Katolišk cerkven lisi. Teeaj VMM t. V Ljubljani 28. rožnika 1866. M A s! 2G. fliloNflji v i m ii knezu prečastitimu (Gospodu nadškofa goriškima, pervostolnika ilirskima, o Njihovim prihodu v Gorico 18. rožnika 1855. Minulo b lo po smerti Franca leto. Goriška Vdova slekla bla černino; — Ves up je hranil Itn naj ji edino. Obračala je tje serce ogreto. De r#fiitau je, — nam b'lo je razodeto. Naš rSuppliei- *). ki z verno ga družino Do milosti prestola v visočino Pošiljalo seree duhovna vneto. — R^diij zdaj. napravi se. Nevesta. Kjer godbe. brona svet'ga glas veseli Pozdravlja že Andreja; — bod" Mu zvesta! Naj radost se razlega po deželi. Naj kmet deli jo s prebivavcam mesta: tted nami je. k' po \jem smo hrepeneli. V ponižni poklon (■oriški duhovnik. Zdaj hočem veselo zapeti,**) Moj glas naj po svetu doni; Proč žalost! — zdaj hcč'mo začeti Presrečne in radostne dni. Nc jokaj sc več. o Gorica! Uzdigni se enkrat s prahu. Opravi se. kakor novica, ker dan zaželeni je tu. Res. ti si očeta zgubila. Osoda pač huda je to! In dolgo po njem se solzila. V spominu on vedno ti bo; *) Molitev, ki sc je skoz 0 meseov in pol pri sv. maši doki.i-dala. izprositi vredniga noviga Pastirja. **) Ta pesmica je le svoboden prevod hebrejske, ki jo je zložil gosp. Štefan kociančic. učenik svetiga pisma stare zaveze v Goriški duhovšnici. Čeravno pa je tudi ta prevod iz njegovima peresa, je vender le po verhu — po bistvenih mislih zapopadka — podoben hebrejskimi! izviropisu. ne pa tudi po vse posebni pisavi, ki je skoz in skoz — ne le no pripodobah in izrekih, ampak po vsih posamnih besedah vsa svetopisemska, jn se še bolj po ti, kakor po ptujim čer-kopisu. odlikuje. ?e z nami tu snide. Prinese n.tm radost in mir. Gol maj er je tebi zdaj oče. On skerbel za te bo sedej . Ne boj se. naj pride, kar hoče. On bo te ovarval \selej. Zatorej popusti žaTvanje. Zaženi od radosti »las: Veselja naj sliši ukanje Vse. karkolj živi okolj nas! Nekoliko iz misionskih naznanil. (Od 1. sušca 1854 do posled. sveč. 1855.) (Dalje.) Ker so llaričani k vojskovanju nagnjeni, se je g. Provikarju koristno zdelo, zamurčkam nekak vojašk red napraviti. Bili so tedaj ob hladnejših urah na dvorišu in na vertu v vojaških vadbah pod-učevani. Lepo banderce s križem na verhu je bilo napravljeno in otročičem slovesno zročeno; kteri je bil naj lepšiga obnašanja zmed njih, je bil banderar zvoljen. In tu so zamurei zamaknjeni gledali, ko *o vidili, kako truma malih slovesno oblečena s svojim banderam sem ter tje maršira, se zasukuje, pri velevi k molitvi na kolena pade, rudečo kapo z glave vzame. Po angelovim češenji so vert zapustili, potlej je bila večerja, skupna molitev, in na to so se rejenci poslovili ter se v lepim redu podali proti svojim kočam. Bazkropili so se na vse strani. Pri mision-ski hiši so začeli Laudate llominum (hvalite Gospoda) peti, ter so peli do očetovskiga doma, in veselo se je serce povzdigovalo, ko so slovesni glasovi v čast edinopraviga Boga sem iz domovanj neverskih zamureov zmeraj delj in delj doneli in pojemali. Že v tem so našli misionarji bogato plačilo za svoj trud in svoje prizadevanje: pri starših so pa take pesmi otrok tudi njih serca prijazno k misio-narjem obračale. Doma so se pa sestre od bratov nost hebrejskima izviropisa. Zato ta prevod ni bil namenjen za natis, ampak le v odpravo silnima prošnika na vso naglic« sčertan Vender je ludi še t,ik vreden priobčenja. T. učile lepi hvalni psalm peti, kteri se jim je tako priljubil, de ga je bilo med ljudskimi pesmami s polja in pašenj od deleč slišati. Tudi so bili mali po tem doma kakor mali misionarji, ker vsako besedo, ki so jo slišali, vsaki nauk, ki so ga dobili, so doma pravili, ter vse na-znanovali, kar so v misionski hiši ali pa na ladii vidili. To je starše in svojce mikalo, ter so večkrat popraševali, če se njih mali dobro učijo, kako se obnašajo, in kako so misionarji s tem ali tem zadovoljni? S tem je bila sklenjena želja, tudi kapelo, ladijo in druge reči ogledati, od česar so slišali. Skorej vselej so bili pri nauku malih tudi odrašeni, kteri so se prav spodobno obnašali, ter se čudili nad uki, kakoršnili še nikoli niso slišali. Drugi, ki so o mraku prišli po otroke, so zvečer radi pri molitvi pred razsvitljenim altarjcm ostajali, so se učili od unih pred podobo presvete Marije Device poklckovati, roke sklepati, ter so s pobožnim obrazam molitve vse po besedi jecljaje izgovarjali. Znana reč je, kolika je bila moč ženskiga spola od začetka in vselej za razširjanje in uter-janje keršanstva med narodi po vsih krajih. Torej se ve. dc ravno ljubeznjiva skerb misionarjev za otroke jim mora tudi matcrne serca pridobiti, po materah pa ho keršanstvo veselo sprejetje doseglo. Torej tukaj še majhen pogled na okolišine ženskiga spola med zamurci. Desiravno je sem ter tje mno-goženstvo, je vender življenje bariških žen veliko 1 oz rji in v nekaki meri samosvojniši, kakor pa ma-liomcdank. Celo pri sovražnih napadih je ženska nedotakljiva stvar: ako hi ji kdo kaj žaliga storil, bi se njegova lastna žlalita nad njim kervavo ma-ševala. Torej žene, brez nar manjši nevarnosti zri se, vojskne napovedovanja sosednjim prebivavcam nosijo. Možitev je zaželen dobiček za domačo hišo, ker ženin ko po nevesto pride, mora po svojim premoženji staršem neko število volov in krav prignali. Žena je gospodinja v hiši, zraven tega pa delavna in pohlevna. En del poljskih opravil in vse domače reči mora oskerbovati, hčere ji pa pomagati. Zamurka ljubi svoje otroke, kakor jih ie nar priserčniši evropejska mati zamore ljubiti. Matere misionskih rejeneov so misionarje pogosto obiskovale, vselej popraševale, kako de se obnašajo, ter veselje razodevale, ako je bil odgovor po volji. Večkrat so o mraku pričakovale, de so bili otroci odpravljeni, ter jih potem domii spremile, \ekiga dne, ko je ena teh mater vidila, kako so misionarji otrokam jedi na mizo nosili in zraven tega nad čedno obnašo čuli ter gledali, de bi kteri koga drujiga ne preobjedel, se neka mati k svoji sosedi ozre in reče: „L«ej, 'ej- našim otrokam niso samo očetje, ampak tudi matere! Bi Ii mogle me same za svoje male bolje skerbeti ?" Ko so sestrice vidile svoje brate tako čedno oblečene, se jim je milo delalo, de niso enake dobrote deležne. Nagovarjale so tedaj svoje brate, de naj za nje prosijo. G. Provikar dajo oblek narediti, pa jih nočejo precej deliti, temuč so lepe priložnosti čakali, pri kteri bi zamogli tudi nje za misionski namen pridobiti. Kjer se je pokazalo, de je kaka družinica misionu bolj prijazna, so dobili njeni deklici po troje oblačilo: kitlico, suknjico in pečico — vse unimu kraju in drugim okolišinam primerno. Ko so bile obleke dodelane, je bilo staršem naznanjeno, de se imajo želje njih hčerk spolniti in je bil dan odločen, \ekiga lepiga jutra jih pride 40 na ladijo, spremljenih od njih staršev in bližnje žlahte. Bile so z novimi oblekami čedno oblečene in g. Provikar so jim ob enim primerne nauke dali, ter rekli, de le, če se bodo po teh naukih obnašale, jih bodo za svoje hčere spoznali, in Bog, ki je nas vsih oče, jih bo posebno srečne storil, in Marija, Kristusova mati, jih bo kakor ljubljene otročiče v svojo obrambo sprejela. Vsaki je bil še kristalin pisan križček okrog vratu djan in potem se je vsa množica v silnim veselji domu vernila. Že precej drugo jutro pa pritečete dve v veliki skerbi s pečicama v roki ter prosite, de bi jih jima na glavo napravili, ker ne same ne matere tega prav ne znajo. Ko se jima je volja spolnila in ste bile iz svoje zaderge rešene, tečete vesele domii. Tako mora hiti misionar v tih krajih ubogim zamurskim otročičem oče, mati, učenik, rednik, de bi tako z ljubeznijo tudi nar bolj divje ljudi počasi v olikano ljudstvo spremenil. V misionišnici je navada, de vsak fantič posebno ime zadobi, kteri se kaj časa tam mudi; torej so tudi deklici za to prosili, kar so jim radi dovolili, ter jim dajali imena nar imenitniših keršanskih devic in marlernic. To je bila za-nje spet nova dobrota in poslavljenje. (_D. si.) Govor visokočastitiga gospoda vojaškiga duhovna Nikolaja Zic-a v /jadru 6. rožnika pri blagoslovi jen ji noviga bandera kranjskih grenadirjev. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Slava A vs tri i in n j c cesar j u! Nekakšno posebno veselje me danes obhaja, de priložnost imam. Vam, preljubi moji, hrabri keršanski bratje, nekoliko besedi spregovoriti; ker tudi na Vaših obrazili berem, de so Vaše serca memo družili časov danes holj občutljive in za vsako besedo bolj dovzetne. Obhajamo namreč danes praznik velike imenitnosti za Vas, praznik blago-slovljenja noviga bandera. Naj Vam tedcj v kratkim razložim, kaj bandero pred vojaško trumo pomeni, in opomnim, k kterim dolžnostim vojšaka veže. Pervo ljudstvo, ki je ediniga praviga Boga spoznalo, in'ktero si je Bog sam za svoje zvolil. to je izraelsko ljudstvo, je bilo vojaško ljudstvo. — Bog sam, kakor nam sv. pismo pripoveduje, je temu vojaškimu ljudstvu vodnike dajal, in pod vod-stvam Mozesa in Jozveta, pod brambo vsigamo-gočniga Gospoda vojskinih trum je izraelsko ljudstvo vsaciga sovražnika pogumno premagati in razpoditi zamoglo. V tesno zavezo je Bog s svojim ljudstvani stopil, mu po pervim vodniku Mojzesu zapovedi na gori Sinai dal, ter rekel: „Globoko v seree jim hočem postavo vpisati, to naj bo zaveza, ki jo hočem z Izraelam storiti". Jerem. 3i, 33. Mojzes je darovane živine kri z vodo in izopam zmešal, s tim bukve postav in ljudstvo poškropil rekoč: „To je kri zaveze, ki jo je Bog z nami storil". To poškropljenje je pomenilo prisego, de ta zaveza mora zvesto po vesti spol-novana biti, in kdor se ji sramotno odtegne, de svojo lastno kri preliti mora. Izraelcam to vedno v spominu ohraniti, je bilo ukazano, skrinjo zaveze, v kteri so table zapoved hranjene bile, sabo v vojskah nositi, in to skrinjo so Izraelci, kakor nar-svetejši zaklad varovali, do zadnje kaplje kervi branili in čez vse spoštovali. Ko se je pa ljudstvo bolj in bolj razširilo, in v 12 plemen razdelilo, ter vsi skrinje zaveze pred očmi imeti niso mogli, je bilo ukazano, de naj vsako izraelsko pleme svoje bandero razvije; to bandero je bilo namesto skrinje zaveze, je opominjalo storjene prisege, je postalo nar svetejši zaklad, to je nar tesnejši zaveza, sklenjena med ljudstvam, njega vodnikam, in Bogam. In glejte, ta pomen bander pri izraelskim vojaškim ljudstvu je vedno pozneje pri vsih vojakih veljal, in tudi dan današnji velja. Bandera tedej so pred obličjem vojskinih trum vidne znamnja tistih postav, ktere vikši vodnik Božjiga ljudstva, namreč presvitli Cesar svojim vojšakam daje, one so tesna zaveza med vojšakam, Cesarjem, domovino in Bogam, sklenjena s praznično in sveto obljubo, nikdar se od te zaveze samovoljno ne od-tergati, one so zanesljive priče neovenljiviga venca, kteri je poštenimu vojšaku na kervavim bojišu, ali pa v presrečni večnosti zagotovljen. Tako bandero, tako svetiše, posvečeno po mašnikovim žegnu bo danes tudi Vam, serčni voj-šaki, izročeno. O naj Vam današnje praznovanje glasno oznanuje: Kadar koli se bo to posvečeno bandero pred Vami razvijalo, naj Vam živa vera živo pred oči slavi vse čudeže, dobrote, usmiljenja in vsiganiogočnosti Božje, ki je v vsih časih resnično vervajočim v nar strašniših bojih in napadih pomoč, brambo in zmago delila. Terdno zaupanje naj spodbuduje Vašo serčnost, de ravno tisti vsigamogočni in predobri Bog se bo ravno tako tudi Vam pomagajočiga skazal, ker je to spolno-vavcam njegove volje obljubil, in ker je v svojih obljubah neskončno zvest. Goreča ljubezen naj užge vaše serca, de bote iz ljubezni do njega vse zapovedi in dolžnosti svojiga stanu spoinovali, in tako njegove premogočne pomoči vredni postali. Svest sim si, dragi moji, de Vas ni potreba na dolgo k serčnosti, zvestobi, natančnimu spolno-vanju Vaših dolžnost do posvečeniga bandera, do našiga Cesarja in do domovine spodbudovati in opominjati, sej po vsim širokim svetu slovi avstrijanska armada, de nje pogumnost se nobene sovražne nevarnosti ne ustraši, ampak po zlatim pregovoru našiga junaškiga Cesarja „z zedinjenimi močmi" zoper nar divjišiga sovražnika svoje bandera in blagor domovine ubraniti zna. Spričala jc že nešte-vilne krati, de to zamore avstrijanska armada, in tudi naš domači polk je vedno bil in bo čverst ud te slavne armade, tega neomagljiviga stebra, na kteriga se avstrijanski prestol, ter blagor in sreča vse Avstrije z vso varnostjo vperati in naslanjati sme. — V večni spomin so še hranjeni v »Šentpc-terski cerkvi v Ljubljani prestreljeni, pa častiti ostanki starih bander našiga slavniga polka, one so Vam žive priče, kako so Vaši predniki, če se je tudi zemlja pod njimi tresla, topov gromenje bu-čalo, in smertni strel švigal, svoje cesarske bandera in blagor domovine krepko in neprestrašeno braniti in varovati znali. Zagernjene so sicer njih kosti v hladni zemlji, napile so se široke polja pri Aspern-u, Vagram-u, Lipsii, v Draždanah in drugod njih prezveste kervi, pa večno slavo so svojimu polku pridobili, ktere slave tudi Vi zmanjšati ne bote hotli, ampak njih vredni nasledniki biti. — Oglasite se tedaj Vi predniki slavniga krajnskiga polka, ki zdej v nebesih obilno plačilo prelite svoje kervi za blagor vedno pobožne in keršanske avstri-janske hiše vživate; ter užgite v svojih rojakih neugasljivi ogenj serčnosti, de bodo tudi oni z darovanjem lastniga življenja za blagor cesarstva pripravni krono zveličanja zaslužiti. Grenadirji, keršanski bratje, sprejmite novo posvečeno bandero z nepre- makljivim upanjem v Božjo pomoč, družite sc krog nje, kakor krog nar svetejšiga zaklada, v kterim je blagor domovine, Vaša čast, slava in tudi dušno zveličanje hranjeno. Naj Vam neprenehama pod Božjim varstvam častito pot do neovenljiviga venca slavne zmage zaznamuje, in njeno razvijanje naj Vam glasno oznanuje: Srečno in srečno, o vojšaki! za Boga, Cesarju in domorino!!! Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Duhovne vaje za mašnike Ljubljanske škofije se bodo leta« v Alojzjevišu velieiga serpana pričele in 24. ravno teza mesca končale. Iz Horjula. ^Dalje.) Te dni sim z visocih hribov prijatelsko pismice dobil, v kterim so „Marijne fšmar-nicea omenjene. K večimu poeešenju Matere Božje mislim, de mi prijatelska roka ne bo zamerila, ee nekoliko v „ Danici" povzamem, de tudi drugod zvedo, kako lepo naši hribovci Marijo Devico časte rZe pervo nedeljo, se mi med drugim piše. po keršanskim nauku je večina hudi v cerkvi ostala, in prav pazljivo so poslušali. — Zraven križa stoječe žalostne Matere Božje ni bilo prioterno napraviti, moje pa so za cerkev premajhne; kupili smo torej v Ljubljani precej veliko podobo Mari|e čistiga spočetja, (iospod sami so nam obod naredili, ter jo pred moške stole ua zid pribili, ktero smo z bled»-zelenimi ogrinjali, venci in cvetlicami ozaljšali; sicer borno, pa za naše hribovce loliko mikavno, de nikakor prehvaliti niso mogli. Potem smo o 1 Marije zapeli, in rekli so, dc smo s petjem no\i Marijrii altarčik blagoslovili. Drugo nedeljo mende ni.-» čez trije po keršanskim nauku iz cerkve šli. Zdelo se mi je, kakor de bi od Marijnih rok puhteči žarki na*e serca ogrevali. — O, kako modro mali kat. cerkev dela. de nam sv. podobe pred oči stavi, ki so že brezštevilnim duhovno slepoto ozdravile! Naj tedaj nasprotniki zabavljajo, kolikor hočejo, mi katoličani pa živo občutimo, koliko moč imajo te sv. podobe /.a človeške serca. — Pri bran:i mirnih zgledov je marsiktera solza se uternila. Ko domu grem, jih vee pride za menoj iu star mladeneč mi roko poda in s silzniini očmi oii pravi: S čim Ti hočem posreči za toliko vžitiga veselja? Lej! kako so se vender moje sanje spolnile: Nocojšno noč sim v sanjah gospoda poprašal: No. kaj pa zdaj delajo? Odgovorili so mi: Ravno okvir lunam za ogledalo, de ga bom pred tvojo pruko na zid obesil, de se boš vanj gledal Lej! ko zjutraj v cerkev st-pim. nič ne vedoe od table, zagledani novi altarčik, in solze se mi ulijejo. mislečimu: Res, to bo ogledalo, v kteriga borno vsi gledaii. -Tako veselje se nikakor popisati ne da; o pač je drugačno, kot ga posvetnjaki vživajo. — Iii tako je šlo perve nadelje; vsaka pa je imela in nam dala noviga vese'ja. Peto nedeljo je bil res dan, kteriga je „Go-spod s svojo Materjo napravil. Nepričakovano število jih je k Gospodovi mizi pristopilo. Bilo je dosti tacih, ki brati ne znajo, zato smo po sv. Obhajilu na glas molili. Vse je krog mene jokalo. Zares! zgled ima svojo posebno moč. — In pri zadnjim premišljevanji so bili ljudje posebno ginjeni; marsiktera solza se je spet uternila. K sklepu smo še kor s fisharmooiko vzdignili in Marijno slavo prepevali. Naj le išejo otroci sveta veselja, kakor in kjerkoli hočejo, taciga svet nima in ga tudi nikoli ni imel iu ga ne bo, pa ga torej tudi dati ne more, mislim taciga veselja, kakoršniga celo hribovci vživamo. Poslednjič le še pristavim: Memento: Tebi. o pribežališe grešnikov, se želim prikupiti, ter ne išem druge časti. Tebe, o Mati premila! hočem združeno prositi, de bi močni in prijetni duh Tvojih rSmarnicu kazni smrad prekletstva iz vsih sere pregnal.— Vsi naj Te z maDo, o Mati, časte!—Z Bogam! Janez. Iz Gorice 24. rožnika. X. — Peršel je imenitni svatbeni dan Goriške cerkve. Ze smo se bali, de nam bode ta redka slovesnost delama prikrajšana, ker se je celi teden do sabote večer dež alival in smo clo malo apa imeli, de bo v nedeljo boljši. Toliko bolj smo se tedaj razveselili, ko so nas danas jutro zaželeni solnčni žarki pozdravili. — Ob 81 4 kakor je bilo napovedano, si» se Njih Prevzvišenost naš novi vikši škof Andrej G o 11 m a v r v semeniško, prav lepo nzalj«ano cerkev pripeljali, kjer Jih je čakala duhovšina, ki se je Hla malo popred iz stolne cerkve v procesii tje pnda!a in mestno svetovavstvo z župana m. Stopivsi v cerkev se veržejo prečastiti viši škof na kolena in prečast. gosp. prošt Jim dajo poljubiti križ; potem vstanejo in pokro-pivši pričujoče in od g. prošta trikrat pokajeni se podajo pred veliki altar k Svoji klečavnici tiho sv. mašo slišat, ki jo je gosp. vodja semeniški bral. Po sv. maši potem ko so bili s pluiialam ogernjeni. se vzdigne procesija. .Med prazničnim zvonjenjem po vsim me-tu in krepkim prepevanjem hvalivnih pesem (Cant. Zach. rBe-neilictus"; „Ave marin stella", rlste Onfessor", hymn. Confessorum; rCniifitebnrM ps. 110."). med verstama goste množice, željne viditi svojiga noviga Pastirja, smo se gibali proti stolni cerkvi v sledečim redu: Spredej so šli mestni ubogi, gluhonemi, in odgojiše zanemarjenih otrok; sledile so vse mnogoverstne šole; za temi veličastne bandera in gerbi starih nekdaj slovečih Goriških cehov in bratovšin; redovna in draga duhov-šina (precej veliko število zunanjih fajmoštrov in tehan-tov); služabniki Njih Prevzvišenosti; duhovni nadšk« fove pisarnice; prečastiti kapitel, in Njih Prevzvišenost s služečo duhovširm. Za Njimi je stopalo Prenjsko svetovavstvo in poslednjič brgoslovski učeniki. Nisim vidil še našiga mesta tako ozaljšaniga in praznično napravljenega, kakor danas. — Pred stolno cerkvo je čakalo veliko število političnih, civilnih in vojaških častnikov. Ko novi vikši škof v cerkev stopijo, zaženejo pevci ginljivo in veličastno „Ecce sacerdos magnus"; v tem gredo viši šk« f po navadi k altarju sv. Rešnjiga Telesa, svojo molitev opravit, potem pred veliki altar. Tu se zapoje koralno rTe Deum". kteri pet od toliko duhovnih in pev-cov prekosi vsako še tako umetno godbo. Potlej so preast. g. prošt stoje „in cornu epistolae" z unetim in vidljivo ginjenim sercam verslice in navadno molitev .,za ški.fa" peli in duhovšina ravno tako odgovarjala. Novi viši pastir stopijo zdaj od altarja k stopnicam Svojiga prestola in se usedejo na faldistori poslušati branje vradnih pisem. Pismo imenovanja cesnrjeviga se je bralo po laško, papeževo poterjenje po latinsko; ravno tako papeževe pisma do kapitelna in duhovšine; pismo do ljudstva pa spet po laško. Po vsim tem je se le sledilo jedro današnje slovesnosti: Novi, dolgo pričakovani Pastir Goriške cerkve so nastopili častitljivi prestol, drago dedovino starodavne Oglejske cerkve, ki mu je nručeniška kri in stanovitnost spoznovavcov terdna podlaga; s kterim se veže spomin toliko mogočnih in slovečih patriarhov, krog kteriga se blesketa petero lepih zvezd, novejših dni, pet vrednih Goriških škofov, slavniga spomina. Ta imenitni prestol in vse drage dragocenosti imajo zdaj v lasti prevzvišeni knez in visi škof Andrej, ki začno drugo stotino Oglej«kn-Goriških šk* fov. Pač spodobilo se je, de so Jim preča«t. go*p. prošt v primerjenim prav priserčnim iatinskim nagovoru za tako povišanje srečo vošili v svojim in vse viši ško-fiie imena. Potem ko so preča«!. vikši škof Svoj za- hvalivni odgovor brali, se je začelo poklanjanje duhovšine. Ksj ginljivo je bilo viditi, ko so se naši sivoglavi starašini (korarji) z novim škofam objemali in poljubo-vali; vsi drugi kar jih je bilo mašnikov so le perstan kuševali v znamnje ponavljanja pri posvečenji storjenih obljub. Po končanim poklanjanji pristopijo viši škof k altarju in pojejo molitev od ss. Hilarija in Tacijana, pa-tronov Goriške pervostolne cerkve. Zdaj je sledila velika maša, pri kteri se je neka Hajdnova maša pela; grom topov je naznanjal poglavitne dele. Po evangelij se ie s prižnice pastirsko pismo v laškim jezika bralo in po sv. maši so novi viši Pastir popolnama odpustke podelili vsim resnično spokorjenim, kakor je sicer vel:-konočno nedeljo in v praznik vsih Svetih pri nas v navadi. Ravno opoldne je bila končana ta lepa slovesnost. — Razan pesem, ki v slovenskim, laškim, furlanskim, nemškim in hebrejskim jeziku imenitno dogodbo pope-vajo, in ki so po voglih prilepljene bile, je bil še drug zgodnvinsk spominek na svitlo dan: „Memoriale del fau-sto ingresso di Sua Altezza III.ma e Rev.ma Andrea Gollmavr, Principe Arcivescovo ecc. nella Saa chiesa di G<>rizia, il di 24 giugno 1855". V Gorici pri J. K. Zajca. Spisal slavnoznani O. Klar Va^cotti. Hebrejska pesem je znancam tega svetiga jezika tako dopadla, do je danas Teržaški časnik „Dia voletto" zraven izvirne besede laško prestavo od neznane roke prinesel. Zložil jo je naš ačeni gospod profesor Štefan Kociančič. Čez nekaj časa po sv. maši so se zbrale dotirne visoke osebe v nadškofskim poslopji, kteriga posest je bila Nj. Pr. prečast. višimu škofu slovesno izročena. Ob 3 popoldne je bil velik obed za 50 oseb v grf. Lan-tieritovi hiši, pri kterim so preč. viši škof sv. očetu papežu in svitlimu cesarju, ki spone avstrijanske cerkve razbija, ob enim napiti; Njim samim pa je napil gosp. okrožni predsednik. Tim so še druge zdravice sledile, ki so veselje dneva doveršile. Naj se še meni dovoli v imenu dohovstva in ljudstva Goriškiga iz dna serca goreč „živijou zagnati, našimu novimu Očetu Andreja, kteri naj se odmeva od meje do meje po Njih osrečene viši škofije. \ spomin slovfjuif veljave, prečast. in prevzv. kneza in višiga škofa DE. ASB&I&2M 8©M»EIAY1-JA v pervoslolno Goriško Cerkev 24. rožnika 1855. Kaj rod je naš, kaj njega slavne dela, Uče nas mest slovečih podertije. Ki jih nemilih časov moč razbije; Ponuja prič nam vsaka skor dežela. Tak „Akvilejau nekdaj je slovela Zdaj ajdov. Cerkve slavo groblja krije: Avgustov ni. časti Očakov ni je, Pogrebniea Ogleju se je odpela. — Živi pa feniks 'z praha nja rojeni. Gorica, del nar boljši je dobila: — Ogleja smo nasledniki pošteni! Lej v nograd ta Previdnost povabila Je Tebe. Andrej! dragi zaželeni. Te Franca smert Očeta nam rodila. X. Frpiiifiufte <#»#/# «r ar #>#*». V Ljubljanski škofii. Kaplanija v Orehku je podeljena gosp. Jožefu Žagarju, duhovnimi! pastirju na tJori. Odtjororna rrednika: Andrej Zamejc in Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blatnik.