elementi. S tem  v zvezi avtor značilno zaključi, da je  dogm atično razm ejevanje 
enih in drugih  elementov preprečevalo razreševanje tovrstn ih  vprašanj. In meni, 
da bo edinole s prem agovanjem  »izolacijskih tendenc« mogoče uvrstiti »geogra­
fijo p rirodn ih  resursov« v posebno disciplino, ki bo v »enaki m eri povezana s 
fizično in ekonomsko geografijo«, češ da leži ta  na m ejnem  področju  in  p rip ad a  
zato obči geografiji.
Za sovjetsko geografsko misel so gornji pogledi vsekakor sveži, čeprav so 
osam ljeni in nedosledni. Na odziv drugih  sovjetskih geografov nam  bržkone 
ne bo treba dolgo čakati.
D arko R adin ja
Joachim  M arcinek, D as W asser des Festlandes. Leipzig, 1975, 224 stran i, 
29 risb.
K njiga obravnava kopne vode po standardn ih  poglavjih  (vodno kroženje 
vode in vodne zaloge, tekoče vode, jezera, podzem eljske vode — to poglavje je 
napisal J. Saratka , ledeniki, vodna bilanca). Zanimivi sta  zlasti uvodno in za­
ključno poglavje. P odajan je snovi se sicer drži že znanih, uhojenih poti, je  pa 
pregledno, dobro razčlenjeno in sistem atično ter nepreobsežno in tud i ne p re­
zahtevno. Zato je kn jiga  koristna zlasti kot p riročn ik  ozirom a učbenik kopne 
h idrografije  in je  kot nalašč za študente geografije na začetku študija. Na k n ji­
go opozarjam o tud i zarad i kvan tita tivn ih  podatkov, k i so zbran i v pregledne 
tabele in p rikazan i največk ra t p rim erja lno  po različnih  avtorjih . Zal p a  avtor 
zanem arja  izrabo vode in  pereče problem e današnjega sveta, k i so s tem  v zvezi.
D arko  R adin ja