Leto VII, šfev. 128. Celje, čelriek 19. novembra 1925. PoStnina plačana v gofovInU ;fl^^^^ ^^H ^^b ^^A ^^H ^^m ^^^^^A ^^l^^^^k ^^V ^^A ^^K. ^^^B ^R^^^B Naročnina Za. Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Din. Kzlrafa v fiorek, &etrLel& In soboto. Redakcija in upravai Strossmajjerjeva ullca 1, pritl. Tel.65.—Rae.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Proč z davčno špijonažo! V območju delegacije Ministrstva financ v Ljubljani je poleg raznih dav- čnih komisij, poleg davčnih napovedi, poleg dovoljenih vpogledov v poslovne kn:igc in poleg davčnih zaupnikov, ki bi morali biti določcni v smislu zakona, uveden zlasti v nekaterih davčnih ob- lastih šc poseben sistem, ki ni v stvari nič drugega kakor sistematsko vzga- janjc špijonaže in denuncijantstva. Na- mesto da so smislu § 199 zakona o osebnih davkih iz 1. 1896, ki je še v veljavi, določeni povsod zaupniki, ki naj strogo nepristransko oddajajo v posameznih dvomljivih slučajih svoja mnenja, se pošiljajo s strani nekaterih davčnih oblasti vprašalni dopisi raznim poljubnim osebam, v največ slučajih takim, ki so za dajanje informacij naj- manj poklicane in sposobne. Evo nekaj zgledov: Od davčnega oblastva v P. dobi trgovec z železnino, manufakturo in špecerijo v nekem kraju poziv, naj poroča, koliko je neki usnjar v dotičnem kraju v letu 19 .. izdelal kož, koliko od teh je teleqih, svinj- skih itd., koliko ima pri vsaki koži za- služka itd. Seveda dotični trgovec o vsem tern niti pojma nima. Ämpak če bi ta trgovec slučajno ne bil z usnjar- jem na »dobrih nogah«, bi bil imel priliko, ga lepo »potunkati«. Drugi slučaj: V istem kraju je do- bil od istega davčnega oblastva neki mizar vprašanje, koliko je tamošnji opekarnar izdelal v 1. 19.. opeke, koliko zidne, strešne itd., koliko je prodal ? Seveda velja za ta slučaj isto kakor za gori navedeni. Koliko nepotrebnega pisarenja, ko- liko nepotrebnih stroškov s tiskovinami. koliko nepotrebnega razburjenja, ker si ljudje seveda vse to drug drugemu povedo! Ali: če že itak vsi stanovanjski najemniki morajo ob gotovem času vsako leto na posebnih tiskovinah po- dati svoje najemninske napovedi, kako pride že dvakrat citirano davčno ob- lastvo v P. do tega, da je poslalo po- zneje še posebej na občine poziv, naj javijo o vseh najemnikih, koliko po- samezniki plačujejo najemnine? Se-li ni zavedalo, da občinski urad — tudi če bi bil hotel tej nepotrebni (da ne rabimo hujšega izraza!) želji ustreči! ne more drugega napraviti kakor stranke povabiti na obcinski urad in napraviti z njimi zapisnike, in da stranke pri tern zaslišanju ne bodo drugače izpo- vedale nego so podale napovedi? ÄH se ne pravi to po nepotreb- nem šikanirati in tratiti čas z ncpotreb- nim, nesmotrenim delom? Gospoda delegata prosimo, da končno ukine ta sistem špijonaže in denuncijantstva in odredi, da se bodo davčne oblasti poleg davčnih napovedi, vpogledov v poslovne knjige, in dav- čnih komisij posluževale samo onih zaupnikov strokovnjakov, ki morajo biti določeni v smislu že citiranega § 199 zakona o osebnih davkih in ki bi naj bili resni strokovnjaki. Poleglo se bo mnogo razburjenja in dvignilo se bo zaupanje v nepristranost dav- čnih oblasti. Se eno: gospoda pri raznih dav- čnih oblastih in uradih naj bi imela razumevanje za današnji težki položaj vseh naših takozvanih gospodarskih slojev. Ali ni simptomatično, da se danes radi neplačanih davkov zarub- ljajo najpremožnejši kmetje na Pohorju, ker radi stagnacije v lesni trgovini niso mogli zadostiti davčnim obvez- nostim?! In če si kak gospod v uradu dovoli še nepremišljenost in skuša norce briti iz davkoplačevalca, kam naj to pelje? Zgodil se je pri nekem davčnem uradu v Sloveniji slučaj, da je prišel kmet-pogorelec in prosil za odpis davka, ker si je z veliko muko postavil nove hleve, pa mu je uradnik zabrusil, da si je s tern »olepšal svoje posestvo«. Ali je čudno, da je v kmetu zavrela kri in da se je izpozabil?! Zdi se nam, da smo za enkrat povedali dovolj. Ako ima g. delegat še kaj čuta za potrebe ljudstva, bo uvaževal te vrste. »Tabor«. Politika. p Nove proračunske dvanajstine. Finančni minister je predložil narodni skupščini zakonski predlog o prora- čunskih dvanajstinah. Opozicija je ostro protestirala proti praksi finančnega ministra, da operira le z dvanaistinami, kar je postala že navada. — fclen 13. tega predloga predvideva, da se mo- rejo zaradi delnega pomanjkanja spo- sobnega uradništva in učvrstitve nje- govega kadra sprejemati v državno službo tudi privatni strokovnjaki, ka- kor n. pr. knjigovodje itd. Tem zaseb- nim uradnikom se v službeno dobo všteje največ 10 let, in sicer po na- slednji skali: Ako so bili v zasebni službi do pet let, se jim za vsako leto všteje v državno službo po 9 mesecev, od pet do deset let po sedem, od 10 do 15 let po pet in od 15 do 20 let po tri mesece. — Člen 26. veli: Ci- vilni državni nameščenci, ki dne 1. decembra 1925. še niso dovršili 10 let državne službe, dobe pravico do oseb- ne pokojnine, ko dovrše 15 službenih let, ki se jim priznajo za pokojnino in dobe za 15 službenih let 60 odst, za vsako nadaljno polovico leta po 1 od- stotek, tako da dobe po 35 letih svojo pojno pokojnino. Po členu 27. se usta- novi pokojninski sklad za rodbinske pokojnine državnih nameSčencev, v katerega bodo plačevali prispevke mi- nistri, vojvode in državni podtajniki po 5 odst, uradniki in oficirji po 4 odst, zvaničniki, služitelji in upoko- jenci pa po 3 odstotke. p Stepan Radič je minister. V okolici g. Pašiča govorč, da je sedaj on po vstopu Stepana Radiča, ki je postal minister prosvete, zmagal na vsej črti. Pašičeva pot vodi k novim volit- vam. Zanimivo je, da se v vrstah opo- zicije opaža veliko zadovoljstvo, da stopa Radič v vlado. Opozicija opira svoje dobro razpoloženje na uverjenje, da se je z Radičevim vstopom v ka- binet Šele otvorila prava vladna kriza. Vest o Radičevem vstopu v vlado jt v radikalnih krogih izzvala bo- jazen, da Stepan Radič ni primerna oseba za tako važno ministrstvo in da vlada z njegovim vstopom pride v krizo. Radič ni hotel sprejeti ministr- stva socijalne politike ter je zahteval zase važnejši resort. Radikali iz Paši- čeve bližine trdijo, da je Radič dobil prosvetno ministrstvo, da se bi v njem kompromitiral. Dejstvo, da prevzema Stepan Radič ta resort, tolmačijo v ra- dikalni stranki kot Pašičevo zmago na celi črti. Ako se izkaže g. Stepan Ra- dic kot nesposoben za resno delo, raču- najo radikali, da bo edini izhod iz na- stalega položaja ponovno poverjenje volilnega mandata g. Pašiču. p Amnestija za vojaške zločlne. »Službeni vojni list« objavlja kraljev ukaz o amnestiji kaznivih dejanj, ki so bila izvršena do dneva ukaza po § 44 vojnega kazenskega zakonika, ako se krivci prijavijo sami najkasneje do 1 januarja 1926, nadalje onih kaznivih dejanj po §§ 57 in 58 vojnega kazen- skega zakonika (samovoljna odstranitev, beg in dogovorjeni beg), povzročenih od oficirjev, podoficirjev, kaplarjev ter neukaznih oseb vojske in mornarice od 21. oktobra 1923 pa do danes, ako se krivci sami vrnejo h komandi ali pa se zglase v to svrho pri vojaški ali civilni oblasti naikasneje do 1. janu- arja 1926. p Volitve na Čehoslovaškem. Re- zultati parlamentarnih volitev v Čeho- slovaški, ki so se vršile v nedeljo, še sicer niso končno znani, vendar pa ra- čunajo opozicijonalne stranke, da bodo imeli Nemci 69 mandatov, komunisti 37, avtonomistična stranka Hlinke 20, Madžari 15, Poljaki in Ukrajinci 4, skupaj torej opozicija 145 mandatov. Ministrski predsednik Švehla je izročil predsedniku republike dr. Masaryku pismeno ostavko celokupne vlade. Pred- sednik je ostavko sprejel ter poveril ministrskemu predsedniku in ostalim članom vlade začasno vodstvo vladnih poslov. Ostavka je seveda samo for- malnega pomena. p Mirovni pogoji Abd-el-Krima. Pariški ,Matin' prinaša razgovor, ki ga je imel poročevalec lista z emisarjem Äbd-el-Krirna, ki je nedavno dos pel v Rabat. Emisar je izjavil, da ima po- velje, sporočiti maroškemu guvernerju Steegu pogoje, s katerimi bi bil Abd- el-Krim voljen začeti mirovna poga- janja. Abd-el-Krim bi priznal duhovno nadoblast sultana in tudi ne bi več vztrajal pri zahtevi, da mora biti Rif docela nezavisen, marveč bi mu za- dostovala upravna avtonomija. Privolil bi tudi v to, da smejo biti na spor- nem ozemlju francoski in španski ofi- cirji, vendar le pod pogojem, da se odredijo njegovemu sodstvu. Celjska kronika. c Redni sestanek članov SDS se vrši vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Začetek točno ob osmih zvečer. c Sestanek Članov SDS v Celju- okolica bo v četitek dne 19. t. m. pri Neradu v Gaberiu. Začetek razgovorov ob osmih zvečer. c Pecija Petrovlč v Celju. Celjani bodo prihodnji mesec imeli priliko, Mr. Fedor GradiSnik: Beseda o naSem gledališču. V naši državi je gledališko vpra- šanje urejeno tako, da imamo tri dr- žavna gledaližča (Beograd, Zagreb, Ljubljana), ki jih vzdržuje država sama, ter večje število pokrajinskih gledališč z državno subvencijo, med katera spa- da tudi mariborsko narodno gledališče. Govoriti in pisati o veliki kulturni in narodno-vzgojevalni nalogigledališča bi bilo odveč, saj eksistira o tem vpra- šanju že cela literatura. Ako hoče gle- dališče vršiti svojo resnično nalogo, mora imeti jasno začrtan umetniški program, ki ga izvaja brez ozira na zahteve in okus publike. Merodajna mora biti edino le literarna vrednost dela, ki ga uprizarja, in umetniško po- dajanje istega. Z momentom, ko se ravna vodstvo gledališča po okusu pu- blike in uprizarja dela, ki so mogoče velike vrednosti za blagajno, a nobene za umetnost in literaturo, ni več gle- dališče v pravem pomenu besede, am- pak le navadno zabavišče, ki nima z umetnostjo prav nobenega stika. Ob sebi umevno je, da povprečna publika zahteva vse kaj drugega kot težka li- terarna dela, zlasti danes v dobi kina; toda ako se ravna gledališče po za- htevah publike, je izgubilo pravico, imenovati se kulturen zavod in s tem tudi pravico, zahtevati od države ali | od katerekoli javne korporacije pod- pore ali subvencije. Naše gledališče hoče biti kulturen zavod in zato odklanja ves literaren šund v tej ali oni obliki in ne dopusti, da bi se publika navduševala za Kr- panovo kobilo. Kdor ima tak okus in take zahteve, naj gre v kino, s tem pa je obenem izgubil pravico, obrego- vati se ob delovanje našega gledališča. Slovenci smo postali po prevratu lastniki celjskega gledališča, ki je bilo ponos tukajSnjih Nemcev dolgo dobo let Pri2nati moram, da so znali celjski Nemci dobro ceniti pomen gledališča in iz svojih dijaških let se spominjam na izredno lepe uprizoritve svetovnih dramatskih del v tedanjem nemškem gledaliSču. In bilo je vedno polno! Ne spominjam se, da bi bilo kdaj tako slabo obiskano kakor je večinoma pri nas. Nemci so imeli smisel za svoje gledališče, ki so ga podpirali vsi, od najviSjega do najnižjega. In pomislimo, da so se vršile predstave po trikrat na teden! Glavni obiskovalci so bili trgovci, industrijalci in oficirji. V slo- venskem gledališču je oficir jako redka prikazen, dasi imamo v Celju precej velik oficirski zbor. Naši najzvestejši obiskovalci so uradniki in dijaki, toraj ravno oni, ki so gmotno najslabše si- tuirani. Vse drugo je vzvišeno nad celjskim gledališčem, zabavlja in se norčuje nad našim delovanjem in stremljenjem ter hodi uživat umetnost v kino. Edini dohodek našega gledališča je vstopnina .S to moramo plačevati vse stroške, ki so v zvezi z gleda- liSčem. Koliko stane inscenacija ene igre, o tem občinstvo nima pojma, zato v kratkem objavimo s točnimi števil- kami opremljene račune dosedanjih predstav. Vsi celjski igralci sodelujejo brezplačno. Iz gole ljubezni do stvari žrtvujejo svoj prosti čas za vaje in učenje vlog ter imajo za svoj trud edino to zahvalo, da igrajo v skoraj praznern gledališču in so izpostavljeni kritiki in posmehovanju vseh in vsa- kogjar. Ker so razmere takSne, da pla- čanih igralcev ne moremo držati, igra- l'o v našem gledali5ču neplačani igral- ci; vsled tega se nekateri visoko lite- rarno naobraženi nergači postavljajo na stališče, da gredo samo takrat v gledališče, kadar igrajo poklicni igralci, ker samo poklicen igralec more biti umetnik. Jaz pa izjavljam: Umetnosti se ne da kupiti, niti se je naučiti, am- pak je doma v srcu in v duši: Stem, da je kdo angažiran pri kakem gle- dališču in je tako postal poklicen igralec, še nikakor ni rečeno, da bi moral biti umetnik, kakor ni res, da bi ne rnogel biti umetnik oni, ki ni poklicen igralec. Videl sem že kreacije poklicnih igralcev, ki so bile popolno- ma diletantske, videl pa tudi uprizo- ritve neplačanih (nepoklicnih) igralcev, ki so bile visoko umetniške. — To stališče torej ne drži in vem, da tudi celjskih igralcev ni treba biti sram svojih nastopov. Sicer pa prirejamo tudi gostovanja ljubljanskega in mari- borskega ansambla; a tudi ta so bila doslej obiskana tako, da je bil pri vseh dosedanjih deficit, ki smo ga mo- rali kriti z domačimi uprizoritvami. Dobro obiskane so bile doslej edinole operete in Ijudske igre, kar je vsekakor dokaz okusa publike, nikakor pa ne kažipot gledališkemu vodstvu. Sploh moram pribiti, da je posečanje dram- skih predstav začelo padati z momen- tom, ko se je pojavila na našem odru opereta, kar je zopet potrdilo stare trditve, da opereta ubija gledališče. Isto se zgodi najbrže letos z gosto- vanjem opere. Vkljub temu ne bomo krenili z začrtanega pota: hodili bomo v ravni črti naprej, v trdnem prepričaniu, da je naše stališče edino pravo. Če pu- blike še ni, je to krivda drugih, ne naša. Minili so časi, ko je bil narodni praznik, če se je igralo sploh v slo- venskem jeziku; danes smo svobodni in kot taki moramo imeti tudi o gle- dališču druge pojme kakor pred pre- obratom . . . Doslej še nimamo gledališke pu- blike, zato jo je treba vzgojiti. Stran 2 »NOVA DOBA« S*:*f/ 128 da vidijo na svojern odru tri enc- dejanke Pecije Petroviča. Igrala bosta kot gosta ga. Dimitrijevičeva in gosp. Marešič, člana narodnega kazaliSta v Zagrebu, ki sta najboljša interpreta Petrovicevih iger. Predstavljalese bodo igre »U naviljcima, Rod in Čizme«, avtor sam pa bo imel pred predstavo predavanje. c Francosko predavanje. V ne~ delje dne 22. t. m. ob desotih dopoldne bo predaval g. prof. Renč Ma.rt.el, lelo tor ljubljanskega vseučiličča, o prcd- metu »La Tunisie«. Predavanje bode spremljalo več projekcijskih slik, radi Ce- sar bode Se izrednozanimivo. Občinslvo, ki se zanima za francoski jezil:, je uljudno vabljeno. Predavanje se bo vršilo v Trgovski soli. c Celjsko pevsko druStvo po- ziva vse, ki so si svoječasno izpo- sodili razne note, ki so last društva, da jih nemudoma vrnejo arhivp.rju, gospodu Bradaču. Vabijo se tudi po- novno vse pevke-članice in pevci- člani, da redno posečajo pevüke v?j?, ter vsi Ijubitelji lepe pesmi, öl pri- javijo svoj vstop in sodelovanje, ier s tem pripomorejo lepemu in močncmu zboru, ki naj bo ponos mesia Celja. Redne pevske vaje se vrše: pondeljek ženski, sreda moški in petek skupni zbor; vsakokrat točno ob 8. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. c Proti zmerjanju teletonislk. Ministrstvo pošte in brzojava je vseni direkcijam naročilo, naj vzamejo v zz- ščito telefonistke, katere mnogi naroč- niki pogosto mučijo in zmeriajo, po- služujoč se izrazov, ki niso dovoljsni v razgovoru s službenim osobjem. Po členu 12. pravilnika o telefonih se ta- kim naročnikom ukine telefon, direk- cije pa imajo pravico, da zahtevajo za- doščenje za svoje uslužbence tudi po- tom sodišča. — Občinstvo bi se moraio zavedati, kako nervozen posel oprav- ljajo telefonistke, katere včasi z naj- boljšo voljo ne morejo takoj ustreči. c Reguiacija Savlnie. Po zadnii povodnji se čuje, da je dobil vodja tukajšnjega hidrotehničnega urada, g. inž. Marek nalog, da izdela načrt za regulacijo Savinje in pritokov. Za re- gulacijo je res že zadnji čas, ker se sicer lahko zgodi, da Še malo huiša povodenj zaliie mesto in prebivalce. Potrebna pa je tudi reguiacija Vogiajne in Koprivnice. c Klub Esperantiatov. Člani kluba Esperantistov se vabijo na občni zbor, ki se bo vršil dne 24. novernbra t. I. v zadnji sobi Celjskega doma ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. c Zahvala za naklonjena volila. Mestni ubožni svet celjski izreka naj- toplejšo zahvalo za človekoljubno na- klonitev iz zapuščine pokojnega g. dr. Josip Serneca v znesku Din 2.000'— potom Celjske Posojilnice v prid re- vežem mestne občine celjske. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je blagovolil nakazati g. dr. Gvidon Ser- nec, odvetnik v Celju Din 1.000'— iz zapuščine pok. g. dra. Josipa Serneca. Iskrena hvaia 1 — Dijaška kuhinja se v imenu Dijaškega doma zahvaljuje za prejeti znesek Din 2000'— iz za- puSčine rajnega g. dr. Josipa Serneca. — Gospod dr. Gvidon Sernec, odvetnik v Celju, nam je iz zapuščine g. dr. Josipa Serneca nakasal vsoto Din 1000. Za to hvalevredno naklonitev, s krtero se je ur.treglo želji pokojnega gospoda, se najlepše zahvaljuje — Odbor Jugcr;!. Matice v Ce'ir (Ta volila smo objs- vili v šLevilki z dne 12. t. m.— Re:'.) c Sarnomc." Ccljana v E3Ogrrdu. V Beogradn se je v nedeljo zvcčer ustrelil orožniški četovodja Josip Ši"- lehar iz Cdja, ki je bil koiučitclj pri- deljen pripravijaluemu tečaiu oro.''iiii.l:e sole. Ustrelil se je iz neznanega v>.roka s samokresorn dvakrat v prsa. c Naprava vodnjaka In kunala. Mestna občina razpisuje napravo vod- njaka In kan?.la pri mesini klavnici. Podrobnosti so razvidne v današnjem oglasu. c Trgovski pies. Trgovsko dru- Stvo v Celju, je na svoji včerajšni seji sklenilo, da se »Trgovski pics« pri- redi dne 2. januarja 1926 v »Celjskem domii«. 1170 Kisfto» Kino Gaberje. V sredo 18. in če- trtek 19. t. m. se predvaja Se film "Na zapoved markize Pompadour«. Histo- rična fclmska igra v 6 dej. — V petek 20., soboto 21. in nedeljo 22. nov. pa se nam nudi prilika ogledati si film, »Zigotto v nesreči«. Vrseloigra, sve- (ovna atrakcija v 7 dej. Smeh na smeh. Nepopisno komične scene! Igra Zigotto. Zigotto na višku svoje umetnost*. Za. mlsüino dovoljen vstop samo k pred- s!.avam, ki sekončajo pred 8. uro zvečer. PredrAave ob delavnikih ob 8. uri, ob ncdeljih in prašnikih ob pol A., pol 6. in 8. uri. birom domovine. š S"ja dc!c2;t'3v k»ajevnih oi- Z "izaci- aa okk\i Cr'je-Vrunsko. Pnhodnjo nr/'r1;o c'ne 22. t. m- se bo vioüa ob o^mih «Jc^aldne v klubovi &obi C^lj?l:r;,a doma seja dclegrlov krüievn.h orcr.ntorcij SDS za srezOli' Vrvn?ko. VsrUa orgm"<7ac'ja mora bill zas'oprna vrsj po er.^m de!c^> lu, ker je seja važn«?. Pfič&lcuje pa s?, c^ se iz vr?ke kraievne organizacije rdeleri po več odposlancev. š Rapallski dan. Z ozirom na to, da so vse večjs prireditve na rapallski dan izven Slovenije zabranjene, je po- krajinski odbor Juugoslovanske Matice v Ljubljani sklenil, da za 22. t. m. na- meravani sporninski in dinarski dan prenese na pozneiši datum, ki se do- loci v soglasju z drugimi pokrajinskimi odbori. Pokrajinski odbor Jugosloven- ske Matice v Ljubljani. š NedeljsUi počitek za celo dr- žavo. »Savez privatnih namještenika Jugoslavije« v Zagrebu vodi v zadnjih letih uporno borbo, da uvede nedeljski počitek. Končno je izdal g. minister za socijalno politiko režeuje, da veliki žu- pani v vseh mestih na svojih teritorijih Moč časopisja. T V pismu, ki ga je pisal nedavno umrli milijonar, amerikanski industri- jalec Georg Raithel iz Chicaga svoje- mu prijatelju, razodeva pokojnik gore- če simpatije in spoStovanje do časni- kov. Potom časopisnega inserata — pravi dobesedno — sem spoznal kot mizarski vajenec na Češkem svojo že- no, ki mi je bila srečna družica in dobra mati najinih otrok, ki so bili najmočnejša opora mojegauspehov pol- nega življenja. Živeč v skromnih rrzmerah, smo izvedeli potom časopisa, da se iščejo dedičitv Bostonu umrle gospe M. Kot, in edini živeči nečak sem se javil. Pri- znali so mi dedščino in mi s tem omo- gočili potovanje v Ameriko. Tudi v Ameriki je bil časopis tisti, ki mi je pripomogel do službe v mali mizarski delavnici, katera je postala kasneje moja last. Iz tega neznatnega podjetja se je polagoma razvila današnja mo- gočna tvornica pohištva, v kateri je zaposlenih več nego 800 delavcev. In komu sem dolžan hvalo za ta sijajni napredek? Edino časopisul Po- tom moje stalne in primerne časopisne reklame je rastlo Stevilo mojih odje- malcev od dne do dne in je dvignilo neznatno mizarsko delavnico, kjer sem delal z dvema pomočnikoma, na da- naSnji upliven položaj. Tudi za časa moje dolgoletne prakse so mi časopisi mnogo dopri- nesli. V nekem slučaju v popolnoma posebni meri in sicer so mi vzbuci.ili pozornost leta 1911. zaporedni članki v ameriških listih, ki so omenjali neki konzorcij, kateri namerava kupiti gozd- ne parcele v Wisconsinu. Prehitel sem kupce ;n si zasigural ne ravno majhen del gozdov, ki so prešli kasneje v ro- ke konzorcija. »3pc5tujte in cenite moč časopis- ja«i končuje umrli v pismu, »kajti ono ni samo laktor, ki je neobhodno pc- treben, temveč tudi pripomoček za \z- boij^anje vašsga gospodarskega polo- žaja.« Tako pravi Amerikanec, ki d?nes rožlja z dolarji, da je kaj. Čitatelj — Stori tudi ti takol Zahtevate - li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ^ rNovo Dobo" # V^eiii, ki spranuiejo upravo pi'-.ireno o tem z\\ onem, javl,amo enkrat za vselej, da ne bomo odsovrrjali ni- komur, če vpraš«nju ne bo prilo/eiio 150 Din za troške. po zasližanju pristojnih delodajalskih in delavskih komor urede vprašanje o zapiranju trgovin ob nedeljah, osla- njajoč se na princip, da se imajo za- pirati v vseh mestih na njihovih teri- torijih ob nedeijnh vse trgovine v cmislu § 12., odstavka 1., zakona o zaSčiti delavcev. Izvzeto od tega prin- cipa sme biti samo podjetje, ki se bavi s tovarjenjem in iztovarjenjem brodov, parnikov in ladij v pomorskih in rečnih lukah v smislu § 14., odstavka 1., za- kona o zaščiti delavcev kakor tudi podjetja v smislu § 14., odslavka 2., tega zakona poleg naštetih slučajev v §15. omenjenega zakona ali, če pada na ta dan leini -semenj v dotičnem kraju. Velike župane poziva minister, da v prednjc-MTi smislu postopajo in o izvedencm obveste oddelek za zaščito poverjenega mu ministrstva. — »Cen- tralna uprava Saveza privatnih namje- Stenika Jugoslavije« u Zagrebu pod- vzema po svojih krajevnih organiza- cijah nadaljne akcije, da se izvtde to rešenje. Tako se bo rešilo še eno vpra- šanje, ki nas je postavljalo v kate- gorijo onih držav, kjer se ne izvaja socijalno z&ščitno zakonodajstvo. š Predavanja oziroma tečaji o brezalkohol^i uporabi grczdja in sa- dja. Psotialkoholno gibanje naprednie skoro v vseh državah. Tudi pri nas stopa vse bolj v ospredje. Znaten kos gospodarskega problema pa tvori vpra- šanje, kako grozdje in sadje tako upo- rabiti, da se ne bo pretvarjalo v alkoho!, temveč služilo narodu v prehrano in splošen dobrobit. Ta izredno važen problem reševati si je nadela za vzvi- ženo nalogo osrednja zadruga »Brez- alkoholna Produkcija«, ki ima namen pospeševati brezalkoholno gospodarstvo sploh, posebno pa proizvajati in raz- pečavati grozdne m sadne izdelke ter sploh vse predmete, ki se rabijo za pospeševanje treznosti. Zadruga vrši s tem eminentno knlturno delo. Že letos je zadruga razpečala večje število po- sebnih priprav, s katerimi so intere- sentje ohranili sadjevec in vino v sodih bro.i alkohola. Radi tega je zanimanje za brczalkoholne uporabe grozdja in Fadja zelo naraslo. V interesu !jud- skega zdravja in narodnega {iospodar- stva je, da se ta koristna ideja raz^iri po celi naši domovini. Zadruga prireja na željo v vsakem kraju (pa naj bo kraj šs tako oddaljen od železnice!) zadevna predavanja s praktičnimi po- izkusi. Na to opozarjamo vse kro^e, posebno gg. okrajne ekonome, podruž- nice sadjarskega in vrtnarskegn dru- štva, treznostne organiz?cije, župans^va, gostilničarske zadruge (to vprašanje je zanje največjega pomena!), javne in zasebne korporacije pa tudi po??mez- nike, sploh vse, ki jim je za napredek in streznenje naroda. Predavatelji so na razpolago ob vsaki priliki vsakomur ob vsakem času, pač pa je treba željo pravočasno sporočiti osrednji zadrugi »Brezalkoholna produkcija«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip 16, da se more čimprej sestaviti enoten načrt predavanj. š Delo za napredek pri St.Jurju ob Taboru. Prej tako razbrzdani po- litični in strankarski duhovi so se pri nas precej polegli in začelo se je hva- levredno vzajemno življenje — napo- čila je doba skupnega gos^odprskega dela za olepšavo in povzdi^o kraja na zunaj in znotrsij. Tak korak vsi občani z veseljem pozdravljamo, kakor smo pred par leti zelo obžalovali razdvo- jenost in razpad na vseh koncih. — Zob vojne in povojne dobe nam je zglodal in pokončal domalega vse ob- činsko gospodarstvo. Tako je vzelo svoj konec skoraj vs^h 13 občinskih mostov. Občinske ceste — katerih ima občina nad 12 km brez koSčka okrajne ceste na oskrbi — so bile v skrajno desolatnem, skoraj neporabnem stanjiv Solsko poslopje je bilo že tako nepo- rabno, da je že viSja oblast baje uka- zala, da se mora opustiti ter graditi novo na drugem mestu. Zvonove nam je tudi pobrala vojskina neizprosnost. — Skratka, vsega reda je hoielo biti konec, če se naši vrli vodilni rr.ožje ne bi bili takorekoč ob dvanajstl uri za- vedli. Tako pa so občani postavili ali popravili mostove, obnovili ceste in šolsko poslopje z vrtom je bilo po- pravljeno in primerno urejeno. Pa krkor čujemo, podjetnosti za povzdigo Šentjurja ni konec. Namerava se nam- reč še glavni del občinske coste, to je oni od državne ceste (od Bučaka) pa do Tabora (Plavšcka) — blizu 2 km — tako preurediti in posuti, da bi do- • segel enako veljavo okrajnih cest. — To pa radi predaje tega okrajnemu cestnemu odboru ali zastopu naVran- skem. Z delom se bo baje takoj pri- čelo — Če bo zima dopuščala — in to zopet z vzorno vzajemnostjo vseh ob- čanov po samopomoči. —¦ V kritje na- vedenih že izvršenih in tekočih prc- ureditev in popravil izkazuje občinski proračun seveda okoli Din 60.000'— primanjkljaja, kar se pa ne da izsiliti že iz itak previsokih rednih občinskih doklad, ki komaj krijejo redne tekoče občinske stro?ke. Ta primanjkljaj je sklenil občinski odbor kriti z izposo- jilom na 10 letno amoriizacijo. Posojilo je veliki župan mariborski tudi že dc- volil pri JužnoStajerski hranilnici v Celju. — V Sent Jurju se torej tudi p;ibljemo, ter ne zaostajamo zu svetom. Če omenimo Le, da imamo 6-rszredno osnovno solo, razna kulturna diu"tvr, dvoje gasilnih društev, pošto, brzojuv in telefon, da üe bliža lepa okrajna cesta in baje že tudi nova zada'zna clekturna — čeprav so na2e vasi že povečšem elcktrificircne — in da smo ci nabavili tudi že nove zvonove pri surni in pri podsiiZnih cerkvah, če vr2 to omenimo, smo povodali dovolj. — Otčeni piiporočamo občinskemu od- bora še n:\daljno siožno delovanje in skrb za smotreno ohčinsko go'-podar- s'tvo. Radi bomo sledili kljub težkim d^.včnim bremc.iom njegovim pametnim sldepom in odredbam, kakor bomo tudi r Iločno crajrli morebitno ner:.por?.zum- lj?nje ali nedelavno^.t radi kakih ne- plodnih osebnih ozirov. š S-iir*1"1.i uC^a. V nedeljo dne 8. novembra o r-fkopali v Št. Rupe»i.u p;i Gomilskem gospo Anico Cizej— Brišnikovo, učiteljico na sosedni orlc- v.;:v':i cvnovni šoli. Umrla je prerano, v 39. letu svoje dobe. Bila je vestna, č\ vzorna učiteljic\ ki si je znala v izredni meri pridobiri ljubezen šolske mlrdine. Od joka ü.arde!e oči tamkajšnje üo!^':e mlad.ne so najbolje svedočile, kako brid'ro občuti ona izgubo svoje v;:^ojii.eljice. Pa tudi o.^romna udeležba pri njenem pogrelj kljub skrajno sla- b..nu vremenu je bila dokaz, kako priljubljena je bila pokojnica pri vseh slojih prebivalstva. V ganljivm govorih po?lovili so so od nje r. župnik go- milski v imenu faranov, g. Sol. uprz- vi-c-lj Zdolšek v imenu S^ivinjskega učiteljsk^.^a dru?tva, gdČ. Aktikova v imenu Llnovskih tovarišic in rojakinj in naposl :1 ena deklica v imenu orlo- vaSke miadino. Skoro nobeno oko ni ostalo pii tem suho. Na pogreb so prišli tudi trije pevski zbori iz sose- ^činp, kojih vsak je zapel blagi po- kojnici po eno pretresljivo žalostinko. Njeno krsto in gomilo pa so znanci in prijatelii, posebno pa šolska deca posuli z brezštevilnimi venci, šopki in evetkami. Značajno gospo Anico ohra- nijo vsi v najblaSjem sporninu. š Nove pc';5ie torbs s k)jučav- n'cami. Da se proprečijo malvcr.-je.cije in poneverbe državnrga denarja pri tranrportu, se je poštno ministrstvo zanimalo /a novi amoriški izum: pa- tontir?no ključavnico, ki se ne more odpreti po nepokücani osebi. V krrt- kem bo nabavilo nove poštne torba s tako p?ntentirano ključavnico, ker je l:omii:ij.\ podr'a ixjavo, da so v res- n;c' prrktičn™. š GIoven^C'Tiia na pcda«'Oükih Lol^li v EcoL»?du in Zc^rebu. Mini- strstvo prosveie je odločilo, da se ornujete na višjih peda[^o?kih šolah v Beogradu in Zp^rebu stolici za slo- venski jezik, ako se prijavi dovolj slu^ate'jev. š S:!vak bcdl prosta Iuka. Zve.^a irgoveev na Su.">r»ku je poslala v B20- gijd deputi)C;jo, ki se je pri f.nancnem minir.tru Stojadinoviču zavzela za to, da bi se proglacil Su^ak za svoboden carinski pas. Satno na ta natin bi bilo morroCe prekri^ati italijanslco prizade- vanje, da potegnnta Trst in Reka ves promet nase. Finančno ministrstvo vzame ta predlog v pretres. ž Vcsm vojnhn oSkodovancem — prec'snrjm J Odbor za vojno odskod- nino v M?.ribora no^nanja in poziva vse voine oškodovance, da se zanes- Ijivo udeležijo važnega sestanka, k?teii se vrši nepreklieno na dan državnega praznika dne 1. decembra točno ob 9 uri predpoldan v restavracijskih pro- storih »Narodnega doma« v Mariboru. Udeležba je za vsakega vojnega oško- dovanca zelo važno, ter zato prisotnost neobhodno potrebna. j 5 Japonska umetnica v Zagrebu. Dne 28. t. m. nastopi v Hrv. glasbenem i".üv. 128. NOVA DOBÄ« Stran 3 zavodu v Zagrebu japonska umetnica Hatsue Yuasa. Pela bo japonske in evropeiske pesmi in arije. š Ljudska neumnost. V selu Bi- bina je seljak Civic gel k nekemu mazaču, da ga reši revmatizma. Mazač mu je svetoval, da naj noge drži tri ure v gnoju. Onoj mu je izžgal noge in napravii tako težke rane, da je lahkoverni seljak vsled zastrupljenja krvi umrl. S Teška avtomobilska ncsreča. Na cesti med Podgorico in Andrijevlco v Črni gori se je v pondeljek pripc- tila teüka avtomobilska nesreča. Po- sestnik Šarič se je s sedmimi člani svoje rodbine s Fordovim avtomobilom peljal na svoje nedavno kupljeno po- sestvo v Južni Srbiji. Na nekem ovinku je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v 15 metrov globok prepad. Šarič, njegov vnuk in šofer so ostali na mestu mitvi, štirje potniki pa so bili teZko poškodovani. š Vole kradejp po Istri neznani tatovi noč za nočjo, sedaj v temi sc- daj v onem selu. V Rovinjskem selu so izginili ponoči kmttu Dobroviču kar štirje voli. Gospodar je slišal lajati psa, vstal in stopil v hiev, iz katerega so bili odSli vsi štitje voli. Zbudil je sosede in 51i so iskat tetove, kateri pa so krenili s ce.ste v gozdno Drago in izginili. š Strašen požar na Kanalskem. Na Kalu na Goriškem je strašen požar uničil iinetje (hi§e in gospodarska po- slopja, krmo, slamo, obleko in živino) Sesterim posestnikom : Jožetu Kemper- letu, Luki Žefranu, Francu Bizjaku, Ani Kikej, Francu Torkarju in Boštjanu Pajiitarju. Vsi pogorelci skupaj imajo nad 300 iisoč lir škode, zavarovani pa so bili jedva za36tisoc\ Sedaj so torej berači. š Neveste, ki morajo čez morje. V nedeljo, 8. t. m. je bil v Splitu ne- navaden dan. Na krovu parnika »Bel- vedere« se je odpeljalo Čez ocean 120 izseliencev, večinoma dalmatinskih oto- čanov. Med njimi je bilo 50 deklet, zdravih in jedrih devojk, ki so na pod- lagi ženitnih pönudb naših roiakov v Ameriki odšle kot neveste čcz veliko lužo. Slovo od domačih krajev je bilo zelo ginljivo Neveste so vzele s seboj na pot samo najpotrebnejSe reči, balo itak dobijo v Ameriki. To bodo pač originalni sprejemi, ko se bodo prvič sreČali pogledi ženinov in nevest, ki se poznajo samo po korespondenci in fotografijah. Ljudska prosveta. I Izdaja velikega slavisiičnega dela. ČeŠka akademija za umetnost in znanost pripravJja izdajo velikega sla- vističnega dela pod naslovom »Ruko- vet slavenske filologije«. Pod predsed- stvom prof. Murka je Akademija izde- lala na več sejah načrt in obseg knji- ge. Po Murkovem načrlu bi obsegala 350 tiskanih pol, razdeljenih v 7 knjig. Delo bi izSlo v vseh slovanskih jezikih, katerih slovstva bi bila v tern obSir- nem delu vsa obdelana. I Za zaščito duševne svojine. V prostorih Društva hrvatskih književ- nikov v Zagrebu se je vrSil te dni se- stanek društev in posameznikov, za- interesiranih v vprašanju zaščite du- ševne svojine, v svrho ustanovitve jugoslovenske sekcije mednarodneg udruženja »Association Litterare et Ar- tistique Internationale«. Vsi delegati so se izjavili za to, da se ustanovi taka sekcija tudi v naši državi. Formalno se bo to vršilo na 5ir5em sestanku ki bo sklican početkom prihodnjega meseca. I Razstava bratov Kraljev v SpHtu. Kakor porofajo splitski listi, se pripravlja v Galicevem salonu v Splitu razstava del bratov Franceta in Toneta Kralja. Razstava se bo vršila pod firmo »Kluba mladih« iz Ljubljane. I Najdba novih verzov in pisem Puškina. V Jusupovskem dvorcu v Petrogradu so naSli med arhivnimi pa- pirji še mnogo neobjavljenih verzov in 30 še neznanih pisem Puškina. Na steklu vrtne lope pa so izsledili pes- nitev, ki jo je vrezal PuSkin z dija- mantom. Gospodar-sfwo- š Izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. novembra 1925. (Vse v mi- lijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 31. oktobra 1925.] TISKARNA JE L§ <\ MODERNO OPRCMLJENA NAJ- I h i ¦ 1 ^ | UREJENA KNJIGO- MODERNEJE \ ß VEZNICA VUJOLVCL pritjübljencCin prijetna čajna mešanica za obitelj, tudi pri trajnemu užipanju nobena okusna ufrujenost. Aktiva: kovinska podia; 495.7 (—14.1", posojila: na menice 1074.6, na tf.~d- nostne papirje 163.6, «jkupaj 1238,2 (—225), račun za odkup kronskih ban- kovcev 1186.3, račun i&Casne zame- njave 368.1 (--1-0.1), državn; dclg 2966.3, vrednost založenih driavnih domen 2138.3, saldo raznih računov 1041*5 (—50.2), skupaj aktiva 9434.7 ; pasiva: glavnica in rezervni fvnd 34.5, ban- kovci v obtoku 6137 5 (—208), račun začasne zamenjave 368.1 (+0.1), dr- žavne terjatve 50.2 (+2.4), razne ob- veznosti: p0 žiru 501.0, po raznih ra- čunih 130.3, skupaj 631.3 (—23.7), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.6, skupaj pasiva 9434.8; obrestna mera je ostala neizpreme- njena. g Nadaljno povečanje vlog pri regulatiynih hranilnicah v Sloveniji. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani je objavila izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje t. I. Po tern izkazu je narastlo stanje vlog pri 26 zavodih od 354,882.18216 Din v po- četku III. četrlletja na 387,743.063"12 Din koncem četrtletja t. 1. Stanje je torej naraslo za 28,860.88096 Din. g Kasiraui vagoni na naSih pro- gah. Prometni minister je dovolil, da se kasira 222 vagonov, ki so tako po- škodov?ni, da bi se njihova poprava Dinar v Cit&iliu Torek 17. nov. Sreda 18. nov.: 9-20 S*20 D3v5ze v Zigrebu Torek 17. novembra. Amsterdam 2270—2290 Dunaj 7-908—8008 Berlin 13388—13488 Milan 2-2544—2 2784 London 27289—27489 New-York 56 225—56-825 Praqa 1'6552—1-6852 Curih 10 8523—10 9325 Pariz 2*253—2293 Sreda 18. novembra: London 27264—274'64 New-York 5615—5675 Milan 2'2555—2"2795 Praga 1665—1*685 Dunaj 7905- 8C05 Berlin 13.3825—13-4825 Curih 1085—1093 Amsterdam 22-85— 22'65 (»Avala«.) ne izplačala. Taki vagoni se nahajajo v Teznu pri Mariboru in na hrvatskih progah. Porabljivi deli teh vagonov se izroče železniški delavnici v Mariboru. Razširjajte „Movo Dobou! Razgled po svetu« r Deček iz bronaste dobe. V gro- fiji Pembroku v Walesu (Velika Bri- tanija) so razmetavali grič, poln gro- bov in so dobili tarn posode z deloma ožganimi človeškimi kostmi. Poslali so jih znanemu londonskemu antropologu prof. Keithu. Pravi, da so posode stare nad tritisoč let. Med ostanki so tudi zobjo dečka, kojega starost ceni pro- fesor po kronah na zobeh na dvanajst let. Med človeškimi kostmi so dobili tudi čekan divjega prešiča, ki je gotovo ie slučajno zaSel zraven. Prišli so tudi do majhnega prostora, z mrtvaškim kamnom pokritega; na kamen je pa vrezala spretna roka risbe, ki jih ta- kih iz te dobe doslej še niso našli. r Moč i^.JvaH. Potovalec Alexander t je na «vojem potovanju po Sev. Ameriki wpazii na obali pri ustju reke Savennah | vclikega orla, ki je meril z razpetimi ! perutnicami nad 2 m. Ta se je spustil j nad školjko (ostrea virginica) tudi iz- I redne velikosti v trenotku, ko se ie odprla. Toda v istem hiput ko je hotel orel iztrgati sočno meso, se je školjka zaprla in stisnila orlu krempFje s ta!:o silo, da je bil kar prikovan k težki školjki. Prav nič mu ni pomagala nje- gova silna moč in prhutanje s krili. Pri naslednji plimi bi bil najbrže tudi utonil, ako bi ga ne oprostil potovalec s tern, da je razbil školjko. r Senzacijonalen izum ruskega učenjaka. Če smemo verjeti dopisniku bostonskega »Monitorja«, je presenetil clan ruske akademije znanosti v Lenin- gradu P. Joffe javnost z izumom, ki povzroči v industrijskih krogih pravo revolucijo. Joffe je baje izumil majhen električni aparst, ki se Iahko vtakne v žep. Ta aparat irna pa tako ogromno energijo, da Iahko goni največji elok- trični voz. Sovjetska vlada je takoj naročila posebni komisiji, da eksperi- mentalno prouči ta čudoviti izum. r Ženitna ponudba na Japon- skem V nekem japonskem časopisu je izšla ta-le ponudba: »Sem zelo lepa deklica. Moji lasje so valoviti kakor oblaki. Moje lice je žareče in žametno kakor cvetlice. Moj stas je vitek kakor veja vrbe žalujke in moje oči so za- okrožene kakor naraščajoča luna. Imam dovolj, da morem roko v roki ssvojim možem iti skozi življenje in da morem občudovati podnevi cvetlice, ponoči pa luno. Ako se slučajno oči inteligent- nega, dobro vzgojenega in Ijubeznivega moža zagledajo v ta oglas, tedaj se hočem z njim za Življenje zvezati in hočem biti pozneje z njim skupaj po- kopana v enem grobu.« Tej bi pa ka- Čeolje iz xlobcle kravine, dobro okcvnne Din 160'—. iz čme ali rjave ieletine Din 155"—, iz -inetaboksa Din 1851—, črni cevlji za deco Din 31*—, damski polučevlji vi. lelciine Din 140-—, i^ boksa Din 175--, iz ševro Din ?,Qj'— pro- daia veleu^ovina R. Stermechi, Celis. Kdor pride z vlnkom osebno kupovat, dobi nakupu primcino povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engtos cene zalo pisati, če ne bi bilo za sestanek predaleč in morda že prepozno. r Čudna odredba zoper duhov- ščino. V mestu Mexiko so tamošnje oblasti dali nalog, da se morajo vsi katoliški duhovniki oženiti. 15 duhov- nikov, ki se jim ne ljubi zakonski jarem, je zbežalo iz te province. r Dežele brez kamenja. Vrednost stvari ali reči zavisi od njene redkosti. To nam dokazuje tudi sledeče dejstvo: Po Sirnih nižinah najjužnejšega dela Amerike ni na stotine kilometrov da- leč nobenega kamenja; kamen je tarn taka redkost kakor pri nas demant. Divjaki teh dežel sploh ne vedo, kaj je kamen. Ako jih usoda zanese v take kraje, da vidijo kaj kamenja, se temu zelo čudijo in si ga nalože kot naj- dragocenejSe blago, da ga odneso de- mo v. r TisoČ let stare ciprese. V Wa- shingtonu so izvršili pred kratkim glo- boke izkope za gradbo velikega ho- tela. Delavci so zadeli na trda debto, očitno visoke starosti. Ta debla niso bila ne vela in ne okamenels Znan- stvena preiskava je pok?zala, da gre za ostanke velikega cipresnega gozda, ki je bil tarn najmanj 16.000 let pred zgodovinsko dobo. To je torej les, ki je prcstal kakih 25 tisoč letij. Ncka- tera debla so imela v premeru do enega metra in se je les dal z Iahkoto spoznati. r Dragocena najdba na strehi vagona. Policijsko ravuateljstvo v Bu- dimpe.^ti je dobilo v nedeljo od av- strijske obmeine postaje v Brucku ob Litvi obvostilo, da so obmejni stražmki zapazili na strehi vsgona moža in gu prijeli. Ta človek pravi, da se piše Josip Nagy in da stanuje v Budimpeiiti. Ko jo dospel vlak v BudimpeSto, je je na§la policija na strehi vagona precej velik I:ovv;e2;, v katerem je bilo dra°;o- cenosti za nad milijardo madžarskih krön. V kovčegu je bilo med drugim sto komadov srebrnega pribora, z bri- ljanti posuta ura, stari cekini in nem- 5ki vrednostni papirji v znesku 935 milijonov madžarskih kron. Ta najdba je vsekakor v zvezi z aretacijo do- zdevn^ga Nagyja. r Msščevalen norec. Iz umobolnice v Saint Ponsu v Franciji je pobesnil n^ki norcc, ki }e najprej obis!:al nek- danjo Ijubico in jo zadavil. Nato je pridrvel v slanovanje staršev umorjene deklic», kjer je hotel poklati ljudi z nožem, kar se mu pa k sreti ni po- srečilo. Šel je v prvo nadsiropje, kjer se je zabarikadiral ter oddal kakih 50 revolverskih strelov. Po večurnem ob- leganju je končno policija ustrelila zno- reiega morilca. r Za časnikarje. Neki ameriški list prinaša teh-le 10 čssnikarskih za- povedi: 1. Kar da5 v list, naredi hitro. Kar je danes novo, je jutri že staro. 2. Bodi kratek: več dejstev, manj be- sed. 3. Bodi jacen i v mislih i v rokc- pir,u. 4. Por.'avljaj več pik nego vejir. 5. Ne pretiravaj z besedami in Stevil- kami. 6. Piši samo na eni strani pa- pirja. 7. Članek, ki ga pišeš dalje od ene ure, pusti za jutri. 8. Tisto, k?r se puSča za jutri, se navadno nikdar ne na(isne. 9V Naj si karkoli napisal, podpi§i se. Časopis je izpovednica. 10. Stremi za rernico, bodi neprirlxan. ki. r Žoncka v poliiik;. V Pras'i se je vršila rodna razprava proti dvema kc- munistkama. Urednica MarijaMajerjeva in Hermina Pfeilmayerjeva ste bili ob- loženi hujskanja k javnemu nasilstvu. Gre za dva Čbnjca v časopisih »Ko- munistka« in »Žena«. V enem članku hujskajo češkoslovaške žene k nasilni revoluciji, navajajo se primeri iz fran- co^ke revolucije in kaže se na delc- vanje Roze Luksenburgove, na drugem mer.tu se svetuje ženam, kako imajo prigovarjati svojim možkim, da naj se obnaSajo v vojnem slučaju. Obe ob- ioženki ste trdili, da ne vidita v član- kih nič, Cesar se ju dolži in da drugo čanopisje §e ostrejše piše. Obsojeni ste: Marija Majerjeva na zapor na 8 dni in 100 Kč globe. Pfeilmayerjeva pa na 4 dni zapora, obe brezpogojno. r Čudežna drevesa. V Severni Indiji je drevo, ki oddaja električne udarce. Kdor se ga dotakne, dobi udarec. Moč udarca je odvisna od ure; največja je ob dveh popoldne. — V Nubiji v Afriki je drevo sofar, ki igra melodije, kar napravi na vsakogar ne- navaden vtis. Odkod to? Neštete žu- želke glodajo maihne vejice innapravijo odprtinice v njih. Veter piha skoz in drevo igra. — V Kanadi je drevo, imenovano kompasno drevo. To pa Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 128. Telefon Stev.75 In 76 PoStnlČek.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke n Celju Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000'— Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve TT * « , * ,«™ Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podpužnice Agencsja Logatec. Brežice, Črnomelj, Gorlca, Kranj, Marlbor, Metkovtč, Novi Sad, Plus, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na kltjtžtce in lekoči jfflJSB Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun pirott ugoduemu obrestovanju ÜP%^S valut in dovoljuje vsaROVTStne Kredite. JPx»od&jLi. specke dLr»ž»vwL© razpedne loter»Ije. Oivarja akrediiive In izdaja kreditna plsma za iu- In inozemslvo. zato, ker kažejo njegovi Iisti zmeraj proti severu in proti jugu. V Arizoni v Ameriki je drevo, ki takoj strese svoje liste, če se ga dotaknemo, in nas zapodi proč s tern, da razširja gnusen smrad. r Proti žganjepltju. V Curihu je bila na zborovanju skrbnikov refor- mirane cerkve sprejeta nastopna reso- lucija: Dejstvo, da je žganje danes v Švici mnogo preveČ poceni in da se konzum hitro množi ter spravlja v pogubo ljudsko silo, opominja oblasti k pozornosti. Zborovalci naprošajo cerkveni svet v Curihu, da naj stori skupno s cerkveno zvezo vse, kar treba v svrho, da se doseže zakonodajna rešitev tega težkega problema. Po raz- nih kantonih se vrši enako gibanje proti razSirjevanju žganjepitja. Listnica. G. P—c, Celje. Radi pojasnimo aretacijo. Naj se dotičnik oglasi! X rrßmlill dobavlja In dcstau- FR. JUST, CELJE, Aleksandrova nl. 4 Plačilo tudi na obroke. Salonsha obleko lepa, za vitkega gospoda, se poceni pnotfa, Vprašati v upravi Novopojenčeh se odda na oskrbo na deželo. Plača 300 Din mesečno. Vpraša se pri ge. Neži Vidmajer, Gosposka ul. 28. Vec čBuljarskih pomoHov sprejme čevBjarna na Bregu 2 pri Celju, 1 Doktor medicine išče za takoj lepo meblovano sobo sjjstrogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe na nasiov: Dr. Petronič 3 hotel Evropa, soba St. 19. 2 IŠČEM sobo s hrano in oskrbo za dva dijaka v Celju. Nasiov 2 v upravništvu »NOVE DOBE« 2 Kočijo lahko, enovprežno, v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na upravo pod »Kočija«. 2-2 „IMKRÄ" D. OeHini & Comp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 45 Cenekonkurenčne! Štev. 613/25. Mestna občina celjska razpisuje napravo vodnjaka ter kanala med projektiranim in že obstoječim vodnjakom v mestni klavnici v Celju. Po načrtu mora biti vodnjak 6 m globok in imeti premer 2 m; kanal pa bo povprečno 10 m dolg in bo imel 0*60/0*60 m čistega premera. Pravilno kolkovane ponudbe za izvedbo ten del je pred- ložiti mestnemu magistratu najkesneje do 30. t. m. Načrt in pogoji so v poštev prihajajočim podjetnikom na razpolago v mest. stavbnem uradu do 30. nov. t. 1., in sicer v času med 8. in pol 12. uro dopoldne. Mestni magistrat celjski, dne 14. nov. 1925. Župan: Dr. Juro Hrašovec s. r. Pozop! 3—3 Pozor! Pravkar došli damski fini novi file klobuki (nakiteni) Din 100*— file klobuki za otroke.............. „ 58*— Izvršuje tudi popravila žametnih klobukov po ceni Din 50'— do 60*—. Franc Cerar, modes, Celje, Gosposka ulica 27 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. P^f* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi IV" nabiralnik na dom. Jarnstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. lz malega rasre veiiko! Čas je denar! Tedenski Äzkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 9. XI. do 15. XI. 1925. Zaklana živina_____I UvQZeno meso Y kg I — Cj (j (J .— I m e - §j s | f « „ I | | | « « i °p°mba c 2 = ž - - .5 <-» N N 5> a> c o N N ^ffl>^hhwO^y g H (h O ^ X Dečman Ferdinand------3------1 2-----------105175- _ _ Esih Matija ....------2------22---- 58 -------------- Friedrich Ivan . ..-------------111 —— -— — — — __ Gorenjak Josip ..-------------1— 1— — — ~ — — — — — Hohnjec Viktor . .------1----------3---— 57-------------- Janžek Marija . . .-----------------31------— ~~ — ¦- — _ _ Junger Ludvik . .----------2-----------------— ~~ — — — _ — Kroflič Alojz ....------1----------i_-_-249------------------ Lapornik Ivan ...------1------3 1--- - — 58 — _ _ Rebeuschegg Franc------5 6 1 8---------- - - 905 201------------- Senica Karol . . .------2-----------------— — ~" ~ — — — — Urbančič Adolf . .------2--------------------- - - 61 116--------- Vofsk Rozalija ...-------------2-1--------------------- __ Zany Viktor . . . .----------2--------------~- — -535— _ _ Zavodnik Alojzija .------1 - - 2------------------— 50 - _ _ Kus Mihael ....------— _-l----------------------------------_ — Berger Franc . . .----------—------i— — ___ — _ _ _ _ Robek Anton . . .----------— — 1------~~-------— 50 — — — Reberšak Anton . .----------—------1— — — — — — — — — Lebič Fani . . . .----------------------------~-------59 83------------- Potekal Ludvik . .----------_ 1 - - ------------87 - - - - Plešivčnik Ana . .----------------------------------------229 111- - - Lorenčak Jozefa ..—-----------------1------____ — — — — Reiher Ivan . . . . —------—-------------------------— 41 — — — Leskošek Ivan . . .------—- 1— 1--------------— — — ~ — Zanderli Marta . .------—----------1---------— — — — — — Skoberne Fric .,------_-----------------------------— 90 — — — Svetel Ivan . .------------------------!----------___..___ Trškan Alojzija . .------------------------1------------------- 56------------- slaning Skupno. . .------1810 7 22|i8--------------1810 1566-------------1 Pupilarnovaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna liranilnica celjska Ustanovljena Iota 1864. — Pod trstftiim drž&vnlm nadzorstvom. H lastni paiaci ;pi?i kolodvoru. no. Ugodno otoreaiovanje. Po|a«ntla In nasvetl torexpiacno, Vrednost rezervnfh z&kladov nad Kron 25.OOO.OOO--. Za hranilne vloge jamöi rnesto CeJje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moč|o. Tiska in izdaja Zvema tiskarna. - Odgovorni so: za izdajatelja P*vcl Zabukosek, za tiskarno Milan Öetina , za redakcijo Vinko V. Gaberc. - Vsi v Celju.