Tako visokega zneska ne bomo zmogli plačevati. Pa naša družina ni na najslab- šem, še hujši primeri so«. Tako je rekla KaroUna Kemež in mislila na ma- ter samohranilko, ki v isti hiši še težje živi. Revež sočustvuje z revežem, je star slovenski pregovor in mi smo ga zapisali v naj- boljšem smislu. Cuitijo eden z drugim, na vse sku- paj pa Sije sreča, ki je za kratek čas pokukala v družine, kjer nakup 25 dkg flamčka pomeni že veliko odločitev. Sreča in dru- gačni življenjski pogoji so marsikaj spremenili, os- taja pa vprašanje — ka- ko živeti naprej, kako ohraniti pridobljeno in os- tati na klinu lestvice, ka- nior jim je pomagala druž- ba. Bo zmogla še eno po- moč? Ce bo tako, bo6o Karolinini otroci, ta dva, ki ju ima že pri sebi, in tistega, za katerega upa, da ga bo še lahko vzdrže- vala, srečni in predvsem — zdravi. Zdenka Stopar Karolina Kernež s Slavico in Jožekom PIŠE: 1 LUDVIK VIDMAJER Menim, da ne bi bilo zanimivo in koristno, če ta razmišljanja in opažanja pisal preveč stati- ^fno in uradniško suhoparno. S tem bi zgrešil 'flj in namen, ki si ga je sodstvo zadalo, ko želi ^nanjati občane z delom pravosodnih organo»>^. jfirjetno pa bi zgrešil tudi vzgojni cilj. ^ tem pa moram uporabiti metodolo|ijo, ki je ' teoriji in praksi priznana in ki je znanstveno "temeljena. To se nanaša predvsem na obravna- vo faktorjev -— dejavnikov, ki doprinašajo ali pa "^ločilno delujejo v dogodku. Te faktorje bom ^lagal na način, kot jih je obdelal jugoslovtm- *i strokovnjak dr. Lajčo Klajn. ^ometna nesreča je po svoji dinamiki dejansko ^^ej enostaven dogodek v življenju. Nasproti te- ^ pa pripelje do nje množica drobnih ali večjih *Javnikov. Navadno delujejo ti dejavniki pove- di drug z drugim in v medsebojni odvisnosti f pa samostojno. V ilustracijo na primer to, ^ ima voznik v odločilnem trenutku le štiri Težnosti ukrepanja. Izkušeni vozniki se bodo sl- ob tem zamislili, vendar bodo težko našli * kakšno dodatno možnost. Ko namreč zaznamo ^^arnost, fnoramo: ah dodati plin, ali pritisniti ^ zavoro, ali pa opraviti manever v levo ali Jfsno. v tem je tudi jedro problema. Ce . smo 2^ t,rčenju ali nesreči izognili, potem smo pač ^.^epali skladno z eno od teh možnosti. To ukrepanje pa je pogojeno ravno z omenje- c^i faktorji. Včasih ,se nahajamo v situaciji, ^ Se marsikaterega od teh faktorjev ne zave- jT^^o, čeprav smo ukrepali skladno z njim ali oili pod njegovim vplivom. V preprostem je- yp pravimo, da so naši ukrepi bili podzavestni, Hj, refleksni. Temeljijo pa predvsem na izkuš-', % • tistem, kar smo se naučili v po- ^onih preteklih situacijah. Zato lahko mirno re- ^ prometu ni slučajnih dogodkov. Marsi- 1{Q^J vozniki pri opisovanju prometnih dogod- .uporabljajo izraze, da je imel srečo, da se posrečilo in podobno. Dejansko je vse to prazaio čenčanje, ker se za takimi dogodki skriva samo nujni in naravni za- koniti splet vplivnih faktorjev. Naloga tistih, ki se ukvarjajo s prometom, je čim bolj natančno proučevanje takšnih bistve- nih in nebistvenih faktorjev. Poznavanje teh fak- torjev in njihovih zakonitosti pa pomeni tudi obvladanje prometne anarhije in stihije. Poleg vseh ostalih ustanov in posameznikov tudi pravo- sodje posega v to plat človekovegga ravnanja. Sojenje v posamezni zadevi je samo funkcija, pri kateri pa zaznamo vrsto elementov, ki so sode- lovali pri dogodku. Zato nam včasih uspe opo- zoriti javnost in družbo na takšne pomembne ele- mente, včasih pa ne. Spominjam se izjave, ki sem jo pred leti podal v zvezi s hudo železniško — avtobusno nesrečo na Bregu pri Polzeli. Dobrohotno in javno pove- dano mnenje sicer ni bilo preveč navdušeno spre- jeto pri pristojnih dejavnikih, vendar je po ti- stem marsikateri železniški nezavarovani prehod dobil svetlobne signale. S tem ne mislim pove- dati, da je k temu doprinesla moja izjava. Nas- protno, vzrok je bolj tragičen — smrt in telesne poškodbe so bile potrebne za takšno relativno ceneno modernizacijo. S tem primerom sem želel pokazati, kako lahko pravosodje doprinaša tudi na tem področju ure- jevanje različnih odnosov. Naša pravosodna ge- neracija ne jemlje kazenskega sojenja kot odraz načela: »zob za zob«, ampa.k pri sojenju skuša- mo najti vzroke, torej kritninogene faktorje, ki privedejo do takšnih kriminalnih dogodkov. Teži- mo za tem, da opozorimo tudi ostale dejavnike na tako ugotovljene vzroke, zaradi tega, da bi te vzroke odpravili. Drugače povedano — zob nas boli toliko časa, dokler, ga ne pozdravimo; žal pa ga je treba včasih tudi izdreti. Če se torej povrnem k tako prikazanim faktor- jem, potem lahko ugotovimo, da jih sestavljata dve glavni skupini: 1. Notranji, subjektivni faktorji, torej tisti, ki so rezultat človekove osebnosti, 2. Zunanji, objektivni faktorji, torej tisti, ki ni- so neposredno vezani na človeka ali ki ne izvi- rajo neposredno iz njega. SUBJEKTIVNI FAKTORJI so tiste okoliščine in dejstva, ki so del člove- kove osebnosti, del njegovega bistva in ravnanja. Lahko se jih zavedamo, ali pa ne, zavest o njih pomeni že veliko. Skušal jih bom opisati in jih pri tem plastično orisati s praktičnimi primeri. Prvo skupino v tej grupi predstavljajo PSIHO- FIZIČNE posebnosti. Gre za določene odstope v človeškem organizmu in ki se odsevajo v člove- kovi duševnosti in torej tudi v njegovem delova- nju. Lahko so te posebnosti »normalne«, ali pa ne. Voznik amater z dolgoletnim stažem je imel prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje njegov sopotnik. Bila je nočna vožnja in voznik, delno tudi pod vplivom alkohola, ni uspešno op- ravil srečanja s tovornjakom. Prišlo je do opla- ženja in hude nesreče. V zagovoru je povedal, da ni veliko pil, čeprav je pregled krvi in urina pokazal relativno precejšnjo količino alkohola. Odredili smo pregled po skupini izvedencev (zdravnik, nevrolog, psiholog). Pregled je po- kazal, da gre pri tem vozniku za takšno zdravst- veno prizadetost, ki nenormalno reagira na manj- še količine alkohola. Pod vplivom tega pride nam- reč do nerealnih in zapoznelih reakcij in do zmotne presoje stanja. Voznik je sicer vedel za svoje zdravstvene hibe, ni pa vedel, da tako in v te,j obliki vplivajo na njegovo delovanje. 2e po preiskovalnem sodniku mu je bilo vozniško dovoljenje zaseženo, pozneje pa odvzeto tudi za najdaljši možni cas. Nanj so bili opozorjeni tudi drugi pristojni organi. Se Tiaaar.7uji 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. september v novi Soli »Slavka Šlaudra« na Otoku .je vse novo. In vendar so i« .star.; prinesli s seboj nekaj, kar jih bo spominjalo na leta na- zaj, na tisti čas, ko je v .glavnem šolski sluga skrbel za dolgost učnih ur. Staremu zvoncu so odmerili častno mesto ob vstopu v večnamenski poslor. (loto: IVI. B.) POHOD SPO^JINA IN TOV.\RIŠTVA — Kraje^na organizacija ZB, M\ ZMS, Planinsko društvo in pionirji osnovne šole Griiže so minulo nedeljo pripravili ob ">5-lctnici SKO.I-a in 30-letnici hajke za Homoni partizanski pohod. Okrog 300 udeležencev pohoda se je zbralo pri spomeniku NOV v (iri/ab, ker je zbranim sprego- voril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopali učenci osnovne šole, pevci, godba na pihala ter reeitatorji. Nato je kolona udele- žencev krenila na .^prajčev hrib. Tu je govoril prvoborec Peter !>prajc, sledil pa je kra,jši kulturni program. Na Homu so prav tako pripravili proslavo, tu pa je spregovoril prvoborec Ivo Zu- pane. Pohod so zaključili s partizanskim golažem. Na sliki: Glavnina pohoda na Hom. Tekst in toto: T. Tavčar Na gradu Železne dveri v Ljutomerju je bil 21. in Zi. septem- bra že VIII. medklubski festival amaterskega filma Jugosla- vije, kjer so po odločitvi žirije UU FItK »1'rlekija film« predvajali 26 filmov od 55 prijavljenih. Celjski amat<>rji so pre.jeli na njem kar dve prvi nagradi za igrani film »(io.sli« in za dokumentarni film »Vsi na kolo za zdravo telo«. Podelitve nagrjid .se je udeležil avtor obeb filmov Stanko Jost, za sodelovanje na festivalu pa je sam FKK I.T EMO prejel tudi priznanje. I), v. Posnetek je z otvoritve razstave Rudija Spanzla v 2alcu v Savino- TCm salonu. Razstava bo odprta do konca meseca. m VRANSKO: VESELI IGRIŠČ Ob otvoritvi igrišč na Vransl^em so bi-li najbolj veseli prav otroci in mladi. Tu bodo lahko igrali košarko, rokomet, m odbojiko. Dva od nastopa- jočih srfio vprašali, kaj so pridobili z novimi igrišči: Jana šporn je stara 15 let in je osnovno šolo že končala. Ostala bo na kmetiji. Povedala je: »Igrišča in telovadnica so zelo pomembni. Sedaj bomo res lahko vadili. Ker imamo dovolj veliko telovadnico, bomo lah- ko tudi koša,rko, rokomet in odbojko igrali pozimi.« IMiha Novak hodi v osmi razred in mu je 14 let. Dejal je: »Vse je zelo pomembno. Mislim, da bomo šele se- daj izenačeni z otrold drugih šol, ki so že doslej imeli urejena igrišča in telovadnico. To se bo poznalo tudi na raznih mediolskih tekmovanjih, kjer smo morali znati toliko .kot dru- gi.« Torej tudi najmlajši znajo trezno in pravilno oceniti novo pridobitev. Tekst in foto: T. TAVČAR • BO TRANSFORMATOR- SKA POSTAJA že dolgo je tega,, ko so se začele konjiške gospodarske organizacije do- govarjati z organizacijo Elektro Mari- bor o postavitvi na\'e transformator- ske postaje v Slovenskih Konjicah. Vendar je ostal dogovor samo na za- četku. Novo transformatorsko posta- .jo naj bi finansirale vse OZD in TOZD v občini Slovenske Konjice, vendar so doslej podpisale samoupravni spo- razum le tri gospodarske organizacije. Ob vsem tem se odpira vprašanje, ali bo gradnja transfoiTnatorske postaje v bodoče sploh realizirana. Prvič zato, ker stroški ' gradnje nenehno narašča- jo, drugič pa zato, ker se je OZD Ko- nus, ki je ena večjih pbrabnikov elek- trične energije v občini, odločila, da bo postavila lastni agregat. In vendar podatiki kažejo, da ' poraba električne energije v gospodarskih organizacijah konjiške občine nenehno narašča! Kak- šna bo torej odločitev? Na seji izvršne- ga sveta občinske skupščine so člani predlagali, naj odgovorijo na to vpra- šanje predstavniki OZD, ki se bodo v kratkem sestali na posebni seji. D. S. • ŠENTJUR: AKTIV DELA Letos junija so v Šentjurju usta- novili aktiv mladih komunistov. Pred- stavlja idejno-politično jedro mladine v občini. Deluje v okviru občinske konference ZK in ZM Šentjur. Aktiv ima svoj 7-članski sekretariat, ki ga vodi Cvetko Stropnik. V programu izobraževanja za člane aktiva je več predavanj in aktualnih tem: Ekonom- ska problematika, Rasjvoj socializma v svetu m vloga Jugoslavije ter usta- novitev aktiva mladih zadružnikov — proizvajalcev, ki ga bodo povezali s kmečko mladino. Aktiv je organiziral tudi dve uspeli udarni enodnevni akci- ji v okviru akcije — Kozjansko 74. V prvi akciji je bila udeležena mladina KS (Dramlje, Blagovna, Dobje, Plani- na). Udeležilo se je 85 mladincev. V drugi akcija pa je bila udeležena mla- dina z DO in KS Šentjur (SG udeležen- cev — slabo vreme). V programu je še ena solidarnost- na akcija na območju občine Šmarje, ki jo je zelo prizadel potres. Aktiv MK je tudi predelal osnutek novega sta- tuta ZSM Slovenije, osnutek ZSM Ju- goslavije m resolucijo, ter poslal pri- . pombe na republiško konferenco ZSM Slovenije, članom aktiva je o vsebini X. kongresa ZKJ govoril Bcris Križ- nic, delegat kongresa. • CELJE: MEDALJA FILATELISTOM Filatelisti celjskega filatelist ičnega društva so te dni dobili ponovTio med- harodno priznanje za svoje zbirke znamk. V Vidmu v Italiji so sodelo- vali na mednarodni filatelistlčni raz- stavi najboljših filatelistov Koroške, Julijske Krajine in Slovenije. Celjska vrsta je prejela lep srebrn pokal za iz- biiro tematike in za kakovost prikaza- nih zbirk. Posebej pa še pismeno di- pl osno. Sami filatelisti so poželi prav tako uspeh. Ing. Roman Turk je za svojo zbirko dobdl srebrno medaljo. Pred- stavil je lepo zbirko znamk »Evropska športna prvenstva«. Ostali trije so prejeli bronaste kolajne. Vili Končan je dobil to priznaaiije za zbirko »Pti- ce«, Ivo Vozlič za zbirko »Grbi« in Ferdo Kunej ai zbirko »Znameniti možje«. Mimo tega pa je ing. Roman Turk prejel še priznanje za svojo zbirko v' Turčiji in Italiji'. Sodelovali je na med- narodni filatelistični razstavi v Ceseni. Ti za.dnji rezultati celjskega fila- telističnega društva kažejo . pravilno pot društva, ki ima 1^ članov, od tega preko trideset mladih. Načrtujejo še več nastopov doma in v tujini. J. KUZMA CELJE — Predstavniki političnega aktiva hrastniškc občine in pripadniki .IL\ so se na skupnem sestanku dogovorili o gradnji spomenika .ložetu Meniliu-Kajku, po katerem nosi ime celjska kasarna. Spomenik z doprsnim kipom bosta izdelala vojaka Miodrag Jeremič, kipar iz Beograda, in Jure Kobe, arhitekt iz Ljubljane. Hrastniški politični delavci so bili navdušeni nad arhitektonsko zamislijo avtorjev spomenika njihovemu rojaku, narodnemu heroju in borcu Pohorskega bataljona. Hrastniška občina bo s sredstvi in materialom pomagala pripadnikom .IL.\ pri gradn,ji, priskrbela pa je. tudi obširno gradivo o živl.jenju in delu znanega borca za svobodo. Spomenik naj bi bil predvidoma zgrajen do 22. decembra. F. BOŽIČ ŽALSKA MLADINA NESOGLAŠu Pred dnevi je bil v pia^-J skem domu Hom nad GrvB mi sestanek predsedstva M činske konference Zveze dine Slovenije Žalec, predsedstva so obravnav!'"' predlog novega akcijs^g'"' C programa in nanj so i^^. nekaj tehtnih pripomb, jih bodo upoštevali. ' Ena bistvenih pripomb i bila namenjena financiran? mladinskih aktivov v krajec? ni skupnosti, saj-je prav večkrat prišlo do raznih p,^ soglasij. Kljub njihovi umešt, ni pripombi, glede financjrj. nja, velja omeniti pri^jj Prebolda, kjer do zapleto, na relaciji krajevna skuj nost—mladinski aktiv ne p^j. haja zaradi aktivnosti nij. dih Prebolčanov. Tako tii^ pri krajevni skupnosti ne h dijo razloga, da mladins^ aktiv ne bi financirali talrj kot druge organizacije jj društva, ki aktivno sodeluje, jo v kraju samem. Verjetno bo potrebna še v marsikate^ krajevni skupnosti žalske o'd. čine večja aktivnost mladili Nov predlog akcijskega programa govori tudi o teiE, da se bodo mladi v delovniil organizacijah morali bolj za. nunati za gospodarske pro'!> leme v svojih sredinah, žal so danes mladi o tem prema- lo seznanjeni in prav tu t večini primerov odpove nji. hova aktivnost, člani pred- sedstva žalske mladine so za- to predlagali, da za izobra- ževanje mladih delavcev na tem področju mora^ poskrbe- ti ustrezna služba v delov- nih organizacijah na ta na- čin, da jim vsaj dvakrat me- sečno pripravi predavanja o aktualnih gospodarskih prot> lemih ne le o podjetju, pač pa tudi o drugih vpraš;'.njil). Obenem pa jih seznani z iz- razi, ki jih danes tako pi^ gosto srečujemo v našem be sednjaku, pa pogosto_ ali bo- lje v večini primerov, sploli ne vedo,, kaj pomenijo. Prav zaradi tega mladi na raznili sestankih samo kimajo, na- mesto da bi bili v svojih za- htevah revolucionarni, kar se navsezadnje od mladine pri- čakuje. Seveda tudi tu nasto-i pi vprašanje, koliko mladi danes sledijo sredstvom jav- nega obveščanja. Najbolj živahna razprava se je razvila ob zadnji toč- ki dnevnega reda, kjer so mladi poudarili, da se ne strinjajo z novo kandidatno listo za predsedstvo repuiil--' ke konference Zveze mladi- 'ne. Žalčani se ne strinjajo s tem, da sta predsednik re- publiške konference in sekre- tar iz iste regije—iz Gorenj; skega. Sploh se jim ne zdi primerno, da niso na kandi- dacijsko listo uvrstili njili* vega člana, ki so ga kandi- dirali, še posebej zato. W- so bili prav Žalčani lani pr^ glašeni za najboljšo občinsK" mladinsko konferenco v i* publiki. člani predsedst^'^ žalske mladinske konferenc* pravijo, da bi se pri kandidacijski listi moral* upoštevati dejavnost mladi"' Na to kandidacijsko listo s" žalčani dali tudi uradno V^' pombo in jo posredovali publiški mladinski konfer^"' ci. Na koncu velja povedaf še to, da se predsednik ske mladinske konferenc Branko Povše za leto ^ poslavlja s svojega delovn^ mesta, ker odhaja v P"''^' no enoletno šolo. Niegov mestnik bo ta čas doseda« predsednik komisije za i^. na vprašanja MIRO MAKA^ ' JANEZ VEDENI^ 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 14. stran — NOVI TEDNIK St. 38 -— 26. septembft,. 80 LET KONUSA IVAN UMNIK MARJAN GRBAC FRANC ŠELIH »Rezulati, ki jih je Konus dosegel v zadnjih letih, so toliko bolj vredni pohvale, ker je bil ta kolektiv še pred tremi leti v veliki krizi. To krizo pa je kolektiv prebrodil samo zaradi jasne orientacije proizvodnje. Prebrodil jo je zato, ker se je za jasne razvojne in proizvodne koncepte angažirala tudi zveza komunistov in sindikati, in ne nazadnje zato, ker je tako orien- tacijo podprla široka množica delovnih ljudi. Primer Konusa lahko vzamemo tudi kot odgovor vsem tistim, ki dvomijo v uspešnost vzajemnega dela med vodstvom podjetja, zvezo komunistov in vsemi delovnimi ljudmi.« (Iz govora Franceta Popita v Konusu, 19. 9. 1974) Ob Konusovem jubileju smo poprosili za razgovor predsednika skupnega delav- skega sveta Ivana Umnika, pa tudi dva dolgoletna člana kolektiva, ki sta na slavnost- ni seji delavskega sveta, bila je prejšnji četrtek v Konusu, prejela Titova odlikovanja. To sta Marjan Grbac in Franc šelih. VSI ODLOČAMO Kako ste se v Konusu sa- moupravno organizirali? Ivan Umnik: »Letos smo izvolili samoupravne organe, razprava pa je bila zastavlje- na zelo široko in je vključe- vala domala vse zap>oslene. Odločili smo se, da ustanovi- mo 13 temieljnih organizacij združenega dela in sicer na posameznih področjih naše proizvodnje. Imamo skupni delavski svet s poslovnim od- borom, odborom za splošna vprašanja, odborom delavske kontrole in odborom za med- sebojne odnose. Poleg tega imamo tudi več komisij, ki posegajo v vsa področja dela in življenja v OZD. Posamez- ne TODZ imajo svoje delav- ske svete in komisije. Skup- ni delavski svet šteje 37 stal- nih članov in 38 delegiranih, ki so izbrani posamezne seje. Od stalnih člane/ je osem žensk, iz neposredne proizvodnje pa jih je 23.« In kakšni so vaši občutki ob 80 letnici Konusa? Ivan Umnik: V Konusu sem zaposlen šest let, toda zadovoljen sem, da sem pri- šel v tak kolektiv. Vesel sem, da sem predsednik delavske- ga sveta v takšni OZD, kot je Konus.« PONOSEN SEM Kaj je bil Konus pjed 29. leti, ko ste se zaposlili v njem? Marjan Grbac: »V Konusu sem se zaposlil leta 1945. Ta- krat delavci nismo imeli niti strehe nad glavo, kaj šele, da bi govorili o ugodnih po- gojih dela. Nismo imeli ne rokavic, ne mask, nobenih zaščitnih sredstev ni bilo. Pa poglejte, kaj vse ima delavec danes! Kot prvo bi torej de- jal, da so se od takrat nepri- merno izboljšale razmere de- la. No, prav gotovo se je spremenil tudi p>oložaj delav- ca, čeprav smo takrat že uvedli delavsko samouprav- ljanje, delavci niso izražali svojih mnenj tako, kot to de- lajo danes. Strah jih je bilo, da bi izgubili delo, če bi po- vedali kako preveč. Danes je res vse drugače!« Kaj pa vam pomeni Titovo odlikovanje? Marjan Grbac: »Titovo od- likovanje mi pomeni prizna- nje za 29 let dela v Konusu. Ponosen sem in štejern si v čast, da sem eden od tistih, ki smo dobili tako visoko od- likovanje.« RAZVOJ TEČE DALJE Kako gledate na razvoj Ko- nusa? Franc Selih: »Ko sem se 1948. leta zaposlil v Konusu, je bila to še stara usnjarska tovarna. Leta 1959 pa se je začel Konus hitro razvijati, ko smo uvedli v proizvodnjo izdelavo umetnega usnja. Da- nes imamo v Konusu vrsto novih proizvodnih obratov, ki so se specializirali v okvi- ru usnjarske panoge indu- strije. In ravno Konus je bil tisti, ki je dal pobudo za in- tegracijo usnjarskih predelo- valcev in vztrajal, da se je izvršila v okviru pano.ge tu- di specializacija proizvodnje. Tako imamo sedaj lasten proizvodni program, ki ga iz leta v leto vedno bolj izpol- njujemo. Konus je naredil v vseh teh letih izreden korak. In poudariti moram, da je bilo potrebno veliko naporov, da je Konus postal to, kar je danes in da se je sposo- ben s svojim' širokim proiz- vodnim programom prilaga- jati potrebam jugoslovanske- ga in svetovnega trga.« DAMJANA STAMEJCIC France Popit in Zvone Dragan si skupaj s predstavniki kombinata Konus ogledujeta ob- novljen obrat mokrih oddelkov foto: Viktor Lušenc 20 LET RADIA CELJE 1. Tovarna Konus je bila prijazni gostitelj redakcije Novega tednika in Radia Celje v planinski koči na Rogli ob juoile]u Radia Celje. V pozdravni besedi jubilantu je Franc Ban, direktor kadrovsko-splošnega sektorja v Konusu, ocenil pomen lokal ne informacije, ki jo izražata Novi tednik in Radio Celje. Zavzel se je za nadaljnje sodelovanje med konjiško občino in med našo redakcijo. Proslave se je udeležil tudi Ante Mahkota (na sliki med govorom), namestnik direktorja TOZD časopisi v CGP Delo. 2. V poročni dvorani v Celju so se na sprejemu zbrali očetje celjske radijske postaje in njegovi prvi sodelavci. Med njimi Risto Gajšek, Fedor Gradišnik, Nuša Marušičeva, Peter Božič, Milan Božič, Igor Ponikvar in drugi. Sprejema, pokrovitelj srečanja je bila Minerva, so se udeležili tudi nekateri napovedovalci in sodelavci RC 3. Občinska in medobčinska konferenca SZDL Celje sta v sredo, točno na nico RC, pripravili sprejem v Narodnem domu. Udeležili so se ga najvidnejši pred- stavniki družbenega in gospodarskega življenja v občini in na območju. Na srečanj^^ so govorili Janko Zevart, Slavko Beznik in Jože Volfand. ,8 ^ 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 GOBARSTVO NI NOGOMET z ohladitvijo, z dežjem bodo rastle gobe — kot gobe po dežju. Saj so že dosedaj in bodo še bolj. Kdor je gobar, se veseli izletov v hoste, vendar bo marsikoga jezilo, ko bo gledal razdejanje. Kdor pobira le dve tri vrste gob, ker drugih reva neuka ne pozna, naj ostale gobe pu- sti pri miru, kakor so in kakor rastejo. So namreč ljudje-gobarji, ki poznajo in jedo na desetine vrst užitnih gob. Le-tem razni gobobrci uničujejo vse ti- ste gobe, ki so neznane ali jih imajo za strupene, ne- užitne. V sosednji Avstriji na primer drugače skrbijo za varnost nedeljskih gobar- jev, vendar ne tako, da bi teptali in brcali tiste gobe, ki niso v seznamu njihove- ga znanja. Kmetije, ki so ob večjih gozdovih, imajo navadno katerega od čla- nov družine, ki gobe dobro pozna. Tak gobar-domačin ima tudi določeno znanje, ki ga je pridobil na poseb- nem tečaju in pri kontro- liranem spoznavanju gob v okolišu lastne kmetije. Na pročelju takšne hiše je tu- di poseben znak, to so na- risane gobe s pečatom go- barskega društva. No, in pri taki kmetiji se oglaša- jo nedeljski gobarji po iz- letu v gozd in pokažejo svoj »pridelek«. Poznava- lec gob na kmetiji gobe pregleda, razloži, zakaj ne- prave niso dobre in kako jih je spoznal. Tako na kraju samem opravlja ko- ristno nalogo kontrole, agitacije za gobarsko dru- štvo, za kar je tudi nagra- jen, J. K. OB SEJMU v času sedmega sejma obrti, osme zlatarske razistave in prve razstave igrač bo v Celju še več drugih prireditev. Pe\ek, 29. septembra: 9.30 — koncert godbe na pihala po ulicah in na stadionu AD Kladivar; 10.00 — otvoritev sedmega sejma obrti na sta- dionu AD Kladivar; 11.30 — otvoritev osme zlatarske razstave v la- pidariju Pokrajinskega muzeja na Muzejskem tr- gu; 13.00 — otvoritev prve razstave igrač v Muzeju revolucije na Trgu petega kongresa; 14.00 — otvoritev skladiščnih prostorov Tkani- ne na Teharski cesti. Ta dan še začetek športnih iger zlatarjev in premiera Molierovega »Ljudomrznika« v SLG. Sobota, 28. septembra: Nadaljevanje zlatarskih iger, popoldne ob 16. uri pronienadni koncert na Muzejskem trgu. 17.00 — zazidava temeljnega kamna za turistič- no rekreacijski center pod Golovcem; ' 18.30 — sprejem razstavi j alce v pri predsedni- ku občinske skupščine Celje ter podelitev plaket grba mesta Celja in drugih priznanj. Dvorana Na- rodnega doma. Zvečer predstava »Ljudomrznika« v SLG. Nedelja, 29. septembra: Tekmovanje v go-cartu na ploščadi Prevozni- štva ob cesti v Trnovlje. 14.00 — tekmovanje učencev frizerske stroke in revija pričesk v Narodnem domu; 20.00 — revija zlatega nakita, pričesk in zgodo- vinsld prikaz pričesk v veliki dvorani Narodnega doma. Ponedeljek,. 30. septembra: 9.00 — seja izvršilnega odbora poslovnega zdru- ženja Formator; 9.00 — seminar o sortiranju diamantov; 16.00 — koncert godbe na pihala. Torek, 1. oktobra: 8.00 — športno tekmovanje učencev strokovnih šol; 10.00 — seminar — pravi dragulji in vzdrževa- nje nakita; 10.00 — seminar — raznovrstnost uporabe sre- brnih lotov; 10.00 — ustanovitev sekcije oblačilne stroke; 16.00 — koncert godbe na pihala. Sreda, 2. oktobra: 10.00 — seja izvršnega odbora za obrt republi- ške gospodarske zbornice; 10.00 — seminar — ura in njeno vzdrževanje. Četrtek, 3. oktobra: 9.00 — športno tekmovanje učencev strokovnih šol; 10.00 — seja komisije za industrijsko oblikova- nje pri republiški gospodarski zbornici; 10.00 — seminar o uporabi kontrolnih instru- mentov za dragulje; 11.00 — seja strokovnega odbora za turizem in gostinstvo ter celjske turistične zveze. Hotel Celeia. Petek, 4. oktobra: 9.00 — športno tekmovanje učencev strokovnih šol; 10.00 — seja grupaclje zlatarjev pri zvezni go- spodarski zbornici. Sobota, 5. oktobra: 9.00 — tretji protetični seminar;' 16.00 — koncert godbe na pihala. Nedelja, 6. oktobra: 19.00 — zaključek sejma. Sicer pa bo vsak dan ob 16.30 modna revija na stadionu Kladivarja. Ves čas sejma tudi kuli- narični dnevi in kuharske specialitete v nekaterih celjskih gostinskih lokalih. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. september 38 — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran tf 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. september 197^ INVALID RASTKO LAH v angleškem mestu Stoke Mendevillu je bi- lo prvo svetovno prven- stvo za invalide vseh kategorij. V jugoslovan- ski reprezentanci, ki je štela štirinajst članov, je nastopil tudi Velenj- čan Rastko Lah, ki je brez desne roke. Sve- tovno prvenstvo invali- dov je drugo največje tekmovanje, ki ga pri- pravljajo ti tekmovalci, takoj za njihovo olim- piado. Rastko Lah je tekmo- val v dveh disciplinah in obeh osvojil meda- lji. Na 50 m prsno je bil tretji s časom 43,;i in je dobil bronasto me- daljo, v plavanju na 50 metrov hrbtno pa je postal svetovni prvak, saj je zmagal v času 46,1 in osvojil zlato me- daljo. Tudi na 50 m pro- sto se je uvrstil v fina- le, vendar ni nastopil, ker je neposredno za tem bil start na 50 m hrbtno, kjer je bil prvi. Rastko je končal gim- nazijo, zdaj pa študira tretji letnik prava v Ljubljani. Vrlemu fantu tudi naše čestitke. LOJZE OJSTERŠEK tn.38 — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 NAC.R.\DNA SLIKOVNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne slikovne kri- žanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 350 dinarjev: 1. nagrada: 100 din 2.—6. nagrada: po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Lredništvo NOVEGA TEDNIKA, «3000 Celje, Gregorčičeva 5. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA SKANDINAVKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtOta, 3. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI Zs nagradno križanko, objavljeno v Novem tedniku 12. sep- tembra, smo dobili 107 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 din): JO^EFA GOLOB, 63310 Žalec. Florjana Pohlina 1 2.—6. nagrado (po 50 din) prejmejo: FRANC CIRMAN, KJOOO C«lje, Trubarjeva 22 ANTONIJA CRETNIK. 614.30 Hrastnik, Debclakova 16 MARIJA RES, 6:i000 C:elje, Cesta na grad 42 KARL VIDALI, 63270 Laško, Pod.šmihel 9 M.ARIJANA KOREZ, 63320 Velenje, Efenkova 3 Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Čestitamo! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: jadra, rataj, kaviar, oralo, obtok, amater, Moor, premik. Al. sako, SA, čutara, prid, .4ndora, slana, Diana, stanar, okraj, br^ec. , 20. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. september '[^^ Velenje VASA STARA ZNANKA }e trgovska in proiz- vodna OZD ERA Ve- lenje, TOZD Trgovina in prevozništvo, ki vas tudi na letošnjem obrtniškem sejmu v Celju ne bo razočara- la. Kam sodi ERA? ERA Velenje sodi med tiste trgovske organizacije, ki lahko v superlativih govori- jo o hitrem razvoju in dobri poslovnosti. Re- alizacija je vsako leto večja (letos predvide- vajo 550 milijonov din, kar je za približ-. no 40 odst. več kot lani!), zaloge blaga so vedno pestrejše, nekatere poslovne e- note pa poleg tega sodijo med ene naj- lepše urejenih in op- remljenih v Slovenijj. Za primer naj nave- demo poslovno eno- to STANDARD v Ve- lenju, ki se vam bo na letošnjem sejmu predstavila predvsem z izdelki GORENJA. Poslovno tehnično so- delovanje med OZD ERA in TGO Gorenje je vedno boljše in za- jema vedno več indu- strijsko-tehničnih po- vezav preko različnih kooperantov ter so- deluje v proizvodni tehnologiji Gorenja. Kdo je ERA? ERA ima trenutno 550 zaposlenih v 42. poslovnih enotah. Predstavništva ima v Ljubljani in Zagrebu, prodajne enote pa med drugim v Kra- Ijevcu, Samoboru in Celju. ERA na sejmu! Na sejmu obrti v Ce- lju bo ERA predstavi- la najnovejše proiz- vode GORENJA, kot pralne stroje, štedil- nike vseh vrst, tele- vizorje v črnobeli in barvni tehniki, hladil- ne omare in drugo ter izdelke združene- ga podjetja GORE- NJE, to je Sever Su- botica, Muta, Metal- plast Ruše, Varstroj in Fecro Slovenj Gra- dec. Razstavljeno blago omenjenih delovnih organizacij bo možno v času sejma pod do- ločenimi ugodnostmi tudi kupiti in to s 6— 12 odst. popustom. Razen prvorazrednih artiklov bo možen tu- di nakup drugoraz- rednih artiklov ter ostalih po znatno zni- žanih cenah. Vsak, ki bo kupil šte- dilnik GORENJE, bo sodeloval v nagradni igri GORENJA, razen tega pa bodo vsi kup- ci takoimenovane »be. le tehnike« in televi- zorjev Gorenje delež- ni nagradne prodaje poslovne enote STAN- DARD Velenje, ki ima pripravljenih 50 nagrad. Med njimi tu- di televizor! Torej ERA vam na sejmu v Celju daje tri možnosti: — nakup po znižanih cenah, — sodelovanje v na- gradni igri STAN- DARD in — nagradno igro GO- RENJA ob nakupu štedilnika GORENJE! Poslovna enota fRA Celje! Poslovna enota ERA v Celju vam bo pred- stavila najbogatejšo izbiro vseh vrst do- mačih in uvoženih keramičnih ploščic, sanitarno keramiko in steklene dekorativne stene. Na zalogi pa imajo tudi veliko iz- biro fasadnega mate- riala domačih in tujih proizvajalcev ter raz- ne vrste krovnega materiala, med kate- rim prednjačijo stre- šniki VESNA z garan- cijo 35 let in v raz- ličnih barvah! Torej, ko boste obi- skali letošnji obrtni sejem, ne pozabite obiskati razstaviščne- ga prostora ERE iz Velenja! Lepo boste sprejeti, mnogo no- vega boste videli in lahko tudi kupili pod ugodnimi pogoji. Va- bimo vas! BTV 102 »Color elektronik 961 — TST« KS 202 GLS ali izkušnja Gorenja: visok nivo kakovosti, solidna izdelava, uporabnost in lepota. Gospodinje cenijo dober štedilnik, ki kuhanje spreminja v pravi užitek. Pralni stroj 615 in 615 R, superavtomatski pralni stroj, enostavni izbor programov in za vse en sam gumb. Pralni stroji Gorenje niso le tehnično dovršeni, temveč s svojo oblikovno zasnovo tudi lepotno dopolnjuje-.o bivalni prostor. domila posode, pribora, neprijetne vonjave, razmehčane ali hrapave roke bodo samo še mučna preteklost, kajti pred vami je stroj za pranje posode Gorenje! Pomivalni stroji Gorenje imajo štiri programe: predpranje, pomi- vanje, izpiranje in zaključno izpiranje ter sušenje.. Vse to bo razstavljeno na obrtnem sejmu v Celju v sklopu razstaviščnega prostora ERA, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije o tem in ostalem! . PREMOGA DOVOLJ Poslovna enota ERA Velenje v Celju ob- vešča vse potrošnike, da ima na zalogi do-, volj premoga iz Zeni- ce, Mostarja in Bano- vičev v kosih, kockah in orehu. Premog do- stavljajo tudi na dom. Samo pohitite, kajti mrzli časi se prrbližu- • jejo. Poskrbite za pre- ; mog čl m preje, da vas _ I v mrzlih dneh ne bo ■ zeblo. Zdaj vam ERA i zagotavlja, da lahko ! premog dobite takoj in I da vam bo pozimi I toplo' 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 UDNJA ŽALEC . MALEGA RASTE VELIKO! ilski Gradnji je v borili a letih uspelo, da se je anonimnosti, ki jo je mljala tudi na domačem Sfu, prebila med vodilna ijetja, ki se ukvarjajo s ilno tehniko. Preusmeritev splošno—gradbenega pod- 1 v specializirano podjet- a proizvodnjo dimnikov ilala lepe rezultate. Ne le im, da se je Gradnja iz- 'h iz gospodarskih težav, so grozile že z ukinitvijo Ijetja. Postali so visoko- "nulativno podjetje, kjer if. kaj hočejo. 'CNO IN ČISTO flijo predvsem, da bi nji- 'i izdelki omogočili cenej- '^rjenje, hkrati manjšo Ibo goriva in vrh vsega popolnejše izgorevanje. *i slednje prispeva med l^tn k čiščenju našega 'j^ saj zmanjšuje odsto- Plinov v ozračju.. '^ja ima v proizvodnji *jdel dimnikov veliko per- ■^|vo. Ne le doma. Doma- •^žišče je premajhno. Za- * Gradnja opira tudi na- ^< na vzhodna tržišča, ^ za njihove izdelke ži- ^jmajo. Prve korake so ^l^tili. Letos so se pred- na m.adžarskem trži- ' Začeto sodelovanje pa Jravajo še širiti. Novo ko je iz malega pri- L, J^sti veliko, se je za 5^ Gradnjo pričelo leta jj so pričeli z borimi j^rimi milijoni, veliko do- ^ ^Ije in trdno odločeno- ^ Gradnja ne sme pro- Hj' 2e isto leto so proiz- 1)^^ «.000 metrov dimnikov, k ^. da pK>staja Gradnja 1^' ^aj bodo te številke: (Ij zgolj z dimniki do- milijard starih di- ' prihodnje leto jih ob- ljubljajo 6. Vse s 40 odstot- ki manj zaposlenimi, še po- datek o stopnji produktivno- .sti na delavca. V dveh izme- nah naredijo danes z istim številom ljudi skoraj dvakrat več, kot pred leti, ko so de- lali le v eni izmeni. Stopnja produktivnosti dela je 149 odstotkov. Vsemu temu se pridružuje še smotrna kad- rovska politika, skrb za druž- beni standard zaposlenih, raz- vito samoupravljanje... V dobrih dveh letih se je žalska Gradnja povzpela v vrh domačih proizvajalcev dimnikov. Dimniki Scheidel so pač najboljši in tega jim nihče ne more oporekati. Dejstvo je namreč, da Grad- nja pri proizvodnji Scheidel dimnikov upošteva znanstve- ne dosežke s področja kuril- ne tehnike. Scheidel dimniki so narejeni tako, da je v njih izgorevanje boljše kot v navadnih dimnikih, saj gre v ozračje do 60 odstotkov manj škodljivih plinov, pora ba goriva pa se zmanjša za 40 odstotkov. Dimniki Scheidel so torej varčni in čisti. Dimnik je v bistvu stroj, katerega smoter je, da ob čtmmanj uporabljene surovi- ne (nafte, plina, premoga) da čimveč energije (toplote). Gradnji je v sodelovanju z dmžbo Scheidel to uspelo. Uspeh ni slučajen. V Grad- nji se namreč zavedajo, da danes lahko uspeš le z veli- ko kakovostjo, ki temelji na znanstvenih dosežkih. Zato strokovnjaki žalske Gradnje tesno sodelujejo z znanstve- nimi instituti in fakultetami. GRADNJA ŠIRI SVOJO PRO- IZVODNJO V Gradnji se zavedaio, da ne smejo ostajati na trenut- nih dosežkih in pri izdelkih, ki gredo trenutno v pro- met. Zato neprestano ši- rijo svoj proizvodni pro- gram, s tem pa tudi številno družino Scheidel dimnikov. Na skladiščnem prostoru se dan za dnem zbirajo novi in novi pripadniki te diiižine — dimniki, zračniki, večstopenj- ski zračniki montažni dimni- ki... Sočasno s tem iščejo pri- merna podjetja, s ,katerimi bi lahko tesneje sodelovali. Zavedajo se namreč, da je perspektiva razvoja povezana s poslovno—tehničnimi sode- lovanji, kooperacijami in to ne le doma, tudi v tujini. Pri svojih prizadevanjih Gradnja ni naletela na gluha ušesa. Prebili so zvočni zid anonimnosti in postali spo- štovan, znan in pomemben proizvajalec. Zato tudi pri iskanju kooperantov, za kate- re pravijo, da jim bodo od- stopili delne licence za pro- izvodnjo Scheidel dimnikov, nimajo težav. Dimniki Scheidel pa posta- jajo vse bolj iskani. Ne le zaradi izrednih toplotnih učinkov,-ki smo'jih že opi- sali. Morda še bolj zaradi dobrega izgorevanja v njih. V novi ustavi smo namreč zapisali, da ima vsak držav- ljan pravico do čistega oko- lja. Predpisi proti onesnaže- vanju okolja se vrstijo eden za dingim. Tudi v kurilni tehniki, kjer bodo v kratkem sprejeli jugoslovanski stan- dard — JUS tudi za dimni- ke. Gradnja ima tu mirno vest. Tržišču pKJnujajo dim- nik, ki je zadnja rešitev teh- nike, iz kat«rega se ne vali gost čm in strupen plin, marveč lahna meglica. . DIMNIKE PROIZVAJAJO SA!VI| V prvih mesecih svojega novega obdobja je bila žal- ska Gradnja pretežno vezana na uvoz posameznih delov dimnikov, ki so jih nato do- ma sestavili, pa tudi monti- rali so jih sirom Jugoslavije. Danes se je slika močno spre- menila. Dimniki Scheidel na- stajajo na »domačem dvori- šču«, tam za Savinjo pri Lat- kovi vasi. Med deli, ki jih še uvažajo, so le tisti, ki se jih doma ne izplača. proizva- jati. Lepo sodelujejo tudi s Cinkarno, kjer so obnovili proiz\'Odnjo samotnih cevi. Te proizvajajo za Gradnjo in s tem za Scheidel dimni- ke. S proizvodnjo ni proble- mov. Nekaj let so zategova- li pas, se odpovedovali druž- benemu standardu in vlagali v strojno opremljenost. Pro- izvodnja se odvija izključno z domačimi surovinami. Takš- nimi, ki jih ne more zmanj- kati — staro oijeko, peskom, odpadki... Prav zato je dimnik Schei- del poceni. Cenejši je od navadnega, še posebej, če upoštevamo njegove odlične kurilne lastnosti. Od samega pričetka proiz- vodnje Scheidel dimnikov v Gradnji Še niso dvignih cen svojim proizvodom. Tega ni- ti ne nameravajo. In še eno prednost Schei. del dimnikov doslej nismo omenili. Dimniki so montaž- ni, delavci Gradnje vam ga zniontirajo, oblečejo z malto, vgradijo vratca, skratka, na- redijo vam vse in takoj po njihovem odhotlu je dimnik pripravljen za uporabo. Tak- šna montaža vzame izkuše- nim delavcem Gradnje naj- več 8 ur. Z MLADIMI KADRI Gradnja dela danes z mla- dimi kadri. Povprečna starost vodstvenega kadra je 25 let. Strokovnosti dajejo pouda- rek. Zato tudi imajo na vi- sokih, višjih in srednjih šo- lah 12 štipendistov. Mlado podjetje z mladimi kadri ima veliko energije. S hitrimi koraki gre naprej. O tem govorijo vsi podatki o proizvodnji, gospodarjenju, osebnih dohodkih... Konec avgusta letos so na- primer že presegli plan skla- dov za letos. Realizacija v prvih 8 mesecih je bila viš- ja od planirane za 47 odstot- kov, s-troški pa so v enakem obdobju porasli le za 35 od- stotkov. Z boljšo organizaci- jo dela, večjo produktivnost- jo, racionalizacijami, pamet- no porabo in nabavo suro- vin proizvodnja neprestano raste, z njo pa tudi osebni dohodki zaposlenih. Tako so zadovoljni vsi — vcKlstvo, ker se Gradnja le- po razvija, delavci, ker ima- jo razvito samoupravljanje, dobre osebne dohodke, izbo- ljšuje pa se jim tudi družbe- ni standard. Zadovoljni pa so, in ti verjetno še najbolj, tuij V'i--^ ^-radnjinih Schei- del dimnikov. Takle je rojstui dan Gradujinih Scheidel dinuukuv. 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. septemh^ ZARJA ŽALEC Zarja Žalec je delovna organizacija, ki zajema štiri stroke v štirih obratih: modno konfekcijo, ključavničarstvo, pleskarstvo ter splošno mizarstvo in lesno galanterijo. Prav slednji obrat se je minulo soboto združil in se pre- selil v novo proizvodno halo v Petrovčah. Z novo halo se Zarja upravičeno postavlja. Daje ji namreč velike možnosti za hitrejši razvoj in prehod iz obrtniškega načina proizvodnje na polindustrijski in kasneje industrijski. Za majhen kolektiv, ki šteje le 230 članov je bila investicija v proizvodno halo veliko 2.600 kv. m huda preizkušnja. Skoraj celo milijardo jih je veljal novi objekt. Vendar danes sleherni delavec v Zarji ponosno zre v novo halo in glasno zatrjuje — izplačalo se je. To je vsakomur jasno že danes. Ne zgolj zaradi izboljšanih delovnih pogojev, tudi zaradi odlične strojne oprem- ljenosti, izračunov, ki vsi kažejo na znatno boljše dosežke kot v preteklo- sti. Vse to pa bo omogočilo tudi hitrejši razvoj preostalih obratov Zarje. Nova hala in vse kar ta prinaša s seboj je zatorej osnova za hitrejši razvoj v prihodnjih letih in jamstvo za odlično kakovost Zarjinih izdelkov. Na letošnjem obrtnem sejmu se bo Zarja predstavila s kosovnim pohi- štvom za opremo predsob, žaluzijami oziroma satnicami za stropne obloge ter svojo modno knfekcijo. Velika delovna zmaga Nova proizvodna hala v Petrovčah je velika delovna zmaga za cel kolektiv Zarje. Stare proizvodne prostore so zamenjali novi, boljši, zasta- reli stroji so se umaknili naj- novejšim. Nekaj nad polovico vloženih sredstev je veljala hala sama, dobrih 400 milijo- nov so stali stroji, energet- ske naprave, trafo postaja in tako da.lje. Ta investicija daje Zarji močno ekonomsko osnovo za nadaljnji razvoj. Zapisali smo Zarji, kajti to velja za celoten kolektiv in ne le za obrata, ki sta se preselila v nove prostore. Vsi delavci v lesni stroki se namreč zave- dajo, da nove hale šf dolgo ne bi bilo, če ne bi na pomoč priskočili sodela.vci iz pre- ostalih obratov. Ti sedaj pri- čakujejo njihovo pomoč pri lastnem razvoju. Naj z nekaj številkami ori šemo pomen investicij za ku lektiv Zarje. Nov proizvodni program Pohištvena dejavnost, ki je Ibila v celotnem dohodku do- slej udeležena z 32 odst. bo odslej zagotovila 55 odst. ce- lotnega dohodka in 46 odst. v akumulaciji, kjer je poprej poskrbela le za dobro tretji- no.. Samo v obratu lesne in- dustrije Petrovče bo sedaj celotni dohodek porasel od 1,2 milijard starih dinarjev na. 2,8; torej z indeksom 25(1 odst. Vse to le ob 20 delav- cih več kot poprej, številke govore same za.se in ne rabi- jo komentarja. Investicija v novo proizvo- dno halo za lesno industrijo je prinesla s seboj še eno pridobitev. Omogočila je namreč, da bo Zarja lahko pričela z industrijsko proiz- vodnjo ter razširila sedanji proizvodni program. Ta je doslej pretežno obsegal pro- izvodnjo gostinske, hotelske in trgovske pohištvene opre- me. Z novimi stroji in v bolj- ših delo\mih pogojih pa bodo lahko vpeljali tudi novo se- rijsko proizvodnjo kosovnega pohištva za opr«no spalnic in dnevnih sob. To je velik premik naprej, saj bo ta proizvodnja obsega- la okoli 40 odstotkov celotne pohištvene proizvodnje. Vse to omogočajo novi pro- stori in nova oprema — so dobni stroji. Vse, kar smo omenili pa je vnovič porok za kakovost Zarjinih izdel- kov. Kupci bodo lahko res- nično zadovoljni. Skupaj so zategnili pas Danes, ko je nova združena lesna proizvodnja pod novo streho, ko v obratu že brnijo novi stroji, se kolektiv Zarje veseli. Veseli se zato, ker se je pravilno odločil in našel fK>t, perspektive, svoje mestc v gospodarstvu žalske občine. Pot do prvih skupnih pri- dobitev ni bila lahka. Marsi- čemu se je moral kolektiv zavestno odreči. Do 1972. le- ta so namreč vse enote Zarje same izkoriščale svojo ust: varjeno akumulacijo. Žal so to počeli čestokrat tudi ne- piansko, razdrobljena sred- stva pa tudi pri manjših in- vesticijah niso prišla do iz- raza. Pred dvema letoma so se zato v Zarji resnd zamislili in uvideli, da tako ne gre na- prej. Kolektiv ne sme živo- tariti ampak mora s čvrsti- mi koraki na svojo začrtano pot. Takrat so se dogovorili, da bo treba obstoječe obrate posodobiti, izgraditi nove prostore in jih ustrezno o- premiti.. Kolektiv se je odlo- čil, da najprej posodobi les- no proizvodnjo, ki je najbolj zaostajala. Vsi obrati so pri- čeli združevati sredstva in se zavestno odpovedovati delu ustvarjenega dohodka. Spo- znali so namreč, d.a jim to daje trdnejše temelje za la- sten razvoj v prihodnje. Temelj razvoja Investicija, ki so jo prav v teh dneh uspešno končali, ni zadnja. Prvi korak je šele, ki mu bodo sledili drugi. Naj- prej bo prišla na vrsto mo- dna konfekcija, ki je bila si- cer doslej najakiunulativnej- ša, saj je prispevala polovico ustvarjene akumulacije. Novi proizvodni prostori za kon- fekcijo in se.-eda nova, so- dobnejša strojna oprema bo tu v kratkem nujno potreb- na. Tej investiciji bodo sledile še preostale s katerimi bodo vse proizvodne obrate prese- lili v nove prostore v Petrov- čah, ter jih na novo opremili. Zarja se bo torej na novo ro- dila, v Petrovče pa bo prine sla tudi novo svežino, saj v tem kraju doslej ni bilo no- bene industrijske proizvod- nje. Perspektivni razvoj Zarje je jasno zastavljen. Ce ga želijo uresničiti bodo morali inve- stirati še 2,5 milijarde starih dinarjev v nove prostore in strojno opremo. Ob upošte- vanju sedanjih cen se bo ta- krat celotni dohodek Zarje povzpel od sedanjih 4 na 10 milijard , število zaposlenih pa od 230 na 320. Podjetniška akumulacija bo višja skoraj za celo rrtilijardo. Delavci o Zarji Zanimalo nas je tudi, kaj menijo o svojem podjetju delavci? Kakšna so njihova čustva ob prazniku kolekti-' va? Kaj pričakujejo v bo- dočnosti? Kako so zadovolj- ni s samoupravljanjem v Zarji? Za mnenje smo po- prosili štiri delavce, ki so v Zarji že od njenih začetkov. Nežka Vrbovšek iz obrata konfekcije: V Zarji se odlično počutim, zato sem tudi že tako dolgo tukaj. Uspeha, ki ga doživ- ljamo z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov, smo v kolektivu vsi izredno veseli. Samo o tem govorimo. Kako tudi ne bi, to smo ustvarili mi. Tudi s samoupravljanjem pri nas sem zadovoljna. Da je ' vse v redu se vidi že po tem,» kako smo »stopili skupaj« in s skupnim denar- jem postavili nov obrat. Se- veda si želim, da bi tudi konfekcija čimprej prišla do novih prostorov in strojev. Takrat bomo delali še bolje. Zarja ima pred sabo lepo prihodnost. Vse se premika na boljše. Tudi osebni do- hodki. Jože Kiiak iz obrata lesne proizvodnje: Veliko nam pomeni to, da smo se preselili v nove pro- store. Boljši so del0'vni po- goji, lahko bomo proizvajali še kvalitetneje, pa tudi več. življenje v Zarji danes je boljše in lepše kot v začet- kih. Rasli smo počasi, ker denarja nismo imeli dovolj. Stroji so postali stari, delati je bilo vse težje. Danes je drugače. Kako naj to opi- šem? Sedaj je naša dolžnost, da pomagamo ostalim obratom, da nas dohitijo v razvoju, dobijo tud tam nove stroje m prostore. Kako je s samo- upravljalskb zavestjo pa vi- dite že po tem, kako so bili vsi pripravljeni pomagati na- šemu obratu. Jože Žagar iz ključavničar- stva. Ko .smo začeli, je bilo tež- ko. Ni bilo orodja, delavnice so bile stare, skratka živo- tarili sm.o. Počasi se je obr- nilo na bolje, enote so priče- le pomagati ena drugi in re- zultati so tu. Vedno smo ime- li razumevanje za težave in potrebe drugih obratov. Ni- koli pa še nismo bili tako enotni kot sedaj. Zato smo ob našem prazniku lahko ponosni. Pripravljeni ^ ko nadaljevati, saj bo« krat tudi mi prišli m V Zarji sem zelo zacJo, zato sem tudi že tolj^, v tem podjetju. Pozna> imamo danes delavci ^ sede, zato smo tudi ]^ dovolj ni. Z delom, upravljanjem, dohodki, ke možnosti imamo zj' ši razvoj. Izkoristili jih mo! Anton Gojznik iz ot lesne proizvodnje: Za našo enoto predsl nova hala velik uspeh, mo, da je bilo prej težki bilo strojev, nismo se i širiti. Sedaj bomo delali Ije, lažje in z velikim ela S tem bomo pomagali in družbi. Sprva bo sicer nekaj tj Pričeli bomo namreč di drugače — industrijsko. 1 dar je to, da smo vSi izur delavci, porok, da ne bo težko in da bo kakovos delkov sedaj še boljša. Zi žitev v novi hali velilic meni tudi za razvoj de skega samoupravljanja, nejši bodo skupni cilji, ii se bomo dogovarjali in a upravljali. V Zarji serr. dovoljen: z delom, plači pogoji dela. še posebe. daj, ko smo v novem. lako so govorili dela^- Zarje. Hkrati pa v en i zatrjevali, da je v velilu^ za hiter razvoj zasluga i nega direktorja Vifc< Drama, ki se je res v « posvetil Zarji, njenemu ^ voju in rasti. Jože Žagar Anton Gojznik Viktor Drama Nežka Vrbovšek Jože Kitak Nova proizvodna hala Zarje, v kateri bodo proizvajali pohištveno opremo in kosovno pohištvo. ^ 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 KAKOVOST Menda ni treba posebej poudarjati vlogo AVTOMOTORJA na letoš- njem obrtnem sejm.u. Čez vse leto se veliko potrošnikov spozna s to trgovsko hišo, ki se je v duhu nove ustave organizirala tako, da ima dve temeljni organizaciji in sicer TOZD AVTOMOTOR in TOZD Cl- MOS. Res pa je, da na letošnjem obrtnem sejmu SLOVENIJA AVTO — AVTOMOTOR CELJE prvič nastopata v takšni obliki in takšni organizaciji. Kljub vsemu pa moramo le poudariti, da tudi letos 'pripravlja SLOVE- NIJA AVTO — AVTOMOTOR CELJE nekaj prijetnih presenečenj za svo- je potrošnike. Iz dosedanjih izkušenj ob nenehni skrbi za dobro, kakovostno in pestro ponudbo potrošnikom, si je omenjena organiza- cija združenega dela pridobila dragocene izkušnje. Zato jim verjetno ni bilo težko pripraviti vrsto zanimivosti za letošnji obrtni sejem. Pa poglejmo, kaj je novega! Da bi šli lepo po vrsti, razdelimo stvari kar na obe temeljni organiza- ciji združenega dela. Torej, najprej TOZD AVTOMOTOR: na razstavnem prostoru vam bodo na voljo osebna in dostavna vozila iz programa ZASTAVA, motorna kolesa, kolesa, splošni in elektro avtomaterial, avtoplašči, snežne verige in drugo. Preprosteje rečeno — vse boste lahko našli za svoj avto. Vidite, tudi na zimo so že mi- slili. Zato ne bo odveč, če pomislite, kaj vse boste rabili pri opremi svojega avtomobila ali motornega kolesa v neprijaznem in za voznika, in vozilo zahtevnem letnem času. Pri AVTOMOTORJU so na to že pomislili, dajte še vi! Posebnost na letošnjem sejmu pa bo prav go- tovo dostavno vozilo APE CAR, to je dostavni tricikel, italijanske pro- izvodnje, primeren pa je za dostavo blaga na dom tudi na težko dostopnih predelih. Nanj lahko naložite do 600 kg tovora. POSEBNA UGODNOST je tudi v tem, da za omenjeno vozilo zadostuje izpit »A« kategorije. TOZD C I M O S KMETIJSKA MEHANIZACIJA CELJE Zdaj pa še poglejmo, kaj pripravlja TOZD CIMOS: Na razstavi letošnjega obrtnega sejma boste videli vozila iz progra- ma CIMOS, posebnost pa je KMETIJSKA MEHANIZACIJA. To so pred- vsem kosilnice ALPINA-HOBBY in EXPORT, motorne žage ALPINA, njihova dolžina meča je od 35 do 55 cm. NAJ VAS OPOZORIMO NA IZREDNO UGODNE CENE ZA OMENJENE KMETIJSKE STROJE. Na voljo vam bodo tudi prikolice za tovornjake in TRAKTORJI TEHNO- STROJ. In še nekaj: KREDITI ZA DOMAČE PROIZVODE BODO ZAGO- TOVLJENI, sicer pa za vse UGODEN SEJEMSKI POPUST! Zdaj pa še k eni zanimivosti, novosti in prednosti! To je novo sred- stvo ALU RIEHM za zaščito podvozja na avtomobilih. Avto začne rjaveti tisti trenutek, ko pride s tekočega traku v tovarni. Z*ato že nov avto potrebuje dvoje: enkratno toda trajno zaščito podvozja in konzer- viranje vseh votlih pločevinastih profilov. Z ALU RIEHM lahko zašči- timo oboje. To je mešanica aluminijevega prahu, cinka in cinkovega oksida, sredstev proti rji in vlagi ter dodatkov za boljše oprijemanje v kavčukovi razstopini. Ni strupen in ne gori. Vidite torej, pri SLOVENIJA AVTO — AVTOMOTOR CELJE nenehno mislijo na vas. Našteli smo vam vrsto novosti in ugodnosti. Samo razmislite, kaj rabite za svoje motorno vozilo, pojdite na sejem in rešili boste svoje probleme. Če pa vozila še nimate — ga kupite. 24 stran — NOVI TEDNP^ St. 38 — 26. september TOPER CELJE Ni še tako dolgo tega, kar je besedica Toper pomenila predvsem sraj- co, danes pa pomeni mnogo, mnogo več. Toper Celje danes s svojimi TOZD daje potrošniku vcsto visoko kvalitetnih modnih artiklov damskega in moškega perila, odlično zastavljena specializacija v športni konfekcjji pa ga čedalje bolj približuje potrošniku tudi na tem območju. Z novo in moderno halo ter strojno opremljenostjo si je Toper poleg boljših delovnih razmer zagotovil tudi večjo, širšo in kvalitetnejšo proiz- vodnjo. Za današnje vodstvo Topra je značilno, da ne ostane pri starem, da stalno išče nove poti, nove možnosti na trgu, prisluhne potrebam in zahtevam kupcev, takoj zatem pa jih s kreacijo, izbiro in šivanjem svojih izdelkov navduši. Takšen je celjski TOPER-danes. O TOPRU so govorili zaposleni. ' M.^RTIN VREČKO, vodja ko- merciale v TOZD ELEC;ANT: »Naša TOZD je sestavljena v bistvu iz štirih manjših sektorjev in to oddelka kon- fekcije z obratoma v Celju in Šentjurju, kemične čistil- nice v Celju in obrata po me- ri šlandrov trg Celje, ki del oblačil konfekcionira,- del pa i:xieluje po meri. V Elegantu je trenutno 270 ljudi, primanjkuje pa nam zaposlenih v šentjurskem ob- ratu. Odločili smo se, da bo- mo to potrebo pokrili s pri- učitvijo mlajših delavk z ob- močja Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice. Planirana realizacija je za TOZD Elegant 35 novih mi- lijonov. Zelo pomembna je na- ša dejavnost za izvoz. Za do- mači trg naj bi proizvajali cca 60 odstotkov, za izvoz 40 odstotkov, trenutno pa je to razmerje 65 : 35. To pome- ni, da gre zelo velik del na- še proizvodnje na tuja trži- šča. Težimo na tem, da bi čimveč prodali na domačem tržišču. Proizvodni program za. iz- voz so damski in moški ano- raki, damska krila vseh vrst, daniske hlače, zadnje čase smo se vključevali tudi v proizvodnjo balonskih pla- ščev za Švico in Zvezno repub- liko Nemčijo. Pogovarjamo se tudi z veliko nemško fir- mo za proizvodnjo otroške športne konfekcije in z dru go za proizvodnjo .leans kon- fekcije ter konfekcije za prosti- čas, to je če hočete — oblačila zs campmg. V zadnjem času direktnega izvoza ni bilo, imamo pa možnost konfekcionira ti za inozemski trg iz surovin do- mačih proizvajalcev prav naš Jeans program, katerega se bomo oprijeli in bodo pri- hodnje leto že večja naroči- la za Švico. Tako bomo pri- dobili devize, ki jih za uvoz izredno potrebujemo. Moram povedati še to, da smo v letu 1974. bistverio me- njali program,, kar je v ko- lektivu naletelo na zelo ugo- den odmev in so bili temu primerno doseženi tudi dob- ri rezultati. Zdaj izpopolnjujemo kon- fekcijo za leto 1975, tako da bomo v_ pogledu konfekcioni- ranja na domačem trgu kot konfekcionarji za mladostni program in Jeans program na vrhu jugoslovanskih kon- fekcij, tako po količini, kot po kvaliteti, ne glede na za- htevnost blaga in šivanje. Prav s tem programom pri- čakujemo še velike uspehe.« ANKA CETINA, direktor TOZD DA.MSKO PERILO: »Temeljna organizacija združenega dela Damsko pe- rilo zaposluje 417 ljudi in to v treh obratih. V Celju je 138 zaposlenih, v Šentjurju 190 in v Šmarju 89. Kakšen je naš proizvodni program že nakazuje sam na- ziv naše TOZD. V celjskem obratu delamo perilo in dam- ske bluze, v specializiranem obratu y Šentjurju pa pred- vsem moške pižame. Ta ob rat je verjetno eden najbolj specializiranih obratov v na- ši državi za proizvodnjo moš- kih pižam. Takšna speciali- zacija je seveda omogočila tudi veliko kakovost ,in pri- dobila našim pižamam izre- den renome. V Šmarju pro- izvajmo v glavnem moške in ženske kopalke, delno pa tudi ženske bluze. Zelo veliko delamo za iz- voz, predvsem moških pi- žam. Kar 30 odstotkov bru- to prodajne vrednosti naše proizvodnje odpade na izvoz na konvertibilno področje Ob tem podatek, da je bru- to prodajna vrednost proiz- vodnje cca 84 milijonov di- narjev. Jasno je, da tudi mi sledi- mo času. Tako se živahno pripravljamo za. prihodnje ob- dobje. V pripravi je nova ko- lekcija za mlade, za mlado modo in pa perilo za prosti čas, kot je v rabi za takšno perilo man nemški izraz. Za nas tn za naše odjemal- ce so pomembne tudi poseb- ne komercialne modne revi- je, ki jih — kot pravijo zelo kvalitetno — organiziramo dvakrat letno. Težave so predvsem v na- kupu materialov, ki jih po- trebujemo za »mlado modo«. To so n. pr. raztegljivi džer- siji, ki jih na domačem trgu na žalost ni. Težav pri pro- daji modelov ni, saj izdelke odUkujeta kakovost in kroj, ta pa vedno predstavlja 'že- lje in zahteve potrošnika. Ta- ko smo že za prihodnjo po- mlad prodali izdelkov v vred- nosti 35 milijonov dinarjev in to predvsem artiklov za mladi svet.« MARIJA TISOVEC. vodja p'ro(laje v TOZD MOŠKO PERILO: »V naši temeljni organiza- ciji proizvajamo pretežno moške srajce, v program pa smo vključili tudi otroške., če lahko tako rečem, je zna- no, da je Toper »zrasel« prav na srajcah, . da si je prav pri tem izdelku dobil izred- no močan sloves v Slovem ji, Jugoslaviji in tudi drugod. Glavnina proizvodnje se od- vija v celjskem obratu, kjer je 400 zaposlenih, del pa tu- di v Šoštanj skem obratu s sto zaposlenimi. Letno proiz- vedemo milijon 600.000 srajc, vključno z izvozom. Deset odstotkov proizvodnje odpa- de na otroške srajce. 70 odstotkov moških srajc je narejenih za domače kup- ce, ostalo pa gre v izvoz na Island, Anglijo in Nizozem- sko. V proizvodnem programu smo se pretežno usmerili rta proizvodnjo srajc znane gru- pe »Zlati grb«, v zadnjih letih pa smo se usmerili na proizvodnjo kolekcije srajc »sportswear« in kompletira- nje Jeans srajc skupno s športno konfekcijo Ln Elegan- tom. Sportsvvear in Jeans sraj- ce imajo veliko bodočnost, to opažamo v prodaji zadnje- ga leta, zato smo se tudi usmerili v proizvodnjo le-teh. Prednost je predvsem v us- treznem, mehkem ovratniku in izredno bogati izbiri mod- nih, raznih oblik, in kreacij. Poleg vseh teh je tu še znana ■ kolekcija Cardino- vih srajc. Te ' delamo že štiri leta. Začetek je bil ne- koliko težji, ker nismo ime- li pravega sodelovanja z mod- no hišo Cardin, zdaj pa je le prišlo do tesnejše poveza- ve. Na željo potrošnikov smo asortiman teh srajc še pove- čali in izboljšali. Mislim, da ne bi bilo neskromno, če re- čem, da danes ni kraja, kjer ljudje ne nosijo Toprovih srajc. Uspeh izdelave moških srajc pa je v dobro začrta- nem programu, raziskcivanju tržišča in ne nazadnje tudi v veliki zagnanosti kolektiva, ki vedno želi ustvariti kvalite- ten izdelek.« " CVETKA ŠTOR. komercialist v TOZD ŠPORTNA KONFEK- CIJA: »Bivši sektor športna kon- fekcija, danes pa temeljna organizacija, je zaživel in dal svoje proizvode za tržišče pred tremi leti. 111 delavcev, ki smo zaposleni v športni konfekciji, smo si zastavili plan 50 milijonov bruto pro- dajne vrednosti. Prepričani smo, da bomo plan do kon- ca leta realizirali. V prvih dveh letih je obsegal naš program predvsem otroška, ženska in moška smučarska oblačila. Lani smo program razširili na lahke vetrovke za gornike in vetrne jopiče za spomladansko smuko. Le- tos smo ponudili potrošni- kom tudi čevlje za planince in oblačila za tžnis. čevlji so novost na našem tržišču, ker ■jih je dosedaj proizvajala sa- mo Alprna 2iri. Za zimsko sezono 74-75 pripravljamo poleg skrbno iz- branih smučarskih komple- tov še odlične elastične smu- čarske hlače v pestrih barv- nih kombinacijah in mode- lih. Kot^ v pretekli sezoni bo- mo tudi v tej ponudili pot- rošniku najnovejše modele kvalitetnih smučarskih čev- ljev Caber. Za zdaj jih še uvažamo kot gotov proizvod, prihodnje leto pa bodo to že izdelki domače proizvodnje. Rekreacija zajema vedno več- je število ljudi, zato je po- vpraševanje po teh proizvo- dih večje iz dneva v dan. V TOZD Športna konfekcija vlagamo vse napore, da bi lahko dali potrošniku resnič- no kvalitetne izdelke in tako omejili nakup in s tem ne- potrebne stroške tistih,, ki gredo nakupovat v tujino. Tesno je sodelovanje z ob- ratom Prevent Slovenj Gra- dec, kjer delamo elastične hlače, v novi proizvodni ha- li v Celju pa otroške, ženske in smučarske komplete. Izredno pomembni so tudi razgovori o izvozu na češko- slovaško tržišče, z Jugoteks- tilom pa bomo pripravili ko- lekcijo 3.000 smučarskih kom- pletov za tujino. Bodočnost predstavlja tudi konfekciom- ranje notranjega smučarske- ga čevlja in pozneje čevlja kot končnega proizvoda.« ANTON KLEPEC, predsed- nik delavskega sveta. OZD To- per: »Toper je po svoji samo- upravni organiziranosti pove- zan v štiri temeljne organi- zacije združenega dela, pri kraju pa so tudi pogovori o peti — Preventu Slovenj Gra- dec. Vse TOZD, druga na- pram drugi in proti OZD kot celoti glede na obveznosti nastopajo zelo solidarnostno. Za vse nas je bilo bistve- no spoznanje, da s čvrstim skupnim nastopom pred zu- nanjim trgom lahko mnogo bolje »uspemo, kot vsak po- sameznik. Razdrobljenost na- še industrije v regiji in v Sloveniji je še vedno zelo ve- lika in ko bo spoznanje o močnejši grupaciji in uspe- hih povezovanja zajelo tudi druge obrate, bo imel Toper nedvomno zelo pomembrjo vlogo. Tu gre za skupno pro- dajo, skupno nabavo in re- ševanje vseh problemov, ta- ko v organizaciji dela kot tehnologiji itd. če se vrnem k samouprav- ljanju, naj povem, da ima- mo v OZD in TOZD vse po- trebne organe, delavski svet na ravni OZD je osnovan na delegatskem principu. Po- membno je to, da se sleni vedno t>olj vkljug^ v neposiredno 'Odločanjo'* vsem, kar se v podjetja } gaja. Prekinjamo s staro t selnostjo posamezni.ka, (j^ pomemben samo osebni dohodek, ostalo ne briga. Mislim, da le \^ lahko vsi, ki smo zapoji^ v Topru,, največ pripo^J m.o k skupnim uspehe^ MAJDA IVIEšTRO^ . koir.ers alist V TOZD Moško ^1 sicer pa predsednica sindik, ta občinske konference tj stilne industrije in usnjarst( »v Topru je od vseh zaj) slenih kar 90 odstotkov j na, od tega pa 50 odstoti( mlajših od 27 let. Te štei ke pomenijo tako uspehe i lektiva . kot tudi čisto spa fične težave. Problem ^•s, »ženskih« delov-nih organia cij je še vedho neurej« otroško varstvo, kar gotfli ne pripomore k boljšim i lovnim rezultatom, še ve* nismo naredili dovolj ti na področju družbene ?« hrane. Poprečen OD je Id' prvem polletju 1.9.50 dii* jev, z julijem pa smo p" šli na nov način obraču* vanja uspešnosti dela, ti* da lahko rečem, da se I poprečni OD dvignil za ' set odstotkov. Menim, da ima zaposlil ženska manj pogojev ' družbeno udejstvovanje znanih vzrokov, zato bo! trebno narediti še veliko.' se bomo ženske v Topni * Ije in konkretneje vklj* v samoupravljanje, čepra' tudi tu v zadnjem času žiti določene premike. Toper kot organiz^ združenega dela ima kof veliko bodočnost seboj, garant zanjo P-'' njegovi kakovostni, c izdelki izpod pridnih poslenih.« In res je tako. Strokovni kadri stalnoj vijajo proizvodni P^^'^ neprenehoma sledijo ^ vam in potrebam tr»^V((i den posluh za metu še poseben polet pri njegovem raz- voju. Letos bo odprla tovar- na umetnih brusov Comet novo proizvodno halo, ka- tere vrednost ocenjujejo na dve milijardi starih di- narjev. Ta hala je za Co- met pomembna še toliko bolj, ker bo v naslednjih letih gonilna sila njegove- ga razvoja. V novih pro- izvodnih prostorih bodo izdeliovali armirane bruse in rezalke za rezanje vseh vrst materialov Izdelova- li bodo tudi nekaj tipizi- ranih brusnih plošč in kot- ne brusilne stroje. Ob vsem pa je pomembno to. da so tehnologijo, ki so jo uvedli v novo halo, raz- vili v lastni delovni orga- nizaciji. Staro proizvodnjo magnezitnih brusov so na- mreč toUko izpopolnjevaU in razvijali, da so na ta način razvih tehnologijo, ki so jo sedaj uvedli v nove proizvodne prostore. Proizvodnja v novi hali bo predstavljala v prihodnjih letih 30 do 50 odst. ce- lotne proizvodnje Cometa, saj računajo, da bodo v njej letno naredili do 5 mihjonov brusov. Vendar so to zaenkrat samo na- črti za bodoče, za prihod- nje leto pa so si postavih plan 3 in pol milijona brusov. Nova proizvodna hala ne bo povečala samo proizr-.-odnje Cometa, zah- tevala bo tudi vedno več- je število delavcev. 2e na- slednje leto bodo zato za- poslili v novi haU 40 de- lavcev, v naslednjih letih pa še 40. Tako bo samo v novi hald zaposlenih že 180 delavcev. Tovarna umetnih brusov Comet pripravlja tudi že nove investicijske načrte. Prihodnje leto bo začel Comet graditi nov obrat, v katerem bodo predelo- vali dolomit za potrebe steklarske industrije. In- vesticija naj bi tako kot letos znašala nad dve mi- lijardi starih dinarjev. Toda to je samo druga pot, po kateri bo usmer- jen razvoj Cometa v pri- hodnjih letih. Tretja smer razvoja pa se bo pričela tedaj, ko bo Comet zgra- dil obrat, v katerem bodo proizvajah rezalke za je- klo in druge sorodne ma- teriale. Ob vseh teh načrtih Co- met ne pozablja na delav- ca. Kolektiv si prizadeva, da bi čimbolj razvil druž- beni standard zaposlenih. 2e prihodnje leto bo Co- met kupU devet novih sta- novanj za delavce, člani kolektiva razmišljajo tudi o postavitvi počitniškega doma, na rekreacijo in družbeno prehrano delav- cev. Sicer pa bodo o raz- voju, samoupravni orga- niziranosti, j>oložaju delav- ca in pogojih dela v Co- metu povedali delavci sami. Ivan Skok, predsednik sindikata: »V našem ko- lektivu je skrb za delavca močno prisotna, vendar nam zaradi pomanjkanja ne uspe uresničiti vse že- lje. No, letos smo posve- tili večjo pozornost dopu- stom, tako da smo najeli nekaj sob v počitniškem domu Kovaške industrije, kjer so letovali naši de- lavci. Vehko smo razmiš- ljali o tem, da bi kupili lasten počitniški dom, vendar letos to ni bilo mogoče zaradi velike in- vesticije v novo proizvo- dno halo. Sindikat je or- gaJiiziral za delavce tudi družbeno prehrano. Po- skrbeli smo za primemo rekreacijo delavcev. Skle- nili smo, da bomo dali vsakemu delavcu po 1000 dinarjev za nakup ozim- nice. Pa tudi točkovno lestvico osebnih dohodkov bomo spremenili, tako da bodo delavci ustrezno sti- mulirani za opravljeno de- lo.« Franc Štefane, predsed- nik samoupravne delav- ske kontrole: »Ce govorim o delu samoupravne de- lavske kontrole, lahko re- čem, da pojmi okrog nje- nega dela še niso razčiš- čeni. Po mojem je naloga delavske kontrole ta, da preverja m rešuje različ- ne pritožbe delavcev. To- da pri nas se še ni zgo- dilo, da bi bila na delav- sko kontrolo naslovljena kaka prijava. Zato je ra- zumljivo, da ta samoupra- vni organ še ni zaživel. In morda še nekaj.- Ne razumem, kaj naj bi de- lavska kontrola poleg re- ševanja internih proble- mov še delala. Morda bi nam t-o moral še kdo raz- ložiti.« Jože Pavlic, delavec, za- poslen v Cometu 16 let: »V Cometu sem se zapo- slil leta 1958, ko je bila še maJa delavnica. Etelal sem v starih prostorih, kmalu pa smo začeli gra- diti nove prostore, v ka- tere smo se pozneje tudi preselili. Kmalu se je za- čel Comet močno razvija- ti in lahko rečem, da no- beden od delavcev ni pri- čakoval tako hitrega raz- voja. In z novo halo se bo proizvodnja Cometa še bolj povečala. O mojem delovnem mestu pa tole: že šestnajst let sem za- poslen kot pripravi j al ec zmesi. Vendar pa sd že- lim, da bi prišel na dru- go delovno mesto, ker za- radi težkih razmer dela že trpijo moja pljuča.« Ladislav Burjan, pred- sednik delaA^skega sveta: »Comet je organizacija združenega dela, vendar te- meljnih organizacij še ni- ma. Lani smo namreč ugotovili, da za ustanovi- tev TOZD nimamo eko- nomskih pogojev. Poglejte, v Cometu je zaposlenih še veliko delavcev, ki so s svojim minulim delom zgradili novo proizvodno halo, ki jo bomo kmalu odprli in v kateri so res ugodni pogoji dela. Toda zgodilo se je, da so ravno tisti, ki so novo halo pravzaprav prislužili, os- tali na starih delovnih me- stih. In ko bomo ponovno razpravljali o ustanavlja- nju TOZD, moramo teme- ljito premishti, ali ne bo nova organizacija morda prikrajšala prav te delav- ce, ki so za razcvet Co- meta najbolj zaslužni?« Stanko Kotnik, delavec: »Delarp v stari proizvodni haU Cometa. Pogoji dela niso najbolj težki, vendar nas delo utruja, ker smo ves dan na nogah. Kljub temu pa mislim, da so ob nekaterih delovnih mestih razmere dela res težke in da bomo morali sčasoma olajšati delo \^m delav- cem. Tisti, ki delajo v no- vi proizvodni hali, so na boljšem, ker je hala kli- matizirana in se zrak, na- sičen s kemikahjami, ne zadržuje v prostoru. Delo bi nam olajšali tudi dvi- govalni stroji, kajti sedaj še vedno sami vzdigujemo precej težko breme.« Ančka Ramšak, delav- ka: »V Cometu se ženske enakopravno vključujemo v delo, tako kot moški. Pa čeprav je tudi naše delo velikokrat težavno. Prvi dan, ko sem prišla na delo v Comet, se mi je zdelo, da je delo zelo tež- ko in nisem bila prepri- čana, da bom zdržala. To- da sedaj sem se že nava- dila. Ugodno je tudi to. da ženske nimamo nočne- ga dela, tako da delamo samo v dveh izmenah. V Cometu nas je sedaj za- poslenih žensk samo 40, vendar se bo to število močno povečalo v prihod- njih letih, ko bomo pro- izvodne obrate še razši- rili.« 26 str^n — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. septembe,^^ 38 — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 27 ZAVAROVALNICA - MARIBOR POSLOVNA ENOTA CELJE „qNIRSKI ZAČETKI zavarovalnica Maribor je ustanovljena leta 1967 ^je zakon o zavarovalnicah ^jl takrat edino monopol- jugoslovansko zavaroval- DOZ. Že takoj na začet- y svojega delovanja je usta- pvila Zavarovalnica Maribor jQJe poslovne enote povsod P Sloveniji, med njimi tudi pslovno enoto Celje. Ta eno- , je' začela uradno poslova- 1, januarja 1968 in za to lahko upravičeno reče- jo, da je opravila Zavaroval- jca Maribor, poslovna eno- I Celje, svoje pionirsko de- Tedaj sta bila namreč v ,j enoti' zaposlena samo dva flavca, ki sta morala zače- i poslovno politiko Zavaro- jlnice Maribor na povsem lOvih temeljih. Skupaj s pe- {ico terenskih zastopnikov ta širila krog svojih zavaro- ancev in da bi prav njim, jvarovancem, nudili nekaj ^ kot jim je nudila jugo- iovanska zavarovalnica DOZ, 0 morali organizacijo svoje- Fa dela izpopolniti in jo pri- igoditi F>otrebam zavarovan- «v. Poslovanje Zavarovalni- «Maribor kot celote so or- lanizirali tako, da so zniža- 1 stroške poslovanja na mi- ijmum in tako ponudili za- varovancem tudi cenejše za- varovanje. Takšen način po- slovanja je Zavarovalnica Ma- ribor, po.slovna enota Celje, obdržala še danes in dokaz pravilnega poslovanja je tu- di ta, da nudi zavarovancem svoje usluge po isti ceni, kot jih je nudila leta 1968, ko je začela svoje delo. Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, razširja krog svojih zavarovancev na treh temeljnih načelih: . — načelu znižanega zavaro- vanja — načelu dobrih uslug — in načelu enakopravnosti vseh zavarovancev in oškodo- vancev. V sedmih letih delovanja Zavarovalnice Maribor, po- slovna enota Celje, so se ta načela izkazala kot absolutno pravilna. Za njihovo uresni- čenje pa je morala zavaroval- nica znižati stroške svojega poslovanja in dvigniti storil- nost dela, tako da so doseg- U maksimalni izkoristek de- lovnega časa. Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, zaposluje danes pet delavcev in okrog trideset terenskih zastopni- kov. Toda kljub majhnemu številu zaposlenih je obseg storjenega dela ogromen. Naj naštejem le nekaj podatkov. Zavarovalnica Maribor, p>o- slovna enota Celje, je pove- čala število svojih zavarovan- cev od leta 1969 do danes za 800 odstotkov, finančni obseg svojega dela pa kar za 1400 odstotkov. Poslovni rezultati celotne Zavarovalnice Mari- bor za leto 1973 pa kažejo, da je bila fakturirana bruto premija za 47,7 milijonov večja kot v letu 1972, kar ni u-spelo nobeni drugi jugo- slovanski zavarovalnici. Zani- mivo pa je tudi to, da v skupni premiji dominira pri- vatni sektor z 51 odstotki. Varnostne rezerve Zavaroval- nice Maribor so znašale kon- cem leta 1973 okrog 113 mi- lijonov dinarjev, kar glede na rizik, ki ga nosi, postav- lja Zavarovalnico Maribor spet na prvo m^to vseh ju- goslovanskih zavodov. In še en podatek: matematična re- zerva življenjskega zavarova- nja je ob koncu prejšnjega leta presegla 79 milijonov di- narjev. Podatki kažejo na iz- redno rast stabilnosti, to je rast varnostnih rezerv in ob- sega poslovanja Zavarovalni- ce Maribor. Doseganje takš- nega napredka in takšnih re- zultatov pa je možno le ob največji delovni disciplini, ob največjem izkoristku delov- nega časa in izredni organi- zaciji dela. KONČNO BESEDO IMA ZAVAROVANEC Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, skuša nu- diti zavarovancem v okviru zavarovalnih pogodb vse us luge, ki izvirajo iz pogodbe- nih obveznosti. Pa ne samo to. Zavarovalnica nudi svojim zavarovancem tudi dodatne usluge. Poglejmo le nekaj primerov. Zavarovalnica po- maga z nasveti tedaj, če je zavarovancu na primer p>o- vzročil škodo na avtom.obilu tuj državljan. V takem pri- meru zavarovalnica ureja za svojega zavarovanca škodo pri tujih zavarovalnih zavo- dih brezplačno. Poleg tega nudi svojim zavarovancem številne nasvete, saj se zave- dajo, da morajo biti ljubez- nivi s svojimi zavarovanci ne samo tedaj, ko sklepajo za- varovalne iX)godbe, ampak predvsem tedaj, ko zavarova- nec išče p>ovračilo za na- stalo škodo. Uslužbenci po- slovne enote Celje se nam- reč zavedajo, da zavarovanec rabi pomoč zavarovalnice sa- mo tedaj, ko je oškodovan, v obratnem primeru pa za- varovalnica išče in širi krog svojih zavarovancev. Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, ponuja svoje usluge tako, da vzbu di pri zavarovancu interes za zavarovanje njegove nno vine. Zavarovancu obrazloži le namen zavarovanja, njemu samemu pa prepušča odloči- tev kaj in za kakšno vsoto bo svojo imovino zavaroval Ena od bistvenih nalog zava rovalnih uslužbencev je vse- kakor ta, da zavarovancem koristno svetujejo pri sklepa- nju zavarovalnih pogodb, končno odločitev pa vedno prepuščajo svojim zavarovan- cem. Tako se izognejo nepo- trebnim sporom z zavarovan- ci, ki ob morebitni škodi ne morejo uveljaviti zavaroval- nih uslug. Končna odločitev je namreč vedno prepuščena njim samim. ZAVAROVANCI ODLOČAJO Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, že od vse- ga začetka posluje tako, da usmerja svoj dohodek (to je premijo, od katere odračuna- jo škodo) na tista področja, kjer se dohodek ustvarja. Ta- ko uveljavljajo načelo, naj se dohodek ne odtujuje od za- varovancev in od tistega po- dročja, kjer se ustvarja. Za- varovalnica Maribor kot ce- lota se je že od 15. januar- ja reorganizirala glede na ustavna določila in ustanov^ la vrsto rizičnih skupnosti, v katerih so zastopani samo zavarovanci. Rizične skupno- sti tako upravljajo in odlo- čajo o dohodku zavarovalne- ga zavoda, kolektiv Zavaro- valnice Maribor pa odloča samo o tistem delu sred- stev, ki ga ustvarja z režij- skim dodatkom. Zavarovanci, ki so zavarovani pri poslov- ni enoti Celje, imajo svoje delegate v vseh svetih posa- meznih rizičnih skupnosti in enakopravno odločajo o dohodku Zavarovalnice Mari- bor. Zavarovalnica Maribor, po- slovna enota Celje, se trudi in nudi zavarovancem kar največjo zavarovalno zaščito. Njeno poslovanje se med drugim izraža tudi v tiitri likvidaciji škodnih primerov, saj hitro izplačilo odškodni- ne opravičuje namen zavaro- vanja. Zavarovalnica Maribor, poslovna enota Celje, posluje po načelu: KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA! Pravijo, da ena slika lahko pove več, kot nekaj strani besedila. Tudi pri Gradisu so mnenja, da o njihovem kvalitetnem delu najbolje »govore« objekti v številnih krajih. Zato vam tenes v sliki in besedi predstavljamo tri objekte, ki jih je na celjskem območju postavil GRADIŠ, TOZU CELJE, GRADBENA ENOTA CELJE N. SOL. O. JOVA TERAPIJA — ROGAŠKA SL.1TINA ~* kdo še ni občudoval vehčastne zgradbe Nove terapije sredi Rogaške Slatine, ki jo je '^'Stavil Gradiš v obdob,iu 1963-64? Namen .gradnje nove terapije je bila razširitev zdrav- , ^ene dejavnosti Zdravilišča Rogaška Slatina. V objektu so prostori za razne vrste kopeli, ooratorij-stationarij, telovadnica in drugi. V 12. etaži je kavarna s teraso — in čudovitim 'Sledom. To je zgradba, ki jo občudujejo domači in tuji gostje Rogaške Slatine. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ — SPLOŠNI DEL Impozanten pogled na šoštanjsko termoelektrarno. Izgradnja III. faze TE Šoštanj obsega naslednje glavne objekte: 1. Glavni pogonski ob- jekt, ki zajema strojnico, bunkerski del, kotlarno, elektrofiltre in dimnik, 2. Hladilni stolp z naravnim vlekom, 3. Objekt dekondenzacije, 4. Hidravlični vodi, 5. Transportne poti. TRGOVSK.'\ HIŠA »KOVINOTEHNA« CELIE Ena najmodernejših poslovnih zgradb v Celju je zagotovo trgovska hiša »Kovinotehna«.. V osnovi je objekt zasnovan kot trinadstropna zgradba s pritličjem ter delno podkle.1 titvijo. Zgradba ima centralno ležeče glavno stopnišče z dvema osebnima dvigaloma, i Etaže služijo trgovskim in poslovnim namenom. Objekt je zgrajen ob Mariborski cesti. l^AD\S LJUBLJANA, TOZD CELJE, GRADBENA ENOTA l^UE, N. SOL. O. SE ŠE PRS POROCA 28. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 26. september Veletrgovsko, gostinsko, turistično in proizvodno podjetje Merx v Celju se v zad- njem času vključuje med tista gospodarska podjetja celjskega območja, ki so spoznala nujnost povezovanja s potrošnikom in skrbjo zanj, pri tem pa niso zane- marila lastne razvojne poti. Bodoče investicije, ki jih v podjetju Merx načrtujejo v bližnji prihodnosti, govore gornji trdflvi v prid. Danes bomo spregovorili le o dveh — o PRAŽARNI z emba- lirnico ter PEKARNI. PRAŽARNA Z EMBALIRNICO Veletrgovsko podjetje Merx je tik pred tem, da začne z gradnjo nove pražarne in embalirnice, ki se bo gradila v kompleksu skladišč na Hudinji v Celju. Ker bodo uporabili že obstoječe prostore, se bo gradnja pocenila, saj bodo morali dograditi le del s kurilnico, garderobami, rekreacijskim prostorom in,sanitarijami. To bo bistveno pocenilo investicijo, za kateio so izra- čuni pokazali, da bo znašala milijardo in pol starih dinarjev. Gradbena dela in inštalacije bodo finansirali iz lastnih sredstev, za nakup opreme pa so zaprosili za kredit. Dobili so ga pri švicarski banki. Dinarska vrednost uvožene opreme, ki so jo že nabavili in jo imajo shranjeno v skladišču, je znesla okoli 6,880.000 dinarjev. Sedanja pražarna kave z delom embalirnice in ne- primernimi skladišči je v Levstikovi ulici, prostori pa so dotrajani in predvideni za rušenje. Embaliranje pa se vrši še v štirih drugih dislociranih embalirnicah, ki prav tako kot pražarna ne ustrezajo delovnim pred- pisom. Pražilniki so v celoti dotrajani, saj je bil eden izdelan leta 1926, drugi pa leta 1930. Praženje kave povzroča veliko stranskih efektov, kot so onesnaženje zraka, intenzivna aromatična izparevanja ter razprše- vanje plev. Nova pražarna in embalirnica bo omogočila zmanj- šanje števila zaposlenih od 75 na 62, povečanje pro- izvodnje v prvem letu za 20 odstotkov, medtem ko bodo zmogljivosti v prvem letu izkoriščene zaradi dvoizmenskega dela le 60-odstotno. Zasedenost zmog- ljivosti bo nastopila predvidoma do leta 1978. Pred- nosti nove tehnologije so izredne, saj bo povečan izplen pri praženju kave za 1,80 odstotka, pri mletju kave za 0,5 odstotka. Kava bo v novi pražarni enako- merno izpražena, tako po strukturi, po barvi, manj bo iomljenih zrn, maksimalna temperatura pa bo 35 sto- pinj, kar vse skupaj daje jamstvo, da bo spražena kava obdržala vse bistvene aromatične in eterične lastnosti. Čas praženja bo skrajšan od 24 na 8 minut, dana pa bo tudi možnost, da se bo kava konzervirala s plinom (ogljikov dioksid), kar bo podaljšalo neoporečnost mlete kave. Nov kavni mlin (vidite ga na sliki) ima napravo za ponovno vračanje nezmletih delov kave v valje, kar zagotavlja čistost in enakomerno granulacijo. Celotni notranji transport od surovin do izdelkov bo avtoma- tičen in sinhroniziran, prav tako pa bo zaradi urejenega prevzema kave in embaliranja dosežen prihranek od 0,05 do 0,10 din po kilogramu surovine. Izredno velik bo tudi prihranek pri času, ker so embaliranje kave v vrečke do zdaj opravljali ročno, po novem pa bo to delal stroj. Pražarna in embalirnica bosta v sestavu TOZD grosist, ki dobi od embalirnice najugodnejše popuste. PEKARNA Končno — nova pekarna v Celju! Ta obetajoči stavek bo potolažil vse F>otrošnike kruha v Celju, ki že od leta 1968 pričakujejo gradnjo nove pekarne. Zdaj gre zares, so zatrdili v Merxovi TOZD pekarne, kjer se vsa leta po vojni otepajo z vrsto težav. K temu so jih prisilile tudi nemogoče delovne razmere — med njimi je najhujše troizmensko delo. Zastarele pekarne, premajhne kapacitete — vse to je botrovalo odločitvi, da bodo ob koncu prihodnjega leta začeli z gradnjo nove pekarne v Merxovem živilskem centru na Hudi- nji. Gradnja bo hitro napredovala, trajala bo 12 do 16 mesecev, vrednost nove pekarne pa bo okoli 3 stare milijarde. Vsa oprema bo domača, le nekaj je bodo uvozili. Pripomniti moramo, da bo to ena najmoder- nejših pekarn pri nas, s tehnologijo, ki je v svetu Ž6 dolgo znana, pri nas pa bo nova in prilagojena našim zahtevam, predvsem našim žitom. In koliko kruha bodo spekli dnevno? Kar 30 ton in 40.000 kosov raznega peciva, poleg tega pa še tisto pecivo, ki je dalj časa obstojno. Z zdajšnjo peko kruha in z današnjimi kapacitetami potrošnik v Celju ni zadovoljen. Zato se pri Merxu trudijo in rešujejo pomanjkanje na več načinov. Nekaj specialnega kruha vozijo celo iz Velenja in Hrastnika, sami pa skrbe, da napečejo dovolj »navadnega« kruha, ki gre najbolj v promet. Delo v današnjih razmerah ni lahko, Tisti, ki so kdajkoli okusili »čar« nočnega dela, to dobro vedo. In ker je s kruhom tako, da imamo radi svežega že zjutraj, je pekovski »kruh« težak in nestimulativen. Mladega kadra ne dobijo in verjetno bo bolje šele takrat, ko bo zgrajena nova pekarna in bodo lahko uvedli le eno izmeno. In pek bo vedel, zakaj je dan! Do takrat pa bomo morali vsi skupaj še potrpeti (potrošniki in delavci v TOZD pe- karne) ker je zadostiti današnjim potrebam na istem delovnem prostoru kot pred vojno, nekaj nemogočega- Zato so se v veletrgovini Merx v Celju odločili —; zgraditi pekarno in ponuditi Celjanom dovolj še bolj kvalitetnega kruha. Stroj za pakiranje kave, riža, drobtin, tudi del opreme za novo pražarno. Vsa oprema za ta Merxov bodoči obrat je že nabavljena. Mlin za kavo — del nove opreme v bodoči pražarni. «g 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 29 HMEfNEJSA REŠITEV jisko pomlad je bilo \^lQ pitanih prašičev, le- ^ pa preveč. V zadnjih \ prihajajo poročila iz 0 krajev države, da jih začne primanjkovati. tU- prodajajo po nižji . i(ot povrtnlno, je pisa- j, beograjskem časopisu. fflj, so že poklali veliko genskih svinj. prašičereji se dogajajo ^olj čudne stvari kot j leti. Obdobje vzpona padca je nenavadno krat- ]/se zaradi cen in nespo- fiosti, da bi rejo in pro- , ustrezno organizirali, je ob pomladanski veliki ludbi pitanih prašičev ce- pila, so se čudili celo podarstveniki. Nihče' ni il^ koliko prašičev je v tihih hlevih ali koliko . bodo ponudili v prihod- \ mesecih. )fuzba poskuša usmerjati jnere na trgu z interven- jjL-imi cenami. Te so bile xej višje od tržnih — iO din za kilogram mla- p goveda I. vrste — pri- inlja pa še poldrugi din fitiije za kilogram. Zaradi mnjkanja hladilnic ali melikih zalog mesa pa po ti ceni ne odkupijo niti >li pitancev iz organizira- reje. ivinorcjska poslovna sku- fst Slovenije je določila fizje varstvene odkupne K za več vrst goved in Kiče. Teh cen pa ne spo- ifjo vsi člani poslovne ^osti niti pri organizi- 1 reji, a kaj še pri pro- ti odkupu. Izgovarjajo se, bi pri takih cenah imeli V>o. A celo dogovorjene hpne cene bi bile pre- p za živinorejce. hinorejci so dobili precej ketov, naj znižujejo stro- l pitanja. Nekaj bi se ver- igo dalo storiti, če bi tudi t druge cene obtičale na BW r.avni. Toda vse rase jo hitreje kot lani. Kmeto- pa ne dobijo manj le iivino — cenejše kot lani iudi sadje, krompir in še i Veliko dražja je le ko- ki pa je nobeden ne deluje za prodajo. Mnogi norajo kupiti, p zrnju ali krmilih. Zato so stroški še višji kot lani. ^noge je presenetilo po- "■'o, da so prodajne cene '^^strijskih izdelkov pri dajalcih, torej v tovar- zrasle od lanskega do ^^njega avgusta za 43 od- ilkov. Nove cene so bile ''^vorjeiie, torej so uskla- ^ s predpisi. Ali živino- potem še lahko redijo '^10 za nižjo ceno kot la- ',^er se ne morejo dogo- ""'i za višje cene ali ker ^vega dogovora ne bi ^^tovali, si pomagajo le s ^^enjem hlevov. Pri pra- ^ je šlo to veliko hitre- L pri govedih, menda 1^' ker je bilo manj ob- da se bodo stvari ure- ^^^^pametno je omejevati ko vemo. da bo y^ spet premalo živil, je 1^^'- razočaran kmet; a kaj 1^*'sforzTOo, če ni pametnej- ^i.[^^^t^"c? če se kmetovalci f^'^ dokopljejo do takih *ih}^ 7žm bodo pokrile pri- ),'^'"^r!e stroške, le tako. da L^^'ži vedno nekoliko ma?ij {^.^ovolj. se morajo od- 1% .^'^ to. če jim bo kaka '^žaaczja sposobna zago- ^j'..' ^i^trezne cene tudi ob )^ Pomidbi. pa bodo radi W. reč. Zakaj se ne ^■po. vsi tisti, ki radi go- lij , o zaš:iti življenjske ' delavcev? Jože PETEK pa čeprav na živinorejski razstavi v Celju niso ovrgli; pregovora, da krava pri gobcu molze. j Vsaka krava poje približno enako količino, vendar ne več vsaka enakoi dobre krme. Vendar pa ob enaki količini in kvaliteti hrane, prirast in mol-; znost nista enaki. Boljše je govedo, boljša je plemenica, večja je sigurnost' za večjo molznost, kvalitetnejše mleko. Res je, da vsaka krava molze pri: gobcu, vendar boljša boljše molze ... | To so organizatorji živinorejske razstave v Celju (Mediogu) hote!i dokazati in pokazati. Živinorejci — kooperanti iz štirih občin; Celja, Žalca,; Šentjurja in Šmarja so razstavili 60 krav in telic, najboljše živali kar jiht v okviru teh občin .premorejo kmečki hlevi. Sodelovali niso Zgornjesa-^ vinjčani, Konjičani in Laščani, velenjski živinorejci pa se bodo predstavili, v nedeljo v Šoštanju. Obisk na razstavi v Celju je bil izredno velik in kmet-| je so odnesli izredno dobre vtise in spodbude. Za živinorejca ni dohodek] vse, tudi zavest, da ima v hlevu dobro blago. Na razstavi so podelili nagra-; de v štirih konkurencah: plamenicah rjave in lisaste pasme ter telicah, (brejih) lisaste in rjave pasme. [ In kako so »padle« nagrade: Najboljša plemenica rja- ve pasme je bila IRMA, last, l\ana Brišnika iz Prekope, (Žalec), druga je bila MALA. last Vinka Cokana iz Spod- njih Roj (Žalec), tretja METKA, last Karla Gorlčana iz Razdela (Celje), četrta pa RIČA, last Antona Turnška iz Zgornje Hudinje (Celje). IRMA JE NA SLIKI ZGORAJ. Najboljše plemenice lisaste pasme so bUe. Prva je bila SOČA, last .-Mojza Vrbovška iz Dolge gore (.Šentjur), druga LINDA, last Franceta iMasteiia iz Hotunj (Šentjur), tretja LISA, last Ivana Sa\inca iz Pristave, četrta pa LIBA, last Ivana Žnidarja iz Dogle gore t Šentjur). Najboljšo telico rjave pasme, BORO, je pripeljal Jože Dimec iz Rožnega vrha (Celje"), najboljšo lisasto ŠOJO pa Viktor Gajšek iz Drešinje vasi (ža)ec). Vsi živinorejci so za nagraijene živali dobili denarne na- grade, diplome, prvi molznici obeh pasem ,pa še 2ivoaec z ovratnico. Posebno nagrado je dobil tudi rejec bikov za narav- ni pripust 'Karel štante iz Pogorja. Za vse preostale živi- norejce pa je bilo pomembno že to, da so .sodelovali in tako imenovani v katalogu dobili prizna,nje, da imajo naj- boljše živali med približno 14.000 plemenica.mi, kolikor jih je v občinah Celje, Žalec, Šentjur in Šmarje. In ker smo rekli, da vsaka krava približno enako je, he pa tudi enako molze, moramo povedati, da je bila pov- prečna molznost vseh živali okoli 3.500 litrov^ povprečna tolšča pa čez tri in pol odstotka. Zapis: J. KRAŠOVEC Foto: V. VYBICHAL REVIJA ŽIVINE Dan živinorejcev šaleš ke doline. • Za začetek številnih pri- reditev velenjske občine ob letošnjem občinskem prazniku prireja ERA Ve lenje, TOZD obrat kmetij- stvo Šoštanj, DAN ŽIVI- NOREJCEV ŠALEŠKE DOLINE, ki bo 29. sep- tembra združen z živino- rejsko razstavo v Šošta- nju, pod pokroviteljstvom Skupščine občine Velenje. Ob dnevu živinorejcev Šaleške doline bo to ne- deljo v Šoštanju bogat program prireditev. Ob 8. uri bo ocenjevanje živine, ob 9. uri sprevod kmetij- ske mehanizacije skozi mesto na razstavni pro- stor pred stadionom širo ko, ob 10. uri bo prav tam otvoritev razstave in »revija« najboljše živine, ob U. uri pa podelitev di- plom in nagrad. Obisko- valci razstave si bodo la- hko o.gledali preko 70 .glav živine, od te.ga (i0 ple- menskih krav. Razstavlja- lo bo 27 kooperantov in obrat Kmetijstvo iz Šoš- tanja. Nagrajene bodo 3 najboljše plemenske kra- ve, 3 najboljše plemenske telice in dve najboljši kra- vji družini. Nagrade bodo prejeli tudi tisti trije ko- operanti, ki so v pretek- lih letih oddali največ mleka, pitancev itd. Ob tej priliki bo izšel tudi katalog, v katerem bo pri- kazan razvoj kmetijske dejavnosti v občini Vele- nje v preteklih letih. Naj- boljšim oziroma, najvišje ocenjenim kravam in te- licam pa bodo okrog vra- tu obesili »častne« zvon- ce. Ob tej priliki velja za- pisati, da bo v Šoštanju tokrat prvič tovrstna pri- reditev. Prireditelji pa upajo, da se bo tega dne v Šoštanju zbralo kar naj več živinorejcev in drugih interesentov, tako iz ša leske doline kakor tudi iz ostalih krajev bližnje in daljne okolice. V. K. ŠENTJUft SADJE SE PONUJA Kmetijski kombinat inia na Slomu pri ronikvi krasne plan- taže sadja, ki merijo 85 lia. V letošnjem ugodnem sadnem letu jo pridelek zelo lep, donos pa rekorden. Računajo, da bodo na- brali čez 1000 1 prvovrstnili ja- bolk, predvsem zlatega in rdeče- ga delišesa, jonatana in zlate parmene. Pogled na terasaste na- sade težko naloženih jablan je enkraten. l'rava paša za oči je triletni nasad belgijskih brstikar- jev ali špurov zlatega in rdečega deliše.sa. Vso obdelavo v nasadih razen obrezovanja vrše strojno in jim ne povzroča težav. Sedaj na jesen, ko je treba obilje pridelka obrati in spraviti, pa nastajajo težave. V oMobju nekako treh tednov bi moralo hiti sadje obra- no. Pri donosu 1000 t dnevno pri- bližno 5 t. Potrebujejo senzonske delavce, ki pa jih ni, odnosno jih je premalo. Pri obiranju obilnega pridelka pomagajo dijaki celjskih srednjih šol, v obiralno akcijo pa se bo- do vključili tudi uslužbenci ob- činske uprave in kombinata. Uprava nasadov je uredila na Slomu tudi maloprodajo, tako si Uihko vsak potrošnik nabavi pr- vovrstno saflje po ceni 3,50 din. Napisati moramo tudi to, da je dostop do nasadov na Slomu se- daj povsem drugačen. Gotov je asfaltni trak od .'^cntjurja do Sel (la je bil že lani) in od Sel na- prej do postaje na Ponikvi, tako ostane do posestva le 1 km lepe makadamske ceste. £. Rečnik 30. stran — NOVI TEDNIK Št. 3S — 26. september ift VRANSKO Celotedensko praznovanje krajevnega praznika na Vran- skem So minulo nedeljo za- ključili z otvoritvijo nove šole. Čeprav so občani Vranske- ga želeli imeti povsem novo šolo, so se končno sporazu- meli z upravnim odborom sklada za izgradnjo šolskih stavb za adaptacijo stare šole in dograditev novega dela. Tako so nastali načrti za šolo, kakršna je danes. Na nedeljski otvoritvi se je zbra- lo veliko število domačinov, poleg tega pa še številni predstavniki krajevnih in ob- činskih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij do- mače občine ter sosednjih Kamnika, Domžal in Zagorja. Najprej je zbranim spregovo- ril ravnatelj šole, Janez Kro- flič. Predsednik Ivan Brišnik pa je v svojem govoru orisal dolgo pot od prvih predlogov in idej, kakšna naj bi bila šola na Vranskem, preko številnih problemov, pred- vsem finančnih do cilja, to je do dne, ko je sodobno opremljena šola izročena svo- jemu namenu — otrokom. Ivan Brišnik je med drugim dejal: »Današnji dan je za nas občane Vranskega lep dogodek, ki nam bo ostal dolgo časa v lepem spominu. Danes odpiramo t na Vran- skem našim otrokom novo šolo, ki se dosti ne razliku- je od mestnih šol. Tudi star objekt, ki je obnovljen, se je lepo vključil v novega ter skupaj z njim tvori funkcio- nalno dovršeno šolsko zgrad- bo, ki bo lahko v največji meri služila svojemu name- nu«. Janez Meglic je potem kot predstavnik sklada za iz- gradnjo šol odprl šolo. Učen- ci so skupaj s pevskim zbo- rom, godbo na pihala in fol- klorno skupino pripravili pri- srčen kulturni spored. V spo- min na domačega prvoborca Ivana Farčnika-Buča nosi šola njegovo ime. Dopoldne je bila v šoli slav- nostna seja krajevne skupno- sti, odprli pa so tudi raz- stavo Vransko med NOB. Tekst in foto: TONE TAVČAR Najmlajši, ki so ob otvoritvi svoje šole navdušeno peli in recitirali, so bili tudi najbolj prisrčni. Moški pevski, zbpi je s penijo borbe vpodal.slovesnosti posebno noto. ZLATA POROKA Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek izroča zlatoporočencema Pavli in Francu! Jelen darilo. Foto: T. TavčJ Dolga doba je 50 let za tiste, ki jih imajo pred seboj in mnogo krajša so ta leta, če jih zremo nazaj, če so v svoji pestrosti za nami. Pavla in Franc Jelen prav te dni praznujeta 50 let skup- nega življenja — zlato poro- ko. Slovesen obred zlate po- roke sta opravila v poročni dvorani skupščme občine Ža- lec. Priznati moramo, da so tak-šni jubileji dokaj redki. V mnogih primerih jih pre- preči smrt, v novejšem času P" tudi lahko bi rekli »za- konska nestrpnost«, saj se mnogo zakonov loči, še pre- den so prav zaživeli. Zlato- poročenca bi o zakonu prav gotovo lahko mnogo poveda^ vela v prvih letih zakona v Franciji, kako je bilo tam hudo, kolikokrat bi lahko, če bi bila prekrhka, omagala. Ko sta se vrnila v domovino, se je pričel boj za vsakdanji kruh za družino. Ta kruh so Jelenovima in njuni hčerki rezali v rudniku Zabukovica- Liboje, kjer je Prane delal od leta 1932 pa do svoje upo- kojitve. V svoji skromnosti so si privarčevali celo za hi- šico, v kateri danes srečna in zadovoljna živita jesen svojih dni. V posebno veliko veselje sta jima, kot pavita, njuna vnuka, ki ju s svojo ljubeznijo in prisrčnostjo razveseljujeta. Moramo pa ^ či, da Pavla in Franc nis nobena nečimma startt ampak prav nasprotno. Pj na sta domislic, polna tj morja, s katerim prav usp^ no prenašata in premagujej tegobe, ki jih njima leta noj jo s seboj. V njiju je p.-ji gotovo še toliko življenjsi sile in veselja, da bosta doii vela še več tako spoštljivji jubilejev. V veliki poročni dvoraij kjer so se poleg jubilanta zbrali tudi njuni svojci, jin je predsednik skupščine ol čine Žalec Vlado Gorišek ii ročil diplomi in darila. T. Tav& CELJE: PROMETNI DNEVNIK Na prvi sejd v novi sestaivi se je sestaJ svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občini Celje. Svet je obstajal kot komisija že pred dvanajstimi leti m je v vsem tem času opravi!! velik;o ter pomembno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem pro- metu. Prodsejlniik sveta Ludvik Pavčič je omenil, da je v vseh desetih letih bila samo ena seja nesklepčna, kar vse kaže, da člani razumejo vso težo cestne pro- blematike. V no^em svetu je 29 članov, od prejšnjih pa se raalikuje po terp., da so posamezni člani delegati različnih organizacij. Tako v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu srečamo ljudi, ki delajo v banki, šolah, tisku, cestnem podjetju, jugoslovanski ljudski armadi, upravi javne varnosti, scd:šču, občmi in drugje. Skratka gre za pisano paleto ljudi z različ- nih področij, toair ^nse bi pripomoglo k boljšemu rn učinkovitejšemu delu komisije. Prva seja v novem sestavu je b:Ja v glavnem name- njena imenovanju šestih komisij, programu dela sveta m obravTiavi pravilnika za šolska tekmovanja v pro- metu. Komisijo za vzgojo predšolske mladine bo tako kot doslej vodila Ivi ca Fišer, komisijo za vzgojo osnov- nošolske mladine Viiki Ch»ahte, komisijo za srednješol- sko mladino Franc Sedma.k in komisijo za vzgojo od- raslih Rado Ambrož. Janko Drotenik je vodja komisije za ugotavljanje in proučevanje cestne problematike, medtem ko bo komisijo za propagando in tisk vodil Vaso Sta.rovič. Vsaka komisija bo delovala samostojno, o svojem delu pa bo poroča.la na seji sveta. Veliko pozornosti so posvetili pravilniku promet- no vzgojnih dejavnosti v šolah. Noviteta je v tem, da se bodo te akcije letos prvič udeležili tudi prvo m drugoišolci, kar prej ni bila praksa, če že imamo pro metno vzgojo v predšolskih letih, potem je logično, da z njo nad.nljujemo tudi že od prvega raareda osnome šole dalje. Uvedli bodo tudi »prometne« dnevnike, ka- mor bodo vpisovali vse izvedene akcije na tem pod- ročju. Gre za to, da bi že najmanjšim vcepili čut do pravilnega obnašanja v vse bolj naraščajočem pro metu. Vzgoja bo tista, ki bo omogočila, da bo m?,nj krvi na naših cestah. Na prvi seji sveta so se tudi odločih, da bodo do konca letošnjega leta delali po programu, ki so ga sprejeli v stan sestavi, začeti pa je treba razmišljati že o programu za prihodnje leto. Na prihodnji seji siveta bodo prikazali film o leto.šnjem republiškem prvenst^ot pionirjev v Celju in se zahvalili vsem tistim olanoon prejšnjega sveta, ki so v njem neseibično de- lali ter jim izročiU spominska darila. TONE VRABL OBČANI BEVC Ivan Grudnik Marjan Lesjak Vlado Pečečnik Darinka Ramšek Bevče so droben zaselek na robu velenjske občine in s koncem »jezika« že segajo preko občinskih meja v žal- sko občino. Tokrat smo šti- ri občane pobarali, kaj de- lajo, kaj so naredili v kraju in kaj si še želijo. To je za- pis o delovnih dosežkih in željah. IVAN GIILDNIK je pred- sednik krajevne skupnosti Bevče: »Naš^i krajevna skup- nost je mlada, saj smo jo ustanovili šele lani. Spada- mo sicer pod občino Velenje, kljub temu da nas je del že v žalski občini. Moram pri- znati, da smo ttikoj po usta novitvi krajevne skupnosti te- meljito prijeli za delo in v kratkem času tudi dosegli mnoge pomembne rezultate. Asfaltirali smo dva kilometra ceste, tako da je zdaj možen dostop z glavne ceste v na- še naselje po lepi, sicer oz- ki, asfaltirani cesti. K nam se pride tako: če se peljete IZ smeri Celje proti Velenju, pri gostilni Obirc v Vinski gori zavijete desno. Smero- kaz vas popelje do našega kraja! Denar za cesto smo prispevali sami (100 do 250 starih tisočakov) pa občina, seveda pa smo veliko nare dil: tudi s prostovoljnim de- lom. Enotni smo bili in zdaj imamo v vsakem vremenu lep dostop do glavne ceste. Naslednja zelo pomembna akcija pa je izgradnja vodo- voda saj želimo, da bi vsa- ka hiša imela vodovod. Vo- dovodne rezervoarje že gra- dimo. V teku je tudi akcija za posipanje in urejevanje cest, ki so še makadamske ter akcije, da bi ob obstoje- čem gasilskem domu zgradili še kulturni dom. To bi bilo za nas zelo pomembno. V na ši krajevni skupnosti imamo trenutno 160 volilcev in kar 50 % šoloobveznih otrok, ki se šolajo v 'Velenju. Precej otrok je tudi za v vrtec, ven- dar morajo zaenkrat biti do- ma, ker vrtca nimamo.« MARJAN LKSJAK, član sve- ta KS Bevče: »Čimprej bo- mo morali pristopiti h grad- nji trgovine, saj moramo /daj po vse najnujnejše v Velenje ali Vinsko goro. Mir- no pa lahko povem, da naši občani dobro sodelujejo ta- ko v krajevni skupnosti kot v o.Malih družbeno-političnih organizacijah. Od lam, ko smo ustanovili našo krajevno skupnost, pa do danes smo se sestali štirinajstkrat, zad- njo sejo pa smo imeli v če- triek ko smo si razdelili de- lo za pripravo zbora obča- nov, ki bo 22. septembra. Tam se bomo pogovorili o nadaljnjih skupnih akcijah. Najprej moramo urediti ce- sto do zgornjih Bevč, kjer je trenutno 23 domačij.« VLADO PECl!:CNIK dela v Bevčah v iirosvetnem dru- štvu: »Naša sekcija ima tre-^ nuino 14 članov. Letos smo uprizorili Županovo Micko, Ri je je zrežiral Vlado Lipov- šsk Tudi v jeseni bomo uprizorili dramsko delo. Ka- tero, to se še nismo odlo- čili. Letos smo že četrtič pri- pravili priljubljeno oddajo Pokaži kaj znaš, čisti doho- dek pa namenili za gradnjo prizidka za kulturni dom. Prostor ne potrebuje saH' naša sekcija, temveč vsi l^" jani Bevč. Zato se bomo " di potrudih, da ga bomo * bih.« DARINKA RAMSAK, izmed mladih predstavni'''' Bevč: »Precej naših rtil^^ cev se je udeležilo pr"«^ voljne delovne akcije v ^ ki pri gradnji nove osnof šole. Seveda pa je tudi lastnem kraju ne stojim" ne bomo ob strani, ko =' za akcije, ki so za nas ^ pomembne. Sami smo pravljeni veliko narediti. ^ sti za prepotrebno dvora^ vendar pričakujemo, da bo pri tem pomagalo '"^ Velenje. Sami. kljub najl'*' ši volji, vsega ne zmoren^,^ Tako živijo v Bevčah. ^IJj^ temu, da so šele lani i'^^ novili krajevno skupnost se organizirali, pa so že segli mnogo lepih USP^"^^ Gla-mo je, da so enotni v P||j zadevanjih za tiste stvnr''^]( bodo njim vsem izboU- življenjske razmere. ^.(j; Tekst in 'J LOJZE OJSTEP^ . ^ 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 31 OB JUBILEJU NAŠEGA RADIA ZA 20-LETNICO V PEKEL . Ni kaj re6i, tale naslov je čisto pravilen. V sobo- to dopoldne smo se zbra- li v prostorih našega uredništva stari in novi sodelavci ter zvesti po- slušalci Radia Celje. Zbra- li zato, da bi se med se- boj še bolje spoznali in spregovorili o uspehih in težavah pri nastajanju radijskega programa. Vre- me je bilo slabo ali po »radijsko rečeno« — spremenljivo oblačno. V teh dneh smo že veliko pisali o jubileju našega radia, ki je pred d\'aose- timi leti pričel z delom. Zato nam je bilo sobot- no srečanje z zvestimi poslušalci in sodelavci, dopisniki še toliko bolj ljubo, saj vsi vemo; da brez njih ne bi bilo pra- vega radijskega sporeda. Ko smo se zbrali v pro- storih našega uredništva, je stekel sproščen pogo- vor o naši radijski pa tu- di Tednikovi hiši, saj smo vsi eno — in bila je izrečena marsikatera že- lja in misel, pobuda, pri- poročilo. Tudi o tem ne bi na široko pisal, saj vsi vemo, da je bila sle- herna misel izrečena z eno samo željo: da bi v skupnih naporih in pri- zadevanjih čimprej uspo- sobili Radio Celje do tak- šne mere, da bo nova tehnična modernizacija kar najbolje prišla do iz- raza. Po uvodnem razgovoru minule sobote smo se kljub slabemu vremenu odločili oditi v Pekel. To pobudo so vsi sprejeli, čeprav smo na tihem ko- mentirali sobotni izlet z nemalo zlobe, saj smo de- jali, da ni lepo od glav- nega in odgovornega ured- nika, da je svoje najbolj zveste sodelavce in poslu- šalce za radijski jubilej poslal »k vragu« in to naravnost v Pekel. No, na srečo to ni bil pravi pe- kel, ampak čudovita ja- ma »Pekel« v Savinjski dolini, ki so si jo vsi ogledali z velikim zani- manjem. Pa tudi slabo vreme ni bilo ovira. Da to ni bil pravi pekel, po- trjujejo nekateri razoča- rani obiskovaici, ki so mislili, da se v peklu pač cvreš od vročine, no, njih je pač pošteno zeblo in so komaj čakali, da pri- dejo vsaj pod oblačno nebo, če nas v soboto že ni hotelo obsijati sonce. Mi pa iz Pekla narav- nost v gostilno. Ampak, da ne bi prehiteval do- godkov, moram omeniti našega ljubega Alfonza Krofliča, ki je od prve- minute, ko smo sedli sku- paj, pa do slovesa pred Glazijo neumorno vlekel harmoniko in nas sprav- ljal v dobro voljo. Le v samem »Peklu« je raje utihtrii, menda iz bojazni, ker bi ga lahko slišali, kako lepo igra in bi ga navsezadnje še tam obdr- žali. In o našem muzi- kantu Alfonzu sem se krepko zmotil: mislil sem, pa ne samo jaz, da je doma s kakšnih hri- bov, s tistih prelepih do- mačih gričev, kjer se še ohranja čista domača pe- sem, kjer je uspel kmeč- ki človek ohraniti še ti- sto nekaj malega, čemur pravimo naše narodno blago. Toda naš Alfonz je doma z Malgajeve uli- ce 6 v Celju in edino nje- gova harmonika pa nje- gov širok nasmeh na licu sta izdajala, da je to na- ša krepka domača kore- nina, ki dobro ve, kdaj je treba biti vesel in ve- der. V gostišču pri »Plevča- ku« smo se kar po do- mače namestili. In nič ne bom pretiraval, če i>ouda- rim, da je bila zvezda omizja naša stara dobra znanka Stefi Fajsova z Uniš pri Ponikvi pri Gro- belnem. Zdaj še posebno ponosno drži glavo po- konci, saj je pred nedav- nim v Jani bila predstav- ljena kot ena najvišjih Slovenk. Pa tisto, kar je dejala v nekem intervju- ju, da moške sovraži (fantje, naša Stefi je še »ledik«, stopite na plan) ne bo ravno držalo, saj se ni nič veliko branila, ko sem jo zaprosil za ples. Je že res, da je pomeje med plesom bolj ona me- ne vodila kot jaz njo, pa to ne zanika moje prejš- nje ugotovitve, da so na- ši Štefki fantje le pri srcu. Beseda je dala besedo, vmes kakšna smešnica, da, tudi na račun Savinj- čanov in ura odhoda, ozi- roma slovesa se je pribh- žala. Vsi smo bili enot- nega mnenja: vse je pre- hitro minilo in če ne bi moral voznik avtobusa na redno progo, ne bi nihče pred poznim veče- rom odšel domov. Tako pa smo se pred Glazijo v Celju razšli, z obljubo, da se še srečamo. Besedilo in slike: DRAGO MEDVED Zbrani pred »Peklom«. Še vsi nasmejani, kajti nihče ni ostal v jami. Njene lepote so vsem'ostale v spominu Alfonz Krofiič je v soboto še samega sebe prekosil. V jami »Pekel« je bilo hladno. Tako je pač v vseh jamah, le tisti so bili razočarani, '^i so mislili, da je v »Peklu« vroče ali vsaj toplo. Na poti domov ni manjkalo veselih vriskov, še sreča, da je bilo treba iti od gosti- šča do avtobusa malo peš. Tudi steklenica je marljivo romala od ust do ust. Vsi, ki so bili z nami: Milan Mimik, 18, Celje; Marta fiolež, 19, Prosenlrško; Nada VogcJsang, 41, Celje; Anica Podgoršt-k, 68, Ponikva; Stefi Fajs, 55, Uniše; Jožica Rožencvet, 36, Poljčane; Slavko Kamenik, 36, Celje; Pepca Kvartič,. 48, Velenje; Franc Mla- kar, 50, Velenje; Marija Leskovšck, 60, Breg pri Pola-li; Karolina Ocvirk, 53, Zvodno; Marija l'ranjek, 67, 2alec; Ela Komel, 68, Celje; Ljndmila Rczec, 33, l.a.ško; Jožica Dom, 30, Celje; Milka Vozlič, 32, Braslovče; Ivanka Lclie- nKnik, 41, Celje; Jožica Polak, 19, Polje ob Sotli; Hedvika Kruleč, 37, Dobrna; .^lojz Kronovšek, 50, Parižlje; Marija Gombuc, 51, Laško; Franc Pire, 64, Parižlje; Zlatka Ober- ian, 15, Preserje; Slavko Jelen, 19, Kale; Marija Ročnik, SI, Fodhom; .\Ifonz Kroflič, 52, C^elje; Niko Žolnir, 47, Celje; Stanko Arzenšek, 35, Celje; Ivan Stante, 75, C^lje; Gustav firobelnik, 57, C*lje; Jožica Kokot, 15, Konjice; Fanika Fendre, 38, Dranilje in JMarija Belak, 50, Dramlje. ^ ■ t* 32. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. septemK.^ ZLATARNE CELJE BLESK IN SIJAJ ŠE PRED DESETIMI LETI JE BILO NEMOGOČE PREDVIDETI, DA BO NEKDANJA ZLATARNA CELJE TAKO BLESTELA ^ DOMAČEM IN SVETOVNEM TRŽIŠČU. DANES ŠEST TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, ZDRUŽENIH V LOVNI ORGANIZACIJI »ZLATARNE — CELJE« DOSEGA ZARADI NEPRESTANIH PRIZADEVANJ VSEH DELOVNIH BLESTEČE USPEHE. Z ZDRUŽENIMI MOČMI JIM JE USPELO TISTO, KAR SO BILE NEKOČ SAMO SANJE. URESNIČILI SO JIH DELAVCI »ZLATARNE — CELJE« - Ljubiti tisto, kar je le- po, ni težko, je pa zah- tevno. Človek že od nekdaj lju- bi sijaj m blesk. To je dokazal najbolj v sred- njem veku in tudi pozne- je, pa še sedaj, ko je vse podrejeno ftmkcionalnosti. uživamo ob pogledu na Sijaj. človeka so vedno pri- vlačile kovine. Najprej za- to, da si je z njim lajšal delo in življenje, pozneje pa tudi zato, da se je z njimi olepšal. Vedno bolj so ga privlačile drage ko-' vine in med njimi je pred- njačilo zlato. Zato se je že zgodaj raz- vila — zlatarska stroka. Začetki slovenskega zla- tarstva — in s tem celj- skega — segajo v obdobje pred 300 leti. Celjski zlatarji so pri- padali deželnemu cehu, ki je imel svoj sedež v Grad- cu.' Kot prvi celjski zlatar je znan Andrej Ovikl, o katerem pravi vir, da je bil zlatar v celjski četrti. Viri dokazujejo, da že 1. 1654 ni bil več med živi- mi. Torej je bil Andrej Cvikl praoče celjskega zla- tarstva, tišti, ki je tako globoko zasadi. «zlate« ko- renine, ki danes predstav- ljajo tako močno drevo kot je delovna organizaci- za »Zlatarne — Celje«. Ko je Cviklov sin Jer- nej hotel v Gradcu posta- ti mojster, mu je ceh de- lal težave, češ. ceha v Celju ni. (Če gledamo iz sedanjosti, so bili moj- stri v Gradcu kar upravi- čeno ljubosumni na raz- voj zlatarstva v Celju.). Toda,- kaže da je bil Jer- nej dober zlatar, saj je dvoma komisija 1. 1657 ukazala, da ga morajo vpi- sati v ceh. Njegova živ- ljenjska pot se je končala 1. 1688. Dve leti pozneje je v Gradcu umrl Peter Anton Cvikl, najverjetneje Jernejev sin. Vdova se je poročila z zlatarjem Kri- stijanom Lorekom. Zlatar- ska rodbina se je ohrani- la. Naslednjih sto let pov- sod v. zvezi z zlatarstvom srečujemo priimek Cvikl, kar priča, da so bili Cvi- kli rod, ki je opravljal zlatarsko dejavnost v več kolenih, izhajali pa so iz Celja. L. 1783 in v naslednjih je kot zlatar v celjskih davčnih knjigah zapisan Anton Dekrinis, katerega obrat pa ni bil posebno velik, kar upravičeno so- dimo po odmeri davka. Viri navajajo še vrsto drugih mojstrov zlatarjev. Bilo jih je veliko, a vsak je hodil svojo pot. Menja- vah so se lastniki zlatar- skih delavnic v Celju, te- kla so leta, zlatarstvo v Celju pa je čedalje bolj pridobivalo na veljavi. Leta 1844 je bila v Ce- lju že zlatarska delavnica, ki je zaposlovala nad dvaj- set delavcev in je svoje izdelke prodajala po vsej Avstriji in delno tudi Nemčiji. To podjetje se je razvijalo do leta 1894, ko je bila ustanovljena »Prva štajerska draguljar- ska tovarna«. Ta je uspe- šno poslovala do začetka druge svetovne vojne. Takoj po osvoboditvi je bilo podjetje a nacionalizi- rano in je dobilo novo ime »Zlatarna« Celje. Tako se je rodila današ- nja delovna organizacija »Zlatarne — Celje«. Po 1. 1945 se je uspešna pot Zlatarne nadaljevala. Podjetje je zaposlovalo ve- dno več strokovnih kad- rov, vendar zaradi admi- nistrativnih vplivov drža- ve ni prišlo do večjega razcveta zlatarstva in to vse do leta 1964. Obseg proizvodnje se je sunko- vito spreminjal in " je bil odvisen predvsem od do- deljenih količin zlata in drugih osnovnih surovin. Izvoz zlatega nakita ni bil dovoljen. Leto 1965 pomeni veliko prelomnico za celjsko Zla- tarno. Poveže se z neka- terimi sedanjimi TOZD m dobi dovoljenje za izvoz zlatega nakita. Leta 1970 se podjetje »Zlatarna« Ce- lje, »Atelie za zlatarstvo« tjjubljana in »Zlatarstvo« Trbovlje združijo v skup- no podjetje z namenom usklajevanja programov, specializacije in delitve dela. Takšna povezovanja — za katera so ljudje v Zla- tarni pokazali izredno ra- zumevanje jn pripravlje- nost — so rodila »zlate sadove« — današnjo de- lovno organizacijo »Zlatar- ne — Celje«. ;^ Poglejmo, kakšna je! REALNA AMBl- CIOZNOST Razvojni program »Zla- tarne — Celje« do 1. 1980 vsekakor odlikuje realna ambicioznost in je trden temelj za nadaljnji uspe- šen razvoj celotne organi- zacije. IVtorda so nekateri zmajevali z glavami in go- vorili nemogoče, toda da- nes . . . Pred desetimi leti je bil bruto produkt stara mili- jarda, letos pa bo že bli- zu sto starih milijard. V desetih letih! Rezultati letošnjega pr- vega polletja kažejo, da je številka popolnoma re- alna, saj so v šestih me- secih ^dosegli bruto pro- dukt v višini 46 starih milijard, res pa je, da je za tovrstno industrijo dru- ga polovica leta vedno močnejša, bogatejša. Bi- stveno je to, da so vse TOZD dosegle in celo pre- segle plane, ki so jih za- stavili konec preteklega leta. Hkrati je to tudi po- membno zato, ker se s tem vse TOZD enako us- oešno razvijajo in ljudje v njih z združenimi moč- mi grade nanrej. . " Ostanek dohodka bo le- tos po predvidenih izraču- nih štiri stare milijarde in pol. Skladov, podjetni- ške akumulacije pa bo okoli pet milijard. Osebni dohodki, izplača- ni v okviru samoupravne- ga sporazuma, so dosegli poprečje 285.000 starih di- narjev, razmerje med naj- nižjim in najvišjim oseb- nim dohodkom pa je 1 proti 3,9. TUDI TEŽAVE Nemogoče bi bilo mis- liti, da se kljub tako us- pešnim številkam »Zlatar- ne — Celje« ne srečujejo s težavami. Letos so ime- li težave predvsem zaradi cene dsnovni surovini — zlato, plemeniti metali — kar pa je pogojevala splo- ■ sna svetovna situacija. Povišanje cene zlata in nadaljnja ekspanzija pod- jetja bo konec letošnje- ga leta in prihodnje pov- zročilo nekaj težav pri po- krivanju obratnih sred- stev. PROIZVODNI PROGRAM Program proizvodnje je mnogo pestrejši, kot je bil pred leti in kot si to zamišlja potrošnik, ki po- stoji pred izložbo zlatar- ske trgovine. Proizvodni program za- jema vse vrste proizvod- nje, katerih bistvo je pre- delava plemenitih kovin. Zlatarna se trenutno uk- varja s proizvodnjo zla- tega nakita, ki je še ved- no osnovna dejavnost, tej pa sledi predelava pleme- nitih kovin — to je pla- tine, paladija, srebra za potrebe industrije (ra,zni polizdelki in izdelki kot žice, kontakti). Poleg tKil imajo »Zlatarne — Ce:.;« celotno proizvodnjo zobr.r ga zlata za Jugoslavijo, ŠEST TEMELJNIH ORGANIZACIJ »Zlatarne — Celje« j stavlja šest temeljnih i ganizacij združenega de TOZD ZL.ATARNA C IJE — CELJE TOZD ATELJE ZA Zl TARSTVO LJUBLJANA TOZD ZLATARSTVO TRBOVLJE TOZD AURODENT LJUBLJANA TOZD AUREA CELJE TOZD TRGOVINA »Zli T.ARNE — CELJE« BOGAT IZV02 »Zlatarne — Celje« s vijo tudi po. velikem vozu in je kot organi cij a združenega dela ^ na praktično po vsem S tu zaradi izredne kvaB te izdelkov. Največji kupec zlat skih izdelkov so ZdnI ne države .Amerike. V prvem polletju ^ so predelali za Ame" 144 kilogramov zlata, ' lotna proizvodnja zlat' nakita pa je 710 kil<^ mov. Torej odpade od' lotne proizvodnje za Afl riko kar približno dvaj' odstotkov. Velika tudi v Svico. To ima ^ jen pomen. Ne samo, s tem. večajo izvoz, je v tem, da je »Zlata' — Celje« uspela os Vi švicarsko tržišče, ki j^^ redno zahte-mo zaradi 1 i tete in pomeni z* *j ga, ki mu je to usr da se je dejansko Z lanskoletne razstave' qg — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 33 v mednarodno delitev dela. seveda, predvsem m jjjno zaradi resnične kva- jjtete. Izvažajo tudi v jjjandinavske države, kjer posegajo njihovi izdelki iobre cene. Tudi v Avstri- ji in Zvezni republiki Nemčiji je veliko ljudi, ^ nosijo nakit z znakom. iZiatame — Celje«. Najpomembneje pri iz- vozu pa je to, da povsod tudi v Ameriko in Švi- co — izvažajo končne iz- aelke, ki pa imajo seve- da najvišjo .ceno. Takšni rezultati izvoza vsekakor ne bi bili mogo- 51, če »Zlatarne — Celje« ne bi predstavljale močne organizacije združenega dela, kjer vse temeljne or- ganizacije »dajo vse od se- be« za čimboljše rezulta- te. Ne gre za posamezni- ke, za skupine ljudi, tem- več za »Zlatarne — Celje« kot celoto. Le v tako or- ganizirana skupini, s pri- zadevanjem vseh je bilo mogoče uvesti takšno teh- 'nologijo, da se je »Zla- tarne — Celje« prebila ta-, ko visoko. Zanimiv pri- mer tega je Aurea, ki je bila sicer tudi prej uspe- šna, vendar se je po in- tegraciji z »Zlatarne — Celje« ta uspešnost po- dvojila. Danes je v Aurei iaposlenih enkrat več lju- di, naročil za znake in plakete pa je toliko, da jih zmorejo le z izredni- mi napori vseh zaix>sle- nih. »ZLATARNE — CELJE« VJUGOSLAVIJI »Zlatarne — Celje« sode- 'Ujejp z visokošolskim centrom za marketing v Mariboru, ki jim je letos naredil detajlno analizo ju- goslovanskega trga. Tre- nutno se dogovarjajo tudi o marketingu nemškega tržišča, saj so v zadnjih letih pravzaprav najmanj Izvažali v ZR Nemčijo, l^jer pa so prav gotovo neslutene možnosti pro- daje. Tako se »Zlatarne — Celje« ne zadovoljujejo sa- mo z osvojenimi ti^žišoi, temveč iz dneva v dan, iz leta v leto osvajajo še nova. Analiza jugoslovanskega trga je pokazala, da »Zla- tarne — Celje« obvladuje- jo 36 odstotkov trga zla- tega nakita, če pa bi upo- števali še razvoj malopro- dajne mreže, bi lahko go- vorili o mnogo večjem od- stotku. Programi napove- dujejo še močnejše osva- janje domačega tržišča. Cilj je v obvladovanju naj- manj 50 odst. jugoslovan- skega tržišča. Takšno us- meritev pogojuje tudi eks- panzija v širjenje lastne trgovske mreže, v odpira- nje lastnih trgovin, ki jih je trenutno v Jugoslaviji že 25. Vsekakor pa bodo »Zlatarne — Celje« osvaJ Janje našega tržišča gra- dile predvsem na kvalite- ti izdelkov in to jim pri- znavajo potrošniki sirom po JugoSlaviji. Hkrati s tem sO poskr- beli tudi za izobraževanje delavcev v svojih trgovi- nah. Predavanja oz. semi- narji o obdelavi zlata, po- teku proizvodnje, obdela- vi kamnov itd. bodo tr- govcem samo omogočila čimbolje razložiti vred- nost določenega izdelka kupcu in mu le-tega tudi približati. NAKIT Najmočnejša TOZD je »Zlatarna Celje« Celje, kjer je zaposlenih 291 de- lavcev. Osnovna je proizvodnja zlatega nakita, hkrati s tem pa se v zadnjem ob- dobju vključujejo tudi v proizvodnjo srebrnih pol- izdelkov m polizdelkov za potrebe industrije. TOZD »Zlatarna Celje« uresničuje tudi celoten iz- voz v Združene države Amerike. Morda ni odveč poveda- ti tudi to, da se zaposle- ni v TOZD »Zlatarna Ce- lje« zavedajo, da rezulta- ti ne bi bih tako veliki in uspešni, če ne bi bilo tu- di ostalih TOZD. Razume- vanje za integracijske pro- cese, za potrebo po teh procesih, je bilo v Zlatar- ni izredno prisotno. SPREMINJANJE OBLIKE v TOZD Atelje za zla- tarstvo Ljublajna je zapo- slenih 40 delavcev, že sam naziv TOZD pove, da gre" za visoko specializirano delo, namreč za spremi- njanje oblike izdelkov, ki se lahko spremene tudi večkrat letno. Torej v ljubljanskem ateljeju ne gre za serij- sko proizvodnjo, temveč za proizvodnjo srednje in visoke grupe izdelkov. Ko- lektiv ima svoje prostore ne Mestnem trgu v Ljub- ljani, žal pa so ti prosto- ri mnogo pretesni in, one- mogočajo nadaljnji uspe- šen razvoj ateljeja. Kljub temu je Atelje v zadnjih petih letih dosegel izred- ne rezultate, saj je njego- va letna proizvodnja že 2 stari milijardi in 200 mi- lijonov, lani pa je bila še mihjardo starih dinarjev, številka pove, da kolek- tiv, ki je specializiran sa- mo na proizvodnjo nakita, izredno napreduje. NOVA TOVARNA TOZD Zlatarstvo Trbov- lje zaposluje 45 delavcev, ki delajo v novi tovarni. V Trbovljah v glavnem proizvajajo zlat nakit in imajo tako podoben pro- izvodni program kot »Zla- tarna Celje«. Izvedena je bila tudi delitev dela med obema TOZD, tako da se Zlatarstvo Trbovlje spe- cializira za določene vrste nakita. To je bilo potreb- no med drugim tudi za- radi znižanja proizvodnih stro-škov. ZOBNO ZLATO Aurodent Ljubljana ima v svojem programu pred- vsem izdelavo zobnega zla- ta, raznih srebrnih poliz- delkov za potrebe indu- strije in rafinacijo pleme- nitih kovin. Rafmacija po- meni čiščenje plemenitih kovin. Lastnik lomljenega zlata — stari prstani, sta- ro zobno zla,to itd. — da Aurodentu v čiščenje in potem dobi ploščico zob- nega zlata ali ploščico zla- ta. Kakšno leguro pač že- li. Po številu zaposlenih je Aurodent najmanjši, ve- lik pa je po biiito pro- duktu. In seveda tudi po stroko-vTiih kadrih. ZNAKI , Aurea je imela 30. 6. pri- bližno 100 zaposlenih, da- nes jih dela že 140. Osno^-ni proizvodi so ze- lo cenjeni in iskani zna- ki, plakete, izdelki za in- dustrijo kot kontakti ipd. Proizvodni program s« med TOZD zelo dopolnju- je, posebej pri izdelavi kontaktov. Aurea dobi pol- izdelke, ki jih'nato finali- zira. Še naprej bo pomembno razvijanje proizvodnje sre- brnih polizdelkov za po- trebe industrije oziroma vseh izdelkov iz plemeni- tih kovin, ki jih potrebu-' je industrija. Vsaka TOZD je zajeta v razvojnem programu, ki konkretno odpira velike perspektive in širi proiz- vodni program, hkrati pa upošteva v;soko speciali- zacijo, ki vodi v kvaliteto. Tako se . bo na primer Aurea specializirala tudi na proizvodnjo ' stenskih ur. PRODAJA TOZD Trgovina zajema, prodajo na malo in veli- ko, expon in import, in zastopanje tujih firm. Tr- govine so v vseh republi- ških središčih, »Zlatarne — Celje« pa delajo na šir-, jenju te trgovske mreže. Ce naj bi bilo sredi- šče prometa s plemeniti- mi kovinami, tu pa naj bi imeli tudi vse reproduk- cijske materiale in suro- vine, kar bi lahko pome- nilo boljšo organizacijo dela in zniževanje stroš- *• kov. »Zlatarne — Celje« ima jo na nivoju delovne or- ganizacije delavski svet, izvršni odbor in kolektiv- ni poslovodni organ. Vsa- ka TOZD ima v delav- skem svetu enako število delegatov. Delavsko kon- trolo so organizirah na ravni delo-vne organizaci- je, člani pa so predsedni- ki delavskih kontrol iz po- sameznih TOZD. Vsaka TOZD ima svoj zbor de- lovnih ljudi, delavski svet, odbor za medsebojna de- lovna razmerja -in komi- sije. To je pravzaprav zelo mlad kolektiv, saj mladi predstavljajo kar polovico zaposlenih, odlikuje pa ga tudi vehka strokovnost. Naložba v kadre je za »Zlatarne — Celje« izred- no značilna. Jasno jim je bilo, da če ne bo kvah-. tetnih strokovnih kadrov, tudi proizvodnja ne bo ta- ko uspešna. Prav zato so poskrbeli za izobraževanje svojih kadrov in uspehi so tu. Težave so le z ostalimi kadri, zunaj zlatarske stroke, ker jim jih še ve- dno primanjkuje. PERSPEKTIVA že leta 1972 je bil spre- jet sklep o izgradnji no- vih prostorov in nakupu nove opreme za proizvo- dne namene. Sklep je te- meljil predvsem na veli- .kem povpraševanju po Iz- delkih vseh enot »Zlatar- ne — Celje«, na tem, da na sedanjih kapacitetah ni več mogoče povečati pro- izvodnje, proizvodnja do- ločenih izdelkov pa je za- vzela tak obseg, da je nuj- na modernizacija proizvo- dnega procesa hkrati z večjimi vlaganji v trgov- sko dejavnost. Izdelah so poseben elaborat o vlaga- njih v prihodnjem obdob- ju, iz izračunov v njem pa je razvidno, da bo podjet- je kot celota brez težav odplačalo vse kredite in ostale stroške, ki so v zvezi z novimi investicija- mi iz predvidenih uspehov poslovanja po dokončani investiciji. Izredno konkreten inve- sticijski program načrtuje proizvodnjo vse do leta 1980 z upoštevanjem vse- ga, kar bodo naredili v prihodnjih letih — in tega bo veliko. »Zlat-arne — Celje« ima- jo izredno jasno začrtano perspektivo, veliko ambi- cij in vse to bodo uresni- čili z doslednim uresniče- vanjem programov, jasno začrtano proizvodno us- meritvijo in kadrovsko po- litiko, iskanjem novega in boljšega, vključevanjem v mednarodno delitev dela in ne nazadnje z urejeni- mi odnosi znotraj vseh te- meljnih organizacij zdru- ženega dela. Z lanskoletne razstave PRODAJALNE JLATARNE- CELJE" CELJE, Prešernova ui 2 BEOCRAD, Terezije 1 BEOGRAD, Terazije 3 NIŠ, Ul. Pobede 16 NOVI SAD, Dunavska 14 MARIBOR, Grajski ug 8 LJUBLJANA, Wolfova 3 LJUBLJANA, Mestni trg 19 SPLIT, Titova obala 19 SUBOTICA, Trg Slobode 1 SARAJEVO, Gazihusretbegova 20 SARAJEVO, Gazihusefbegova 3 ZAGREB, Petrinjska ul. 4 TUZLA, Majeviča 8 TRBOVLJE, Rudarska c. SLOVENJ GRADEC, MeSkoa^a 12 DOBOJ, Ul. M. Pijade br. 2—16 ZADAR, Sarajevska 3 OSIJEK, Ul. A. Cesarca 34 KRALJEVO, Leninova 21 SKOPJE, 11. Oktomvri b. b. prodavmica br. 31 ■BANJA LUKA, Ul. Brače i sestara Kapor br. 6 BlTOLA,Ui. M. Tita 111/a KOSOVSKA MITROVICA, Ul. M. Tita br. 93 KARLOVAC, novi centa r »Podhodnjak« JLATARNE - CELJE" JE GENERALNI ZASTOPNIK ZA SFRJ ZA 7 TUJIH FIRM 1. FRITZ LESER KG — Schwarzwalder Etuifabrik • D-763 LAHR/SCHW. 1. Hansastr. 1. ZR Nemčija 2. ROAMER WATCH CO. S. A. SOLOTHURN 3. JUNGHAN3 — DIEHL. Uhrenfabriken 85OO0 NURTvrBERG Bahnhofsplatz 6 4. RODANIA Fa.brique D'Horlogerie Watch Factory 2540 GRENCHEN, Š^a 5. SCmVEIZERISCHER BANKVEREIN 8022 ZtJRICH, Paradeplaitz, Švica 6. GOLAY Buchel 1000 Luzana 16. Švica 7. LEON MILLET SA — Antwerpen Belgija 34. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 26. septeniher Ja, kroFniiir je treba pospraviti pa za sadjem skakali, da ga kje najdete bolj poceni. Potem pa ni čudno, če nimate časa za pisanje. Kazen tega pa mi zahtevamo, da pišete še vesele stvari. Kdo pa se lahko pri današnjih ce- nah smeje. I)a, vse to Je res. Zato še hudi ne smemo bili preveč na vas, če nismo dobili toliko pisem, kot običajno. Zvesti so nam ostali nekateri redni dopisniki. Ne moremo reči, da so njihove stvari slabe. Le malo bOlj bi še radi razširili krog sodelavcev. Zato vabimo seveda vse vas, da nam pišete. Ker smo dobili za zadnji nagradni razpis, kjer i^mo želeli videti, kako znate kratko, a šaljivo opisati vaš kraj, malo prispevkov, smo se odločili, da isti nagradni razpis ponovimo še enkrat. Torej še enkrat: na kratko nam opišite vaš kraj. Naj Je to mesto, trg ali vas. Poglejte okoli sebe; napake in dobre strani. Dodajte pa še kanček humorja in to spravite na list papirja in nam pošljite. Na prispevke čakamo deset dni. Čakajo seveda tudi nagra- de. 150, 100 in 50 din. Naslov ste si pa tako verjetno že zapomnili. Če pa ne, naj še enkrat ponovimo: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva 5, 63000 Ce- lje. In ne pozabite pripisati »NT za smeh«. BREZ BESED IIašihdni (Nekaj karakteristik železnih konjičkov, ki jih pogosto srečujemo na naših cestah) FIcKO: žepni avto za podpovprečnega Jugo- slovana. Nekaterim služi tudi kot pomožno vo- zilo za nakupe na trgu. Za naše ceste kmalu ne bo več primeren, ker ga v jamah ne bomo našli. Ponekod mu pravijo tudi avto, običajno pa ne. KATRCA: avto za težke ljudi, mislim fizično. Primeren za ljudi, ki veliko ovdnkarijo, a bi radi ostali na liniji. Kljub temu, -da ima žensko ime, je dokaj pohlevna in ubogljiva. ŠKOOA: ime pove vse. VOLKSWAGEN — HROŠČ: avto, namenjen našim delavcem v tujini. Primeren tudi za tiste, ki se na avto ne spoznajo m ga razkazujejo drugemu: opravičljivo je namreč, če zamenjajo sprednji in zaidnji del. ŽABA: avto, primeren za policijo, ker sveti tudi za vogal. Ker vozi tudi po treh kolesih, je zelo primeren za naše ceste. Toda samo za ce- ste, za žepe nc. MERCEDES: jugoslovansko nacionalno vozi- lo. Bolj je črn, bolj je pomemben. ZAKAJ SE NEPOSREDNI PROIZVAJALCI SPLOH NE SMUČAJO s tem vprašanjem so se spopadli v našem kp- lekiivu, iznesel pa ga je, kot je rekel, predsednik sindikata, pri čemer je dodal, da ga iznese s to- liko večjim zadovoljstvom, ker ga doslej še niso nik- jer iznesli. »Kakor da ga sploh ni,« je rekel. »Ampak mi ve- mo, da je. Namreč vpra- šanje, če pogledamo po smučiščih . . . kaj vidimo? Nobenega neposrednega proizvajalca. Snežne po- ljane so mu popolnoma odtujene.« »Popolnoma, točno,« so zamrmrali navzoči. »Mi mislimo,« je nada- ljeval predsednik, »da je za to kriv - tisti Mek ali Mak Gregorij ali kako se že piše, ker si je izmislil popolnoma rmtisamoup- ravljalsko obleko. Lepo vas., prosim, kako si jo pa lahko naš proizvajalec sploh privošči? Je tovariš Gregorij rta to sploh po- mislil? A?« »Kaj pa anatomske aH atomske smuči in čevlji?« Se je oglasil nekdo. »Si jih naš proizvajalec lah- ko kupi?« »Ne anatomske,« ga je popravil 'nekdo. '>Atomic smuči. Tako je . . hočem reči, ne more si jih kupi- ti.« »Drži,« je menil naš se- kretar, »ampak vsi vendar tudi ne hodimo enako ob- lečeni. Saj nismo Kitajci! Za začetek pa bi lahko bili skromnejši. Pomemb- no je, da spravimo naše- ga neposrednega proizva- jalca na sneg, pa tudi nn led.. Danes in pri nas rno- ra imeti polno praznco do zdrave smuke in drsanja. Kar stisne te pri duši, ko jo režeš po slepeči snež- ni belini, pa si misliš: jo), kako bi tole dobro delo našim neposrednim proiz- vajalcem!« Dodal je, da pri tem niti ne gre toliko Za rezanje snega, kolikor za kristalno čisti zrak, ki ga imamo samo v hribih »Vidite,« je povzel naš direktor, »ker smo jim hoteli smučanje popolno- ma približati, jim ga omo- gočiti na tistemle hribu v bližini tovarne smo si omislili celo snežni top.« »Kaj? Snežni top?« je vskočil občinski funkcio- nar. »Eeee, če imate celo snežni top, tedaj pa pro- blema sploh ' ne vidim! Snežni top naj postane, mora postati sredstvo ne- posrednega upravljanja. Pa bo še kako zaživel in- teres za smučanje. Seveda tega topa ni mogoče pre- puščati enemu samemu topničarju, ker bi vam ta lahko sneg delal kakor bi ga bila volja, torej tudi takrat, ko to ne bi bilo ekonomično in rentabil- no.« Pripomnil je, da bi bilo dobro ustanoviti de- lovno skupino za upravlja, nje s topom in da bi koristno vedeti, kakšne smučarsko vzdušje jj sploh v kolektivu, »Slabo,« je pojasnil re- ferent za smučanje ir^ druge zimske športe. »Ze- lo slabo. Glejte, naredili smo anketo, ki je pokaza- la, da se smučajo le čla- ni vodilne strukture, med^ tem ko neposredni proiz- vajalci o snegu in ledu \ nočejo ničesar slišati »Kdor trdno stoji, najbolje živi. Poglejte V' sosednjo TOZD,« so zapisali v an- keti, »pa vam bo jasno, zakaj smo proti zimskim športom sploh.« »Zakaj smo pa poten kupili snežni top?« se je razburil direktor.. »Mar za- to, da bomo streljali ko- zle?« »Eeeee, oprostite, že vi- dim,« je rekel občinski funkcionar, »da bomo mo- rali sklicati posebno ob- činsko konferenco, na ka- teri bi obravnavali proble- matiko smučanja nepo srednih proizvajalcev s po sebnim poudarkom na snežne topove.« CIGANKA —' povest iz domačih hribo 31 Tedaj se je zaletela v Cenca in mu pomolila pesti pod nos: »Tiii — čenč: čenčasta, ti! Ali si moral vse po- čenčati!« »Mojster Smola« je zlezel vase ko kup greha in ni črhnil besede. Taks še svoje ni videl. — Žena pa je pihala vsa divja. »To je tvoja državna politika, ti, ti, ti — petelin na ■gnoju! Saj pravim: drugega vas ni, dedci presneti, sam jezik vas je!« »Torej je le res?« »Torej je le res, da sta Ravnjak in Pavla v besedi'^« »Nič ni res. Ničesar nisem rekla. — čenče, same čenče, kar vam je ta pijanec natvezil.« Tako hude in jezne Urške še nikoli niso videli. »Urška, nikar ne bodi tako huda! Rajši sedi; kave ti prinesem« jo je skušal krčmar pomiriti. Toda Urški danes ni bilo ne za kavo in ne za zem- lje. tiK k svojemu je zopet stopila in mu zabrusila: »Pijanec zanikrni! Takoj se mi skidaj domov! Ce ne greš, pojdem sama, ampak ne več gor v kočo, temveč kam drugam in ne boš me več videl.« S temi besedami je mahnila s svetilko in jo od- kurila proti vratom. Cene se je skobacal izza mize in se ponižno opotekel zanjo. Kako sta domov prišla, o tem niti on niti ona nikoli nista kaj povedala. Hudi časi so se začeli za Ravnjaka. Kar črez noč se je razvedelo po vsej Bistrici, kar so se možje menili v gostilni. Na Ravnah so si posli novico skrivaj pripove- dovali, ujec Miha pa je mlademu kar v lice zabrusil, ka- ko je Cene pri Blatniku pravil, da bo on, župan, vzel ci- ganko in da ji je podaril zlat prstan. Ravnjaka je zgra- bila jeza. da je bil rdeč knt kuhan rak. Nič ni tajil, rekel pa ie, da mu ni mar, kaj taka pijana čenča v krčmi go- bezda. Na Pavlo je bil silno hud. Tega ji ne bo kmalu od- pustil, da je skrivnost tako lahkomiselno izdala — pa še celo klepetavi Urški in Cencu, ko je morala vedeli, da jo bosta na veliki zvon obesila. Zdaj naj počaka! Ne bo ga kmalu k nji. Pokazal ji bo, da ga je razžalila. V srcu pa ji je ostal zvest, čeprav mu je bila ljube- zen zagrenjena. Ko ga je nekoliko dni potem sosed vpra- šal, ali je res. da bo vzel Pavlo, mu je breZ ovinkov pri- znal, da je tako in da si ljudje nimajo za Icaj jezike bru- siti. Ampak zdaj šele so začeli! Vse je govorilo o tem. da se Ravnjak pri ciganki ženi. Posebno dekleta so se zgra- žala, da jim gre tako sramoto delati. Na Osojah pa je bila prava burja. Lenčka. ki je že mislila, da je Ravnica, je od jeze škripala in tulila, sestre so ji pomagale, Martin pa, Osojnikov najmlajši in edini sin, se je rotil, da'' bo Ravnjaka pred cerkvijo osramotil. Tedaj je stari Osojnik zbral vse svoje zadaj v kamri in jih je — čeprav ie v njem tudi kar vrelo — okregal, kako da so. Naj se ne razbunajo. posebno pred ljudmi naj ne kažejo jeze. naj se delajo, kakor da jim ni nič mar. najmanj pa je treba Ravniaku vedeti, kako jih je zadelo!. Ciganka še dolgo ni Ravnica, je dodal mrko in zamolklo, še je kdo, ki ji bo prekrižal vražje naklepe — toda molčati je treba, in če se kaj zoodi, se je treba J30- gniti vsakemu sumu. da bi Osojški bili kaj v to zapleteni. čeprav jim ni bilo lahko, so očeta vsi poslušali. Edino Franca si ni mogla kaj: morala ie v Pristovnico, Ravnja- kovo sestro na Breznici, s katero sta si bili še iz otroških let dobri, nahujskati proti bratu. Očetu je bilo še po volji, ko se je zanalašč podala na Breznico šteknečevo kravo gledati in je kakor slučajno stopila grede še v Pri- slov: Pristovnici. ki ciganke že od nekdaj ni marala, je kar kri udarila v glavo, tcCIco se je razburila: hotela je takoj s Franco na Bistrico, da bi. kakor je rekla, bratu z mokrimi cunjami ohladila noro glavo. V ponedeljek je privihrala Pristovnica kakor burja nn Ravne. Bila je močna ženska in s svojimi .štirimi križi še prav čedna; samo nos je tako zoprno prevzetno vihala. Deklam na Ravnah je kom,aj za silo odzdi ker se ji je zdelo, da vse s Pavlo pod eno odejo* in je zahruščala skozi poslovsko hišo v staro čutni Ravnjak se je ni bogve kaj razveselil, vendar je^ prijazno: »O, bog daj — dober dan! Kako pa, da še ti »To ti bom pri priči povedala,« je odgovorila. P"" nila stol in sedla, da je kar zaškripalo. »Malo jesti ti bom prinesel,« je hotel gospodar »Ne zaradi tega nisem prišla.« »Tedaj povej, kaj hočeš!« »Vprašala bi te rada, ali, je res. kar ljudje ff^" Alt res misliš tisto — tisto —^ vzeti?« »To je moja reč, katero vzamem. Jaz te tudi spraševal, ko st se ti možila.« , »To je bilo kaj drugega,« se je razvnela. »Moj f pošten, ugleden mož« ; »Tudi moja je pošteno dekle. Nihče ji ne mom očitati.« 1 »Ne, seveda ne — samo to, da se je od bogve pritepla in da je ena od tistih, ki ji še nohta ne zaupati. Oče se bojo v grobu obrnili, če si ne boš"' druge kakor to ciganko.« »Pavla ni več ciganka, temveč pridno, krščansK^ kle, ki je lahko drugim za vzgleda »Haha, lep vzgled! Seveda, kdor je slep kot ti, vse drugače kakor navadni ljudje.« % »Tega ne boš tajila, da so bili naša mati . in modra žena. Naša mati pa so Pavlo zelo obrajt'^. zadnji dan so mi naročili, naj jo pozdravim in bim zanjo.« _ ^< »Skrbeti zanjo — da! Ampak vzeti jo — to P reč. Gotovo pa bi se bili naša častitljiva mati na vs^^ Ije braniti, da bi za njimi prišla ciganka na JRa^'"^l^ »Morda so si pa to prav želeli, da bi postala moja žena.« »Kaj, ali te res ni sram, da o materi tako 9 J če že sam ne veš več, kaj je prav, vsaj staršev ^ tako ne zasramuj!« 38 — 26. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 35 Med novostmi, za katere se bo zavzemala moda v prihodnjih nekaj jesensko-zimskih mesecih, so vsekakor tudi kostimi. Zelo elegantni so. lepo ukrojeni in sešiti iz prijetnih, toplih materialov, največkrat iz lahkega tweeda ali rebrastega žameta. Priljubljene bodo krajše jo- pice, ki bodo lepo dopolnile daljše valovito krilo. Sicer pa so krila kostimov lahka, gladka in lepo padajoča v mehkih gubah. Vsekakor pa zapoveduje moda oprijete jopice in poudarjen pas. Novost so tudi veliki reverji bodisi v obliki šal ovratnika ali v stilu klasičnih moških reverjev. Rokavi so največkrat oprijeti, pri nekoliko bolj športnem kostimu so lahko širši in zavihani. K športnemu kostimu bomo oblekle srajčno bluzo ali bluzo z ovra- tnikom, zavezanim v pentljo, če bomo želele eleganten videz. In če bo ubran v lepe modne jesenske barve, bo kostim id^ealno oblačilo v hladnih jesenskih dneh. j Kot kažejo določenii zaiaki, se je go- jarska sezona razmahnila v vsej svoji lamtosti. Obronke svetlih gozdov in ve- (častna drevesa so obiskali vneti gobar- ki bodo stikali v podrasti za skritimi jobrinami — gobami. V naših gozdovih raste precej različ- jjh gob, ki so pretežno užitne, nekaj pa je med njimi precej strupenih. Nekateai neuki gobarji vseh gob ne poznajo, pa ; tisti gobarski strasti pripravijo za jed ti takšno, ki je ne poznajo in jim je iia všeč kar na oko. In nesreča je tu. Seveda vse zastrupitve z gobami niso sairtno nevarne, vendar rastejo pri nas m* gobe, katerih uživanje je smrtno seramo. Zastrupitve s strupenimi goba- E so nevarne tudi zato, ker se znalki Ktrupitve pojavijo v različnem času. Mco se pK>javijo v pol ure ali pa ka- čo — 8 do 12, celo do 24 ur — po za- žtju strupenih gob. Vražji goban, krhka golobica, mlečni- a, strupena pirašnLoa, grivarica (triba.rv- a griva) in še nekatere gobe povzročijo kmailu po zaužitju nudo vnetje prebav- nih sluznic. Zastrupljenec bljuva in ima močne driske. Težave prenehajo v 24 urah. Prav tako bolezensko sliko opaža- mo tudi pri sicer užitnih, a pogretih in »pokvarjenih« gobah. Hude so zastrupitve pri uživanju na- videzno lepe gobe mušnioe. Tu se poja- vijo znaki zastrupitve v pol do dve uri. Bolnik ima občutek vročine, slini se, vid se mu slabša, hudo ga zvija in ima dri- ske, ki se ponavljajo. Krvni pritisk se manjša, nastopa zmedenost in nezavest. Zastrupljenec umre zaradi ohromitve di- halnega centra v možgansikem podaljšku. Ne mine leto, ko iz dnevnih poročil in časopisov zvemo o smrtnih zastrupit- vah z zeleno mušnico (Amanita phalloi- des). To je naša najbolj nevarna stru- p>ena goba. To pa zato, ker se prvi zna- ki zastrupitve pojavijo šele čez 6 do 24 ur. Najprej ima zastrupljenec krče in bolečine v trebuhu, bljuva ter mora po- gosto na blato. V bla-tu in izbljuvkih sta sluz in kri. Bolnika muči žeja, postane prizadet, nepriseben. Ze čez dva dni se pojavi zlatenica, ki je posledica razpa- danja jetemega tkiva. Zelo slabo je mo- krenje ali pa nesrečnik sploh ne more na vodo. Smrtnost je zedo velika, zlasti pri otrocih in tistih, kjer je že od prej obstajala okvara jeter. Ker prve težave s prebavih nastopijo v 6 do 24 urah po zaužitju gob, je treba to resno upoštevati in takega zastrup- Ijenca takoj spraviti v bolnišnico, kjer mu izperejo želodec in sikušajo razstru- piti zastrupljen organizem. Razpozaaavanje gob zahteva mnogo znanja in izikušenj. Res je, da je v na- ših gozdovih veliko več užitnih kot stru- penih gob, so pa zamenjave vendarle možne in za človeka usodne. Zaradi tega naj nabira gobe le iKkušen gobar, ostali pa se raje vpišimo v najbližje gobarsko društvo, kjer se bomo pod skrbnim vod- stvom naučili gobarskih veščin ter se ta- ko zavarovali pred usodno zamenjavo užitnih in strupenih gob. Boris Jagodic, dipl. pharm. BRAZGOTINA NA ROKI Stara sem sedemnajst let. Za zače- tek se moram pohvaliti, ker me boste potem lažje razumeli. Imam lepo po- stavo, lep obraz in prikupen značaj. Pravijo mi, da sem mila. Upam, da bom lahko p>ostala manekenka, kar si srčno želim. Toda moje upanje je pri- šlo kopneti. Ko sem bila lansko leto topljena proti črnim kozam, mi je osta- la brazgotinica, ki je globoka in grda. ^ ni velika, a je kot rdeč madež na foki, oblek brez rokavov sploh ne bom "logia več nositi, ker me je sram nad ■^azo. Kako bo v prihodnje na kopa- ''^ču, tudi ne vem. Mojim sošolkam ^ je lansko lepo poznalo, letos pa se jim cepljenje več ne pozna, le meni ostalo. Sem res nesrečna zaradi tega, ^to mi pomagajte! DOLORES DRAGA DOLORES, . Ce^ si zaradni tega nesrečna, kar ^n'Ko sem prebirala tvoje pismo, Wsem vedela, ali bi se smejala ali pa "ila ogorčena. Ce res nimaš druge na- ''fke in »nesreče«, kot le to brazgoti- ""^0. potem zaslužiš vse čestitke, ne pomilovanje in razumevanje. Glede ^"•ek in kopanja pa le tole: bolj ko .•Jš roko in brazgotino sončila in zra- "5. manj bo vidna in prepričana sem, j * drugi tega niti ne opazijo. Ti pa. r^^JiJaš tak hrup kot bi se tresla gora j podirale hiše. čisto brez zamere: ali tudi na spričevalo tako veliko misliš kot ^ Svojo kožo? NATAŠA1 NAJ DAM SLIKO SOŠOLCU stara sem dvanajst let in rada bi vas vprašala za nasvet. V šolo hodiva skupaj s sestro, ki je od mene sta- rejša. Na poti v šolo se nama večkrat pridruži moj sošolec, ki hodi v para- lelko. Sestra se iz mene norčuje in pravi, da me ima rad. Kadar sva sku- paj, sva vedno zelo tiha ali pa mu od- govarjam samo z da ali ne. Vedno se bojim, da se bodo začeli sošolci In sošolke norčevati iz mene. Ne maram, da bi govorili, da je moj fant in da sva zaljubljena, ker se mi zdi to zelo neimino. Toda ravno ta sošolec me je vprašal, če bi mu dala sliko za album, kamor lepi slike sošolcev in sošolk. MONIKA DRAGA MONIKA, Ce imata s sestro in sošolcem skup- no pot, ni nič narobe, če jo prehodita skupaj, če ti je sestra ponagajala, da te rad vidi, še ni treba, da si v zadregi. Fantje tvojih let in pravtako dekleta Imate že pravico, da izbirate in ločite sošolce po svojih sin^patijah. Res pa v takšnih primerih vneta domišlji.ia ali pa tudi zavist radi sežeta po veliko prezgodnjih oznakah in privlečeta na dan besedo zaljubljenost. Zato je prav, da si previdna in da si prihraniš nepo- trebno, smešno opravljanje. S sliko pa je takole. Ce fant res zbL ra fotografije sošolcev in sošolk, mu reci, naj ti jih pokaže. In če ima res album in v njem lepo uvrščene slike, mu lahko zaupaš tudi svojo fotogra- fijo. Če pa sošolec albuma nima ali pa ti ga noče pokazati, potem mu tudi slike ne daj. Potem si jo lahko želi le za svojo »skrivnost«, ki pa ni nikoli tako skrita, da ne bi enkrat drugi vedel zanjo. Potem pa bodo za vogalom res sklepali: Monika ga ima rada in še sli- ko mu je dala. Torej je res?! NATAŠA Teden boja proti TBG - Kajenje in zdravje V zadnjih dvajsetih letih so številne kli- nične in epidemOloške študije, podprte tu- di z nadrobnimi laboratorijskimi raziskava- mi, jasno pokazale, da kajenje škoduje adravju tako zelo, da MORAMO najti sred- stva in poti, da ga zaustavimo. Pokazalo se je, da igra kajenje cigaret glavno vlogo pri nastanku srčnih bolezni s F>osledičnim infarktom srca, pri raku na pljučih, kroničnem bronhitisu in pljučnem emfizmu. Nikotin sčasoma poškoduje pred- vsem srce, ožilje krvnega obtoka in tako moti prekrvavitev organov. Pogosto govori- mo d kadilčevem srcu kot eni od oblik an- gine pectoris. Tipična bolezen hudih kaidil- cev cigaret pa je tako imenovana BUrgerje- va bolezen, pri kateri zaradi kronične mo- tene prekrvavitve gangrenozno razpadajo prsti in noge. Med drugim kajenje draži želodec in črevesje, slabi vid ter moti delo- vanje spotoih žlez, ščitne žleze in hipofize. Kajenje človeka omamlja in zasužnjuje, zmanjšuje splošno športno zmogljivost. Po- znate vrhimskega športnika, ki ka.di? Poleg zgoraj naštetih bolezni, ki so med glavnimi vzroki smrti, povzroča kajenje ci- garet še mnoge nesposobnosti za delo zara- di pljučnih in srčnih bolezni, povečuje pa umrljivost in nezmožnost za delo še v drugih primerih. Ker so škodljive posledice kajenja od- visne tudi od dobe kajenja, trpi za posledi- cami najbolj mlad organizem, ker kajenje najbolij škoduje organom v razvoju. Ce že morate kadita, potem začinite pocsno! Za prehodne jesenske dni bo nadvse dobrodošla kratka pletena jopica. Prav takš- ne jopice prodajajo v vseh velikostih in v modnih barvah v prodajalni Mladost. Cena 161.55 din. V Drogeriji Moda lahko kupite praktične okrogle Ščetke za lase, s katerimi se lepo oblikujejo kratke modne pričeske. Cena 40,75 din Ce izbirate blago za zimski plašč, vam svetujemo volnene tkanine iz čiste volne v karirastem vzorcu, ki jih v treh različnih barvah prodajajo v trgovini Volna. Cena 180 cm šifine je 263.10 din. V prodajalni Veronika smo izbrali za vas žesko bluzo iz popelina, ki so jo naredili v Topru. Prodajajo jih v različnih barvah in velikostih. Cena 111,40 din. Za avtomobilske sedeže, in seveda tudi za druge, so primerne kožuhovinaste blazi- ne, ki jih prodajajo v veleblagovnici T. Tam lahko kupite tudi prevleko za volan. Ceni 75,00 Cblazina) in 40,00 (prevleka). 36. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. september NOVI ODNOSI - NOVE NALOGE Na konferenci ZTKS v Ljubljani, ki so ji prisostvo- vali številni delegati občin- skih zvez za telesno ktdturo in njihovih odborov, so JK)- lagali obračun dela za zad- nje 4.letno obdobje m pod- pisali samoupravni sporazum o reorganizaciji zveze za te- lesno kulturo v zvezo teles- nokulturnih organizacij Slo- venije. Delo v minulem ob- dobju je bilo prežeto z vid- nimi uspehi, obenem pa je pokazalo tudi vrsto slabosti, ki jih bo treba postopoma odpravljati z novo program- sko usmeritvijo in konkretni- mi nalogami. če omenjaluo vidne uspe. he v zadnjem obdobju je treba predvsem podčrtati šir. šo družbeno skrb za to pod- ročje dela. V skladu z novo ustavo S7no tudi na področ- ju telesne kulture pričeli uvajati samoupra.vne odnose, delegatski sistem, sprejeli vr. sto pozitivnih dokumentov, ki zagotavljajo uspešnejši raz. voj te dejavnosti. Omeniti velja ustanovitev samouprav- nih intresnih skupndsti za te- lesno kulturo in rešitev fi- nanciranja te dejavnosti na osnovi združazmija sredstev s samoupravnimi sporazumi iz prispevka OD. S ,.em je bila dana možnost tudi na širšem celjskem področju za prehod na PMČrtno in siste- matično delo. žal postavljeni delovni programi niso bili po- vsod v celoti realizirani, saj ponekod niso našli skupne pG'ti in usklajenega dela med TTKS in ObčZTK. Namesto medsebojnega usklajevanja in dopolnjevanja so v nekaterih občinah celo ukinili ObčZTK in s tem ustvarili praznino, ki jo je bilo živo čutiti pri izvajanju delovnih programov na tem področiu. RK SZDL je kaj kmalu začutila to vr- zel in postavila v ospredje kot politično nalogo zopetno obnovitev ObčZTK, ki na področju občm združujejo os- -novne nosilce telesne vzgoje in športa ter skrbe za opera- tivno izvajanje programov de. la. Z novimi odriosi bo treba na področju telesne kulture hitreje izvajati tudi obsežne naloge. Prvenstvena skrb mo- ra biti ^ usmerjena v akcije, ki zagotavljajo večjo množič- nost, vzgojo organizacijskih in strokovnih kadrov, grad. njo novih objektov, spremnem, bo tekmovalnih sistemov, ki morajo biti racionalne j H in cenejši, uresničiti pa bo tre- ba tudi dogovorjena stališča naše republike glede vrhun- skega športa. Bližnja naloga je tudi ustanavlianje aktivov ZM in ZK v vseh telcsnokul- turnih organizacijah. Usmeri, tev bi zato naj bila v prihod- nje predvsem v razvoj šolske- ga športa in športne rekre. acije, kjer so že doslej bili vidni premiki glede jnnožič- nosti. Tudi spe-^ializirune te- lesnovzgojne in športne o^ga- nizacije bi se naj v prihodnje bolj orientirale v izvajanje osnovnih nalog, ki so bile že večkrat podčrtane — zajeti kar najširši :crog občanov v aktivnosti iioje, teka, kole. šarjenja, plavanja in smuča- nja. Nakazanih je le nekaj bliž. njih nalog, ki fih bo treba uresničevati že v izvajanju programov za prihodnje leto. Od načelnih izhodišč, ki so začrtana v večjem številu do- kumentov, bo tr^iba preiti vsekakor h konkretnemu iz- vajanju nalog. K. J. KARTING V CELJU Med letošnjim obrtnim sejmom v Celju bo po dol- gem času tudi tekmovanje v kartingu. Takšna tekmo- vanja so bila pred leti v Celju zelo pogosta, žal pa so zaradi objektivni!i težav bila za nekaj časa prekinjena. Tudi letošnje tekmovanje, ki bo v nedeljo, 29. septem- bra popoldne na novi stezi na ploščadi avtoi)revoznl. štva v Celju (v Trnovljah), bo sodilo v okvir republi- škega prvenstva. V Celju bo že tretja tekma, torej se bo po njej že odločilo, kdo bo ob koncu zmagal. Na- stopili bodo v treh kategorijah: do 100 ccm (23 prijav- ljenih), do 125 ccm (14) in mladinci (6). V kategoriji do 100 ccm bo startal tudi edini Celjan CVETO BO- ŽIC. Po besedah IVAISfA DIVJAKA bo to zelo kvali- tetna prireditev (letos ,ie prijavljenih največ tekmo- valcev), ki bo po vsej verjetnosti privabila veliko šte- vilo ljubiteljev tega miniaturnega moto športa. KOŠARKA v nadaljevanju SKL so čla- ni Kovtnotehne končno na- stopili na domačih tleh »ile- galno« v novi telovadnici osnovne šole Slavko Šlander brez prisostvovanja gledalcev. Ko so Celjani po hudem po- razu v preteklem kolu proti Betiju že izgubili možnosti za poseganje v vrh SKL, so doma proti Fructalu zaigrali dokaj ležerno, povprečno in kljub temu zmagali z 71 : 61. Gostje so se uspešno upirali le prvih 14 minut, ko so si Celjani priigrali prednost de- vetih košev in to vodstvo dr- žali krepko v rokah ter ga celo povečevali v II. delu. Z igro celjskih košarkarjev ne moremo biti zadovoljni. De- lali so napake v obrambi, pa tu in tam tudi v podajah. Vse kaže, da so nasičeni s tekmami in da komaj čakajo zaključka letošnje lige. Kljub zmagi so ostali še na 5. me- stu na tabeli z istim števi- lom točk kot tretjeuvrščeni, vendar s slabšo razliko v ko- ših. Najuspešnejši je bil T. Sa- gadin, ki je dal 28 košev, Sabolčki 16, Z. Sagadin 11, Erjavec tn Jug po 6 in Vi- deč 4. Prijetno nas z igrami in zmagami razveseljujejo pio- nirji. V Šentjurju so v der- bi srečanju premagali Šent- jur s 70 : 51 (41 : 28) in so tako ostald še edina nepre- magana ekipa v prvenstvu. Najboljša pri Celjanih sta bila Gole (24) in Ramskugler (16), pri domačinih pa Pre- žel j (16). Celjani so igrali z vsemi 12-timi igralci. S to zmago so se že 2 koli pred zaključkom tekmovanja uvr- stili v republiški polfinale. K. JUG LUDVIGOVA PRVAK v Ljubljani (člani) in Tr- bovljah (članice) je bilo le- tošnje republiško prvenstvo za posameznike v kegljanju. Povsod so celjski tekmovalci dosegli lep uspeh. Pri članih so Celjani osvojili odlična mesta od 4. do (i.: Jože Tiso- vec 1911, Lado Gobec 1901 in Viki Vanovšek 1900. Med član cami je postala ri'publiyKa prvakinja \ecKr;iL- na državna reprezentantka in nosilka bronaste medalje v parih Eva Liulvig (Partizan .štore) s 867. podrtimi keglji, članice Celja pa so bile: Ma- gda Urh tretja, Tanja Gobec četrta in Janja Marine osma J. LLBEJ MEMORIAL »nM KRAJ^JCA« Sindikahio športno društvo ELEKlilO Celje je pripravi- lo prvo memoriaino tekmova- nje zd nekdanjim članom Ko- lektiva Ivom Kranjcem, ki je bil dolgoletni organizator ke- gljanja v organizaciji in eden najboljših kegljačev. Nasto- pilo je 12 ekip s po c;»3stimi člani v borbenih partijah. Zmagala je prva ekipa Elek- tro pred E.MO, Etolom, Žič- no, Elektro II, Železarno što- re, kombinirano ekipo Elek- tro — Aero, Elektro III, Cin- karno .'Vero, Libelo in žensko ekJiio Libele. JANKO BLDNA USPEŠEN START Celjski iiokejisti na travi so začeli s prvenstvom v za- hodni zvezni ligi. Doma so ciligraJi prvo prvenstveno srečanje proti Concordiji in zmagali z 1:0. Strelec je bil 1'anič. Po srečanju je eden naj- boljših igralcev srečanja Branko Lednik povedal: ilgrali smo dobro, čeprav smt> malo vadili. Za večje uspehe bo potrebno več de- lati. Tokrat so vsi igralci za- dovolili, zlasti pa vratar Mi- lan Kolenc« V prvem srečanju so se Celjani predstavili v nekoliko pomlajeni postavi. Igrali so; KOLENC, JOŠT, LAMLT. KO- VAN, LEDNIK, KRANJC, BRATEC, PANIC, HORVAT. ZUPAN in BON. J. K. NOGOMET Na Glaziji je v zadnji tek. mi republiške lige sodnik igralcem pokazal kar osem katronov! To pomeni, da tekma ni bila lepa in na po- sebni kvalitetni ravni^ ampak ravno obratno, skromna po znanju in preveč (po nepo- trebnem) ostra ter groba. Kladivar se je srečal z no- vincem v republiški ligi Po- horjem in ga prernagal z 2:0 z goloma Posavca in Ku- dra. Zdaj so na četrtem me- stu republiške lestvice s tre- mi zmagami in dvema pora- zoma ter neodločeno razliko med danimi in prejetimi go- li (9:9), v naslednjem kolu pa gostujejo v Ljubljani pro- ti Iliriji, ki je trenutno me- sto višje — tretja. Zanimiv je razvoj v vzho- dni conski nogometni ligi: Šmartno, lanski ligaš, je za- beležilo doma četrto zapore- dno zmago (skromno) nad mariborskim Kovinarjem in še naprej obdržalo prvo me- sto z maksimalnim številom točk (osem iz štirih kol in odlično gol razliko 11:2). Osankarica, novinec v ligi, je doma iztržila točko proti Braniku in je na lestvici senetljivo tretja. Steklar * Rogaške Slatine je gi^^^ odpravil Aluminija, ven^ kljub temu zavzema zadjt dvanajsto mesto. Velenj^ Rudar je remiziral Beltif, in je deveti. Razočarala^ Dravinja, ki je doma izgub' z Bakovci in je osma. v slednjem kolu igrajo tako, Dravinja gostuje proti Ko^ narju, Šmartno gre na v^J teren proti Fužinarju, S) klar v Maribor proti Bra; ku. Rudar pa igra doma pr ti Osankarici. _j CELJSKA NOGOMETNA PODIVEIA Tekmovanje v vseh ligah CNP je v polnem teku Rezul- tati I. skupine 3. kola: Olimp — Kovinar 0:0, Papimičar — Ljubno 3:4, Celulozar — Se- novo 2:1, Šoštanj — Brežice 3:2, Opekar — Pivovar 3:1 in Boč — Straža 1:4. Lestvica I. skupine: Straža 3 3 0 0 10:2 6 Ljubno 3 2 11 8:4 5 Celulozar 3 2 1 0 7:5 5 Olimp 3 1 2 0 7:0 4 Opekar 3 2 0 1 7:4 4 Šoštanj 3 2 0 1 7:8 4 Kovinar 3 111 2:4 3 Papimičar 3 1 0 2 8:9 2 Senovo 3 1 0 2 4:11 2 Brežice 3 O 1 2 6:8 1 Pivovar 3 0 0 3 5:9 O Boč 3 0 0 3 3:9 O Rezultati druge skupine 3. kolo: Krško B — Šmarje 3:0, Žalec — Dravinja B 3:2, O- plotnica — Senovo B 4:1, Kozje — Velenje B 2:1, Pol- zela — Gotovi je 3:2 in Poni- kva — Vransko 1:1. Na lestvici vodi Žalec s točkami pred Kozjem 5, Pj zelo 4 točke itd^ Rezultati mladinske % Polzela — Dravinja 2:0, \ lec — Šoštanj 2:2, Šmartno- Olimp 7:4, Vojnik -- Steiils 1:0 in Kladivar — Rudar H Vodi Rudar s 6 točka pred Olimpom, Dravinjo, Si klarjem in Polzelo po 4 to ke itd. T. Ti^VCJ Rokometaši Celja so do- živeli prvi poraz v II. zve- zni ligi in to na Reki pro- ti bivšemu prvoligašu Kvarnerju. Slednja ekipa sicer ne igra najbolje, ven- dar je prav proti Celjanom zaigrala ta.ko, kot v naj- boljših dneh. Tudi dobra igra Celjanov ni bila do- volj za zmago ali vsaj manjši poraz, kot so ga doživeli — 23:16! Seveda Pa tega poraza ne gre je-- mati tragično, zlasti zat^, ker so celjsld igralci po- kazali dovolj rokometnega znanja, ki pa je žal na Reki bilo premalo za po- noven uspeh. S tem pora- zom so Celjani zdrknili na tretje mesto, najboljša igralca pa sta bila po p! ročilih tistili, ki^ so si tei mo ogledali, Levstik H sliki) in Vlado Bojevič.^ »Popravni« izpit iK^ Celjani v soboto v Ce^ proti tretji »morsiviu eiš (do sedaj so že igrali Splitom in Kvarnerjai Rovinju. Celjsld igralci' toliko zreli, da nasprots ka ne bodo podcenjevi kajti to se jim lahko ^ ščuje. Prepričani pa da lahko z igro, ki sO; pokazali v prvih štirih I lih, dosežejo zmago. Ta pravzaprav nujno pot^ na, če nočejo Izgubiti' raka z vodečimi. Bojan Levstik med najbolj požrtvovalnimi Občinskega prvenstva v Žilica se je udeležilo nad 100 tekmovalcev iz deve- tih društev. Udeležba je razveseljiva pa čeprav smo pogrešali na startu zi-etopnike iz ŠŠD Polze- če, medtem ko so Vran- čani imeli doma ves te- den športne prireditve. Pri mladincih in članih .je zmagal Prebold, ki si je priboril pokal v traj- no last. ŠŠD so tekmova- le v konkurenci posamez- nikov, najbolj.ši pa so bi- li: PIONIRKE — 300 m: Šket (Ža), Laznik (Pr) in Vrhovski (Ža), daljinai — Trglav (Pr), Gor. (Ža) in Šma.js (Br), 60 m — in Šniajs (Br), 60 m — Terglav (Pr), šket (ža) in Korošec (Br), met krogle — Čolig (Ža), Hri- bar (Pr) in Štefanič (Gr). PIONIRJI: 400 m — R"' tar (Gr), Pirš (Ža) Baloh (Gr), daljina Kranjc (ža), Pirš (Ža)'" Rolar (Gr), 60 m ^ Kran.ic (Ža,). Okorn (Gr in Cmak (Br) in n"-^' kro.gle — Zotel (žu), Hia' stec (Gr) in Pianinse* (Gr). K. J^'^' ,a — 26. seotember 1974 38,---■- NOVI TEDNIK — stran 37 VAS LAŠKO: BO ZDRAVNICA ODŠLA? Laščanka N. N. se ni želela predstaiviti, uspelo pa nam jo je »pritisniti«. Bila pa je kritična do vr- ste problemov v rodnem mestecu. V pozitivnem in negativnem smislu. Veliko pohvalnih besedi je imela za trgovino in njeno za- loženost, »ker ni čutiti nobene potrebe, da bi se zaradi nakupov odpeljala v Celje.« »Je pa v našem Laškem še tudi marsikaj narobe. Ne vem, zakaj niso po- tegnili asfalta do trga pred cerkvijo, pa tudi stopnice, ki peljejo na ta trg, so ostale neurejene. Za otroke bo kmalu pre- skrbljeno. Nov vrtec bo- mo dobili, ki bo vsaj za nekaj časa omilil veliko stisko. Najhujši problem pa je v zdravstveni službi. Rar dii bi vprašala nekoga, zakaj odhaja »naša« zdrav- nica. Kmahi bo odšla, pa je vedno imela toplo be- sedo za nas, parciente, zla- sti pa za otroke. Ce te je srečala na cesti, te je ogo- vorila. In zdaj odhaja v Brežice in v Laškem bo- mo spet ob enega zdrav- nika. In to takšnega, ki je imel čut za človeka. Zanima, me samo, če bo prišel kdo drug ali bo- mo prisiljeni še za daljši čas na čakanje v ambu- lanti.« Tudi tokrat vam pred- stavljamo nekaj novitet iz Tehnomercatorjevih trgovin s ploščami. TIHOMIR POP ASA- NOVIČ — MAJKO ZE- MLJO To je naslov velike plošče in prve skladbe, ki jo je skupaj z vrsto zagrebških in ljubljan- skih glasbenikov posnel eden najboljših jugo- slovanskih orglarjev Tihomlr Pop Asanovič. GIa.sba na tem LP bo všeč predvsem, mladim, seveda pa tudi vsem ljubiteljem nekoliko zahtevnejše glasbe. Na plošči je 8 skladb, ki segajo od pop do jazz glasbe, odlična pa je predvsem instrumental- na izvedba. ARROWS — TOUCH TOO ]MUCH Skupina ARR.OWS je pri nas še manj znana. So zastopniki Ročk gla- sbe, ki je mladim da- nes najbolj všeč. če- prav niso najbolj origi- nalni, so zanimivi, nji- hova glasba pa je kot narejena za ples, GIGLIOLA CINQUET- TI — SI Gigliole Cinqiietti ni treba posebej predstav Ijati, saj jo vsi pozna- mo še iz časov, ko je prepevala Non ho Teta. Na plošči, ki vam jo tokrat predstavljamo, je pesem SI, s katero je Gigliola nastopila na letošnjem evrovizljskem festivalu v Brightonu. Pesem je romantična balada, ki jo odlikuje- jo lepe harmonije in bo všeč ljubiteljem lahke in nežne komercialne glasbe. LESTVICA Po vaših predlogih smo tokrat sestavili ta- kšno T lestvico: 1. FERRY JACKS: SE- ASONS IN THE SUN 2. PATRIC JOUVET: SONIA 3. OLIVER: CA CE MI COPACABANA 4. BELO DUGME: DA SAM PEKAR 5. KORNI GRUPA: KU- DA IDEŠ SVETE MOJ Lestvico T boste la- hko poslušali v mladin- ski oddaji, ki bo na sporedu Radia Celje v petek, 11. oktobra ob 17.30. Med dopisalcami, s katerimi ste glasovali za popevke, ki s 3 vam najbolj všeč, smo tudi tokrat eno izžrebali. Na- grado, ploščo, za kate- ro je glasovala, dobi to- krat Mojca Grmek, Vrunčeva 25-c 63000 Ce- lje. Tistim, ki tudi to- krat niso imeli sreče, želimo več uspeha pri- hodnjič. Svoje predloge za lestvico nam pošlji- te čimprej, saj boste prihodnjič morda na- grajeni prav vi. Naj vas še spomnimo, da je na- ša nagrada plošča, za katero glasujete. še naš naslov: Radio Celje, Gregorčičeva 5, Celje, s pripisom »za mladinsko oddajo«. 38. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 26. september POD OZNAKO (ŠIFRO), N I- MAMO NASLOVA! ZANJE NAPIŠITE PISMENO PO NUDBO, KI JO, ZAPECATE. NO V PISEMSKEM OVITKU IN Z OZNAČBO ŠIFRE — OZNAKE NA OVITKU, PRI- NESITE ALI POŠLJITE V NAS OGLASNI ODDELEK, KJER JO BO DVIGNIL PRI- NAŠALEC OGLASA, S TEM PA BO PREVZEL TUDI VSE NADAUNJE INFORMACIJE. ZATO NAPROŠAMO, DA OD NAS NE ZAHTEVATE NA- SLOVA. S SPREJEMANJEM OGLA- SOV ZAKLJUČIMO VSAK PONEDEUEK OB 12. URI. HKRATI OBVEŠČAMO VSA PODJETJA IN POSAMEZNI. KE, DA NE POSREDUJEMO PREKLICX)V ZA ZDRAV- STVENE IZKAZNICE IN OSTALE OSEBNE LISTINE, KI JIH PREKLICUJE LE URADNI LIST SRS LJUB- LJANA, VESELOVA 11 IN ZVEZNI LIST BEOGRAD, JOVANA RISTIČA 1. DVOJE rabljenih sobnih vrat in otroško posteljico pro- dam. Zavec, Bemekerje- va 4. FIAT 750 — 69, vozen, pro- dam. Zavec, Celje, Beme: kerjeva 4 (Zg. Hudinja) MOPED štiri brzine letnik' 1974 dobro ohranjen, pro- dam po polovični ceni. Ogled mogoč ob nedeljah. Božo Pasarič, Podgorje 21, Šentjur pri Celju. POLTOVORNI avto 2 t do- bro ohranjen v voznem sta- nju, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Lud- vik Sonc, Radeče 98. GOSPODARSKO ostrešje še v stoječem stanju v Lem- bergu prodam in 2 ha ob- delovalne zemlje. Vse in- formacije dobite pri Stan- ku Križnik Podgorje 20 Šentjur pri Celju. POLOVICO hiše, nove blizu Kidričevega, skupaj zemlje 830 m^ prodam za 8 in pol milijona din. Pismene po- nudbe na naslov: Sabin Golemac, Na Otoku 4 — 63000 Celje. FIAT 124 letnik 1970, prevo- ženih 68.000 km, registriran do aprila 1975, prodam za potrošniško posojilo. Anton Berglez, Gorici ca n. h. — Šentjur pri Celju. VEC otroških oblačil — po- polnoma novih, od 10 do 16. let, za zimo, prodam zelo ugodno. Naglic, Celje, Mariborska 87. HIŠO, tudi polovico, prodam ali zamenjam za manjšo. Informacije na Mariborski cesti 87. Celje. KOMBI Zastava 1300, regi- striran za 5 oseb, dokumen- ti urejeni za celo leto, pro- dam. Informacije »Bife« Letuš 56. TAM 4500 z novo kabino pro- da.m — Rogu — Letuš 96 ENOSOBNO takoj vseljivo stanovanje, prodam. Ogled je mogOč, vsak dan od 16. do 19. ure. Višo Djurevič, Celje, Teharska cesta 51, Celje. HIŠO v Zadobrovi 114, pro- dam, Valentin Soline, Lju- bečna 9, škofja vas PONI EXPRES. tovorno pri-, kolico za osebni avto ter ročno vrtno kosilnico, pro- dam. Tomaž Vranjek, Arja vas, 27/a. FIAT 750, december 1968, prodam. Milena Mastnak, Zagrad 96/a, Celje. TELICO, frizijko v 6 mesecu brejosti, prodam. Vinder, Šempeter 82. 1000-1^ trsko cisterno iz po- cinkane pločevine prodam. Jože Novak, Orova vas 13. Polzela. KONSTRUKCIJSKI montažni vikend oa 12 m\ primeren tudi kot garaža prodam. Marjan Novak, Orova vas 14, a, PoL^.ela. ZASTAVA 7.50 letnik 70, do- bro ohranjen, prodam za 16.000 dinarjev. Blaž Jelen, Pondor 13, Tabor. KAVČ ugodno prodam. Ska- kič. Trg oktobrske revolu- cije 3, V. nadstropje — pri Avtomotorju, Celje. OSEBNI avto NSU 1000, let- nik 1971. Naslov dobite v kiosku — Celje, Trubarjeva ulica Otok I. T V sprejemnik čmo-beli do- bro ohranjen PANORAMA, ekran 42, prodam. Anton Drofenik. škraberjevo na- selje, Šempeter 157 v Sav. dolini. GARAŽO prodam ugodno. Bukovac, Mariborska 68. ZASTAVO 750 letnik 1967 — 80.000 km, ugodno prodam. Ponudbe na tel. 81-016. DVOSOBNO manjše stanova- nje z vrtom na lepi legi v Slovenskih Konjicah, pro- dam. Strnad, Celje Mari- borska 80/11. IZREDNA priložnost! Zastavo 750, prodam. Vlado Skočaj, Gornja vas U, Prebold. DNEVNO sobo, dobro ohra- njeno in električni štedilnik prodam. Ogled vsak delav- nik od 15. do 18. ure. Stro- sak, Zgornja Hudinja, Be- zenškova 47, Celje. GUMI VOZ nov 15 col, pro- dam ugodno, Franc Zabjek, Ljatljana, Dolenjska 157. KROMPIR jedilni, prodam in dostavljam na dom. Stanko Mihelčič, Goričica 9, Šent- jur. DNEVNO sobo prodam. O- gled vsak dan od 15. do 17. ure pri Marjanu Zupancu, Na zelenici 14/IV, Celje. KRAVO simentalko, 5 mese- cev brejo, prodam. Ferjanc, Rožni dol 8, Šmartno v Rožni dolini. FIAT 750 letnik 63, kuh^injsko kredenco, žensko kolo, ugodno prodam. Informa- cije pri Vrabec, Štore 73_ NSU 1000 C letnik december 1970 zelene barve, prevože- nih 63.000 km, prodam. In- formacije po telefonu 2S4-58, ali v trgovini na Veliki Pi- rešici. VEČJO količino jabolk na drevju prodam poceni. Ža- lec, Ložnica 33. RENAULT —R6— letnik 1970, garažiran, ugodno prodam. Marjan Kajzba, Debro 14, Laško. DNEVNO omaro, kavč, mizo 3 fotelje, dobro ohranjeno, prodam. Stane Gorišek, Tru- barjeva 34, Celje. ZASTAVO 750 letnik 1968 z radiom, ugodno prodam. Rajko Ribič, Mtkova vas 121 pri Preboldu. FIAT 750 letnik 1966, ugod- no prodam. Ogled mogoč vsak dan od 3. do 6. v Brinarjevi 4 v Celju, razen ob sobotah in nedeljah. PLINSKO peč — radiator, sobno peč na trdo gorivo in električni štedilnik pro- dam. Martina Cvetko, Mu- zejski trg 8. HIŠO — novo nedograjeno, v lepem sončnem kraju, zgra- jeno do tretje faze, pro- dam. Albin Laznik, Zabuko- vica 128. M.ANJ.ŠE posestvo z vinogra- dom, oddaljeno približno 30 km iz Celja, voda napelja- na, prodam. Najbolj pri- merno za vikend. Ponudbe pod »šentjurska občina«. KATRCO (R-4) letnik 65, ge- neralno obnovljen brezhi- ben, prodam po dehh ali v celoti za 5.00O N din. Zde- no Glob, Mozirje 191. AMI 8 — letnik 1972 — 36.000 km, prodam. Ponudbe pod »22.000 din«. SlAMSKE 4 mesečne muce prodam. Rabzelj, Ulica Bra- tov Vošnjakov 26/A. DVOSTANOVANJSKO staro hišo z dvoriščem v centru mesta, primemo za manjšo obrt, prodam. Informacije Ljubljanska 66. FIAT 750, malo karamboM- ran, prodam na ček. Jošt, Creskova 12, Strmec. AVTO AMI 8 ali škodo 72/73, kupim. Ponudbe pod »Do- bro ohranjen«. HIŠO, lahko tudi staro za popravilo v Rimskih topli- cah ali neposredni bližini, kupim. Ponudbe pošljite na upravo tednika pod oznako »Hiša Rimske Toplice 2 aU na telefon 239-81 interno 271. TRAJNO gorečo peč, dobro ohranjeno, kupim. Kari Mastnak, Vizove 8, Strmec pri Vojniku. ENOOSNO traktorsko kiper prikolico z zračnimi zavo- rami, kupim. Važen opis m zadnjo ceno, pošljite na na- slov: Jože Tojnko, SiKKinje Tinsko 9, Loka pri 2usmu (63233). 22-LETNIK, iščem opremlje- no sobo s souporabo kopal- nice, na relaoiji Celje — Vojnik. Plačam 500 dinar- jev. Cenjene ponudbe po- šljite na naslov: Ivan Ovni- ček. Mariborska 16, Slov. Konjice. SOBO oddam mamici z enim otrokom. Dušan Pire, Jan- ] seva 10, Hudinja, Celje. SOBO oddam dekletu za po- moč v gospodinjstvu. Her- mina Ošep, Kovinarska 12. MATURANT nujno išče neo- premljeno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom, kopalnico in straniščem. Marjan Ogrinc, poštno le- žeče — Celje. FRIZERKI oddam sobo. Her- mina Ošep, Kovinarska 12. OPREMLJENO sobo v Celju ali bližnji okolici, išče po- šteno dekle. Ponudbe pod »Nadvse hvaležna«. M.ANJŠE stanovanje do 10 km iz Celja, ali v Celju, po- trebujem. Ivan Vengust, Razbor 2, — 63222 Svetel- ka — Dramlje. SOBO v Celju ali bližnji oko- lici iščem. Ponudbe pod »Zaposlen«. SOSTANOVALKO mimo — pošteno in čisto, sprejmem. Vprašati samo v petek in soboto od 13. do 15. ure. Kersnikova 11. ZDRAVNIK z ženo in 14 me- sečnim otrokom išče kom- fortno stanovanje za ob- dobje od 2 let. Ponudbe pod »Kirurg«. DEKLE vzamem na stanova, nje. Ponudbe pod oznako »V okolici Polzele«. SUHO — svetlo sobo s po- sebnim vhodom in soupo- rabo kopalnice v bližini bol- nice, oddam. Ponudbe pod »1. oktober«. DIJAKA sprejmem v ogre- vano sobo. Celje, Vilharje- va 2 VSA pleskarska in slikarska dela s polaganjem tapet, izvršujem. Naročila spreje- mam tudi za bližnjo okolico Celja. Cene solidne. Pripo- roča se »Slikarstvo — ple- skarstvo Franc štumberger, Celje, Mariborska c. 44 a. DIJ.AKINJA išče honorarno delo ob sobotah ali dopol- dne. Ponudbe pod »Zanes- ljiva«. ZA 8 urno dnevno varstvo otroka — starost 2 leti, iščem negovalko. Anica Po- gelšek, Celje, Cuprijska 4. PLETILJ.\ išče zaposlitev. Ponudbe pod »Celje — Ro- gatec«. NATAKARICA — lahko priu- čena dobi stalno zaposlitev. Gostilna Viktor Miklavžin Vrunčeva 41, Celje. OPOZORILO! Opozarjam vsa- kogar pred nakupom hiše v Zadobravi 114, ki ni ni- kakor v prodaji, ker sem jaz — žena, lastnica te ni- še. Terezija Šohnc. DVE starejši osebi na sred- nji kmetiji nujno i.ščeta starejšo upokojenko za ne- go bolnice. Nudita oprem- ljeno stanovanje in ostalo oskrbo. Javite na naslov: Samo Božič, Polule 70. HIŠO 14 arov zemlje v bliži- ni Celja zamenjam za hiši- co z vrtom pod »Lep dom«. V petek, 20. septembra med 17. in 19. uro je bila v Ce- lju izgubljena zla.ta ženska zapestnica z graviranim imenom. Poštenega najdite- lja naprošam, da jo proti nagradi odda na upravo Zavarovalnice Sa-va v (^elju. GARA20 v bližini bolnice Iščem. Dr. Pere, Kersniko- va 10, Celje. MANJŠE posestvo pri Vojni- ku zamenjam zia hišico. Arclin 42. Vojnik. MOGOČE živi kje osamljeno bitje brez vsake pomoči a3i strežbe, pa ima svoje po- sestvo, ni nujno, da je ve- liko. Vzamem za prevžitek ne glede na spol, samo v bližini kakšne ceste. Po- nudbe pod »Hvaležna vam bom«, IŠČEMO resno žensko za do- poldansko varstvo otrok pri solidni družini. Osebne informacije po 19. uri na naslov: Dr. Georgijev, UU- ca 29. novembra 51 b. -J ^ 26. september 1974 NOVI TEDNPK — stran 39 DOMAČA KROI^IKA DEŽURNA LIKARNA do sobote, 28. 9. do 12. ure je de- Žuma Nova lekarna, Tomšičev trg, od sobote dalje pa lekarna Center, Vod- nikova 1. DEŽURNI VETERINARit CELJE Telefon veterinarske po-staje je 23-164 SLOVENSKE KONJICE , od 27. 9. je dežurni Martin Bressni- kar, Polska cesta, Slovenske Konjice ŠENTJUR od 27. 9. dalje je dežurni Branko Hus, telefon 74-150 ŠMARJE PRI JELŠAH od 27. 9. dalje- je dežurni Kari An- 'drenšek, telefon 82-021 2-ALEC do vključno 27. 9. je dežurni Edvard .šribar, Šempeter, teilefon 71-0«0; od 28. 9. dalje pa Jože Zolnir, telefon 71-952 L.^VŠKO V soboto 28. in nedeljo 29. 9. je de- žurni Boris Vahtar, telefon 73-068. TR2NI0A: Cene v tem tednu so bile takele: solata 6—8 din; cvetača 8; zelje 3; kislo zelje 5—€; krompir 2—2,50 — za ozdm- mco 1,70; kumare 4 — za vlaganje {prodajajo jih vsak drugi dan) 6—8; česen 20; čebula 4—5; paprika 4—6; paradižnik 4—6; jabolka 3—5; hruške 5—8; grozdje 8—10; slive 5; lubenice 4 din. Drsališče je odprto vsak dan od 14.15 do 15.30, ob nedeljah pa še od 10. do 12. ure. Rekreacija bo ob fk)- nedeljkih, sredah m pe^tkih od 19.45 do 22. ure; ob torkih od 20.30 do 22. ure pa bo rekreacija samo za starejše člane in članice — preko 30 let. NASVETI LIMONINA KOPEL: Pet do šest li- mon narežemo na tanke rezine, jih na- močimo v približno dveh litrih mrzle vode, pustimo nekaj časa stati, pre- cedimo in bo »hmonadoVENSKE KONJICE 2 dečka in 3 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica TV SPORED NEDELJA 9.1.5 E. Zola: V kipečem loncu — barvna TV nadaljevanka (Lj) 10.15 Kmetij.ska oddaja (Sa) 11.00 Traktor v prometu — barvni film (Lj) 1(1.10 Mozaik (Lj) 11.15 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani dolti (Lj) 12.10 Poročila (do 12 15) (LJ) NEDELJSKO POPOU)NE: Naši zbori GR.A.FIK.'^ iz Ljubljane (Lj) Rokomet (ženske) Lokomotiva : Radnič- ki (Lj) Košarkarski finale v Sarajevu (Lj) 18.(K) Propagandna oddaja (Lj)- 18.05 Poročila (Lj) ■fi.lO Mode za vas - barvna oddaja (Lj) '8.20 Dan. ko se prevesi sonce — celovečerni film (Lj) le 45 Barvna risanka (Lj) 19.,50 Cik-cak (Lj) 20.(X) TV dnevnik (Lj) 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Večer z Igralcem (Bgd) , 21.25 Mesta: Jajce - oddaja TV Beograd (Lj) 21.55 šoortni pregled (Zg) 22.20 TV dnevnik (Lj) VUV — oddajnik Krvavec: 20.00 TV dnevnik (Sa) 20.30 Kratek fi'm (Bgd II) 20.50 Oiovečerni f:!m (Bgd II) PONEDELJEK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) 15.30 TV v šoli — ponovitev (Zg) 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bgd)- 17.40 S. Jeličič: Fant in očala (Lj) 17.55 Risanka (Lj) 18.05 Obzornik (Lj) 18 20 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester (Lj) lfl.50 Žareči krater vulkana Alaid — barvni film (Lj) 19.00 Železarna Jesenice — aktualna oddaja (Lj) 10.15 Barvna risanka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 1955 3 2-1 iLj) 20.00 L. N Tolstoj: Moč teme — nadaljeviuije in konec predstave SG Trst (Lj) 21.15 Sodobna oprema — barvna oddaja (Lj) 21.25 Kulturne diagonale (Lj) . 21.55 .Mozaik kratkega filma: Turčija — barvni film (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) LHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Otroški spored (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Branje (Bgd) 19.00 Mladi za mlade (Sa) 19.30 Risanke (Bgd) 20.00 rv dnevniik (Sa-Zg II) 20.30 Dokumentarna oddaja (Bgd II) 21.00 Celovečerni fiim (Bgd II) 22.30 24 ur (Bgd II) TOREK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.35 TV v šoli (Sa) 10.05 TV V šoli (do 11.10) (Bgd) 14.10 TV v šoli — ponovitev iZg) 15.35 TV v šoli (Sa) 16.05 TV v šoli — ponovitev (Sa) 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, PleSivec do 16.55) (Bgd) 17.35 R. Crotlet: Svilena obleka — barvna od- daja (Lj) 17.50 Risanka (Lj) 18 00 Obzornik (Lj) 18.15 Po neznani delti — barvni film (Lj) ' 18.40 Mozaik (Lj) 18.45 .Mladi za mlade — oddaja TV Sarajevo (Lj) 19.15 Barona risanka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19,55.3-2-1 (Lj) 20.00 .'Vndriechf Ko.šarka Evropa ; Amerika — barvni prenos EVR 21.30 Pogovor s delegati kongresa ZMS (Lj) 22.25 TV dnevnik (Lj) LHF — oddajnik Krvavec: 17.25 Poročila (Zg) 17.30 Serijski film (Bgd) 18.00 Kronika (Zg) 18.15 Re.sna glasba iSa) 18.45 Sodobna znanost (Sa) ^ IS.30 TV dnevnik (Zg) 20.00 Zabavna oddaja (Bgd II) 21.00 Jugoslovanski dokumentarni film (do 21.20) (Bgd 11) SREDA 9.55 Kongres Zveze mladine Slovenije — pre- nos do pribl. 12.30) (Lj) 15.15 Ho.kej SZ : Kanada — posnetek iz Mosk- . .ve (Lj) 17 00 Poročilo s kongresa ZMS (Lj) 17.30 Družina Smola — barvni film (Lj) 18.00 Obzornik (Lj) 18.15 Po sledeh napredka (Lj) 18.45 .Mozaik (Lj) 18.50 Ne prezrite (Lj) 19.15 Barvna risa.nka (Lj) 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19..55 3-2-1 (Lj) 20.00 Film tedna: Na čelu dirke — barvni filrri (Lj) 21.40 .Miniature: Portret bratov Lorenz — barvna oddaja (Lj) 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Knavec: 17.25 Poročila (Zg) 17.30 Datinogled (Bgd) 18.00 Kronika (Zg) 18.15 Narodna glasba ALIJA (R — 041). Ta lepotec, ki je po krvi do polovice Amerikanec, je oplemenil' že kdo ve koliko krav in telic rjave pasme na našem območju, čeravno je temu govejemu Don Juanu komaj tri leta. Njegovi potomci so torej s četrtino krvi amerikanci. Ko so ga pripeljali v Med. log, se ni kaj dosti zmenil za svoje vženičke in ljubice«, ki jih je tokrat osebno prvič videl. Zanimivo, med razstavljenimi telicaml ni bnel hčere. Za konkurenta mu je bil bik Rex (rejec Kari Stante iz Pogorja), ki je star dve leti in inu dovoljenje, da opravlja svojo dolžnost na naravni način. Njegov gospodar je dobil priznanje za 3U-letno vzrejo plemenskih bikov za naravni pripust. Kateri od obeh konkurentov je boljSi in kateri na boljšem? (Foto: V. Vybichal) GOBARSKI TEST Oton Vaš in Cic Debeljak sta bila teden dni na Golteh. IVled enim svojih sprehodov sta našla lepega, dva cen- timetra velikega jurčka. Spomnila sta se tiste znane gobarske vraže: »Ce gobe takoj, ko jo vidiš, ne utr- gaš, ne raste več«. Odločila sta se za »gobarski test«. Jurčka sta pokrila z litrskim kozarcem, nato pa nad- zorovala njegovo rast. V petih dneh je jurček napolnil litrski kozarec in morala sta ga utrgati, ker ni imel več kum rasti. Gobarji ste poslej lahko mirni. Gobe rastejo tudi. če jih kar n.-iprej gledate. Da vam je le kdo, medtem ko vas ni, ne utrga. Foto: Bra.nko Stamejčič HEC JE BIL! Tako mi je povedal Jo. že Žrebelj, 45, iz Šmart nega ob Paki, ko sva « slučajno srečaila. Takmt se je vneto posvečal kak. tusom. Kar 130 različni! vršičkov poganja v njt govem kaiktusnjaku. Zani uiivo tudi za vnete kaktu snjake! Jože je bil pred dvemi mesecema na potepanju po Pohorju. Tisti dan s« je ustavil pri Partizanld. Dan bi minili kot vsi dro ?i, prijetno kot pač je lahko samo v planinah, če ne bi domača svinja napravila svinjarije. Liza, tako je ime svinj, je bibi visoko noseča. Kt je naenkrat ni bilo najti nikjer v bližini, so jo št iskat vsi gostje. Kmali so opustili iskanje, le J* že je vztrajal. Šele zvf čer jo je našel daleč od rojstnega hleva z gn«- ?dom mladičev Veselje ' planinskem domu je bili tolikšno, da .ie imel J«* penzion Jcar zastonj. ko gospodarica kot sta mu bili hvaležni, J* ie žrebelj pa še dan" jravi: žebelj je treba u"" riti na glavo ravno P""*' Da se na frizerstvo sp* zna, se ve. saj je dolJ* leta krajšal la«e, vneto s* ukvarja z modelarstvo"* v tovarni v Gorenj« f pa tudi znajo uporabi" kar najbolj spretno. S«*'^ da, ker je vešč vsakf?^ orodja! Jože Miki«*' iMuVj ihJJNlK - Liiasuc joOinst[.ij jrsjinuzaoij šociinisiiCiit iveze jeiovnegb ouostvb oeije lk^sko Slovensiit a.JfiJ"' Senijui Šmarje pn jeisgia.s: in laPK^nine X2i^m ■