UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno I< 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 442. ZaRJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, H., in nrnduje za stranke od 8. do J2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopnn petitvrstica 30 vin., pogojen piostor, poslana ::: in reklame 40 vin. > ..ii •nejema upravmštvo. :: Nefrankirana ali premalo fraukirana pisma se ne sprejemajo " Reklamacije lista so poštnine proste. — ....■■■ V Ljubljani, v soboto dne 23. novembra 1912. Leto II. Vojna na Balkanu. AVSTRIJSKO-SRBSKI KONFLIKT. Vojne sence se še zmerom razgrinjajo nad nami in v teli negotovih trenotkili prekipeva v avstrijskem prebivalstvu opravičen gnev na objestno dunajsko diplomacijo, ki nas je brez potrebe in brez verjetne pretveze porinila v balkansko homatijo. Oficialna usta so govorila najprvo o važnih pozneje o legitimnih interesih monarhije na Balkanu; neoficialni organi, glasniki zloglasnega semenišča avstrijskih vojnih hujskarij in kovarstva, pa zagotavljajo, da je treba Srbiji za vsako ceno preprečiti pot do Jadranskega morja. V srbski zahtevi, da si poišče na jadranski obali izvozno luko za svoje pridelke, v resnici ne vidimo prav nobene nevarnosti; glavni krivci, da so se Srbi zatekli k tej zahtevi ostanejo takointako avstrijski di-plomatje, ki so zaprli srbskim pridelkom avstrijski trg in preprečili celo prevoz srbskega blaga čez avstrijsko ozemlje. Da išče dežela, ki vsled neuvidevnosti soseda ne more nikamor s svojim blagom, prosto pot na svetovna tržišča se zdi vsakomur pod božjim solncem — izi-niši avstrij. diplomate popolnoma razumljivo. Glavni argument hujskačev, ki se zaganjajo v srbsko stremljenje po lastni luki je ta, da stoji za Srbijo Rusija. Da so na Srbskem simpatije za Rusijo večje nego za Avstrijo, ni nič čudnega. Dočim so ruski mogotci, od carja do zadnjega konzula, lovili z malimi uslugami Srbijo v svoje mreže, je bilo obnašanje avstrijskih oblastnikov do sosede na jugu zmerom ošabno in žaljivo. Da je narod, ki je nesrečna avstrijska politika iz njegove države napravila neprestopno kletko, da je ta narod ob anek-sijski krizi glasno izražal svojo nejevoljo, je prav naravno. Ampak ravno dogodki 1. 1908. so nudili evropski diplomaciji ugodno priliko, da zajezi vpliv carizma: Srbija, ki jo je Rusija nahujskala v obupno razburjenje, je na koncu krize spoznala, da je od carjeve diplomacije hudo ogoljufana, izdana in na cedilu puščena. In v tistih časih je izšla znana brošura bivšega srbskega ministrskega predsednika, ki je dokazala zavratnost in neiskrenost carske politike napram Srbiji na podlagi državnih aktov. Ako bi bili krmarji avstrijsko-ogrske države po aneksijslti krizi hoteli, bi bili s Srbijo lehko sklenili pametno trgovinsko pogodbo in ustvarili dobro, prijateljsko razmerje. Ampak ogrski veliki magnati, vitez Hohenblum in njegovi klerikalni častilci iz polpretekle dobe na Kranj-kem so tedaj s sebičnim agrarizmom preprečili zdravo razmerje s srbsko državo in sedanja vojna napetost med obema sosedoma je sad njihove zločinske politike. Nevarno bi bilo in popolnoma zgrešeno, da nadaljujejo zastopniki avstrijsko-ogrske države dosedanjo politiko napram Srbiji, nevarno ne le z ozirom na vnanje zapletljaje, nevarno tudi zastran notranjih homatij. Srbska zahteva, pravijo vojni hujskači, je ruska in-spircija. Ampak ali ne pode avstrijski mogotci, ki nastopajo kot glavni protivniki, Srbijo naravnost v naročje Rusiji, o kateri so uvidevni Srbi sami uverferi, da vodi s Srbijo podlo, neodkrito politiko. Kdor hoče balkanske narode osvoboditi od ruskih vplivov, ne srne jim zastavljati razvoja. Avstrijska diplomacija pa ponavlja že v drugič enako napako: da le zamudila ugodno priliko za ustvarjenje prijtelj-skega razmerja obeh držav in za iztrganje Srbije iz c&rskih krempljev. Nehanje in dejanje dunajskega kabineta ni le glavna diplo-matična napaka, delo skritih in odkritih hujskačev je tudi kapitalen zločin, ker nas posaja v krvavo nevarnost. ARNAVT O ARNAVTIH. Pod naslovom: Balkanska zveza proti Albaniji je objavil »Avanti« izpod peresa nekdanjega arnavtskega vstaša Atilija Tuccija polemičen članek z izjavami srbskega ministrskega predsednika Pašiča. Članek je poln nacionalistične sovražnosti proti Jugoslovanom, zlasti proti bi bom, a je poučen glede na Arnavte in njih pravice na samostojen kulturni razvoj. Iz njega posnemamo najvažnejše odstavke: Pašič trdi, da v zgodovinskem pogledu: I. Albanija ni bila nikdar narodno enotna; 2. da je to pripisati popolnemu pomankanju književnosti in abecede sploh; 3. da ima Srbija po državnem in zgodovinskem pravu pravico, da osvoji del Albanije. Z ozirom na mir — nadaljuje Pašič — se motijo tisti, ki menijo, da se da oživotvoriti avtonomna Albanija. Ker so arnavt-ska plemena razdeljena na 3 verstva, in nesposobna, da zajamčijo miren razvoj. Ako bi dobili avtonomijo, bi Albanija postala pozorišče sovražnih agitacij in interesnih bojev med srbsko, bolgarsko, grško, italijansko av.stro-ogrsko državo. Ergo: v imenu mira in zgodovine je treba razdeliti Albanijo. Pasič ve, da se temu zoperstavijo Arnavti, da vstanejo tisti hip, ko se poizkusi, na noge vsi Arnavti brez razlike vere: mohamcdanci, katoličani in pravoslavni, da branijo svojo narodnost s poslednjo kapljo krvi. Vsa arnavtska zgodovina, stara in moderna, ne nudi upanja za mirno pacifikacijo. Za primer zadošča veliki ustanek od 1878 do 1880. ki jc Evropi odkril neznano Albanijo. Skozi dve leti je kljubovala Turčiji in velevlastim in končno dosegla, da se spoštuje nje volja po svobodi. Evropska diplomacija, zbrana na kongresu, je z Bismarkovim nožem mirno secirala ne meneč se za voljo narodov v Turčiji. Da napravi uslugo Rusiji, je diplomatični bog dodelil kos Albanije Grški, del Srbiji in del Črni gori. Tedaj je čez noč nastala arnavtska liga, da se upre sklepom kongresa o razdelitvi Albanije. Prvega Julija 1879 se je kostituiral v Prizrenu osrednji odbor, druga dva: eden v Skadru in eden v Argirokastru. Vsak je imel nalogo, da brani meje — oni v Prizrenu srbsko, oni v Argirokastru grško in skaderski črnogorsko mejo. Odpor je bil tako složen in uspešen, da so diplo-matje morali revidirati pogodbo. Namesto mohamedanskega okraja je Črna gora dobila katoliški kraj, nakar so se katoliški Arnavti združili z oboroženimi mohamedanskimi brati, da zasedejo ogroženi okoliš in uspešno odbijejo črnogorski naval. Med tem so javili carigrajski vladi, da se ji izneverijo, da se bodo bolje sami branili in da se proglašajo za neodvisne. In v resnici se je pod vodstvom albanske lige organizirala neodvisna Albanija, ki je sama pobirala davke. Položaj je bil čez dalje bolj zapleten. Nekateri so predlagali upokoritev, drugi avtonomijo Albanije v okrilju turške države. V zadregi vsled nemogoče upokoritve arnavtskega prebivalstva je bilo dodeljeno na berlinskem kongresu Črni Gori pomorsko obrežje Ulčinja. Arnavti so se uprli tudi tedaj in se utrdili v Ulčinjtt. Da se Evropa tudi sedaj ne blamira, so šle evropske bojne ladje, da s topovi omogočijo Črnogorcem osvojitev Ulčinja, ki je padlo 26. novembra 1880. In ako so Arnavti dve leti kljubovali odredbam in odlokom evropske diplomacije, ki je bila prisiljena modificirati tekst pogodbe, se je le ojačila arnavtska narodna zavest in zrasla vzajemnost vseh ver v obrambi skupne nevarnosti. Spomin na albansko ligo podpira to zavest in pokaže se, kako znajo Arnavti čuvati svoje skupne dobrine, svoj jezik, narodnost in svobodo. Na svoje rodbinske in plemenske I mržnje pozabijo, sklenejo konec osvete ;n napravijo ustanek kakor 1. 1879 in 1880. One dve leti se ni izvršil ne en zločin, ne ena tatvina v Albaniji. Nadalje vprašuje Tucci Pašiča, ako se mu nudi v srbski zgodovini podoben zgled narodne edinosti. Mržnje in ubojstva srbska so na glasu. Balkanska zveza je nova stvar, a koliko časa so se srbski, grški in bolgarski odbori vzajemno ubijali, pozabljivši. da imajo skupnega neprija-telja. Nadaljuje zatrjujoč, da takega primera niso prožili Arnavti nikdar, ker so s svojo kohezivno silo čuvali svoje narodne dobrine, med njimi jezik in književnost. Bogtani, Cristofaridi, Naum beg, Freskeri. Kdo so? Arnavtski pesniki. Opevali so gorje in slavo svojega naroda v lastnem jeziku. Da so neznani, ni njih krivda. A niso samo peli: uredili so arnavtski slovar, popularizirali znanost v svojem jeziku za izobrazbo ljudstva. Ljudske priročne knjige o živalstvu, rastlinstvu, f' iki itd. sestavljajo celo knjižnico. Od bizantinskih časov do danes je arnavtska književnost neprekinjena. Vsaka generacija je rodila svojega pesnika, vsak pesnik je narodni arnavtski pesnik. Arnavtska pesem je povest v ritmih, kakor je arnavtska proza poezija brez ritma. Njih vsebina: stremljenje naroda za svobodo. Zgodovina, jezikoslovje, proza in poezija manjka le za g. Pašiča. Na tucate je arnavtskih novin v narodnem jeziku, ki se bojujejo za ar-navtsko narodno stvar. Književno društvo »Di-turia« (znanje), osnovano v Bukareštu, je izdalo celo vrsto šolskih knjig za arnavtske šole v Turčiji, ki jih Turčija vkljub ponovnim obljubam ni hotela otvoriti in ki jih otvori svobodna Albanija. V Bruslju, v egiptovski Aleksandriji, v New Yorkti, v Rimu, v Milanu delujejo arnavtske novine in revije za skupno arnavtsko stvar. Poleg umetne književnosti imamo tudi narodno. Epopeja arnavtskega naroda, ki je sestavljena iz dolge vrste narodnih pesmi, katere se prenašajo od roda do roda, dokazuje obstoj arnavtske narodnosti. Narodna pesem je tiso-čeroglava himna na narodno svobodo. Nemec De liatm jih je preložil in jili objavil nekaj v posebni knjigi. Le malo jili je preložil, ali kažejo I superiornost nad narodno poezijo drugih balkanskih narodov. Ta sodba ni moja, citiram mnenje omenjenega Nemca in Italijana Dote el’ Istria. Del narodnih arnavtskih pesni je zbral Eutimija Mit Kua, Arnavt iz Epira. Mnogo teh pesni opeva junaštva Marka Bozzorisa, Fota Zavella, bratov Kanari, Konduriotisa, Kolokon-tronisa in mnogih drugih bojevnikov za grško svobodo. Danes skuša Grška gospoda Venizelosa iz hvaležnosti, da uniči svobodo Arnavtov. Dalje napada Pasica, češ, da hoče računajoč na nevednost Evrope o arnavtskern vprašanju dobiti dovoljenje za uničenje Arnavtov. Hlini, kakor da ne zna, kolikokrat so Arnavti segli po revoluciji, da izvojujejo latinico za svoj narodni jezik. Ves narod brez izjeme, tudi mohamedanska plemena! In sicer vkljub proglasu šeik ul isla- ma, vrhovnega mohamedanskega verskega poglavarja, da je uporaba latinskih pismenk namesto onih, v katerih je spisan koran, svetoskrunstvo. Ali arnavtska plemena v Arnavtlu-ku (Albaniji) so najprvo Arnavti in potem mo-ltamedanci. Vprašanje pismenk je postalo narodno vprašanje. Tako so se brez obtotavljanja pridružili krščenim bratom proti šejku in proti ' vladi, ki je naposled popustila. * A Članek Atilija Tuccija vsebuje marsikatero nacionalistično enostranost, ampak zanimiv je, ker’ razdira lažnjivo legendo, da so Arnavti narod divjakov in krvolokov. Pozabiti pa ne smemo* da je Evropa gledala z enako prezirljivim očesom na Jugoslovane Še do včeraj. Arnavti bi utegnili prav tako presenetiti Jugoslovane, kakor so le ti iznenadili kapitalistično Evropo. Iznfcnadenje postane lehko drago, vsled tega je pr&v in tudi v interesu Jugoslovanov, da dobe Arnavti garancijo svobodnega razvitka. VOJNE BOLEZNI. Med turško armado pri Čataldži neusmiljeno žanje kolera in skoraj gotovo tudi ne prizanaša bolgarskim četam. Bolezni so vojskujočim armadam mnogo hujša nevarnost, nego nasprotnikove krogle in bajoneti. V vseh vojnah povzročujeio bolezni silnejše izgube, kakor so izgube ranjencev in mrtvih med bitko. Najnevarnejše bolezni, ki nastopajo med vojno, so griža, tifus in kolera, torej zgolj epidemične črevesne bolezni, ki jih povzročujejo napor, neredno prehranjevanje, vremenske razmere. Griža in tifus sta stalni spremljevalki vojskujočih se armad in zalitevata ogromne žrtve. Kolera je nastopila v vojnah zadnjih časih redkeje, a kjer je izbruhnila, tam je gospodarila strahotno. In prav v vojnah na Balkanu v minulem stoletju je kolera razsajala. Tako je izgubila ruska armada 1. 1828 v Bolgariji in Rumeliji več kakor dve tretjini svojega moštva vsled kolere in kuge. Francozom Je v krimski voirii ugrabila kolera 11.000 vojakov in ena sama divizija francoske armade, ona v Dobrudži, je izgubila 5000 mož. to je 60 odstotkov. Prusi so izgubili 1. 1866 na Češkem v nekaj tednih 6400 vojakov vsled kolere, mnogo več kakor Avstrijci. Kako bolezni slabe armade, naj pojasne nekateri primeri. Francozi so poslali v krimsko vojno 300.000 mož. Deset tisoč vojakov Je bilo žrtev sovražnikovega orožja, a 85 tisoč so pokončale bolezni! V ruski balkanski armadi 1. 1877—78 je obolelo za tifusom 92 tisoč vojakov, v kavkaški armadi pa 40.000. V tem letu so prišli v ruski armadi na enega vojaka, zadetega od krogle, štirje ki so umrli vsled bolezni. Tudi pri Prusih je umrlo I. 1S66 za boleznimi še enkrat 'toliko vojakov, kakor pa jih je padlo vsled nasprotnikovih krogel. V kitaisko-japonski vojni j. 1894—95 je bilo razmerje padlih nasproti umrlim kakor 1 proti 4. Dva vzroka sta povzročila med turško armado kolero: zanesli so jo iz Male Azije in Sirije in razširila se je hitro vsled slabih sanitetnih razmer pri Turkih. Ker se širi kolera tudi že v Carigradu in ker je pomorski promet Carigrada z Evropo zelo živahen, preti tudi Evropi nevarnost, da se razširi kolera po njenih pokrajinah. Etbin Kristan o socialnem vprašanju. (Kakor se naši čitatelji še spominjajo, je čikaški župnik Sojer izzival sodr. E. Kristana na govorniški dvoboj. Socialisti so dali srborite-mu farju priliko; čikaški socialistični klub jc priredil s tem namenom diskusijo in povabil Sojarja na udeležbo. Sojar, ki se je dolgo časa obotavljal, je na diskusiji temeljito pogorel in je nazadnje prosil socialiste oproščenja za nesramna obrekovanja v »Amerikanskem Slovencu«. V naslednjem podajamo izvajanja sodr. E. Kristana po poročilu »Proletarca«.) Sodrugi! Cenjeni zborovalci! Odkar se je pojavil prvi človek na svetu, se je pojavilo ž njim tudi hrepenenje po sreči. Sploh ni živega bitja, katero bi ne čutilo hrepenenja po boljšem. Ali človek je bil prvi, ki se je vprašal: Kaj je sreča in kje jo najti? Žival — muha, riba, slon itd., čuti vse gorje kakor človek, toda vprašati ne zna. Človek lahko vpraša. In to vprašanje se je ponavljalo in ponavljalo — ponavlja se še danes; toda prijatelji, odgovora na vprašanje: Kje je sreča, še do danes ni. Bili so ljudje, ki so od pamtiveka iskali srečo, ki so si stavili to vprašanje; ljudje, ki so hoteli dati človeštvu nekaj izboljšanja, nekaj dobrega, kar bi jih moglo zadovoljiti in osrečiti; toda po neštetih poizkusih so končno obupavali, da bi dobili odgovor na to vprašanje, da bi našli uspeh. Ti niso bili zaslepljenci. Ne! Bili so idealni ljudje, kakršnih je še danes obilo na svetu. Ali bila so pota, ki jih niso poznali; bile so ovire, ki jih niso razumeli. Prišli so končno do spoznanja, da je na svetu toliko slabega, toliko gnilega in toliko krivičnega, da sreče sploh ni v tej solzni dolini in da je tudi ne bo. Kamor se je človek obrnil, je naletel na hudo, ki mu je grenilo življenje. Tolažili so druge, da sreče ni na svetu. Mogoče ie kje drugje — tu je ni. In tako je nastala misel, da prava sreča pride še le po smrti: v nebesih, v peklu ali kjerkoli že. Ali vkljub temu so ljudje iskali nečesa. Nikoli se ni mogel človek potolažiti s tem, da bi \ moral celo svoje življenje na tem mestu prebiti v bedi in dočakati srečo šele kadar umre. Vedno in vedno je v srcu človeka klika želja, da si najde srečo tu na svetu, kjer živi — da si zboljša življenje in da ga, kar najbolje uživa, dokler je živ, ne pa da v Bedi in trpljenju čaka na neko mistično srečo, ki mu je obljubljena nekje po smrti. Poudarjam tukaj, da se ne bodo potem zavijale moje besede: Jaz ne napadam s tem nobene vere niti ne branim nikomur verjeti v Boga, nebesa in druge posmrtnosti! Sodrugi, prijatelji! To večno hrepenenje po sreči se imenuje z drugo besedo: socialno vprašanje. Kaj pa je socialno vprašanje? Na kratko: socialno vprašanje je, kako si naj člo- ' vek zagotovi najvišjo dosegljivo srečo na tem svetu. Toda to vprašanje ni vprašanje poedinca. | Kdor je mislil, da bo to sam opravil — kdor je mislih, da pojde sam svojo pot naprej po svetu in da bo s komolcem odrinil vsakega, kdor mu bo na poti, ta se je motil. Motili so se vsi. ki so tako mislili in še danes se motijo vsi tisti, kateri učijo, da si mora vsak posamezni človek na svojo pest priboriti srečo in neomejeno svobodo. Prijatelji, to so nauki anarhizma. Jaz pa nisem anarhist! Čeprav so oblasti na Ellis Islandu in žunan in šef policije v Springfieldu (III.) mislili, da nosim bombe v žepu — nimam niti najmanjše temu podobne stvarce pri sebi in baš tudi oblasti so se motile. Besede o neomejeni človekovi svobodi so lepe, ali v realnem življenju ne zaležejo nič. Neomejena svoboda je pesniška svoboda. Kot pesnik si ustvarjam lahko vse; gore in doline, reke in potoke, oblake in solnce — vse lahko proglasim za svoje. Toda kot raziskovalec resničnega življenja moram gledati z drugimi očmi. Neomejena svoboda ni nič! Pustite otroka samemu sebi brez zaščite — mrtev bo v 24 urah. Pustite odraščenega človeka samemu sebi in začeti bi moral tam, kier je pričel prvi človek, ako bi hotel živeti. Iz vsega tega je razvidno, da vprašanje,^: človeškega blagostanja ni individualno vnra-^jjf^ sanje. Delati moramo vsi. Delati mora človeška družba za rešitev tega vprašanja. Be-1*^ seda »družba« se imenuje po latinsko »socie-tas«, posamezen etan družbe pa »socius«, iz Te latinske besede izvira beseda socialen, socialno vprašanje in socializem. Če hočemo poznati socialno vprašanje, moramo poznati zgodovino človeške družbe, poznati moramo njen razvoj, poznati moramo znanost. Ali tukaj je spet križ! So ljudje — in taki ljudje se radi oblačijo v črno —- ki pravijo, da je znanost hudičeva reč! Pravijo, da znanost pove ravno to, kar jc nasprotno bogu in sv. veri. Pravijo, da je bog ustvaril družbo, torej ljudi in sicer po svoji podobi — da ie vse tako nastalo po »božji volji«, nakar je potemtakem tudi »božja volja«, da imamo rdečkarji precej svojeglavne možgane in ne damo dosti na take trditve. Znanost — sodrugi in prijatelji — je merodajna za poznavanje človeške družbe. Znanost nam pove, da je človeška družba produkt tisoč-in tisočletnega razvoja. In za razvoj družbe ie bilo merodajno človeško delo. Delo jc pa zopet merodajno od sredstva, s katerim si je človek poslužil, da je izvrševal delo. Postavimo se na katerokoli stališče: naj si bo na znanstveno stališče, da se jc človek razvil iz nižjih bitij, ali pa na mitološko stališče, da je človeka ustvaril Bog, povsod pridemo do zaključka: prvi človek ie bil velik revež. Pa vzemimo stališče židovske vere. Recimo, da je Bog ustvaril Adama, ustvaril je Evo in ustvaril je tisto pro-klcto kačo. In ko je Adam. zapeljan, prvič vgriz-nil v tisto jabolko, ga je Bog pognal iz paradiža z besedami: »In v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Adam je bil revež -- nag in brez vsega. Bog mu ni dal obleke, ne čevljev, ne orodja, ne hiše — ni mu dal gladkih cest, ne železnice. ne čolna, ne -mašine — dal mu ni nc krampa, niti pluga. Prvi človek je bil torej brez vseh pripomočkov. To trdi tudi znanost. Človek ni imel ničesar, s čimer bi si pridobil živež in se ubranil pred zvermi, mrazom, vročino in povodnjo. Toda bil je človek -- in že med prvim človekom in živaljo jc bila razlika. Bila je razlika med njim in opico. Opica zamore pobrati s tal kamen in ga postaviti na drug prostor; človek je kamen pobral in ga zalučal v daljavo. To je delalo velikansko razliko med človekom in opico. S tem. da je človek zagnal kamen v daljavo, je s svojo roko podaljšal učinek za toliko, kolikor daleč je padel kamen. Da je človek to storil, moral si je v prvi vrsti zahvaliti tistemu delu svojega živčevja, ki se končuje v glavi in kateremu pravimo možgani. In ravno ta edini pripomoček človeka, da jc začel misliti, je bil odločilen za razvoj vse človeške družbe, kar ie trajalo tisočletja. Človek ie bil prepuščen samemu sebi in spretnosti svojih rok in svojih možganov. Možgani so človeka učili, kako mora delati; možgani so človeka učili, kako se mora boriti za obstanek; možgani so ga učili, kako je najboljše živeti in kako priti do sreče. Ali sreča ie bila še daleč — milion in miljon stopnic pred njim. Človek se je lotil vsega kar je imel na razpolago. Učil se je in učil. Delal je in delal. Iz kamena in lesa je na- redil prvo orodje. Delal je naprej in našel je bron; za bronom je našel železo in naredil je boljše orodje. Tako se je človek spopolnjeval ^1 današnjega dne. (Konec prih.) Socialno zavarovanje. Na torkovi seji pododseka je bila na razpravi tretja glavna točka socialnega zavarovanja: starostno in invalidno zavarovanje. Sodruga Widholz in Smitka sta predlagala k § 124 določbe o preskrbijevanju vdov in podporah sirotam, vsaj v toliki meri, kakor določa zavarovalni zakon v Nemčiji. Za tlelo nezmožne vdove in sirote bi morale biti predvsem skrb novega zakona. Zastopnik vlade, sekcijski šef Wolf, odgovarja, da je vlada popolnoma prepričana, da so vdove in sirote potrebne oskrbe, ali iz organizatoričnih in financielnih vzrokov je izvedba oskrbe sedaj nemogoča. Vdova dobi le odpravnino po določbah zakona, a to smatra vlada le za začasno rešitev, v teku časa se bo določba izpopolnila. Po izjavi vladnega zastopnika se je razvila daljša debata, nakar je odsek odklonil predlog VVidholza in Smitke in sprejel vladni načrt. Pri § 125 stavita sodruga Widholz in Smitka predlog za prehodna določila. Widholz utemeljuje predlog in naglaša izredno važnost prehodnih določil, ker brez teh je vsa predloga za sedanjo generacijo brezpomembna. Sekcijski šef Wolf izjavi v imenu vlade, da mora odkloniti prehodne določbe, ker so v gmotnem oziru naravnost neizvedljiva. Poročevalec Licht predlaga, da naj se prehodne določbe priklopijo kakemu drugemu paragrafu in da naj Widliolz in Smitka umakneta predlog. Odsek sprejme Lichtov predlog. Paragrafa 127 in 128 sta bila sprejeta z nebistvenimi spremembami. Naslednji paragraf se sprejme po vladni predlogi. K § 130 predlaga poljski poslanec grof Lasocki, da naj se ne odmeri državni prispevek na podlagi letnega prispevka, temveč naj se določi za vse slučaje z 90 K. Predlog utemeljuje Lasocki s tem, da veljajo za Galicijo izjemne določbe. Ker v Galiciji ne bo izvedeno zavarovanje, državi ne bo treba prispevati in upa, da dobi Galicija za to povračilo, ki se lažje preračuna na podlagi fiksnega prispevka. Kratochwill predlaga, da stopi pravica do rente šele pri dohodkih 2400 K, ne že pri dohodkih 1200 K. Oba predloga sta bila odklonjena. Paragrafi 131 do vštetega 142 je sprejel pododsek z nebistvenimi spremembami, paragrafe 143 do 151 pa nespremenjene po vladni predlogi. Paragrafe 152 do 157 je sprejel pododsek z dodatnim predlogom sodrugov Smitke in Widholza. Predlog Smitka-Widholz zabranju-je dvojni prispevek, če kdo ne odjavi zavarovanja. K § 158 sta predlagala Smitka in Widholz, da se zniža doba za vplačevanje spremenjenih prispevkov od 12 na 10 let, dalje sta hotela načelno določilo, da morajo zavarovalne stroške nesamostojno in samostojno pridobivajoči sami plačevati in da se upravljajo statistična opazovanja obeh skupin ločeno. Po dolgi debati je sprejel pododsek naslednji posredovalni predlog: »Statistična opazovanja nesamostojnih in pridobivajočih se ločijo. Pri zavarovanju obeh skupin Je gledati na to, da ne bo ena skupina za drugo plačevala prispevkov.« Paragrafe do 170 sprejme pododsek nespremenjene. Pri paragrafu 171 se je vnela živahna 'debata, a je bil končno sprejet paragraf po vladni predlogi. Pri § 172 sta predlagala Smitka in Widholz: v predstojništvu invalidnega zavoda mora biti enako število podjetnikov, delavcev in oseb, ki jih imenujejo oblasti. Vlada in meščanski zastopniki so se izrekli proti predlogu, in pri glasovanju je bil predlog odklonjen z večino meščanskih glasov. Paragrafi 173 do 178 se sprejmo z majhnimi spremembami. Pri § 183 sprejme odsek predlog Smitka-Widholz, da obvelja pri rentni komisiji sklep večine glasov, ni pa treba soglasnega sklepa. Naslednji paragrafi do 198 se sprejmejo z nekaterimi spremembami, ki sta jih predlagala večinoma Smitka in Wid-holz. Pri § 199 se zviša odstotna mera premoženja rentnega zavoda, ki se sme porabiti za občno koristne namene od 30 na 40 odstotkov. Zadnji paragraf se sprejme nespremenjen. V četrtek je pričel pododsek posvetovanje o petem glavnem delu: Državno nadzorstvo in razsodbe o prepirih. Ljubljana in Kranjsko. — Volitve v delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu, so razpisane na petek 20. decembra t. 1. Pravico do glasovanja imajo sledeče tri skupine: 1. Skupina: Železnice, skladiščne in preva-ževalne tvrdke; 2. skupina: Montanistične obrti (rudokopi), livarne (plavži), kovinarske obrti, strojarne, tovarne raznih aparatov itd. 6. Skupina: Papirnice in obdelovalnice kož, lesne obrti, kmečke in gozdarske obrti, mlini. Ravnateljstvo zavarovalnice je že razposlalo glasovnice podjetnikom, ki letos volijo. Vsaka izmed imenovanih skupin izvoli — delodajalci zase, in delavci zase — po enega Odbornika in enega namestnika. Zaupnike opozarjamo, da je delodajalec dolžan izročiti zaupniku glasovnico, ki potem vpiše imena voljenih kandidatov kakor tudi svoje ime. Vsak drugačen popis glasovnice je neveljaven. Zato prosimo vse zaupnike, da naj strogo pazijo na to, da podjetniki ali njih namestniki ne izvrše kakšnih nepravilnosti. Volitve za delavsko zavarovalnico so za delavstvo precej, važne, zato je povsem naravno, da delajmo z vso silo na to, da pridejo v zavarovalnico res delavski zastopniki. Nikakor ne smemo dopuščati, da bi se greli v temu zavodu meščanski, toraj delavstvu nasprotni zastopniki. Pri teh volitvah ni v nevarnosti, kakor nam hočejo natveziti meščanski listi, nobena narodnost, temveč v. nevarno- sti je, in to naglašamo, delavska pravica, ki prav tukaj pride do najjasnejšega izraza. ^ Opozarjamo, da slovenski meščanski listi tudi letos med vrsticami agitirajo zato, da naj podjetniki delavstvo osleparijo. Kar so delali podjetniki dvakrat pri volitvah že, to kliče naravnost po državnem pravdniku. Podjetniki naj volijo svoje kandidate, to nas ne briga nič, toda odločno si prepovedujemo, da bi tudi letos kradli delavske glasovnice. Vsled tega poživljamo dotično delavstvo, da poskrbi za častno zmago delavstva. Vsa pojasnila glede teh volitev dobijo delavci v strokovnem tajništvu v Šelenburgovi ul. 6. II. in v Trstu pri strokovni komisiji Via Madonnina 15.. Kandidate za volitev v zavarovalnico proti nezgodam, razglasimo v najkrajšem času, zaupnike pa poživljamo, da si preskrbe od podjetnikov glasovnice. Več v ponedeljek. ■— Glavna posojilnica. »Zarja« je že večkrat opozarjala na nesrečne žrtve »Glavne« in to po pravici. Nedolžne žrtve so člani in vlagatelji. Krivcev je malo, a še od teh ni ničesar dobiti, ker ničesar nimajo. Tudi od države in dežele ne moremo pričakovati pomoči. Posebno revnejši vlagatelji in tisti, ki so vse svoje prihranke zaupali »Glavni«, težko pričakujejo denarja. Ko pride do delitve, se bode pač moralo z vsemi enako postopati, ker velja zakon za vse enako. Gotovo bi bilo vsem ustreženo, ako bi se jim vsaj nekaj plačalo na račun. Čujemo izgovore, da se denar težko izterjuj« in da se mora posebno pri sedanji splošni denarni krizi večkrat nehote čakati, ako se neče prodajati posestev dolžnikov za slepe cene. Poleg tega so pri takih velikih polomih običajne vse mogoče in nemogoče pravde, ki zmanjšujejo še to, kar je ostalo. Sporno vprašanje članstva pri »Glavni« se je že v vseh treh instancah tako premlelo, da se lahko trdi, da je to vprašanje definitivno rešeno. Mi ne zamerimo članom, ako se hočejo za vsako ceno iznebiti velike odgovornosti, a zamerimo tistim, ki jih napačno poučujejo ter v taki veliki nesreči izkoriščajo nevednost in lahkovernost. Čas je že, da pravdarske kovačnice nekoliko odjenjajo. Vsaj sodišče naj bi se upiralo zavlačevanju in proti temu, da se za drag denar mlati prazna slama. Člani in vlagatelji naj se sprijaznijo z dejstvom, da brez obojestranskih žrtev ne pojde ter naj uvažujejo dejanski položaj in se približajo v svrho, da se doseže poravnava, ki bi po možnosti ublažila položaj obeh strank, članov in vlagateljev. — Prizadeti. — V Sp. Šiško! V ponedeljek zvečer vrši »Konsumno društvo za Ljubljani in okolico« za okrožje Spodnja Šiška redno letno člansko zborovanje, na katerem se članom predloži bilanca in letno poročilo. Želeti je. da bi bila na tem zborovanju kar najštevilnejša udeležba! — V Ljubljano — Kolodvorski okraj. — »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico« sklicuje za danes (v soboto) zvečer v gostilno Novakovič, Sodna ulica 4, redno zborovanje vseh onih svojih članov, ki kupujejo svoje članske potrebščine v prodajalni Sodna ulica 4. Člani, udeležite se v obilnem številu tega sestanka! — V Moste, Udmat in Zeleno jaino. člansko zborovanje vseh članov »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«, ki kupujejo v prodajalni Udmat, Bohoričeva ulica, bo v torek zvečer pri Pavšku na Martinovi cesti. Želi se obilne udeležbe. — Prav po — Avstrijsko. Iz Logatca v Idrijo je dobrih 6 ur hoda. Pošta je vozila potnike ob lepem vremenu po 4 ure, ob grdem 6 — da celo 8 ur od postaje Logatec v Idrijo. Zveza z Idrijo je bila dolgo časa zelo neprilič-na; v Idrijo potovati, je pač bilo precej pogumno dejanje. Idrijčanje so se potegovali potom dežele, potom države za kako prometno zvezo. No. vse je bilo zaman, kajti v Avstriji se ne brigajo veliko za promet in občila, ki bi služila trgovini in obrti ter seve — občinstvu. Končno je idrijski trgovec Lapajne omislil dvoje avtomobilov, za njim -še logaški špediter Sicherl enega — tako, da prevažajo sedaj 3 avtomobili potnike iz Logatca v Idrijo in obratno. Potnik iz Ljubljane pride sedai v Idrijo v dobrih 3 urah. Pismo, ki ga pošlješ po pošti pride pa v Idrijo v roke adresetu: če je oddano v Ljubljani danes dopoldne, še-le jutri dopoldne — tedaj 24 ur!! Razume se, da c. kr. pošto vozijo še vedno stara kljuseta —; da bi si c. kr. pošta omislila avtomobil, ali pa da bi oddala prevažanje c. kr. pošte avtomobilnim podjetnikom — no. potem bi ne bili v Avstriji! C. kr. poštna direkcija mora priti s koristinim in dobrim — sto let za drugimi. Kedaj bo v tem pogledu drugače? Zbudite se. merodajni gospodje! — Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (par-predstava) se prvič ponovi Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«. — Jutri v nedeljo popoldan velika tujska predstava (izven abonementa, za lože nepar). Poje se Verdijeva opera »La Traviata«. Uprizoritev Wag-nerjevega »Večnega mornarja« je za sedaj nemogoča, ker je primadona gdč. Orlova na glasilkah tako zelo obolela, da nekaj časa ne sme nastopiti, tenorist g. Blas pa je zadržan. V nedeljo zvečer velika nedeljska predstava. Uprizori se (liepar-predstava) prvič na našem odru »Baskervllski pes«, zelo uspela dramatizacija enega izmed Conan Doylovih najzanimivejših detektivskih romanov. Bistroumni Sherlock Holmes, detektiv, ki mu ni para, zasleduje s hladnokrvno preudarnostjo in presenetljivo kombinacijo skrivnost pošastnega psa. ki preži na pustem močvirju in streže Baskervilcem po življenju. Drama, polna napetih prizorov, drži gledalca neprestano v radovednem pričakovanju; imela je povsod največje uspehe, sprejeta je bila z burnim navdušenjem in upati je, da ustreže tudi pri nas potrebi občinstva po najprijetnejši zabavi. — »Inženir« Exner obsojen. Kakor smo že poročali, se je v sredo vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem zanimiva obravnava proti .vlomilcu pri Cvančari in pri Bonaču v Šelen- burgovi ulici v Ljubljani. Oba vloma sta bila skrajno predrzna, izvršena z vso rafiniranostjo v centrumu mesta, takorekoč pred nosom policijskih straž. V obeh slučajih so vlomilca čutili, v obeh slučajih so obsedli in oblegli stražniki sosedni hiši, toda zaman so čakali, čutil jih je tudi vlomilec in se previdno splazil, preskočil več dvoriščnih zidov končno v klet neke hiše v Bethovnovi ulici, od koder je pobegnil. Dolgo so ugibali, kdo bi bil vlomilec, vpregli so v zasledovanje tudi ljubljanskega policijskega psa »Hekso« toda vse je bilo zaman, in da se ni vlomilec sam izdal vsled neprevidnosti, bi se morda še danes smejal ljubljanski policiji. Bilo je pri Bonaču. Vlomilec je bil v prostorih trgovine in čuvaj društva za zaklepanje vežnih vrat in nočno stražo je dobil ob priliki obhoda v hiši sami na hodniku pelerino in v neki zavoj, ki jih rabijo v trgovinah, zavito vlomilno orodje. Stražnik je moral naprej, obvestil pa je o tem mestnega stražnika, češ da je bržkone v trgovini vlomilec. Policija je hišo zastražila, toda zaman, tat je ušel po že preje označeni poti. Na ovitku, ki so ga našli v Bonačevi hiši so bile razne številke in vsled opozoritve Fr. Bonača ml, tovarnarja v Ljubljani so začeli iskati trgovino, ki je izdala ta zavitek. Pri Harnanu je bil zavitek izdan in sicer za opravno periio inž. Exnerja. Moža so aretirali, uvedli pri njem hišno preiskavo, in krivda je bila dognana, zagonetne vlome je pojasnil false inženir sam, ki je vse priznal. Mož je še mlad, komaj polnoleten, je dovršil realko, opustil vsled bolezni nadaljne študije in stopil v službo trvdke za poljedelske stroje Havlik v Pragi. Kot provi-zijski zastopnik te tvrdke je prišel v Ljubljano, kjer se je etabliral kot inžener Exner. Tehnična prodajna pisarna za kmetijstvo, trgovino hi obrt, zaloga avtomobilov itd. Mož je jako družaben, inteligenten in prikupljiv in si je znal pridobiti zaupanje v Ljubljani. Bil je tudi vnet in dober športman. Vse je bilo lepo in dobro, samo denarja mu je manjkalo in to ga je dovedlo do predrznih vlomov. S svojimi vlomi in tatvinami, ki so povzročile v mestu veliko zanimanja in mnogo govoric, mož sicer ni veliko oškodoval trgovce. Polomil je nekaj v trgovinah, odnesel nekaj blaga, katerega so trgovci večinoma dobili nazaj in ukradel nekaj denarja, katerega je mož seveda porabil. Exner prizna vse, in prav, da ga je dovedla do teh nepremišljenih činov lahkomiselnost in strem-lje, da ostane v Ljubljani na istem družabnem stališču, ki.ga je dosegel. Senat, kateremu je predsedoval Vedernjak ga je na predlog državnega pravdnka dr. Pajnča priznal krivim hudodelstva vloma in tatvine in ga obsodil na 7 mesecev težke ječe. Od kazni se mu odračuni 53dnevni preiskovalni zapor. * — Aretiran! cigani. V sredo zvečer sta dva cigana, ki sta imela seboj kot tovarišico tudi ciganko obiskala več zlatarjev. Med tem ko je šel eden v trgovino s ciganko, je ostal drugi zunaj. Cigan je v trgovini zahteval prstanov, ciganka je pa pri kupovanju na umeten način spustila prstane ciganu v žep, katere je potem nesel drugemu nazaj. Ko so pa v neki trgovini zapazili tatvino prstana, je cigan skočil iz trgovine^ in prišedši nazaj zahteva! naj se ciganko preišče. Policijski stražnik, ki je cigane zasledoval jih je na Mestnem trgu ustavil. Eden cigan se je takoj podal v beg a je bil Pred škofijo vjet in odveden vzapor. Med potjo je vrgel proč štiri prstane, ki so jih pasanti pobrali fn oddali policiji. Aretirani cigani so 381etni Bogoljub Sejen, rodom iz št. Martina pri Beljaku, Daniel Jungvvirt in njegova sestra Katarina, doma tudi iz Koroškega. Policija je tatinsko trojico oddala sodišču. — Preprečena nakana. V četrtek je dobila tukajšna policija od orožništva iz Trebnjega brzojavko, da je napravil Fran Verče iz Korita, občina Dobrniče, neko goljufijo t,er da se hoče odpeljati v Ameriko. Ko se je pripeljal na južni kolodvor, ga je nadstražnik Jakob Kržan odvedel v zapor. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj je prišlo pa 160 Bolgarov, 30 Hrvatov in 20 Slovencev. Iz Ogrske se je povrnilo domov 350 Italijanov. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 10. do 16. t. m. je bilo 18 novorojencev, 5 mrtvorojencev, 11 jih je umrlo, med temi 4 domačini in 7 tujcev, za jetiko 1, za različnimi boleznimi 10. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli in sicer 2 za Škrlatico, 2 za tifuzom. — Izgubljeno In najdeno. Del. Iv. Jcvnikarjeva je izgubila srebrno žensko uro. — Gdč. Frida Schiillerjeva baržunasto, z zlatom tkano ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Postrešček Ivan Smrekar je našel zavitek blaga. — Delavec Fran Novak je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 23.. nedeljo 24. in ponedeljek 25. novembra t. 1. 1. Lovci na konjih ob prehodih čez reko. (Naravni posnetek.) — 2. Dekletova zvijača. (Ameriška burka.) — 3. Zenski krmar. (Ameriška športna drama. Napetost zbujajoče dejanje z velezanimivim miljejem in izbornim predvajanjem.) — 4. Lepi sadovi. (Krasna kolorirana veseloigra.) — 5. Avtentična vojna poročila z Balkana vsebujejo sledeče velezaniniive prizore: Kralj Nikola črnogorski na bojišču pri Skadru. Transport ranjenih Črnogorcev. Pogovor kralja z ženami, ki prinašajo jed in muni-cijo na bojno polje. — 6. Cirkuška grofica. (Kinematografska drama od Feliks Dormatma. Senzacijska učinkovitost v 3 dejanjih. — 7. Ženitev po telefonu. (Velekomično.) — Od ponedeljka do petka: »Pot do uspeha«. Velezanimiv film za trgovce in za one, ki hočejo postati trgovci! Poučiljivo za mlade in stare. »Prekrasno posteljno perje je to«, vzklikne vsaka gospodinja kadar dospe pošiljatev reno-mirane razpošiljalnice posteljnega perja S. Be-nisch v Dešenicah, Češko. Ako izbornega blaga te firme še ne poznate, zahtevajte takoj vzorec in cenovnik, ki se Vam dopošlje brezplačno. Tudi Vi boste presenečeni. — Nujno potrebno je, da se ranjeuja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat.) Štajersko. . . — Hrastnik. V nedeljo 24. novembra priredi organizirano delavstvo v Hrastniku veliko plesno veselico v novo urejenih gostilniških prostorih konzumnega društva rudarjev. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vinarjev za osebo. Pri veselici igra rudarska godba. Goriško. — Iz Bilj. V Biljah je umrl po dolgi bo-ezni zvesti sodrug Weinberger, ki je zapustil bolno vdovo in štiri nedorasle otročiče. Jboga žena je šla k našemu županu in ga prosila za majhno podporo. Zupan se je zadrl nanjo n jej rekel, da če bi bila prišla na dan smrti svojega moža, bi jej dal 12 K(!!) podpore, kar e popolnoma dovolj za pogreb človeka, kakršen je bil njen mož. Ko ga je uboga revica še nadalje prosila, je ponovno zavpil nanjo, da ne dobi nič in naj gleda, da se hitro spravi iz Bilj. Dalje ji je dejal, da je pravkar pisal županstvu v Merami, naj jo hitro pripravi kam, če tudi na sneg. Gospod župan! Mar se tako ravna z zapuščeno vdovo in bednimi sirotami? ^epa olika za bivšega deželnega poslanca. Seveda vsakdo nima polnih vreč denarja kakor vi in ki mislite, da smete zaradi tega tako kru-:o postopati z reveži. Lepšo obnašanje od vas ima zadnji biljski delavec in za vso občino je sramotno, da ji načeljuje župan, s tako sirovimi manirami. No. povemo vam, da smo do grla siti vašega paševanja in da bo prišla ura obračuna z vami. Delavci v biljski občini, pokažite, da ne marate več tega tirana, posvetite mu tako, kakor zasluži! Trst. — Tovarna. Etbin Kristanova socialna igra v 4. dejanjih, se pripravlja z veliko skrbnostjo v našem »Ljudskem odru« za predstavo, ki se vrši na nedeljo dne 8. decembra ob 7. uri in pol zvečer v veliki dvorani Delavskega doma (ulica Madonina 15.) Predstava obeta biti nekaj posebnega v kulturnem stremljenju tržaških slovenskih sodrugov. Slovensko gledališče v Narodnem domu je za slovenskega delavca iz raznih vzrokov zaprto; nadomestek dobe naši sodrugi v »Ljudskem odru«, ki bo priredil v zvezi s svojim pevskim in dramatičnim odsekom kar največ predstav v teku letošnje sezone. Začetek se je storil s socialno igro »Tovarna«, ki bo nudila tako po vsebini kakor obliki udeležnikom izreden umetniški užitek. Vsebino igre smo že obrazložili v »Zarji« od 9. t. m. Igra ima 4. dejanja in bo trajala približno tri ure. Scenerija se menja trikrat. Prvo dejanje se vrši na dvorišču pred tovarno in gospodarjevo hišo, drugo in tretje dejanje sc godi v tovarniški pisarni in četrto dejanje zunaj na vasi pred delavčevo hišo in gostilno. Prizori so vzeti iz modernega delavskega življenja in so polni pretre-sujočih, čisto realističnih momentov. Zato bo ta igra toliko bolj pristopna in razumljiva za delavsko ljudstvo. Predstava se skrbno študira. V posameznih vlogah nastopa 15 igralcev, v skupnih nastopih (kakor v delavskih bojih, štrajkih itd.) pa bomo videli na odru okolo 50 ljudi. Zanimanje za igro med sodrugi je veliko; velika dvorana bo na dan predstave gotovo premajhna. — Ljudski oder je določil za predstavo »Tovarne« najnižjo vstopnino, ki je v danih razmerah mogoča; v predprodaji 60 vinarjev, zvečer pri blagajni pa 80 vinarjev. Sodrugi naj si torej v lastnem interesu priskrbe že v naprej vstopnice. Z vstopnino vred je plačan tudi sedež. Otroci do 6. leta v spremstvu staršev, ki ne zasedejo posebnega sedeža, so prosti vstopnine. Prosimo starše, da se drže strogo tega pravila, ker bo sedežev itak premalo. Isti, ki reflektirajo torej na lepe komodne sedeže, naj se požurijo, da pridejo pravočasno. Kdor prej pride, dobi tudi boljši sedež. »Ljudski oder« kot strogo demokratično in delavsko društvo ne pozna razlike pri vstopnini. Z enotno in nizko vstopnino je pa hotel tudi najrevnejšemu delavcu omogočiti udeležbo in sedež pri predstavi. Med odmori svira glasovir, po predstavi pa je domača zabava v veliki in mali dvorani delavskega doma. Na razpolago bo garderoba in med odmori igre buffet. Udeležnikom se priporoča, da se vrnejo ob klicu zvonca takoj v dvorano’ da se ne bo motilo predstave. Kajenje je med predstavo seveda prepovedano. Opozarja se, da se dobe vstopnice v predprodaji pri so-drugu Vavpotiču v Del. domu, v Kavarni Union, pri odbornikih »Ljudskega odra« in mnogih drugih zaupnikih in zaupnicah in da se predprodaja vstopnic zaradi obračuna zaključi že dva dni pred predstavo. Odbor. - — Tečaj stenografije prične v torek zvečer dne 26. t. m. v »Ljudskem odru«. Sodrugom priporočamo točno udeležitev tečaja. — Tečaj nemščine otvorl »Ljudski oder« v petek dne 26. t. m. Oni sodrugi, ki želijo udele-žiti sc teh tečajev in hi se niso ze piijavili, naj se zglase te dni pri tajniku »Ljudskega odra«, so-drugu Golouhu. S pričetkom teh dveh tečajev, poleg tečajev slovenščine in italijanščine, ki se že vršijo, imamo torej v »Ljudskem odru« štiri tečaje obenem. Naloga gotovo ni lahka in našemu »Ljudskemu odru« stane prireditev takih tečajev veliko truda in prizadevanja. Nadejamo se, da bodo sodrugi z udeležbo tečajev in z vedno večjim pristopom k našemu edinemu kulturnemu središču bogato poplačali naš trud. Naj omenimo obenem, da se bo ta tečaj nemščine vršil ix) onem sistemu, ki se je po rezultatih dosedanjih tečajev izkazal najboljši- Pri tem tečaju se ne bomo držali strogo Berlitzovega sistema, marveč se bo vršil poduk po onem nači- Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. mm Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, oal-koni, spomeniki, stavbni okraski itd. nu, ki ga dosedanje skušnje priporočajo. Tudi temu tečaju je zagotovljen najpopolnejši uspeh. — »Ljudski oder«, ki se je nadel nalogo postati univerza tržaškega slovenskega delavstva, se približuje, kakor je razvidcti iz vsega dosedanjega delovanja, vedno bolj svojemu cilju. Dolžnost delavstva je, podpirati plemenito stremljenje našega društva. — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v ponedeljek 25. t. m. ob pol 9. zvečer izredno važno sejo. Nihče naj ne manjka. — Danes zvečer se vrši drugo predavanje sodruga Milosta o Pariški komuni. Delavci in prijatelji izobrazbe naj posetijo predavanje v velikem številu. — Narodni ali razredni boj? (Brošura sodr. dr. Bauerja — 16 strani, — 6 vin. posamezni komad. Izdalo železničarsko tajništvo v Trstu.) Vsem sodrugom priporočamo, da pridno sežejo po lepem, poljudnem in zanimivem spisu. — Izjava. Podpisani člani pripravljalnega odbora »Cava romacca«, registrirana zadruga z omejenim poroštvom v Nabrežini, izjavljajo, da odgovarjajo solidarno za vse obveznosti iz dejstva vstanavljanja imenovane zadruge. Poživljajo se toraj vsi, kateri imajo proti navedeni zadrugi še kakoršnekoli zahteve, da se zglasijo pri sodrugu Ivančan Albinu, strokovnemu tajniku v Nabrežini, napovedo točno znesek in naslov ter predlože dotične pristopnine ali potrebne izkaze najdalje do 1. januarja 1913. Po preteku te dobe se določi dotična svota v druge namene. — V Nabrežini, 20. novembra 1912. — Za pripravljalni odbor: Čer-njava Gašper, Frančeškin Josip, Kopač Josip, Mora Josip. Štolfa Avgust, Josip Marica, Ivan Pertot, Temporini Aleksander, Frandollč Anton. Zadnje vesti. Vojna na .Balkanu. NA CATALDŽINSKI ČRTI, Carigrad, 22. novembra. Ker so se pogajanja za premirje razbila, so se danes zopet pričeli boji na čataldžinski črti. Ves dan je bilo slišati močno grmenje topov. Carigrad, 22. novembra. O situaciji na čataldžinski črti poročajo od predvčerajšnjega dne: Bolgari so zelo utrujeni, Turki imajo izvrstno stališče. Med turškimi četami vlada red, prchranitev se izvršuje redno, kolera pojenjuje. — V smeri od derkoškega jezera je bilo včeraj slišati ves dan grmenje topov. Bolgari so hoteli predreti turške vrste, a ogenj s turških bojnih ladij jih je pregnal. Na vsej črti se bijejo prav resno. OPERACIJE TURŠKEGA BRODOVJA. Carigrad, 23. novembra. 19. t. m. ob 9, zvečer je bila v okolici Kalikratije bitka med lovci in pehoto. Ob tričetrt na 11. je bil sovražnik, ki je napravljal okope za lovce, odbit. Noč je bila mirna. 20. t. m. ob 1. popoldne je bombardirala oklopna križarka »Hejreddln Barbarossa« okolico Arnavtkjoja in oddala tudi štiri granate na sovražno pehoto, ki se je umaknila na Pa-pasburgas. Vsak strel je zadel. Križarko »Hami, die« so prepeljali v admiralsko pristanišče; poškodbe, ki mu jih je prizadjala bolgarska torpe-dovka, niso znatne. Torpedovka »Berki Satvet« je odposlana v Varno. Boj med križarko »Ma-midie« in bolgarskimi topedovkami se je vršil petindvajset milj od Karaburnu, jugovzhodno od Derkosa. IZKRCANJE SVEŽIH TURŠKIH ČET. Carigrad, 23. novembra. V Izmid je do-spela kurdska in hamidijska kavalerija. Prepeljal' so jo že z ladjami na nasprotno obalo mar-marskega morja in jo izkrcali. V Izmed so dospele tudi še druge anatolske in sirijske čete, katere bodo prepeljali na evropsko obalo v svrho ojačenja Čataldžinskih čet. VELIKA BITKA PRED ODRINOM? Belgrad, 23. novembra. Pred Odrinom se *® baje pričela velika bitka, ki se je udeležujejo vse srbske In bolgarske čete. KOLERA MED BOLGARSKO ARMADO. • novembra. »Tageblatt« poroča iz botije. Na čataldžinski črti se širi kolera tud1 ze med bolgarsko armado, čeprav tega še oficialno ne Priznavajo. Prehranitev bolgarske armade postaja nezadostna. NORADUNGHIAN O MIROVNIH POGOJIH. Dunaj, 23. novembra. Poročevalec »Jugoslovanske korespondence« v Crarigradu je imel razgovor z Narodunghianom, ki je izjavil, da je Turčija pripravljena končati vojno, če balkanske države nekoliko odnehajo od svojih zahtev, Predaja Skadra je izključena, prav tako izpraznitev čataldžinskih postojank. Naše vo- Zemlja jaško stal/Šče je izborno, ker dobivamo vedno nove čefe iz Male Azije. Kolera pojenjuje. Vojaški odpor Turčije še ni zlomljen. MIROVNA POGAJANJA? Soiija, 23. novembra. V vasi ob čataldžinski črti se pogajajo pooblaščenci porte z pooblaščenci zveznih balkanskih držav. Bolgarija ima pooblastila Srbije, Grške in Črne Gore Vse dosedanje razprave so strogo tajne. Carigrad, 23. novembra. »Sabah« piše: Pred vsem mora pritrditi četverozveza v načelno priznanje, da ostane Turčija evropska in balkanska velesila. Potem se bodo razprave leliko vršile. Želimo mir, ali žrtve, ki jih zahtevajo od nas, ne smejo predati naših življenskih interesov. GOLJUFIJE V INTENDANCI TURŠKE VOJSKE. Carigrad, 23. novembra. Aretirani so trije častniki in pet uradnikov generalne intendance zaradi zlorab. KNEZ ALBANIJE? Carigrad, 23. novembra. Turška vlada namerava predlagati princa Abdul Medžlda za kneza avtonomne Albanije. Princ in bivši minister Albanec Ferld paša sta konferirala z velikim vezirjem Kiamilom. PRED SKADROM. Rjeka. 23. novembra. Črnogorska artiljeri-ja je nekoliko prenehala z bombardiranjem Skadra. Pričakujejo vsak čas povelje, d'a se ustavijo vse sovražnosti. Črnogorci so zahtevali. da se mora Skader vdati, če se sklene premirje, da morajo turški vojaki izročiti orožje in da nato lehko odidejo v Carigrad. * SRBI ZASEDLI FLORINO. Belgrad, 22. novembra. Srbske čete so zasedle Florino. Srbska konjenica je na sredi pota med Bitoljein in Florino zadela na turški oddelek sedmih do desetih bataljonov z desetimi topovi in kavalerljo. Turki so zbežali popustlv-šl topove sovražniku, nakar je srbska konjenica zasedla Florino, navdušeno pozdravljena od domačega prebivalstva. TUDI RESNA IN DIBAR V SRBSKIH ROKAH. Belgrad, 22. novembra. Moravska divizija domobrancev pod poveljstvom generala Mandiča je zasedla Resno. — Moravska mobilna brigada pod poveljstvom generala Milanoviča pa je brez boja zasedla Dibar. SRBI OB JADRANSKI OBALI. Belgrad, 23. novembra. Divizijski poveljnik iz Lješa brzojavlja, da je zasedel mesto in da je izgubil vsega vkup 8 mrtvih in 11 je ranjenih. Izgube Turkov so velike. Ujel je 1000 Turkov in uplenil dva topa in 2500 pušk in eno zastavo. Oddelek divizije je včeraj zjutraj zasedel San Glovanni dl Medua. O BOJIH PRI BITOLJU. Belgrad, 23. novembra. Uradno poročilo javlja: V bojih pri Bitolju so turški poveljniki pobegnili, ko so videli, da se čete umikajo. Tri dni pred odločilno bitko so pobegnili Riza paša, Kara paša in Said paša. Feti paša se je baje usmrtil, a drugi trdijo, da je preoblagen zbežal. Edini Džavid pašaje vodil svojo četo proti gori Periseri, v prehod čez njo je bil nemogoč. Sofija, 23. novembra. Tukaj trdijo z gotovostjo, da bitoijska posadka ni kapitulirala, temveč, da se je umeknila. PROTI DRAČU. London, 23. novembra. »Times« poročajo, da so srbske čete iz Skoplja, Velesa, Perlepa in Dibre dospele pred Drač. POVRATEK KRALJA PETRA V BELGRAD. Belgrad. 23. novembra. Danes se vrne kralj Peter iz Skoplja v Belgrad; Čaka ga triumfalen sprejem. GRŠKO PRODIRANJE. Atene, 23. novembra. Grška eskadra je dospela v četrtek opoldne v mitilensko luko. Admiral Kuntoriothis je zahteval, da se mesto takoj preda. Admiral je izkrcal 1500 mož, od katerih je ostalo 400 vojakov v mestu, ostali pa so zasledovali turško posadko, ki je zbežala iz mesta. Eskadra je odplula nato na otok Lemnos. VELIKI PROTIŽIDOVSKI IZGREDI V SOLUNU. Carigrad, 23. novembra. Vsled velikih pro-tižidovskih izgredov, ki jih je zagrešila grška vojaščina v Solunu, so intervenirali tuji konzuli pri provizorni grški oblasti. Veliki rabinec se je obrnil do vseh poslaništev v Carigradu in do porte z nujno prošnjo, da poskrbe za varnostne odredbe. NEVARNA TRMA. Berlin, 23. novembra. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih zatrjujejo, da govorice o mobilizaciji Avstro-Ogrske niso resnične. Avstro-Ogrska hoče ohraniti svetovni mir, prav tako odločno pa bo naprain Srbiji v vseh vprašanjih, tudi glede na jadransko pristanišče, vstrajala na svojem stališču. RUSKE VOJNE PRIPRAVE. Dunaj, 23. novembra. »Zeit« vzdržuje svoje poročilo, da Rusija z vso naglico mobilizira Verodostojne vesti govore, da zbira vodstvo ruske armade čete iz vse države na zapadni meji V poslednjih dneh so dospele na. Rusko Poljsko znatne vojaške sile Iz kazanske gubernije. Nemčija je odgovorila na te vojaške priprave z znatnim ojačenjem garnizij na vzhodni meji. ZASTARŽENI DONAVSKI MOSTOVI. Dunaj, 22. novembra. Dunajska policija je dala zastražiti pet dunajskih mostov čez Donavo. Vsled tega so se razširile govorice, da je policija pri mostu severozapadne železnice aretirala štiri Srbe, ki so kanili pognati most v zrak. Govorice so seveda prazne in izmišjlene le v svrho, da delajo »štimungo« proti Srbom. SRBSKI EMISARJI NA JUŽNEM OGRSKEM? Dunaj, 22. novembra. »Mittags-Zeitung« registrira vznemirljive vesti iz srbskih krajev na južnem Ogrskem. V Pančovi so razširjene govorice, da je srbska vlada poslala srbske vstaške čete na južno Ogrsko. Več Srbov je poskusilo vtihotapiti bombe iz Srbije. Včeraj so v Pančovi aretirali osebo, ki je na sumu vohunstva; prepeljali so ga v Temešvar, kjer je vojaška oblast spoznala v njem stotnika srbskega generalnega štaba(?) FRANCOSKI SOCIALISTI PROTI VOJNI. Pariz, 23. novembra. Izredni kongres združenih socialistov je odobril dnevni red, ki se obrača zoper vojno in ki bo jutri predložen mednarodnemu socialističnemu kongresu v Ba-zileji. V imenu’ avstrijskih socialistov je zborovalce pozdravil poslanec sodr. Pernerstorfer. IZ AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Budimpešta, 22. novembra. Na današnji seji je sekcijski načelnik baron Macchio odgovarjal na razne interpelacije, med drugim na interpelacijo Isopescul-Grecula o nevarnosti kolere. Poslaništvo v Carigradu je opozorilo dunajski vnanji ur avl iut UDi uli Kutcic v vMiiausM državi; vnanje ministrstvo je takoj o tem obvestilo avstrijsko in ogrsko vlado, ki sta poskrbeli za obsežne varnostne odredbe. Po konstataciji poročevalcev o identiteti sklepov avstrijske in ogrske delegacije se sprej-mo ti sklepi v tretjem čitanju. S tem je izčrpan dnevni red in je delegacijsko zasedanje zaključeno. OGRSKA DELEGACIJA. Budimpešta, 22. novembra. Na zaključni seji ogrske delegacije je delegat Pap hudo napadel srbske poslance v bosanskem saboru zavoljo njihove demonstracije. Delegat Chorin je od finančnega ministra zahteval, da zajezi trialistično propagando v Bosni in prav tako obsoja resolucijo srbskih poslancev. Sekcijski načelnik Taloczy graja omenjeno resolucijo. Nato je delegacija odobrila bosanski proračun in proračun finančnega ministrstva in na priporočilo koncertacijskega odseka je pritrdila predlogu, da se vsi sklepi predlože cesarju na sankcijo. KONFERENCA O SLUŽBENI PRAGMATIKI. Dunaj, 23. novembra. Včeraj se je vršila pod predsedstvom barona Helnolda v notranjem ministrstvu konferenca o službeni pragmatiki z ozirom na odklonilno stališče gosposke zbornice. Konference sta se udeležila tudi finančni minister Zaleski, naučni minister Hu-ssarek in člani odseka za službeno pragmatiko. D’ Elvert je poročal o načrtu poslanca Urbana, da bi se dal absolvirati mali finančni načrt v znesku 20 milj, kron s povišanjem dohodari-ne, davka na dedščine, tantijeme in dividende. Finančni minister Zaleski je izjavil, da je treba omenjenim davkom pridružiti še povišanje davka na žganje in da pred povoljno rešitvijo finančnega vrpašanja ni misliti na ugodno rešitev službene pragmatike. Podobno izjavo je podal tudi notranji minister baron Heinold, ki se je v ostrih besedah obrnil zoper odločni nastop državnih uradnikov na Dunaju. Dejal je, da si vlada ne da diktirati ultimatu, da pa ukrene vse za preprečenje obupnih korakov državnega uradništva. NENASITNOST MOLOHA. 300 MILJONOV ZA ŠTIRI NOVE DREDNOTE. Praga, 23. novembra. »Narodni Listy« poročajo iz Budimpešte, da bo prihodnje delegacij- sko zasedanje na Dunaju in da bo predložen delegaciji 300mIIjonski kredit za zgradbo štirih novih drednotov. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V BERLINU. Berlin, ^ 22. novembra. Prestolonaslednik rranc Ferdinand je dospel dopoldne v Berlin; na kolodvoru ga je pričakoval cesar Viljem. SCHEMUA V BERLINU. Berlin, 22. novembra. Danes zjutraj je prišel semkaj šef avstrijskega generalnega štaba Schemua in je imel dolgotrajno posvetovanje s pruskim šefom generalnega štaba. Popoldne se je vrnil na Dunaj. PONAREJALCI DENARJA. Erszebethsalva, 23. novembra. Policijsko poglavarstvo je odkrilo in aretiralo veliko družbo ponarejevalcev denarja, med drugim enega fotografa, enega zidarja in pet ženskih. Zaplenilo je fotografski aparat, klišeje bankovcev, različne kemikalije in večjo množino napol gotovih petdesetkronskih bankovcev. Aretirane osebe so krivdo priznale. VOLITVE V RO MANIJI. Bukarešt, 22. novembra. Pri volitvah iz prve kurije je bilo izvoljenih 33 konservativcev, 25 demokratičnih konservativcev, 19 liberalcev in 1 divjak. Nadalje sta potrebni dve ožji volit-vi. Volitve so se izvršile mirno. ATENTAT NA ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CANALEJASA. Madrid, 22. novembra. V poslanski zbornici je bila živahna razprava o atentatu na Cana-lejasa. Konstitucionalist Senante zahteva od vlade izrednih odredb zoper anarhiste in povzročitelje atentata, ki jih je treba poiskati med poslanci. Socialist Igleslas in republikanec Aga-rate obsojata atentat in izjavljata, da nista takih terorističnih dejanj nikoli odobravala. Ministrski predsednik Romanones koustatira, da je glede obsodbe dejanja neskaljeno soglasje zbornice, in obljublja odločen nastop vlade proti teroristom. Madrid, 23. novembra. Kralj je dal pred-sankcijo vladni predlogi, po kateri dobi rodbina Canalejas 30.000 pezet letne pokojnine. ZA »UBOGE« PREDSEDNIKE. New-York, 23. novembra. Uprava Carne-giejeve dobrotvorne ustanove je sklenila, da bo dajala bivšim predsednikom amerikanske republike in njih vdovam, dokler se znova ne poroče, po 25.000 dolarjev letne pokojnine, do-Kier urzava ne smui /-aujc. Novice. * Carigrajska knjižnica. Glavno mesto turškega cesarstva ima zaklad, ki je postal dostopen tudi inozemcem šele po uredbi parlamentarne vlade. To Je knjižnica v Hagiji Sofiji, ki jo Je v sredi 15. stoletja ustanovil sultan Mahmud in katera nima para na svetu. Obsega le 2000 zvezkov, zgolj rokopisov. Majhna dvorana v Hagiji Sofiji, dobro omrežena, skriva ta zaklad, zakaj dvorana ima ozka okna, ki so popolnoma zamrežena. Le malo ljudi je še doslej čitalo te stare rokopise, ker jih je težko razrešiti in že več stoletij leže zaprašeni, nakopičeni v dvorani kakor blago v skladišču. Dvorana je popolnoma varna zoper ogenj. Stene so prevlečene s plastjo bele gline, na to pa jc položen najlepši perzijski mozaik. Strop Je izdelan z emajlirano opeko. Približno tucat najdragocenejših rokopisov Je shranjenih v stari omari, ki ima obliko mošeje in je obložena z biserno matico ter stara nad 2000 let. Od rokopisov je večina stara nad 3000 Let in vsak je vreden najmanj 30 do 40 tisoč mark. Potemtakem bi bila vsa knjižnica vredna 60 do 80 miljonov mark, kar Je seveda izredno visoka vrednost, ker ima knjižnica le 2000 zvezkov. Več del je pisanih v jeziku Praturkov iz Turkistana in le še nekaj slavnih modrijanov na Kitajskem zna čitati ta jezik. Nekateri zvezki se odlikujejo tudi po krasni opremi. Zvezek, v katerem je stara tartarska pesem, je pisan s krasnimi, zlatimi črkami. Pesem Je zložil najslavnejši tartarski pesnik Husejn Biskara in se imenuje Divan ter je iz leta 911. Turški sultan je dobil pred več stoletij pesem v dar od perzijskega šaha. Pisana je v perzijskem jeziku. Rokopisov obseg je sedem kvadratnih metrov, 2 metra širok, 3 in pol metra visok in vsaka stran rokopisa ima pol metra širok rob. Robovi so okrašeni z geometričnimi risbami v obliki mozaikov, iz zlatih in pestrih listkov. Obsega 104 strani. Največji biser vse zbirke Je pa silno velik zvezek, 5 metrov visok in 4 metre širok, ki hrani zdravniško modrost slavnega Arabca Avicenna. Odgovorni urednik Fran Bar tl Izdaja !n zalaga založba »Zarle«. Tiska »lI?ite1Hnjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. ZiUI Zavitki po četrt kilograma stanejo 60 vinarjev, zahteva naj se tudi pri K A (l| n ifivanlm V trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno Jo lili UllUct• sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- '\T«aTojfrl/1 koczy; na Dunaju v lekarnah Tmk6czy: VIII., Josefstad-1^1 dIII /ict|tltv. terstrasse 25; III.. Radeckyplatz 4; V., Sch5nbrunner- — - .... strasse 109; v Gtadcu : Sackstrasse 3. ■ Kajnovej^e! Majnovejše Maksim Gorkij 44 „Mati . Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. odprto