Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER 121 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MAY 23, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII gospodarskega stališča živilska administraciji da bo letos težavno ^ti sveže sadje in zelenjavo že lansko leto je bil to 'Problem ,letos so pa far-, truki eno leto starejši in sPloh ne vozijo več. Velike bodo tudi s tem, ker ni 1 Posode, to se pravi košar obno za sadje in zelenjavni urad za transporta- u®a najti pota iz te zaga-„ * * * Ir^i u pomladno vreme in pa f v osrednjem zapadu tudi j,.. skrbi vladni živilski 'Raciji. Upanje je pa še . Qa bo pšenica dobro obroba bo sena dovolj. URAD 6 SO ZAPRLI ZA PREISKAVO Vse plačane uslužbence so začasno preiskava je v polnem teku St«!i ,ei Amerikanci se pripravljajo, da udarijo proti severu do obrežja pri Anzio, 24 milj razdalja MOlfl GROBOVIl Armada bi rada imela 'Ameriške patrulje so že stopile v utrjeno obmorsko ... rn_____ •__i i »i blaga zaveznikom Washingto n.—Predsednik Roosevelt je povedal kongresu, da je Amerika oborožila zavez-nike do zob, da bodo lahko ob- odslovili • lenem z našo k^110 si,° udarili '■po nacijih v Evropi. Predsednikovo poročilo kaže, A g ne s Zaletel i • v, . .., , ., , Po kratki bolezni ie umrla __,da J10 " Posojilnega sklada A Za] na o, i ^ T , , • Jz te dezele zaveznikom že za Qfl97 TItlJnri ' iajo0Ca na Cleveland, O. - Lokalni di- $24,225,000,000 raznih potreb- Av* 5°3\S°™e » rektor za radomranje je uka- ščin. S.koro tri četrtine tega sta ^ ?4 let. Poma. 12 1 Je velika opozicija, da bi Prevzela brezposelno od-- n°> katero upravljajo zdaj |«Do^n-e. države' vendar je tu-1 prepričana, da dr- „6 Mo mogle same vzdržala brezposelnih delav-,lCas«, ko bodo čakali, da to-^spremene stroje od voj-Clvilne potrebščine. Kon-| ftiočno nagiblje k temu, tea blagajna priskočila državam. * * * P&j; Ij, * so dobri, da bomo do-; !nesec nekoliko več ga-' vzhodni obali je zdaj L dolina in olja, toda ve-bo šlo za vojno v Ev- hitro bodo pričeli za-z invazijo v Evropi, bo- žal, da se urad odbora št. 6, kjer1 so se vršile tatvine z gazolin-skimi in živilskimi kuponi, zapre. Nadalje je ukazal, da se začasno odslovi vseh 20 plačanih uslužbencev. Ta odslovitev gre dobili Anglija in Rusija Procentualno smo dali raznim zaveznikom potrebščine v sledečem redu: Angliji 42.5%, Rusiji 27.6%, v Afriko in Bliž-na račun njih počitnic, ki ]ihj"J1 vzhod 14.4%, Kitajski, Indi-vsak dobi 26 dni na leto, zato bo-|j1' Avstraliji in Novi Zelandiji do dobivali v tem času, ako od-j11'2^ m ostal° dru&lni deže" slovitev ne bo trajala več kot 26'lam- državah vsa razpolož-0] ev°zna sredstva dana na ° za potrebščine civilne-lyalstva. u8:em in tretjem četrt-^aša gradbena industri- HL „ -..- ___________,7 1 Jko bolj živahna, kot je Prvem četrtletju letos. I,,' Mesece letos se je zgra-j ^-a $900,000,000, kar je i od postavljenih ^ prvem četrtletju lan-* * * lu sta industrija vidi po kovanje med umetnim delavcev in trukov za fronti, ' kamo sožalje. nezavestnega v spalnici. ^^Xl^IXCXXXXXXrXlXrXTTTTTTaXXXTtTITTTTTTatTTTtTITTT Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Unionville, O. pa zapuščajo nečaka Antona Fidel. Naj bo do- Iz San Diego, Calib. se je oglasil Sgt. Joe Kodrich, ki naroča najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem po Clevelandu. Pošilja tudi svoj novi naslov in sicer: Sgt. Joe Kodrich, M. W. S. S. — 1, Pers. G. M;FA, WC, Sec. 7, MCAD, Miramar, San Diego 45, Calif. Mrs. Mildred*Brletič, 2213 E. 29. St., Lorain, O., je prejela obvestilo, da je njen sin Pvt. Frank J. Brletič, zopet v akciji na italijanski fronti. Začetkom prejšnjega meseca je bil ranjen v bojih na obrežju Anzio. Nahaja se že sedem mesecev onstran morja in je prejel odlikovanje višnjevega srca. V armado je stopil pred enim letom, dočim je bil prej uslužben v uradu National Tube Co. Njegova brata dvojčka, Mathew in John, stara po 20 let, služita pri poljskem topništvu nekje v Angliji. Njih sestra Ana ima pa šaržo korpo-rala in služi pri koru marinov v San Diego, Calif. i« n m Pvt. Joseph A. Modic, star 21 let, sin Mr. in Mrs. Frank Modic iz 1303 E. 55. St. in brat poznanega gostilničarja Tino Mo-dica iz 6030 St. Clair Ave., je bil poslan domov, da se zdravi za posledicami malarije, ki se jo je nalezel v bojih na južnem Pacifiku. Najprej bo doma na kratkem dopustu pri starših, potem bo pa odšel v vojaško bolnišnico. V armadi Strica Sama je že od oktobra 1941 ter je prejel pehotni znak za akcijo v bojih, želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval. Dalje v notranjosti prodirajo francoske čete proti sredini nemške linije, kraju Pico. Nemci imajo zdaj 17 divizij na obrežju Anzio pod Rimom in na glavni fronti. Poleg teh divizij nimajo Nemci nobene rezerve nižje Rima, trdi zavezniški glavni stan. Farncoske čete so dvakrat zavzele in dvakrat izgubile Monte Lecio, za pad no od Pico. Pa so ga naskočile še tretjič in ga zdaj držijo. Poljske čete so zavzele nemške ulrdbe v Piedimonte ob vhodu v dolino Liri, dočim čete 8. angleške armade naskakujejo Pontecorvo na južni strani doline. Kanadske čete so predrle nemško linijo severnovzhodno od Pontecorvo. Med fronto pri Terracina in obrežjem pri Anzio, je razdalja samo 24 milj. Ameriške čete, ki prodirajo ob morju, so na tem, da udarijo proti severu in se združijo z armadami pri Anzio. Zavezniški glavni stan poroča, da so bile izgube izdatne, toda ne tolike, kolikor so jih imeli Nemci dozdaj. Poročila iz Švice trdijo, da je 8. angleška armada že zavzela Pontecorvo. Zavezniki so do zdaj zajeli že več kot 6,000 nemških vojakov in vsako uro se število ujetnikov veča, ko se rušijo nemške utrdbe druga za drugo. •o-- Da vladna urada v prepiru radi pomoči farmarjem Washington. — Urad za vojno produkcijo in vladna živilska administracija sta v prepiru radi nezadostne produkcije farmar-skih strojev. Urad za vojno produkcijo trdi, da je izdelava strojev res zaostala, toda se je že močno izboljšala. Urad za živilsko administracijo pa trdi, da stroji, ki se jih potrebuje v februarju, ne pomagajo dosti, če se jih izdela šele v maju. Ako bo kaj narobe z letino, bosta ti dve vladni agenciji dolžili krivde druga drugo. -o-- Maša za 30 dnevnico V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Matos ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Prva obletnica V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Pirnat v spomin prve obletnice njene smrti. Seja skupnih društev Jutri večer bo seja skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj se .gotovo udeleže. vo pogodbo z elektrarno Illuminating Co. Nova pogodba naj bi stopila v veljavo 7. julija, ko poteče sedanja šfeiletna pogodba s kompanijo. Zbornica zahteva v novi pogodbi znižane cene za okrog $1,2000,000 v mestu, v sistemu za nekako $1,975,000. Ako bo šla ta nova pogodba v veljavo, bo prihranjenega vsakemu odjemalcu kompanijske elektrike nekako $6 na leto. Toda mesto bo imelo najbrže pred seboj velik boj za znižane cene elektriki, ker predsednik Illuminating Co. je rekel, da novih znižanih cen družba ne more sprejeti. Najbrže se bo obrnila na ohijsko utilitetno komisijo, ki naj v tem odloči. Za predlog je glasovalo 32 odbornikov, samo odbornik 10. varde, Edward Pucel, je bil proti, češ, da je prihranek $6 na leto za odjemalce veliko premajhen. Kompanija ima odprtih mnogo potov, predno se bo podala. Ako bo utilitetna komisija odločila v prid mesta, se družba lahko pritoži na sodni je in gre lahko na najvišje sodišče Zed. držav. Mornarica je odpovedala izdelavo bojnih letal Washington. — Mornarica naznanja, da je odpovedala naročilo za izdelavo bojnih letal pri firmi Brewster Aeronautical Corp. Firma je gradila bojna letala tipa Corsairs, ki jih gradita še dve drugi tvrdki. Ker je bila ta firma najmanjša izmed treh, je mornarica tej odvzela nadaljna naročila. Prvotno je mornarica naročila pri tej tvrdki 1,500 bojnih letal. Polovico bi jih bila izgotovila do 1. julija. Mornarica pravi, da bo zaenkrat zmanjšala samo izdelavo bojnih letal tipa Corsairs. Ante Pavelič je določil nov narodni praznik Washington. — Urad za vojne informacije je zevdel, da je Ante Pavelič, hrvaški kvizling, določil dan 14. julija za narodni hrvaški praznik. Ta dan je namreč Paveličev rojstni dan. Obisk Včeraj nas je obiskal naš dolgoletni naročnik Frank Dejak iz Massillon, O. Prišel je v Cleveland obiskat za par dni sestro Ano Spehek na 9908 Garield Ave. V bolnišnici Mary Brodnik iz 14704 Hale Ave. se nahaja v University bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2 do 3 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0G28 Cleveland 3, Ohio. _Published dally Except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna ttevillm 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, bv mail. $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 month!, Cleveland, by mall. $4 00 for 6 months C. S and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents _ Entered as second-class matter January 5th, 180B, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________ No. 121 Tue., May 23, 1944 Nekoliko zgodovine P. BERNARD AMBROŽIČ OFM. IV. Ali more kapitalizem preživeti zmago? Hull, Hoover, Landon, Wiflkie, Bricker, Dewey in še mnogi drugi voditelji so prišli zdaj do zaključka, da se mora po tej vojni ustanoviti te ali one vrste kooperativna organizacija narodov. To je pravilno nazifanje, toda že zdaj se mora opomniti, da se bo kakršnakoli politična ali vojaška kooperacija izjalovila, ako se ne najde te ali one poti, da se prisili Nemčijo k plačevanju reparacij ali odškodnine. Po zadnji svetovni vojni niso bili Wilson, republikanci ali Liga narodov tisti, katerim bi bilo treba pripisati vzrok za tozadevno izjalovitev. Vzrok izjalovitve je bila fatalna nevednost ekonomskih sil zmagovitih narodov in njihovega postopanja glede nemških reparacij, kar je dovedlo do svetovne depresije, kaosa, totalitarizma in do nove svetovne vojne. Oglejmo si samo večje dogodke te velike izjalovitve. Leta 1919 je bilo slišati splošen krik, da "Huni morajo plačati!" Francija in Belgija sta sestavili račun glede odškodnine. Natančne vsote te odškodnine niso določili v Verzaju, temveč je bila ustanovljena tako zvana reparacijska komisija. ki je imela določiti vsoto kakor tudi načine odplačevanja. Toda od takrat pa do današnjega dne še ni bilo določeno, kako naj bi imela Nemčija odplačevati. Nemčija je prenehala s plačevanjem reparacij meseca januarja leta 1923. Nato je prišla okupacija Porurja. Pričela je groziti nova vojna, nakar se je pojavila v monakov-skemu puču skupina nacijev ,ki niso imeli niti pojma o ekonomiji, toda toliko več pojma o vojni. Zatem sta se pojavila Dawes in njegov načrt. Nemške reparacije so bile omejene na odplačevanje v premogu in zlatu za dobo enega leta, in Stric Sam je pričel Nemčiji posojati denar. Dejansko je Nemčija nekaj časa direktno s temi posojili odplačevala svoje reparacije. Kadarkoli je morala Nemčija, na podlagi tega "načrta" več plačati, so ji Zedinjene države toliko več posodile. Končno se je pojavil "Youngov načrt." Tudi ta se je izjalovil. Ko je nastala v Ameriki depresija, je Stric Sam prenehal z dajanjem posojil ter si prizadeval pričeti s kolekcijo izposojenega denarja. Evropska finančna zgradba pa se je zrušila kakor hiša s kart. Nemčija je tekom cele vrste let komaj dala od sebe kak dolar resničnega bogastva. Vzrok izjalovitve kolektanja od Nemčije je tudi razlog svetovne ekonomske povezanosti. Ako mora ta ali oni narod plačevati v denarju odškodnino drugemu narodu, lahko pla-čujoči narod povzroči, da je njegov denar brez veljave. Ako pa mora odplačevati v te ali one vrste blagu in podobnem, utegne nastati v inozemstvu trenje. Leta 1919 je bilo Nemčiji ukazano, da mora dobavljati Franciji in Italiji premog, ker je porušila njune premogovnike. Ker je bilo poldrugo leto splošno svetovno pomanjkanje premoga, se ni nihče pritoževal. Toda, ko je imela Velika Britanija premog za prodajo, so njeni premogarji in lastniki premogovnikov ugotovili, da je že nemški premog poplavil normalne angleške premogovne trge. Tako je nastal položaj, da dočim je morala Velika Britanija plačevati svojim brezposelnim premogar-jem podporo, je Nemčija zastonj dobavljala premog Franciji in Italiji. Ako se zahtevajo odplačila v zlatu, se utegne tudi marsikaj primeriti. Ako je, kakor v Franciji leta 1871, na razpolago zlato, tedaj se seveda lahko plačuje z njim. Ako pa, kakor v Nemčiji leta 1919, ni zlata, papirnatega denarja pa se noče sprejeti, tedaj morejo narodi-dolžniki dobiti zFato .samo s prodajo blaga v inozemstvo. To pa pomeni vdiranje na trge drugih narodov, kar ima zopet za posledico brezposelnost in izgubo pri onih istih narodih, ki so upravičeni do prejemanja reparacij. Ta začarani krog je posledica finančne povezanosti sveta. V tem položaju nastanejo fantastične kontradikcije. Ako se po tej vojni ne iznajde boljega načina v postopanju glede mednarodnega odplačevanja, tedaj bo prišlo ljudstvo do zaključka, da so mednarodnemu kapitalizmu šteti njegovi dnevi. In to je tisto, kar Rusija danes misli, zato zahteva odplačevanje reparacij v ob liki dela, kar svedočijo že njeni pogoji Finski. Rusija zahteva od Finske blaga v vrednosti §00,000,000, izplačljivo v petih letih. Toda — zapomnite si clobro to! — Rusija zahteva samo tako blago, katerega Finska lahko izdela, ne da bi ji bilo treba kaj importirati iz inozemstva. Od Nemčije bo Rusija po vsej priliki zahtevala stvari, ki jih Nemčija lahko producira s pomočjo svojih lastnih virov. Poleg vsega tega pa bo Rusija zahtevala od Nemčije tudi veliko količino delavskih sil. Ta ruski načrt je genialna dvostročna transakcija. Blago, ki ga bo dobila Rusija od Nemčije, ne bo smelo kompetirati ali konkurirati z blagom, ki ga bo izdelalo delavstvo prejemajoče države, niti ne bo konkuriralo z obstoječim trgom v tej deželi z blagom drugih dežel. To bo preprečilo internacionalne zapletrjaje. Po vsem izgledu je Rusija bliže svoji tozadevni realizaciji kakor katerikoli zavezniški narod. Na vsak način pa je Rusija danes modrejša kot smo bili mi po Verzaju. Morda se bomo kaj naučili od nje. Ako se ne, je gotovo toliko, da bo težavno ohraniti kjerkoli na svetu tradicionalni kapitalizem. * KUPUJTEVOiNEBONDE! Mr. Zaitz mi je spet pisal dne 24. marca 1943. Iz tega pisma navajam! "Verjamem sedaj, ko ste me v prejšnjem in tem pismu uve-rili o virih, da niste odvisni samo od Jugosolvanskega Informacijskega Centra. Še vedno pa mi je težko verjeti o grozodejstvih ,o kakoršnih ste poročali v Baragovem Svetilniku. Italija ima svojo armado večinoma še nedotaknjeno ,zakaj bi ji bilo težko nadvladati malo Slovenijo, ko jo je dobila v oblast? "To, da ljudje v obupu store marsikaj, je znano iz zgodovine in človeške nature same. A kako da ni bila Italija v stanu ustvariti v tistih krajih red, namreč 'red,' kakor ga je naredila Nemčija v svojih deželah? "Glede komunistov bi tole rekel: Imel sem opravka ž njimi v borbi, ko so se organizirali za kontrolo nad našim javnim življenjem, na shodih, na konvencijah in v tisku, skoro smelo rečem, več sem imel opraviti z njimi kot katerikoli drugi Slovenec. Kamor so prišli, je pretilo razbitje shoda, seje ali konvencije. "Nekoč sem omenil g. Snoju, ako mu je kaj znano o naših socialističnih prvakih v Sloveniji. Odpisal mi je, kolikor je vedel. Iz drugih virov, ki so Vam znani, sem pa čul, da so se 'prodali' in kaj vem, kaj še vse. Tako je človek res v zmedi. Z ene strani trdijo, da je vse 'partizansko,' a z druge, da .je vse bilo naprodaj za skledo leče." Toliko iz pisma Mr. Zaitza z dne 24. marca 1943. Naj omenim, da so slovenske socialiste v starem kraju dolžili neki ve-lesrbski viri, češ da so se prodali okup atorj r; | >;,, Iz gornjih Zaitzevih vrstic lahko vidite, da se ja takrat dalo s tem možem še govoriti. Zato sem mu že 26. marca spet pisal in dal svoja pojasnila na nekatera njegova vprašanja. Na primer: "Ugibate, zakaj Italija ni v stanu narediti v Sloveniji reda. Deloma je res, da niti Nemčija na Gorenjskem in Štajerskem ni mogla ustvariti reda in niti ne 'reda.' Vzroki so različni. Najprej svet, ki je v Sloveniji deloma izredno ugoden za gerilske akcije. Dalje dejstvo, da Nemčija nima opravili zgolj s slovenskimi partizani ,ampak tidi z avstrijskimi. Ne vem, koliko je Vam o tem znano. Ni pa mogoče več dvomiti, da se avstrijski uporniki že dolgo bratijo s slovenskim po Gorenjski. Tretji razlog je v tem, da se mora rado ali neradi priznati, da so Slovenci kljub vsemu neverjetno žilavi v odporu, pa naj že bodo partizani ali kaj drugega. "Glede Italije je pa stvar v PRVI VRSTI ta: Tudi če bi bila MOGLA ustvariti red, ga ni HOTELA. Ravno nasprotno! Nikomur ni ta slovenska upornost tako prav prišla, ko Italiji. Radi teh neredov in nemirov je imela krasen izgovor pred Hitlerjem, da ji ni bilo narod ni podal agitaciji partizanov. Dejstvo je, da je med črnosrajčniki samimi skritih nekaj komunistov, ki jim gre sicer res za uničenje fašizma, pa zraven tega nič dosti manj za iztrebljenje Slovencev. Isto velja celo o nekaterih članih Gestapa. Radi ali neradi, moramo se sprijazniti z mislijo, da se vse čez in čez pripravlja komunistična revolucija, najbrž po vsej Evropi. Ni dvoma, da so premnogi slovenski partizani zgolj žrtve v rokah skritih revolucionarjev, ali vsaj bili so. Če so spregledali to igro, je za mnoge prepozno in morajo najprej tuliti z volkovi. Zelo lahko je razumeti, da bo taka igra bolj in bolj prodirala tudi še v nadaljnje vrste nekdaj strupenih fašistov in nazistov, čimbolj bo postajalo jasno, da oso-vina izgublja vojno ... To boste menda lahko verjeli, da Nemec in Lah, pa naj bosta komunista ali katoličana ali kar je vmes, zlepa ne bosta zares prijatelja Slovanov, najmanj Slovancev. Če se ta narodič ne more spraviti s sveta potom fašizma, naj ga vzame karkoli drugega. Zakaj pa ne bi enkrat poskusili s komunizmom? "Vi trdite sami, da imate skušnje s komunisti. Morda ne boste rekli, da me je do gornjih izvajanj privedlo zgolj kako prenapeto sovraštvo do komunistov. Primerjajte svoje skušnje z mojimi izvajanji, pa stavim, da boste priznali vsaj verjetnost moje razlage. "Glede Vaše misli, da bi radi 'slišali še drugo stran,' sem Vam že zadnjič nekoliko omenil. Prav fia prav od 'druge strani' dosti' slišimo. Ni vse zlo, kar je v zvezi z OF. Toda, žal, zašla je v take zagate, da je hudo. Na mestu pa ni naše umerjanje fSimpak — prav zares! — pomilovanje. Žal, pomagati od tu ne moremo nič. "Glede ostalih Vaših izvajanj se močno strinjam z Vami. Sodim celo, da bi morali tudi katoličani in socialisti — poleg drugih količkaj pozitivnih skupin — iskati v teh dneh skupnih točk in soglasno reševati, kar se morda še da rešiti. Ni dovolj kaka sloga, ali celo 'sloga,' samo za reševanje Slovenije. Mnogo večje reči so na kocki." Tako sem takrat pisal Zaitzu. • --o-— di s cigarami. Zadnjič mi je ponudil tako, kot je nisem videl še svoj živ dan. Se reče, saj tudi te nisem videl, ker je zavita in škatlji zapečatena in izgleda kot kakšna kanonska krogla. Saj jo tudi ne bom odpi- Lepo je na deželi Hubbard R. — Slišal sem pravit ali bolje rečeno, bral sem, da bo naše glasilo Ameriška Domovina, takoj ko bo vojske konec prenehala izhajat. To se pravi, da bo šla po gobe v večna lovi- ral> ker bom shranil za ^mm. Prav lepa hvala Tone. Rčs prijazni obiski so bili to. Le še kaj kmalu se oglasite, saj je pa tudi res lepo v teh pomladnih dneh sprehajati se pod košato senco. Usta kar odprta držim in vlečem vse sveži zrak, saj pravijo, da živeti na svežem zraku in istega tudi uživati, da to življenje podlajša in tega se pa jaz najbolj bojim, da ne bi morda še sodnemu dnevu trobil. Saj nič ne rečem, če bi bilo vse leto tako lepo kot je sedaj, ampak to je samo nekaj tednov »mesecev se pa že štet ne sme. Zime so pa malo predol- šša. Zato pa moram sedaj pohi-tet s temi našimi novicami, da jih spravim v javnost kar največ mogoče. M;nogi so mi že svetovali, da bi ustanovili kar svoj list ali "Hubardsko glasilo," ker je vedno toliko novic, ki jih je treba spraviti v svet. Pa vse bi se šlo, pa nimamo urednika. No, če se uresniči, da bi prenehala izhajati ali da bi umrla Ameriška Domovina, to bi nam prav prišlo in morda bi se uredniki potem preselili k nam. žgancev in kislega zelja ravno ne bo, čeprav oni to košto tako silno obrajta-jo, ampak bo kakšen piščanček pa jih bom prihodnjič P°rocS Pozdravljeni, Frank Les^' iiiif in pa solata namesto žgancev in, ge in puste in seveda poletna kislega zelja. Pa naj se priva- j vročina je tudi precej huda in dijo naše košte, kakršno kmetskij nam največkrat vso lepoto po ljudje uživamo. Kaj bi vedno le v žgance in kislo zelje tiščali, zato so pa ti; uredniki tako razbehani, ker se tlačijo s tistimi žganci. Rečem pa, da so njih ženičke jako dobrega in usmiljenega srca, če jim jih kuhajo, posebno bele žgance, kajti vselej, kadar jaz doma vprašam zanje, je ropot pri hiši. Saj je pa tudi res, da tako malo jih skuhat, da je samo zame, se res ne izplača, ker sem bolj vitke postave in moj trebušček ne potrebuje veliko. Volitve so zanami in kot izgle- kvari. Saj veste, da v mestih vedno škropijo tiste male flike trave, ki jo imajo krog hiše, a na deželi pa nam tega ni mogoče in je le tedaj travca in rožce zalite, kadar se jih usmili blagodejni dežek. Pridelek, kar ga je že zunaj, precej lepo kaže, to je pšenica in rž. Meni jo prinesejo nekaj domov z njive, da jo potem doma na vrtu 'presadim in jo potem opazujem, kako se poganja v rast. Po tem tudi sodim, kako kaže letina, saj veste da 'ier; al'« turni* Beseda je dala besedo,^ . f tov Tone pa mazila za P ^ |j s zik, da je beseda lepše ^ ( kejše tekla. Pa nam je ' pe| porr prijetno. Nekaj časa 8® ^ pois nekaj časa smo se smejanj ^ pa počasi vdihavali n° b 1 ne mazilo. Tako dobro ti**^ ^ lo, da smo bili mi PoletIpCbc< I ko navdušeni in vneti za p ir. j čevo hišo, da smo skl^. $ 2 prihodnjem zletu PokaZa.ti « Str; Kushlanovi kempi in P je! ^ drit h Krkotovim. Tone^.p jSe sila vesel našega sklep3'..^«0, n din j a je pa imela P° češ, potem bo Tone sa uft^ nimam časa, da bi hodil tako motorja. Nekdo ga Je riti vso moč, kot bi imeJ i pred nočjo v New Y01 .j^— mar fajerlešerji, ki ^^dif;^] gledat kak ogenj. stopi okrog vogala, da ^ tako neusmiljeno tor. Mi drugi smo Pa J« zdelo fj I h } ko iii :Hrt ker se nam je au«^- pi napraviti dva koraka ^ vogala hiše, ne da bi | plačal za to. -je Mrs. Debevec si da bi bolj videla, Pot*-e obrne k nam in nam } "Kushlan podi P° % sama pošast! Se mu $ i' l k t fc M, S *a 'a k ali kaj, ker se m nam. Kaj neki je? ^ ji njih tridesetih letih ^ mimo naše hiše, ustavil vsaj za treun bo, kar že je." da f $ ritek- Nt bi ga bili razjezili ^ y nam bil jerperge 0 ;1 it Jim je dobro/• gove besede so g ^ Nekam poparjeni ^ H »e S( ai vP al tia Uc "»e Mit \ ti tli »0 , 1; ie ■ k m ti s£ h |k< d | ^ % it Jo Vj h K k Na smo šli proti domu- ^ nismo, kar že vel** p° S K t ° H % AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1944 Tri novele Miguel Cervantes ga je tu prekinila Ju-ne obsojajte ga nemarno, blagorodni gospod Čeprav je malo-& da mu ga ni para, ga ljubim bolj od svojega srca. In dušo in telo Preobrnile žlahtne bese-mi jih je izrekla prija-Gananciosa. In Bog mi Wtriaga, če ga ne grem ta- Hat! hočeš poslušati mene, boš storila! jo je usta-,atlciosa. Zakaj potem se . bolj razšopiri in prevza-bo delal s tabo kakor 2 mišjo. Le mirna osta-, ra — v najkrajšem času videla tako skesanega, rsem ti že rekla! Ce ga pa napišemo in pošlje-r verzov, ki mu pojdejo J0st pod kožo! .' Pa še koliko bi mu ime-Jati! je rekla Cariharta! 12 bom pa napravil, če bo Je dejal Monipodio. In . nisem bogve kakšen pes-J vendar ni nič lažjega, % si zaviham rokave in v Par minutah kakih dva- erzov na papir. In če se 2delo, cla jim kaj manj- za prijatelja nekega ki ,.„i_„„„!!. i,; kake Je velik pesnik in ki Vs 0r bi trenil, naravna s^mpak najprej končaj-smo začeli: ta zajutrek drugo pride potem sa- sebii |j , ,ailu je radevolje uboga-^avarja, in tako so spet , Sevali svoj gaudeamus. (j u 3e pokazal koš svoje ij 'le odpovedal tudi meh. i f'arca sta pila sine fine, L 0tlca), mladeniči na ži-ženske pa dokler je L aJ mokrega. ^ sta starca izrekla že-5lj!bi šla, in Monipodio je ^ttaročivši jima, naj pri-javit, kar bi opazila coristnega in pri-IjP Obljubila sta, da se bati, in sta se poslovi- naklonjen odgovoril °leti ^dc e, ki je bil že od na- j °Veden, je prosil naj- )teVoljeja ,ali sme govori- , ^ Pa je prašal Monipo- 0 moreta biti bratov- i4 kakšno korist dva tako ; Por ;casna in čudna člove-Ifil'^dopio mu je na to od-i^' da nosita starca pri ® činrlov ali bezgačev, in u.^i njuna služba v tem, ves dan po mestu in katero hišo bi potem ij' lahko malo potipali. ; udi ,da zasledujeta tajijo denar iz menjal-k°valnic ter k ugotovita, dvignili in kam ga »o I) .' Čim sta iztaknila to, odmeriti debelost zidov Lvin določiti najpri-d^0 mesto, kjer se lahko ' in odpre. Skratka, , 1 ^Udje, Če ne bolj, vsaj L Potrebni, kakor drugi iz ,TJ in da za to dobiva-tij^Sa tega, kar se pridobi L Uslugi, kar celo peti-Njegovo veličanstvo oJde«ih zakladov. In da 1 vsem tem tudi zelo spoštovani možje i —Bog je vedno blagim ;željam! je Monipodio. Ravno tu so spet klicali na vratih, in Monipodio je šel, da pogleda, kdo je. —Odprite, gospod Moniipo-dio! Jaz sem. Repolido, je odgovorilo od zunaj. Ko je zaslišala Cariharta ta glas, je zagnala svojega do neba in zakričala: —Ne odpirajte mu, vaše blagorodje, gospod Monipodio! Ne odpirajte temu tarpejskemu mornarju, temu tigru iz Okaj-ne! No, Monipodio je vseeno odprl. Čim pa je Cariharta to opazila, je planila na noge ter stekla v sobo s ščiti, zaklenila za seboj vrata in od znotraj s silnim glasom upila: —Rešite me tega zločinskega obraza, tega rablja nedolžnosti, tega strašila plahih golobic! Maniferro in Chiquiznaque šta držala Repolida, ki je hotel na vsak način vlomiti h Ca-riharti. Ko je videl, da ga ne izpustita, je rekel od zunaj: —Nehaj, nehaj, trmica! Lepo te prosim, pomiri se, saj si moja! In saj bova tako kmalu mož in žena. —Jaz tvoja žena? je odgovorila Cariharta. Glej, glej, na kako strunico je začel' zdaj brenkati, lump! Toda povem ti: rajši nego tebe in prej od tebe bi vzela mrliča iz mrtvašnice! ' —Pojdi se solit! je rekel Repolido. In končajva! Zakaj jaz sem že sit teh komedij! In pazi, da ne bom zastonj toliko časa govoril in se poniževal! Zakaj prav tisti, ki ti jih je dal enkrat, stoji tu pred vrati, in če mu zleze jeza v zvonik, bo druga mlatva hujša od prve! Pomiri se, ti pravim, in pomirimo se vsi ter ne kuhaj mo hudiču kosila! —Jaz bi vedela tudi za večerjo zanj, če tebe vzame, da te ne bo nikoli več pred moje oči! je odgovorila Cariharta. —Ali vam nisem rekel? je dejal Repolido. Bogme, meni tu diši po nečem, gospa peteli-novka na stolpu! Treba je nositi robo samo na vrh strehe, pa kmalu ne bo kupca! —V svoji prisotnosti ne trpim zbadanj! se je tu oglasil Monipodio. Cariharta bo sicer odprla, toda ne l-adi kakih groženj, ampak iz ljubezni do mene! In vse bomo lepo uredili; zakaj prepiri med takimi, ki se ljubijo, so le začetek tem večjega veselja. Čuj, Julijana, ljuba deklica, Carihartica moja, pridi ven, meni na ljubo, ki bom skrbel,"da te bo Repolido na kolenih prosil odpuščanja! —Če smemo pričakovati kaj takega, je rekla Escalanta, smo vsi za to, in vsi prosimo Julija-no, naj odpre. —Ako naj bi to pomenilo, da sem se sramotno vdal in da gre to na račun moje časti, je rekel Repolido, ne bi se predal armadi iz samih Švicarjev! Če pa je samo Cariharti na veselje, nisem samo pripravljen, da upognem svoje koleno, ampak Pod širokim som-brerom Stari Krajan jezdi skozi prerijo od Chokija v Santo Rado, kjer si bo kupil petroleja in mila in bo nekaj denarja vložil v banko. Že sedem let biva v Chokiju. Takrat je bil prišel tjakaj, da bi poiskal svojega sina, ki je bil nekega večera v San Frančišku zaloputnil vrata za seboj in se ni nič več vrnil domov. Čez šest tednov kasneje je oče dobil dopisnico iz Santa Rada. Na njej je bilo napisano: "Tudi brez dela se da živeti. Najlepše pozdrave. Robert." Spočetka je stari Krajan preiskal ves Santo Rado, vsa okoliška naselja in pol pre- lepi hlad. Potem še enkrat po-tipa, kje ima denar, ki ga ima shranjenega v velikem naprsnem žepu, z roko si obriše pot iz oči in začne nabirati jagode, kolikor jih-je v bližini. Konj smuka listje z dreves. Mahoma pa preneha in sune z glavo kvišku. Krajanu je čudno in mu zagomazi po hrbtu, vendar se ne upa, da bi se ozrl. Medtem ko z levico mirno še dalje trga jagode, skuša desnico počasi približati samokresu, ki ga ima na pasu. Glas za hrbtom pa mu tiho pravi: "Stoj I'1 Krajan se sunkoma okrene. On-di stoji moški, držeč v roki maj-' hen samokres, v drugi pa črn eldorajski sombrero. Obraz mu je od sonca^skoraj črno opa-ljen. "Prosim, da daste denar," pravi mirno. Krajan čuti, ko da tujec gleda na njegov napr-Počasi si odpne suk- rije, kolikor je to v preriji sploh mogoče, toda polagoma sni žep je izgubil vsakršno upanje, da^njič in mu pomoli bankovec, bi še kdaj našel svojega sina. i Tujec se pokrije s sombre-Okorelo in brez misli sedi na rom in se približa. Skloni se, svojem konju in se prepušča'da bi mogel vzeti bankovec v njegovemu gibanju. Bližata se roko. Krajan pa, ki mu je ne-eni od onih skupin mareličinihj nadoma, ko da je ves čvrst in dreves, ki so v nedoglednem' mlad, šine kvišku in zgrabi morju prerije kakor nekakšni i tujca za noge. Strel se sproži, otoki. Mareličnih dreves se ovi-j krogla sfrči tik mimo Krajano-ja divja trta, otok je povsem ;vega hrbta. Tujec izgubi rav-neprodiren. Krajan se usede notežje in telebne naprej. Ne-na okrajek v senco, z rokami se 'nadoma ugrizne stari Krajan z naslanja na tla in ima iztegnje- j vso silo fanta v roko, ki zaječi ne noge. Nekaj časa uživa pre- in izpusti samokres. Toda nje- Japonska ofenziva na defenzivi gova levica je še prosta, prsti se skrčijo v pest ,ki silovito udari Krajana po glavi. Ta se počasi zlekne med jagode. "Ti stara mrha!" zahruli tujec in hoče planiti na noge, toda starec je že pri sebi. Ves rdeč v obraz poklekne in pomeri s samokresom na tujčevo glavo, čigar obraz se mahoma zjasni. Krajan se ves sopihajoč vrže fantu na prsi, zgrabi ga za vrat in drži samokres na njegovem sencu. Pri tem kriči nenehoma z vreščečim glasom: "Ti baraba! Potepuh! Da napadeš mene, starega človeka! Ti . . . ti . . . Ime mi povej, kako se pišeš, mi povej! Ime!" Tujec vrže glavo vznak, nato odpre oči, zastrmi kvišku in zašepeče: "Robert Krajan." Stari Krajan sedi povsem nepremično. Dozdeva se, ko da prisluškuje petju ptičev, ki se skrivajo v listju mareličinih dreves. Nato vstane in pristopi k svojemu konju. Odpne sedlo, poseže s svojo žuljavo roko vanj in vzame kruh, klobaso in žganje. Pristavi steklenico k ustnicam in napravi dolg poži-rek. Nato položi steklenico kraj sebe in pravi tiho: "Robert, ali se še spominjaš starega Žagarja, ki ti ga je bil tvoj oče naredil iz škatle za smotke? Če si dal igračo nad lonec z' vrelo vodo, je sopara zavrtela kolesce, možiček se je začel pre-gibati in je žagal in žagal. Ali še veš? Robert se je sklonil proti očetu in ga je pogledal. Ustnice se mu začno pregibati, vendar še ni nobene besede slišati. Nato položi roko očetu na pleča, prime ga in ga malce potrese. Potem ga hipoma izpusti. "Jej in pij," pravi oče mirno, "mislim, da si lačen." Robert prigrizne kruh in klobaso. Če ima konja, ga vpraša oče. "Tam za drevesi je," pravi Robert in doda: "Ne morem več jesti." "Še košček klobase in poži-rek žganja vzemi," reče oče. Robert poslušno vzame klobaso in pristavi steklenico k ustnicam. Roke mu drhtijo. "Potem bova pa odjezdila," se oglasi oče. Robert izgine v senci dreves. Stari Krajan pa mora iti precej daleč okrog otoka, da najde svojega konja, ki stoji v visoki travi in dremlje. "Hoj, rjaveč!" zavpije, ko dvigne konj glavo. Nato ga prime za grivo in mu zašepeče v uho: "O, to veselje! To veselje! O, ti moj ljubi Bog!" Ko sedi v sedlu, se prika že Robert na konju izza drevja. Na glavi ima širok sombrero in lice mu je zasenečeno. Vendar je videti, da se po vsem telesu trese. Počasi jezdita oba sku- paj po tihi, drhteči preriji, ki je zaradi množice kresnic ko eno samo plamteče morje. (C. Conrad) -o-- UPHOU) ITS IDEALS DELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU- 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) MALI OGLASI Hiša naprodaj Za eno družino, 6 sob, moderna, blizu cerkve sv. Lovrenca; hiša je v j ako dobrem stanju, klet, furnez, beneški zastori, garaža, cementni dovoz, nova streha. Prodaja jo lastnik direktno. Za informacije se oglasite na 3556 E. 82. St. (123) Proda se hiša Nahaja se na 1060 E. 61. St., obstoječa iz 6 sob spodaj, dve zgorej, nov furnez, lot 45x125, najemnina $40 mesečno; se proda za $4,700, radi stalne zaposlenosti izven mesta. Naslov: John Mayer, S. W. 2300—6th St., ali pa vprašajte na 6410 St. Clair Ave. v trgovini. (May 23, 25, 27) Zahvala Prav iskreno se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem za obiske v bolezni v bolnišnici in doma. Ravno tako za poslane različne darove in lepe cvetlice. Jako ste me razveselili in vas ne bom pozabila. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Mary Kraje 1205 E. 60. St. Pohigtvo naprodaj Proda se dresser s tremi predali in gramofon (Mervarjev izdelek). Zglasite se na 1171 Norwood Rd. (123) Za 2 družini $9,000 Hiša se nahaja na 17915 De-avan (med Grovewood in E. 177. St.) vsaka družina 5 sob, fireplaces, omare za knjige, china cabinets, cementni dovoz, ot 143 dolg, 56 širok zadej. Se pokaže samo po dogovoru. Za informacije pokličite YE 5595. (May 23, 24, 26) in Povsod priljubljeni in I da si njej v zabavo zabijem ča-glasu, ampak tudi vel j skozi čelo! Na te besede sta se Chiquiznaque in Maniferro glasno za-smejala. No, Repolido je mislil, da se smejeta njemu in Japonci so do sedaj, vključivši ta mesec, zgubili že 2,000,000 ton nujno potrebnih pošiljatev, za kar gre zahvala ameriškim podmornicam, bojnim ladjam in letalom. Japonci so pričeli novo ofenzivo v Centralni Kitajski. Kje in kako se vrši ta ofenziva, ki je v resnici na defenzivi, nam kaže gornji zemljevid. Japonci imajo v rokah 775 milj železniške proge Peiping-Hankow razven 160 milj Chengchow-Hankow, katero še drže Kitajci. Če bi se Japon-* cem posrečilo zavzeti še ta del, potem bi isto lahko napravili tudi na jugu in zavzeli Hankow-Canton železnico, kar bi dal0 sovražniku nadaljnih 1522 milj dovozne proge, ki bi vezala iz japonskega morja kraje prav v južno-kitajskem morju. Spodnja slika pa nam kaže kitajske borce, ki ročno vlečejo 75 mm top ameriškega izdelka v pozicije za boj proti Japoncem. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo po-slpoje. (May 23, 25) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje e« 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vse na uro 2enske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobn opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (121) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Ledenico kupimo Želimo kupiti dobro ohranjeno Frigidaire ledenico. Pokličite ENdicott 8031. (122) Sobo išče Moški želi dobiti sobo pri mirni družini. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v upravi tega lista. (121) lastni vesti poslušni, dan z največjo pobož-i °Pravi j o sveto mašo. mm ^Oiiebno odlikujeta ta dva, se je nepopisno razsrdil ili.^Vtio odšla, ker se za-n * tudi z manjšim dobič-t>0j.lgo bi jima šlo po tari-sta še dva druga, ki \ tj0, ^: ta dva sta po svo-, icu vsak hip v drugi K2 emi temi možmi pa v- ^nata vhode in izhode \ ' .mestu ter lahko pre-se da kaj napraviti yf 'le. 0 x i h!0 Pa res sami biseri! je i "J m nete. In Bog ve ^e srbi, da bi bil tudi 5k", odlični bratovščini v fist? —Kdorkoli bi se smejal ali samo mislil smejati se temu, kar ima Cartiharta z menoj ali pa jaz ž njo, ta laže, pravim! In bo lagal, kadarkoli se bo smejal ali pa mislil smejati se, pravim še enkrat! je rekel Repolido. Chiqueznaque in Maniferro sta se ozrla zdaj s tako strašnimi pogledi nanj, da je Monipodio takoj spoznal: če ne preprečim jaz, bo reč slabo kon čala! Stopil je torej med nje in rekel: Oskrbnice da bi pometale urade v tovarni, jedilno sobo in shrambe. Plača od ure in bonus. Delo 8 ur na dan Tudi ženske za čiščenje za ponočni šiht od 5:30 do 10:30 zvečer v soboto od 1:30 pop. do 6:30 zvečer. Plača Snažne bodo takoj vzete. The Geometric Stamping Co. Hiša 7 sob Naprodaj je hiša 7 sob za 1 družino, klet pod vso hišo, garaža, furnez, vse v prvovrstnem stanju, blizu cerkve in šole. Se mora prodati. Cena" je $4,750. Zglasite se na 6404 Orton Ct. _(123) Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. J Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 (x) Hiša naprodaj Proda se hiša na Reno Ave. 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, v slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite MI 3088. (123) NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (127) 1111 E. 200. St. Kje so Japonci? — Slika mm predstav Ija skupino Yankeejev, ki so se izkrcali na Novi Gvineji v okolici HoUandia, ki nestrpn o pričakujejo, da jim eden izmed njih številnih walkie-talkie" aparatov naznani, kje jim je pričakovati sovražnika. (121)1 MOŠKI IN ŽENSKE Strojni operatorji Lahko delo Plača od ure Overtime in bonus RAUSCH NUT & MFG. CO. 863 E. 140. St. (121) Lepa prilika Proda se hiša 6 sob, v dobrem stanju, lep lot, ena garaža; nahaja se blizu Holmes Ave. cena je $4,800, takoj $1,000. Pojasnila da Ed. F. Kovač, 960 E. 185. St. KE 5030 ali IV 7330. (May 20, 23) Edward se spoštljivo priklo- luč. Nadplezavec Graham je ni in ji poljubi roko. "Lahko noč Mr. Edward," za-šepeta ona z zapeljivim na-smeho mna ustnih, "počivajte sladko, in sanjajte od — Richmond ain San Francisca!" Služabnik pričakuje Edwar-da pri izhodu dvorane in drži v roki svetilko. Še e n k r a t se prikloni gost pred lepo, zapeljivo ženo, potem pa zapusti dvorano in sledi služabniku preko hodnikov in galerij. Armenija stoji še vedno v duhu pred njim — je li bila ona Dona Diana, katera je ,vse može zapredla v mrežo svilnatih nitk, pa vendar od nobenega bila. Ali je bila-- katera vse zadržuje in čaka na onega, katerega strastno z vso dušo ljubi? Celi del, v katerega je bil Edward pel j an, je bil bolj motno razsvitljen, in sobe so bile tako razkošno in dragoceno opremljene, da se človeku, kateri živi v revščini niti sanjati ne more o tem. In te sobe ima kneginja s San Francisca, naj-bogatejša vdova senatorja Campbell, — tako; se jo sme imenovati. Služabnik odpre neka visoka z zlatom in prerelni okrašena .skrivnostna vrata in pusti Ed-warda da vstopi. Edward je bil jako zadovoljen, kar je dosegel dosedaj, in stopi medtem ko se je služabnik odstranil, v njemu določeno krasno sobo, razlil se je po, vsi okolici nočni mir. Edward je stopil k oknu, kateri je vodil proti oni strani parka. On gleda skozi v nočno tmi-no, iz katere mu prihaja vsakovrstni prijetni cvetlični vonj. Globoka tihota je vladala krog in krog. V Edwardovih sanjah se izgubi podoba lepe Armenije; prikaže se mu pa njegova nežna ljubka Elizabeta, katera drži svojega otroka v naročju, kakor Madona Rafaela. K!aj je to? Kaj pomeni ta neznani glas? Odkod prihaja Kri zastane za trenutek v wardovih žilah-- Ta mozek pretresu j oči krič ima nekaj strašnega na —pri Edwardu ni bilo v nava- prišel šele od dela usrujen domov, in tudi ta se je podal takoj k počitku. Tu zaropoče nekaj zunaj, Kdo prihaja neki sedaj v sredi noči? Stari John Graham stopi k oknu. "Kdo je zunaj?" Vpraša on. "Odpri hitro za boga," se glasi neki tresoči se glas, "jaz sem! Elizabeta tvoja hčerka, s svojim otrokom!" Stari nadplezavec se prestraši. "Elizabeta? Ti? In z otrokom, sedaj v ti temni pozni noči?" vpraša 011 in stopi k hišnim vratom, katere z naglico odpre. Tukaj se mu je nudil prizor izmučene, napol žive hčere, katera se je komaj na nogah vzdrževala. "Za boga," vzklikne on vijoč svoje trudne roke, "kaj se je dogodilo?" "Ti me moraš oče vzeti k sebi, in me skriti," pregovoriti Elizabeta, "hočejo mi otroka oropati tolovaji — in Edward mi ga je tako toplo priporočal, da ga moram varovati!" "Tvojega otroka oropati? Kdo?" vipraša stairi Graham nestrpno, medtem ko Elizabeta, katera malega dečka strastno na svoje srce pritiska, v sobo stopi in se spusti na klop. "Jozua! Ta krvolok Jozua," zašepeče komaj slišno. "Vedno sem rekel in se bal, da gre moj otrok v nesrečo," reče nato stari mož resno, globoko tožečim glasom, "no, sedaj je prišlo do tega; toda ti nisi hotela poslušati, nisi me hotela poslušati, nisi mi hotela vrjeti! Žali bog prišlo je do te ga, Sir Edward te je zapustil!' "Zapustil?" vpraša Elizabeta predbacivaje in z glavo tre^ soča. "Ne, moj oče, Edward me ne zapusti! On je odpotoval v San Francisco!" "Vedno bolj si zapuščena! Jaz sem to nesrečo vnaprej videl ! Jaz nisem tega trpel, da mu dala roko skrivoma in šla mene proč. — In sedaj nastopi ta nesreča!" "Ti me moraš varovati toliko di, da bi mislil na bojaznost, časa, da pride Edward nazaj, ali vraževerstvo, toda sedaj se oče," pretrgto Elizabeta v smrt-je tresel po celem životu — in nem strahu besede svojega šta- zopet je bilo vse tiho zunaj in v palači — Edward stoji nepremično in posluša — tako preteče več sekund — Potem se ponovi še enkrat obupen klic v temni noči — Kaj se je dogodilo? Ni slišal nobeden ta obupni klic, si misli Edward! On stegne svoje roki preko okna v daljavo in jih krčevito stisne. "Lahko noč moja ljuba Elizabeta," izgovori komaj slišno, "lahko noč, moj dragi ljubljeni otrok! Bog vaju obvaruj Ljubezen ne pozna nobene od sotnosti, ona se nahaja pri vaju, ona čuje nad vama, ona plete srečo nad vajinimi glavami in vaju oklepa v njo!"— Beg. Nočni mir je zavladal nad delavskimi hišami Wilsonovih rudnikov, iz daljave prihojalo je samo ropotanje parnih strojev, kateri vlačijo noč in dan srebrno rudo iz globočine na površje, ter jo očiščajo in množijo. V naokoli raztresenih hišicah prebivajo podžigalci min tega rudnika. En del teh delavcev se nahaja v globočini rudnika, drugi del pa ima počitek za to noč in se je podal k počitku. V eni mali hišici je bila še rega očeta Grahama, "jaz iščem skrivališča pri tebi!" "In ta revni, nedolžni črviček tukaj," pokaže stari Graham na otroka v skrbeh sočutno, kateri na materinih prsih počiva, "srce mi krvavi — bežati moraš, skrivati se moraš — in Sir Edward — on ne pride več nazaj" "Oče!" zavpije Elizabeta — "Usmili se"— "Tukaj je tvojega očeta hiša, tu zamoreš ostati, tukaj najde moj otrok vedno zavetišče, ako ravno ni ubogal svojega očeta, ostane vseeno moj otrok. In tu di ta mali črviček naj ima pri meni zavetišče! O moja uboga hčer," vzdihne stari Graham in solze mu zamore glas, "tako daleč je prišlo, da moraš bežati, da se te zasleduje, prepodi • to mi umori moje žalostno srce -!" .V tem trenutku se natančno zasliši, da prihaja neki jezdec. Elizabeta vstane in pozorno posluša. Kmalo na to potrka nekdo. "Usmiljeni bog—to je Jozua" — šepeče Elizabeta. Stari John Graham stoji za trenutek popolnoma brez moči — on čuti, da prihaja mučni položaj — kaj naj stori? "Odprite!" zagrmi zunaj glas NAZNANILO IN ZAHVALA . # Z globoko žalostjo v naših srcih naznani^ m o prežalostno vest, da se je Bogu Vse^ ■ gočnemu dopadlo in je vzel v nebeške visa nam ljubljenega soproga in očeta Antona Sraj / ki je vdan v voljo Stvarnika za vedno zat'S^ svoje trudne oči, previden s sv. zakramenti 1. aprila 1944. Njegovo blago dušo smo izr^ čili Bogu, truplo pa položili v zemljo dne ' aprila na Kalvariji pokopališču. Blagi in dar pozabljeni soprog in oče je bil dom®. vasi Sevno, fara Primskovo pri Litiji teV dosegel častitljivo starost 77 let. Zapušča ^ lujočo soprogo, dva sinova, štiri hčere in 1)1 ta Franka. Z globoko vdano hvalležnostjo se za^vfv ljujemo č. g. Father Slapšaku za številne o iske na domu v času dolge bolezni in za | kokratno podelitev sv. zakramentov. 1 hvala g. kanoniku Omanu za številne ob1® v času bolezni in za opravljeno sv. mašo zafl,j šnico ter krasni in tolažilni govor ob k,s ' Hvala gg. Slapšaku in Bazniku za asisten pri pogrebni sv. maši. v ^ Hvala vsem darovalcem za sv. masCi se bodo opravile za dušo prerano umrlega V šega soproga in očeta. Hvala vsem dar<^.{) cem vencev in cvetlic, s katerimi ste t» ^ krasno ovenčali njegov zadnji dom na zefl1 J Hvala bratu umrlega Franku šraj, ki ^ je bil toliko na uslugo ter nas tolažil bi ljubljenega soproga in očeta. Hvala ni Miklaučič za vso pomoč. Hvala Mrs. g resa Lekan, ki je vodila molitve sedem dm r smrti. v 10. Hvala društvu Slovenija za zapete ®L stinke. Hvala članom društva sv. AloJz,L društva Bled in sv. Imena za spremstvo zadnji poti v večnost. Hvala Mr. Ivanub manu za krasno zapete žalostinke. ™ vsem, ki ste dali avtomobile za zadnji sPre na pokopa|išče. * gu Hvala vsem, ki ste nas tolažili ob CK velike žalosti, ki ste prišli pokojnika k^ji ki ste čuili ob rakvi in ga spremili na za° poti. 4. Hvala Mr. Louis Ferfoliji za vzorno v« stvo pogreba. Vsem skupaj kličemo: Bog v bodi dober plačnik. vg Dragi, nepozabni soprog. Nad 40 let ^ živda skupaj v vedni ljubezni. Sedaj Pa,e|( ni več. Gledam po hiši, kjer si najraje se® v toda žal, prostor je prazen. Toda v src}1' a katerem je še ista ljubezen kot pred 40 let»>r nam je hudo. Tudi mi otroci gledamo, kje je ata, Pa,3j, vemo, kje ste. V nebesih je Vaš dom se% Saj ste vse življenje trpeli in delali za Pr^u, srečo, to je za izveličanje svoje neumrjoce r še. Vaši nauki, katere ste nam vcepljali/ ^ ša srca, ostanejo med nami. Saj je tudi želja in naš cilj, da pridemo vsi v nebo selje zopet bo. p Počivaj mirno ljubi soprog. . ke tti naš dobri oče po prestanem zemelJs*vj, trpljenju. Saj sveta vera nas uči, da zop^1 dimo se nad zvezdami. žalujoči ostali: FRANCES ŠRAJ, soproga; ANTON, C PL. VICTOR v Angliji, sin o^u JOSEPHINE, poroč. Turk, FRANfg" LAURA, ANTONIA, hce»*t. FRANK ŠRAJ, br Cleveland, O., 23. maja, 1944. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 23, 1944 iščem," odgovori Jozua, medtem ko stari Graham luč prižiga. * "Kaj hočete vi od moje hčere, Mr. Wilson?" "Neveš nič, kaj se je dogodilo?" kriči ves hripav Jozua in išče po sobi semintja. Ti stari slabič si privolil v skrivno poroko, kako? Ali pa si iskal v tem napredka in ga našel. Otrok mora na Wilson Castle!" John Graham hvali na tiho-ma boga, da se je Elizabeta še pravočasno odstranila — sedaj jo. išče Jozua zaman po hišici semintja! "Tukaj jo ni," reče čez nekoliko časa, "toda prišla bo sem gotovo, ti mi garantiraš, da tukaj ostane, ako pride k tebi. "Jaz sem svaril Mylord ,svaril pred vami1 Edwardom, kateri jo ieZ beznjivimi pripovedki do tega, da je postala ^ No došlo je kar sem i'aV" rekel — nesreča!" ^ "Ce ti je ta služba F. druge itak ne dobiš P* star, potem skrbi, da (. S tukaj ostane če pride nazaj, pripomni J«", tem ko se prepriča, ji zabete v hišici, "jaz J° ,1 dalje iskati, proč ne s®j (Dalje prihodnjih preko tega nevarnega gorovja" "Bodi srečen, moj ljubi oče, bog te obvaruj in tudi mene!" Elizabeta hiti iz male sobe. Hišica je imela še v ozadju izhod. V tem trenutku zaškripljejo vrata odspredaj. Jozua vdere v hišo. "Vžgi luč!" zavpije v sobo neznanec. Zakaj ne odpreš? Stari Graham stoji kakor okamenel, radi tega presenečenja. Zakaj ne odgovoriš? Luč sem —!" kriči in razgraja Jozua. "V sredi noči vlomite v mojo hišo Mr. Wilson " vpraša John Graham, z nekako bolj osornim glasom. "Kje je tvoja hčer? Jaz jo J. Jobn Uakncic 10,„kl se Je nahajal v vojaški službi Strica Sama od maja , .! morJa je bil pa 14 mesecev. Nekje na Fiji otokih je dne 29. decembra 1943 izgubil svoje mlado življenjeiv najlepših mladeniških letih, star 27 let. Rojen je bil v Clevelandu dne 6. decembra 1916. V spomin pokojnemu je bila opravljena sveta maša v cerkvi Sv. Vida dne 3. januarja 1944. Najprvo se želimo prisrčno zahvaliti Monsignor Rt. Kev. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sveto mašo m za ganljive cerkvene obrede. Enako tudi prisrčna zahvala Rev. Victor Tomcu in Rev. Victor Cimpermanu za asistenco pri sveti maši. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki ste v blag spomin našega nesrečno pokojnega sina in brata darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj njegove blage duše. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so naš tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih in se udeležili svete maše zadu-šnice v spomin pokojnemu. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami ali pa pismi. Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, kako težko nam je bilo pri srcu, ko si Ti jemal slovo, toda vedno smo živeli v upanju, da pride tisti zaželjeni dan, ko se povrneš srečno nazaj med nas, zato se je od bridke žalosti trgalo srce, ko smo dobili to najbolj žalostno sporočilo, da si za ljubezen domovine tako daleč proč od nas legel k preranemu počitku. Žrtvovati si moral svoje mlado življenje za svobodo domovine, toda spomina na Tebe, dragi John, ki si nam bil v življenju tako ljubeznivo vdan, nam pa nihče vzeti ne more in bo živel v naših srcih do konca naših dni. V solzah zatopljeni prosimo, naj ljubi Bog usliši naše prošnje in Ti podeli miren počitek v prezgodnjem grobu v oddaljeni tuji zemlji in uživaj večno veselje pri Bogu. Žalujoči ostali: JOHN in JENNIE VALENČIČ, starši: JENNIE poročena Kozan, JOSEPHINE in ELSIE sestre: PVT. ANTHONY, MATTHEW in EDWARD, bratje; in številno drugih sorodnikov. Cleveland, O., 23. maja, 1944. Kaj se bode nadalje' zgodilo, je v rokah mojega strica." "Zakaj zasledujete vi Elizabeto, kakor kako divjo žival Mylord?" vpraša Graham strogo, "zakaj mora bežati? radi tega, ker je storila nepremišljeni korak, da je vrjela v Sir Edwardovo ljubezen? Svaril sem mojega nesrečnega otroka vedno, ker sem dobro vedel da pade prej ali slej v nesrečo!" "Ha, ha, ha," se smeje Jozua kot kakšen divjak, ti hočeš igrati igro nedolžnega, stari lisjak, kajne? šepeče me!" glasnejše, se zasliši grožeči glas, "ali pustim razbiti vrata!" "Ako me Jozua tukaj dobi, zgubljen oče," zašepeče Elizabeta — "bodi srečen!" "Kaj hočeš storiti, Elizabe-jo vpraša prestrašeni oče. az ne smem tudi tukaj ostati, ker radi mene prideš tudi ti v veliko nevarnost. Proč moram!" "Kam? Ostani tukaj! On ti ne sme niti lasu skriviti na glavi!" "Kam hočem bežati, še sama ne vem, v San Francisco!" "Ti — sama z otrokom — Naznanilo in Z,ahn)ala V bridki žalosti in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino naš preiubljeni m nikdar pozabljeni sin in brat