Leto XI.
Št. 20 26. 10. 1967
Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
Na zadnjem zasedanju je delavski svet obravnaval:
—	pravilnik o varovanju poslovnih tajnosti podjetja;
—	organizacijsko shemo in analitično oceno za razvojno službo in mehanografski center in
—	zaključno poročilo glavnega direktorja o poslovanju Na seji je bilo navzočih 48 članov. Seja je trajala od
16.30 do 17.50 ure.
ORGANIZACIJSKA SHEMA IN ANALITIČNA OCENA ZA RAZVOJNO SLUŽBO IN MEHANOGRAFSKI CENTER
PRED KONFERENCO ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV
ZAKAJ REORGANIZACIJA ZK
Osnutek organizacijske sheme in analitične ocene za razvojno službo in mehanografski center je (obravnaval upravni odbor in ga dal na vpogled članom kolektiva radi pripomb. Nato je osnutek po pripombah ponovno predelal, zato je prišel predlog na ¿DS že dobro proučen. Navzoči so fo gradivo prejeli že z vabili in so ga torej tudi že poznali. K predlogu organizacijske sheme je bila le ena bistvena pripomba oz. mnenje, da je verjetno tehnološki oddelek prešibak po zasedbi v primerjavi z razvojno službo. Ob predlogu analitične ocene pa so pripominjali samo k ocenitvi delovnega mesta »prototipna specialna dela«, da je prenizko ocenjeno. Delavski svet
Vse elane kolektiva, ki se želijo vpisati v dopisno šolo za dokončanje osemletke9 opozarjamo na okrožnico za vpis.
Vpis je do vključno 20. oktobra
pri obratnih pisarnah.
je organizacijsko shemo brez sprememb potrdil, pri analitični oceni pa je odložil potrditev ocene za delovno mesto »prototipna specialna dela«, ostale ocene pa je v celoti potrdil.
PRAVILNIK O VAROVANJU POSLOVNIH TAJNOSTI
je na seji razložil vodja pravne službe dr. Franc Zupančič. Navzoči so se z njim strinjali brez pripomb. Hkrati je delavski svet zadolžil vodstvo podjetja, da seznani s pravilnikom zlasti vse tiste člane kolektiva, ki jih najbolj zadevajo določila tega pravilnika.
Reorganizacija ZK je v letošnjem letu gotovo organizacijsko
tehnična akcija, ki bo imela dalekosežne vplive na vsa družbena dogajanja. V osnovi gre za nadaljnji korak demokratizacije ZK, ki pa je najtesneje povezana z demokratizacijo naše socialistične družbe. Demokratični odnosi v družbi, ki jih gojimo z nenehno rastjo sa-moupravljalske prakse, zahtevajo od članstva ZK, da svojo avantgardno nalogo prilagodi novim potrebam družbeno-po-litičnega in gospodarskega življenja. Samoupravna praksa je objela v svoj delokrog vsakodnevne probleme, ki pa. se vsebinsko s sprovajanjem družbe-no-gospodarske reforme nenehno pestrijo. V sprovajanju družbeno-gospodarske reforme se v osnovi menjajo stari produkcijski odnosi, rušijo in ustvarjajo se nove gospodarske in družbeno-politične perspektive. Zveza komunistov, kot avantgardna politična organiza-
cija družbe se zaveda dejstva, da mora svojo vlogo, svoj značaj izvajati iz družbenih potreb in perspektiv socialistične družbe. Spremembe v strukturi družbe veleva Zvezi komunistov tak razvoj, da bo še naprej ostala vodilna' idejno politična sila. V procesu ustvarjanja vseh družbenih dobrin preko samoupravljanja moramo komunisti stati prvi, ki bomo ob novih ekonomskih odnosih us-
merjali razvoj še k večji vlogi delavskega razreda. Zaradi tega je nujno, da se Zveza komunistov močneje vključi v samoupravni sistem in odnose. Delovati mora zaradi tega v večji meri znotraj samoupravljanja kot nujna notranja moč. ZK mora biti s svojimi idejami, politiko in javnim — idejno političnim delovanjem svojih članov znotraj samoupravnih organizmov na čelu družbe, na čelu samoupravljalske akcije delovnih ljudi.
Preobrazba ZK je postajala od trenutka do trenutka spro-vajanja družbeno-gospodarske reforme zgodovinska nuja. Boj se razvija za izpopolnjevanje družbeno-gospodarskega sistema, v katerem se onemogoča neovirano delovanje objektivnih ekonomskih zakonitosti. V tem je ena od glavnih nalog reorganizacije ZK, da zagotovi sprovajanje ekonomskih zakonitosti na samoupravni podlagi.
Dosedanje organizacijske oblike ZK so se pri reševanju teh nalog pokazale kot neprimerne. Vpliv ZK preko celic, osnovnih organizacij se je zgnbil, kvečjemu porazdelil na manjše akcije, za katerimi pa je po hierarhični lestvici stal že tovarniški komite. Zaradi tega se predlaga novi tip organizacije, ki bo omogočila idejno-politično delovanje v delovnih organizacijah vsein komunistom za razvitejše samoupravljalske odnose. To narekuje ustvarjanje takih delovnih skupin v Zvezi komunistov, ki bodo lahko po svoji politični razgledanosti avtoritativno nastopale. Po številu pa naj zagotove značaj kolektivnega družbenega dogovora, v katerem bodo zbledeli ozki interesi posameznih skupin.
Tovarniški komite je na zadnjih sejah sklenil, da bo za novembrsko delovno konferenco pripravil predlog nove organizacijske sheme organizacije Zveze komunistov v EMO. Zgoraj naštete naloge in pa specifični problemi, ki tarejo našo delovno organizacijo narekujejo vsestransko analizo možnih oblik organiziranja delovanja članov ZK. V predlogu bo vsekakor najvažneje upoštevati kadrovsko strukturo ZK in zagotoviti optimalno idejno in akcijsko enotnost ZK.
Prefflog nove organizacije ZK bo pred konferenco pripravljen za javno razpravo.
F. B.
Objavljamo sliko izložbe, ki jo je trgovsko podjetje P-market v Ljubljani opremilo z našimi izdelki. Propagandna skupina je namreč pred časom pozvala trgovska podjetja v vsej državi, naj opremijo svoje izložbe z našimi izdelki. Najbolje urejena izložba naj bi bila ob koncu razstavljanja nagrajena. Več o tej akciji v prihodnji številki Emajlirca.
Z zasedanja delavskega sveta
ZAKLJUČNO POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA O POSLOVANJU PODJETJA
Pod to točko dnevnega reda je delavski svet najprej sprejel potrditev Občinske skupščine o imenovanju pomočnika glavnega direktorja Ernesta Vršca, dipl. ing. str., za vršilca dolžnosti glavnega direktorja. Nato je na predlog pravne službe sklenil, da opravijo predajo oziroma prevzem poslov glavnega direktorja med dosedanjim glavnim direktorjem Lojzetom llgom in pomočnikom glavnega direktorja Ernestom Vršcem kot vršilcem dolžnosti glavnega direktorja zadnjega septembra tako, da ta predaja oz. prevzem upošteva le tekoče stanje v tehnično proizvodnem, komercialnem ter ostalem administrativnem poslovanju, medtem ko bodo predajo oz. prevzem materialno finančnega poslovanja opravili po stanju, kot bo ugotovljeno po ¡periodičnem obračunu za 374 leta 1967 potem, ko bo ta obračun napravljen in potrjen od delavskega sveta ter se takrat odloči o razrešnici.
Ker je-bijo to zadnje zasedanje delavskega sveta podjetja pred odhodom glavnega direktorja Lojzeta liga dipl. ing. oee. iz podjetja, je podal zaključno poročilo o poslovanju podjetja v času, ko je bil direktor. Izvlečke iz tega poročila smo objavili že v zadnji številki Emaj-lirca. zato jih tokrat ne bomo ponavljali.
Predsednik delavskega isveta Jože Podlinšek se je zahvalil Lojzetu Ilgu z besedami:
Tovariš glavni direktor!
Ko ste leta 1948 prvič postali član našega kolektiva, vam je bila zaupana težka in odgovorna naloga za ureditev našega komercialnega poslovanja. Zaupano vam je bilo delo na delovnem mestu komercialni direktor. To delo ste opravljali polnih devet let in njegovi sledovi so v našem poslovanju še danes vidni zlasti pri organizaciji komercialne službe. Skupno s svojimi požrtvovalnimi sodelavci ste bili izvoljeni za člana prvega upravnega odbora in člana prvega delavskega sveta leta 1950. Od tedaj pa do vašega odhoda iz podjetja leta 1957 ste bili stalno izvoljeni v razne organe upravljanja ter njihovo pomožne organe in ste s svojim požrtvovalnim delom mnogo pripomogli k razvoju samo-
upravljanja v našem kolektivu ter k splošnemu gospodarskemu napredku podjetja.
Sledila je vaša sedemletna odsotnost iz podjetja, med katero nam je bilo znano, da pri opravljanju odgovornega dela v naši družbeni skupnosti mislite na kolektiv, v katerem ste delali v najtežjih časih povojne dobe. Tako vas je leta 1964 naš kolektiv poklical, da se ponovno vrnete in prevzamete vodstvo podjetja kot glavni direktor. Odzvali ste se in prevzeli to odgovorno in naporno delo prav v času refortne. Kot sami veste in vemo tudi mi vsi to ni bila lahka naloga. V treh letih napornega dela ste dosegli na svojem delovnem mestu kljub velikim težavam velik uspeh, kar je razvidno iz že znanih podatkov o poslovanju, tako, da ob sedanjem ponovnem slovesu od nas lahko rečemo, da ste živeli in delali samo za čim boljši in uspešnejši vsestranski napredek našega kolektiva. Podatki o poslovanju kažejo, da je bilo celotno naše gospodarsko poslovanje v času vašega dela pri nas zelo uspešno, čeprav so nastopale težave, ki so vsem nam več ali manj znane.
Dovolite mi, da vam na tem zasedanju povem, da vam delavski svet izkazuje posebno pozornost s tem, da vam izreka priznanje za dolgoletno in uspešno delo v organih upravljanja, saj ste bili, kot sem že omenil, večkrat izvoljeni v razne organe upravljanja in razne komisije, ki so jih organi upravljanja postavljali ter jim s tem zaupali odgovorne gospodarske naloge. In končno vam gre vse priznanje za vaše veliko prizadevanje na delovnem mestu glavnega direktorja in za dosežene uspehe pri gospodarskih uspehih kolektiva.
Nato mu je izročil darilo samoupravnih organov, članica DS tov. Kačeva pa mu je izročila šopek.
V imenu družbeno-političnih organizacij se je tovarišu Ilgu zahvalil za sodelovanje sekretar ZK Franc Berginc in mu izročil šopek, v imenu Ljudske tehnike pa mu je izročil spominsko darilo in se mu zahvalil predsednik Jože Zapušek.
Zahvala glavnega direktorja je že bila objavljena.
Izletnikov izlet
AMERIŠKA DRSALNA REVIJA V LJUBLJANI
Letos bo v Ljubljani od 12. do 26. decembra gostovala svetovno znana ameriška drsalna revija HOLIDAY ON ICE. p V reviji, ki bo v HALI TIVOLI bodo med 80 drsalci tudi d SJOUKJE DIJKSTRA, olimpijska, 3-kratna svetovna in 5-kratna evropska prvakinja, plesni par EVA ROMANOVA in PAVEL ROMAN, 4-kratna svetovna in 2-kratna evropska # prvaka ter seveda številni državni prvaki iz posameznih, f držav. Drsalci bodo v čudovitih kostimih in vseh, tako zatr- ', jujejo, bo okrog 1.000.
IZLETNIK bo seveda organiziral številne prevoze na to edinstveno prireditev, saj bo prevoz, vključno z vstopnico, precej poceni, glede na sedeže po 27 in 32 N-din. Razumljivo je, da bodo tu manjše razlike v ceni glede na oddaljenost iz Celja.
Gospodarstveniki vprašujejo KAJ JE S PLANOM
Ni naključje, da so v zadnjih dneh ponovno oživele izmenjave mnenj, o tem ali sploh imamo plan, in če ga imamo ali smo dolžni da se njegovih določil držimo.
Poslanec Dušan Djurovič je v uvodni razpravi v zvezni skupščini postavil vprašanje sprejema srednjeročnega plana. V skupščinskih odborih se je prav tako več poslancev zanimalo kaj je z izvajanjem plana. Poslanec Branko Mirkovič pa je sprožil vprašanje kaj je z zakonom o planiranju.
Rekli bi, da gospodarstvo želi s čvrstim planom najti izhod iz ne najboljše situacije. Tako izgleda, vendar ni tako.
Izvajanje družbenega plana od leta 1966 do 1970 se je v začetku leta postavljalo pred različne forume, sumnja, da se ta plan ostvarja se je pojavila tudi v skupščini. Plan je bil sprejet lansko leto, toda že na samem začetku smo slišali zahteve po spremembi in mišljenja, da bilance tega plana ne izražajo resnično moč našega gospodarstva.
Dejstvo je da se vse te zahteve plana ne izvršujejo in da so nekatera mnenja o tem planu že padla v vodo. Primer z železnico je zelo karakterističen. Ze pri sprejemu plana se je vedelo, da se preobčutljivo legalizira planski deficit od okrog 100 milijard starih dinarjev. Toda takrat so se planerji zoperstavili zahtevam železničarjev, obtožujoč jih kot neresnične. Leto dni pozneje po sprejemu plana pa se je pokazalo, da je bilo planiranje (slabo in da je ocl kupa lepih želja ostala
le še iskrica upanja. Železnice so danes drastično odstopile od predvidevanj družbenega plana in praktično izvajajo svoj program 'modernizacije, elektrifikacije in širitve postaj. Vse ostalo je pomaknjeno vstran in čaka na lepše čase, ki naj bi prišli z obdobjem po letu 1970.
Da je plan vse preveč upošteval želje, je pokazalo vsakdanje življenje. Opaža se, da to potrjuje tudi namera da Zvezni izvršni svet v naslednjem letu pregleda izvajanje srednjeročnega plana. O tem so v teh dneh bili obveščeni tudi poslanci. Rečeno jim je naj se za vsa navodila obračajo na Zvezni zavod za družbeno planiranje, ki bo v naslednjem letu pripravil analizo izvajanja srednjeročnega plana.
Govorice o planu niso bile neosnovane in razumljivo je, da gospodarstveniki vprašujejo: kaj je s planom?
(po Tanjugu)
Člani kolektiva, ki odhajajo naravnost od dela po službeni dolžnosti na potovanje ali sestanke, pa bodo zaradi lega zamudili malico, lahko pred odhodom dobijo hladno malico v kuhinji oddelka za družbeni standard)
£nia$ihe<>
3
PRED KONFERENCO {LANOV ZVEZE KOMGNISTOV
Predlog organizacijske sheme OO ZK v EMO
Reorganizacija ZK je viminu-li dobi zajela že skoraj vse organizacije. V našem podjetju smo na lanski delovni konferenci sprejeli nove organizacijske enote, ki so v tem letu dosegle nekaj uspehov, vendar moramo priznati, da nalogam, ki so bile pred nami nismo doraslih Zaradi tega se tudi pri nas kaže objektivna potreba po takih oblikah dela, ki bodo zagotovile predvsem dva pogoja:
A) Hitrejšo družbenopolitično in gospodarsko ekonomsko razgledanost vseh članov ZK in drugih sodelavcev.
J B) Večji vpliv komunistov v samoupravnem sistemu.
Zgornji nalogi nista enostavni, 'enkratni, temveč temeljna pogoja za široko družbeno aktivnost ZK v izvajanju družbenogospodarske reforme. Izvajanje družbeno-gospodarske reforme je postavilo nekaj vprašanj, o katerih smo imeli do nedavnega drugačna stališča. Uvajanje ekonomskega -’mehanizma, ki temelji na zakonitem delovanju »Povpraševanja na trgu in rentabilnosti proizvodnega programa«, je odprlo veliko idejno političnih vprašanj, katera bo sposoben reševati ekonomsko in politično dosleden komunist.
Poleg lega zahteva izvajanje družbeno gospodarske reforme mnogo večjo 'akcijsko enotnost ZK, kot je to bilo potrebno, ko je organizacija še imela značaj oblastvene politične organizacije. Iz dneva v dan postaja jasneje, Ida postaja rentabilno gospodarjenje rezultat uspešnega samoupravnega načrtovanja in kontrole strokovnega izvajanja delovnih nalog. Tako postaja jasno, da se moramo člani ZK zavzemali za to, da prilagodimo in usposobimo samoupravni sistem za reševanje gospodarsko težjih in strokovno kompliciranejših rešitev. Vse to zahteva večjo enotnost vseh samoupravljavcev pri reševanju gotovih ključnih gospodarskih problemov. Komunisti pa moramo biti prvi, ki se bomo borili za objektivno, načelno reševanje teh problemov, znali pa premagati vse negativne idejno politične pojave, ki se bodo vzporedno s tem pojavljali.
Pri načrtovanju organizacijskih oblik dela ZK v našem podjetju, smo imeli pred očmi predvsem to, kako aktivirati čim več komunistov, številčno se naše vrste v zadnjem letu niso bistveno zmanjšale, vendar je naš vpliv vse premalo opaziti in čutiti v političnem in gospodarskem življenju v podjetju. Jasno je, da nove organizacij-
ske oblike same po sebi ne bodo rodile večjih uspehov, zato je naša glavna naloga izbrati v delovne organe ZK ¡.tiste sodelavce, ki bodo s svojim znanjem, delovnim elanom in osebno odgovornostjo uspešno opravljali sprejete naloge.
Organizacijska
načela
1.	Konferenca je naj višji organ ZK EMO in se konstituira najmanj 3 krat na leto, lahko pa večkrat po potrebi. Člani konference so vsi člani ZK podjetja EMO.
Konferenco sklicuje sekretariat ZK EMO, lahko pa tudi katera od voljenih komisij.
Konferenca razpravlja in sklepa o važnih, družbeno političnih vprašanjih, o delu članov ZK v samoupravnih organih, gospodarsko-ekonomskem stanju podjetja. O problemih samoupravljanja, o kadrovski politiki in drugih aktualnih vprašanjih.
Konferenca sprejme zaključke, ki so osnova za program dela ZK do naslednje konference.
Konferenca potrdi sprejem novih članov ZK in izreka najstrožjo kazen — to je izključitev iz ZK.
Na konferenci se voli:
—	sekretariat ZK, ki šteje 7 članov;
—	komisije, ki so po svojem programu dela vezane jna sklepe in program konference. (Vse štejejo 4—5 članov).
Voljeni organi imajo 2-letno mandatno dobo.
Sekretariat ZK je voljen organ, ki sestoji iz pet članov, sekretarja in njegovega namestnika. Sekretarja in namestnika volijo sami člani sekretariata na prvi seji.
Naloga sekretariata je, da izvršuje program dela sprejetega na • konferenci. Sekretariat usmerja delo na komisije in oddelke in koordinira njihove metode dela.
Sodeluje pri pripravah materiala za konference, sestanke, predavanja in druge akcije ZK.
Sekretar ZK predstavlja stalno zvezo med komisijami, oddelki in zunanjimi organizacijami ZK.
Komisije so voljeni organi na konferenci. Sekretariat lahko osnuje tudi občasne interesne skupine, ki bi, obravnavale posamezna ¡vprašanja. Na konferenci so sprejeti okvirni in konkretni delovni programi komisij, komisije pa poročajo o svojem delu na konferenci.
Komisija deluje tako, da posamezna vprašanja analizira, oblikuje stališča in jih posreduje celotnemu članstvu ZK. Tako neposredno vpliva na idejno politično vlogo ZK z re-
Shema organizacije Osnovne organizacije ZK EMO
ferati, s predavanji in z razpravo na sestankih.
Komisija sestoji iz 4—5 stalnih članov, od katerih je eden delovni vodja.
Za prvo obdobje reorganizacije ZK predlagamo naslednje komisije:
1.	Komisija, ki bi skrbela za razvoj in organizacijska vprašanja ZK. Komisija bi s predavanji, seminarji in drugimi oblikami izobraževanja skrbela za idejno politično rast članstva ZK, s posebno nalogo, da vzgaja člane mladinske organizacije in jih pripravlja za sprejem v ZK.
2.	Komisija, ki bi skrbela za razvoj samoupravnih ¡odnosov« Komisija bi svoje delo usmerila v analizo delovanja članstva ZK v samoupravnih organih. Skrbela bi za nadaljnjo rast in krepitev samoupravnega sistema. Organizirala bi razgovo-vore o važnih aktih, ki jih sprejemajo samoupravni brgani.
3.	Komisija za družbeno ekonomska vprašanja. Ta bi zasledovala gospodarsko .ekonomsko rast podjetja doseganje družbenega plana. Posebej bo njena naloga spremljati gospodarske in druge ukrepe, in kazati na probleme, ki jih zahteva izvajanje . družbeno-gospodarske reforme.
4.	Komisija za mednarodno aktivnost ZK in notranje politična dogajanja. Komisija bi analizirala stališče ZK in Jugoslavije do važnih mednarodnih
(nadaljevanje na 4. strani)
4
Hcfiheo
V IVOVEM SESTAVU
V 18. številki našega glasila je bilo podanih nekaj misli in sklepov, ki so bili sprejeti na redni letni konferenci naše mladinske organizacije. Nanizane so bile nekatere nepravilnosti v naši delovni in mladinski organizaciji.
O tem, kaj smo govorili in kaj je mladina v pretekli dobi delala smo torej že pisali, zato naj danes poročamo le o nekaterih spremembah, ki so nastale po mladinski konferenci 14. septembra letos.
S funkcije člana tovarniškega komiteja ZMS so ob tej priliki
bili odpoklicani: Bornšek Anton, Mežnarič Franc, Čerenjak Avgust, Rojc Ivo, Kovačič Jožica, Podpečan Cveta, Bratina Vlado ter Golavšek Stane.
Za člane komiteja v sedanji mandatni dobi pa so bili izvoljeni:
Jazbinšek Valčka, Vrečer Metka, Bark Stanko, Borštner Jelena, Močan Olga, Šalej Breda, Ivančič Zmago, Kodrun Marija, Zorko Marjan, Feldin Majda, Fideršek Betka, Kotnik Fric (sekretar TK ZMS EMO), Cekič Dobrivoj, Globočnik Stanko ter Žnidar Jože (predsednik TK ZMS EMO).
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Tuhtar Darinka, Pod-linšek Leon, Mežnarič Franc.
Na novo bomo izvolili tudi večino predsednikov posameznih aktivov, tako, da bo novo vodstvo pomlajeno in s svojimi močmi laže reševalo probleme, s katerimi smo se že spoprijemali.
Žnidar J.
Mladi
v EMO
PRVA REDNA !\ PRVA IZREDNA SEJA
RAZPIS ZA JAVNO MLADINSKO ODDAJO
»POKAŽI KAJ ZNAŠ«
Idejno vzgojna komisija pri TK ZMS EMO razpisuje javno mladinsko oddajo »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, ki bo 25. novembra 1967 v prostorih upravnega poslopja EMO.
Pozivamo vse mlade, ki imajo veselje do petja, recitacij ali nastopajo kot humoristi, da se prijavijo za nastop na oddaji. Za pevce posameznike je spremljava zagotovljena in so možne še eventualne vaje v mesecu novembru.
Vabimo vas torej, da sodelujete s svojimi točkami in pripomorete k pestri izvedbi te oddaje.
Najboljši trije bodo prejeli še posebno lepe nagrade, vsi ostali pa simbolične spominske nagrade za spomin na sodelovanje na tej oddaji. Vsi interesenti se lahko prijavijo pri Fideršek Betki v dekor oddelku ali na tel. št. 245 — Žnidarju.
Rok prijave je 31. oktober 1967.	žj
Člani komiteja smo se od letošnje konference v novem sestavu že dvakrat sešli in to na redni seji 27. septembra in.
3.	oktobra letos na izredni seji.
Na redni seji smo najprej obravnavali delo posameznih članov komiteja v oktobru, jpb tem pa je dobil vsak član konkretno nalogo, ki jo mora opraviti v določenem roku. Najširša naloga, ki jo ta mesec izvršujemo je nedvomno pobiranje članarine in izdelava seznamov članov ZM v podjetju. Največ mladih je v aktivu emajlirnice, sledijo pa surovinski, aktiv enote toplotnih naprav, dekorji, kleparskega, vzdrževanja, uprave, orodjarne in STK. Ta naloga bo predvidoma končana do
20.	oktobra.
Potrdili smo sestav idejnq vzgojne, športne ter kadrovske komisije. Idejno vzgojna je že resno pričela z delom, saj je v pripravah organizacija rnladin-
Pred konferenco članov Zveze komunistov
(nadaljevanje s prejšnje strani)
političnih dogodkov in jih tolmačili v zvezi z političnimi dogajanji doma.
Poleg konference, sekretariata in komisij bomo komunisti organizirali svojo dejavnost tudi v oddelkih. Iz devetih osnovnih organizacij sestavljamo 3 oddelke, kateri bodo šteli od 50 do 60 članov.
Osnovna naloga 'oddelka je, da je stalno sredi družbenega življenja v svojem okolju, da z delovanjem uresničuje načela sprejeta na konferencah. Preko oddelkov deluje konferenca 00 in komisije OO. Poleg tega rešuje družbeno politične probleme, ki so ožjega organizacijskega značaja in jih lahko rešujemo po tem principu.
Princip združevanja v oddelke zagotavlja tako kadrovsko strukturo, da se bomo približevali najboljšim pogojem dela.
Na oddelku se rešujejo osnovne kadrovsko-vzgojne naloge. Vrši se osnovni akt sprejema novih članov. Člani pregledajo osnovne karakteristike kandidatov in dokončno pred-
lagajo konferenci za ,sprejem. Oddelek izreka vzgojne ukrepe in predlaga konferenci najtežjo kazen, to je izključitev.
Oddelek voli svojega sekretarja in namestnika. V primeru, da spodnji predlog o plačevanju članarine ne bi bil sprejet, tudi blagajnika za 1 letno mandatno dobo. Sekretarji niso obvezno člani sekretariata OO ZK.
Prej navedeni predlog organizacijske sheme in vsebinska, razlaga je začasen nujen akt, ki ga dajemo v razpravo. Upamo, da ga bomo v javni razpravi še dopolnili in o takem sklepali na konferenci.
Predlog bo v veljavi do izida novega statuta ZK, ki bo predvidoma osvojen na 9. kongresu ZK prihodnje leto.
PREDLOG ZA NOV NAČIN
PLAČEVANJA -ČLANARINE
Tovarniški komite predlaga nov način plačevanja članarine in sicer, da se obračuna že v plačnem oddelku in takoj odve-
de v sekretariat političnih organizacij in to zaradi naslednjih objektivnih razlogov:
1.	Novi oddelki bodo šteli od 50—60 članov, ki bodo iz različnih strokovnih služb in obratov. Tako bo delo blagajnika zahtevnejše, posebno pa še otež-kočeno zaradi ( večizmenskega dela.
2.	Mnogo je sedaj zamud v plačevanju članarine zaradi tega, ker članov na ,dan izplačila ni v podjetju, in so na letnem dopustu ali bolovanju in prihaja do zakasnitev plačevanja članarin.
3.	Mnenja smo, da s tem ne izkazujemo nezaupanja članom ZK, temveč jim omogočimo, da brez posebnih skrbi opravijo svojo nalogo. Dvakrat do trikrat na leto bi pobrali članske knjižice in vanje vpisali članarino v sekretariatu ZK.
Tovarniški komite predlaga to v prepričanju, da se vsi zavedamo, da imamo poleg plačevanja članarine mnogo važnejših delovnih nalog, ki bodo zahtevale mnogo družbeno-po-litičnega dela.
Komisija TK
skih plesov v podjetju ter oddaje »Pokaži kaj znaš«, ki bo v mesecu novembru, prav tako v podjetju. Ta komisija je napravila že svoj program dela za prihodnje leto in lahko rečem, da je program zelo pester, sicer pa o tem kdaj drugič. Komisije so iste kot pred konferenco, le sestav se je spremenil in upamo, da bodo delale tako in tisto, kar od njih pričakujemo.
Pogovorili smo se tudi o kandidatih za predsednike posameznih aktivov v naslednji mandatni dobi. Aktiv dekor oddelka je že izvolil za predsednico Borštner Jeleno, vsi ostali predsedniki pa bodo že tudi znani dotlej, da bomo lahko o tem poročali v naslednji številki našega lista.
Na izredni seji smo obravnavali ponudbo oziroma prošnjo mladinskega .aktiva Kovinotehne, da bi skupaj z njimi stopili v kontakt z mladimi iz Češke in sicer iz Združenih Čeških železarn. Gre za dopust v naslednjem letu. Desetdnevni dopust bo skupaj z vožnjo veljal približno 300 N-din. Predvidevamo, da se bo lahko iz našega kolektiva soudeležilo takšnega dopusta le 20 mladink in mladincev. Prav tako pozivamo mlade, ki so zainteresirani, da preživijo svoj dopust drugo leto na Češkem, da se prijavijo Žnidar Jožetu na tel. št. 245 ker, ko bomo imeli zadostno število prijav, novih ne bomo več sprejemali. Dopust je predviden za mesec avgust, ko je v krajih na češkem najbolj toplo. Med dopustom si bodo mladi ogledali prestolnico Češke — PRAGO, Karlove Vary, organizirani bodo razni izleti v Tatre, tako da je cena 300 N-din zelo nizka.
Na tej seji smo tudi določili delegate za občinsko konferenco ZM v Celju, ki bo 28. oktobra letos. Dali smo tudi predloge za nov ObK ZMS Celje, predlaganih je bilo 5 naših mladincev, predlagali pa smo še kandidate za nosilce pohvalne plakete občinske konference, ki bodo podeljene na konferenci
28.	oktobra. Tudi o tem bomo obširneje poročali v naslednji številki glasila.
Z. J.
Spet nabiralnik »Beseda mladih«
Nedvomno je na dovolj vidnem mestu — na zidu nasproti okrepčevalnice — pritrjen nabiralnik rdeče barve z oznako — »BESEDA MLADIH«. Precej jih je že bilo, ki so ugibali kaj naj to pomeni in eni so rekli to, drugi zopet drugo, nedvomno pa je tudi res, da je zadela cilj tega nabiralnika mladinka, ki je dala v nabiralnik pismo naslednje vsebine:
MALI NOGOMET
V malo kateri športni panogi smo tako neresni kot pri malem nogometu. Vsi vemo, da je v našem podjetju mnogo športnikov — nogometašev, ki so v velikem nogometu dosegli odlično prvo mesto in se nam zdi skoraj ne-
verjetno, kako smo nezainteresirani za mali nogomet. Iz rezultatov v predtekmovanju ja? že očitno, da se ne bomo kvalificirali v finale, to je med osem najboljišh ekip, kar je nedvomno popoln neuspeh.
Predsedniku TK ZMS EMO!
Najprej moram povedati, da mi je anketa, ki je pravkar izšla zelo všeč, vendar bi danes rada povedala še nekaj drugega. Prepričana sem bila, da se je na ta predal že davno pozabilo, mislim na predal »Beseda mladih«, vendar kot vidim, ga bomo zopet začeli uporabljati kar je za pohvaliti. Tako bomo lahko mladi povedali kaj nam je in kaj nam ni všeč in prepričana sem, da bo mladinska organizacija oz. njeno vodstvo ustrezno ukrepalo s pošto, ki se bo nabrala v nabiralniku, tako bomo prešli na reševanje posameznih problemov, čeprav bo iniciator za rešitev kakega problema ostal anonimen.
Mladinka je tudi omenila, da bi se morali predsedniki posameznih aktivov bolj zavzemati za delo mladine, da bi morali na sestankih po aktivih obravnavati problematiko posameznikov. ki disciplinsko ali kakorkoli škodujejo ugledu kolektiva, tako bi bili sestanki bolj zanimivi in bi pritegnili več mladih. Pravi tudi, da je naša konferenca zelo lepo uspela. Daje nam nasvet, da naj bi organizirali tekmovanje za najboljši aktiv, saj bi tudi s tem pritegnili več mladih k sodelovanju.
Brez dvoma so takšne pripombe in predlogi kot nam jih je poslala neznana mladinka dobrodošli in si želimo, da bi jih bilo še več. Mladi pač imamo večkrat strah, da nekaj ne bo v redu. če bomo povedali resnico o nečem, kar bo nekoga prizadelo in raje o tem molčimo, pa čeprav bi bilo to koristno za ostale, če bi povedali. Ker se to 'še sedaj pogosto pojavlja, smo prišli na misel, da namestimo nabiralnik, v katerega naj bi mladi oddajali razne pripombe, nasvete in predloge, kar bi bilo v pomoč članom komiteja pri delu.
Z intenzivno pomočjo mladih bi mladinski komite rešil marsikateri problem, ki je navzven neviden, zaradi katerega pa trpijo posamezniki.
Ker lahko v nabiralnik oddate pisma in sporočila anonimno, torej ne bo nihče vedel, kdo je kaj dal, smo prepričani, da se bo tako odločil marsikateri mlad človek in napisal stvari, ki ga težijo, saj bodo tako prišli na dan problemi, četudi bodo ljudje, ki jih bodo sprožili ostali anonimni.
K sodelovanju vabimo vse člane kolektiva, da nam pri tem pomagajo, saj bomo lahko le z njihovo pomočjo reševali njihove probleme.
Žnidar Jože
Že v prejšnji izdaji našega lista smo vam delno poročali o rezultatih v malem rokometu in to predvsem o uspehih naše ekipe. Zato vam danes posredujemo vse rezultate in seveda tudi lestvico, kjer preseneča slab plasma ŽELEZARNE in LI-BELE, ki sta pred tekmovanjem veljali za glavnega favorita, toda kot povsod v športu je tudi tu odigrala športna sreča drugače. Presenečenje je, da je prvo mesto osvojilo moštvo PROSVETE pred (KOVINOTEHNO.
REZULTATI:
I.	kolo
Cinkarna : Železnica 16:12 EMO : IFA 14:6 Prosveta : Libela 15:14 Železarna : Klima 11:10 Kovinotehna : Ključavničar 5:0 p. f.
II.	kolo
Libela : Železnica 6:9 Cinkarna : Ključavničar 20:8, 5:0 p. f.
Prosveta : EMO 11:10 Klima : Kovinotehna 10:14 Železarna : IFA 24:15
III.	kolo
IFA : Kovinotehna 9:9 Železnica : Ključavničar 5:0,
TT 8:1)
Cinkarna : Klima 5:0 Železarna : Prosveta 7:17 EMO : Libela 12:7
IV.	kolo
Libela : Ključavničar 5:0 Klima : Železnica 0:5 IFA : Cinkarna 6:21 Kovinotehna : Prosveta 7:8 EMO : Železarna 30:18
V.	kolo
Železarna : Libela 15:17 Kovinotehna : EMO 10:7 Prosveta : .Cinkarna 17:14 Železnica : IFA 12:6 Ključavničar : Klima 0:5
VI.	kolo
Kovinotehna : Libela 11:4 Cinkarna : Železnica 16:18 Železnica : EMO 9:9 Ključavničar : Prosveta 0:5 Klima : IFA 9:8
VII.	kolo
Libela : Klima 12:11 IFA : Ključavničar 5:0 Prosveta : Železnica 9:12 EMO : Cinkarna ,13:9 Železarna : Kovinotehna 23:32
VIII.	kolo
Libela : IFA 10:14 Prosveta : Klima 16:11 EMO : Ključavničar 5:0 Železarna : Železnica 11:18 Kovinotehna : Cinkarna 19:13
IX.	kolo
Cinkarna : Libela 15:11 Železnica : Kovinotehna 10:13 Klima : EMO 15:18 Prosveta : IFA 5:0 Železarna : Ključavničar 5:0
ZAKAJ? O tem prihodnjič ob zaključku tekmovanja bolj obširno.
Dosedanji rezultati:
Prosveta : Celjski tisk 3:4
Celjski tisk : Zlatarna 1:0
Zlatarna : Tehnomercator 1:0
Tehnomercator : Žična 2:0
Etol : Toper 5:1
Tkanina : Izletnik 1:2
Libela : Etol 2:0
Toper : Tkanina 2:1
EMO : Železnica 1:1
Železnica : Ključavničar 8:1
EMO : Kovinotehna 5:0
Cinkarna : Kovinotehna 5:0
Ključavničar : Cinkarna 1:3
Železarna : Ingrad 0:2
IFA : Železarna 1:1
Aero : Klima 1:3
Aero : IFA 1:0
Cinkarna : Železnica 3:1
EMO : Cinkarna 1:3
Kovinotehna : Železnica 0:5
EMO : Ključavničar 0:5
Tkanina : Libela 0:3
Izletnik : Toper 2:1
Libela : Izletnik 0:0
Etol : Tkanina 5:0
Izletnik : Etol 1:0
Toper : Libela 1:1
Železarna : Klima 0:0
Železarna : Aero 5:0
Ingrad : IFA 1:2
IFA : Klima 3:1
Ingrad : Aero 2:0
Ingrad : Klima 2:0
Prosveta : Žična 0:3
Celjski tisk : Tehnomercator 1:3
Žična : Celjski tisk 5:1
Prosveta : Zlatarna 0:4
Iz rezultatov ugotovimo, da se bo naša ekipa borila v malem nogometu za deveto mest». Srečo v nesreči pa imamo, da je naš največji konkurenti v skupnem plasmaju jekipa ŽELEZARNE ravno tako na istem mestu, tako, da bomo verjetno obdržali ¡minimalen naskok nekaj točk pred ŽELEZARNO in tak» upamo, da bomo osvojili naslov prvaka.
V prihodnji številki našega glasila bomo obširno poročali o finalnem tekmovanju v malem nogometu ter o razpisu tekmovanja v kegljanju.
Že sedaj pa apeliramo na naše kegljače, da se pričnejo resno pripravljati, kajti tudi njihove točke so nam nedvomn® zelo potrebne, ne sme se jim zgoditi to kar se je zgodilo našim nogometašem v malem nogometu. zato KEGLJAČI hrabra v predstoječo borbo na naših kegljiščih.
LESTVICA
1.	Prosveta	8	0	1	103: 75	16
2.	Kovinotehna	7	1	1	120: 84	15
3.	Železnica	6	1	2	92: 70	13
4.	EMO	5	1	3	118: 85	11
5.	Cinkarna	5	0	4	114: 96	10
6.	Železarna	4	0	5	132:153	8
7.	Libela	3	0	6	86:102	6
8.	Klima	5	0	6	71: 89	6
9.	IFA	1	1	7	67:104	3
10.	Ključavničar	0	0	9	0: 45	0
V rokometu četrti
-em-

Jesen je že krepko spodrinila poletje. Poletno vročino z dopusti na morju ali v planinah je zamenjalo jesensko vzdušje v znamenju gobarjev in ozimnic. V tem vzdušju je marsikdo že pozabil na poletna doživetja. 'Med tistimi pa, ki jim bodo ta ostala v prijetnem spominu še dolgo časa, so vsekakor planinci tovarniške planinske skupine.
Poletno sezono so zaključili z dvoinpoldnevnim izletom v Julijske Alpe z glavnim ciljem — Triglavom. Med izletniki jih je bilo več, ki so se prvič namenili obiskat ta idol vseh jugoslovanskih planincev, vsi pa so se podali na pot v pričakovanju novih doživetij, ki jih nudi vsak planinski izlet.
SPOMINI NA POLETJE
Pri Aljaževem stolpu
K dobremu razpoloženju je že na začetku prispevalo lepo vreme, ki je izletnike nato spremljalo vso pot. Za prvo postojanko .in izhodišče so si tokrat izbrali dom na ZASIPSKI PLAN IM v najdaljši izmed treh doiin, ki iz savske vodijo v osrčje triglavskega pogorja — v Krmi. Že tu je bilo mogoče .ugotavljati, da je sezona planinarjenja v tem predelu na višku, saj je bil dom povsem zaseden s planinci iz najrazličnejših krajev. Kljub temu pa :so zahvaljujoč se pravočasni ¿rezervaciji, prvo noč izletniki še dokaj dobro izkoristili za počitek, ki jim je naslednjega dne obilo koristil.
O soncu ni bilo še sledu, ko je vsa skupina po zaslugi vedno zgodnjega »putovodje« bila že na nogah. Ob prvem svitanju je nato skupino »transverzal-eev« Videk odpeljal v Vrata, kjer so v Aljaževem domu pričeli z lovom, za pridobitev posebne značke, potrebnih žigov.
Glavnina izletnikov pa je krenila proti končnemu cilju tistega dne, domu PLANIKA POD TRIGLAVOM, skozi ZGORNJO KRMO in nato po dveh različnih poteh do dveh vmesnih postojank. Manjša skupina je'krenila neposredno k TRIGLAVSKEMU DOMU NA KREDARICI, najvišje ležeči planinski postojanki v državi (2515 m), kjer je bilo dogovorjeno skupno izhodišče za naskok na sani vrh TRIGLAVA (2865 m). Večja skupina pa .je
sklenila . spotoma obiskati še tretjo planinsko postojanko v neposrednem okolju Triglava, STANIČEVO KOČO (2332 m), kjer naj bi se pred nadaljevanjem poti proti Kredarici združili s skupino »transverzal-cev« iz VRAT. Vse je šlo po načrtu in po nekaj vmesnih počitkih pod toplim planinskim poletnim soncem in po neugotovljenih količinah prelitega potu in njegovih nadomestil, so se sredi lepega poletnega dneva zbrali vsi izletniki v, oziroma ob TRIGLAVSKEM DOMU NA REDARKI. Najprej e ob in šele potem, ko je skupina preko 100 planincev odšla proti vrhu, v samem domu. Postojanka, ki j}iti, ni mala niti edina v okolici
TRIGLAVA, je bila še po odhodu omenjene skupine nabita do.zadnjega kotička. Izgleda, da je .najvišji vrh v Jugoslaviji postal prava Mekka jugoslovanskih planincev, ki pa se jim vedno bolj priključujejo tudi številni turisti-planinci iz ¡najrazličnejših držav. Kaj šele bo, če ho kdaj zgrajen tako imenovani sistem triglavskih žičnic. Resnični planinci upajo, da se to še dolgo časa ne bo zgodilo, kajti, če še dandanes štiri do peturna hoja v eno smer, brez vmesnega postanka, ne more preprečiti pravega romarskega navala na vrh, potem bi si v primeru obstoja žičnic vsak, ki bi želel na vrh, moral rezervirati celo čas ;obiska. Zaenkrat pa je rezerviranje potrebno (ne pa tudi vedno uspešno) le za prenočišča skupin, medtem ko za posameznika velja v tem primeru pravilno — kdor prej pride, prej melje — poleg tega pa še sistem — znajdi se.
Ko je po daljšem počitku vsa skupina enotno krenila v naskok na vrli in sc priključila množici drugih obiskovalcev z istim namenom, je eden izmed novincev pripomnil: »To morajo na vrhu pa res nekaj izrednega nuditi brezplačno, da v tak breg rine tolikšna množica.« Kolikor je pripomba izzvenela le kot izraz začudenja pa se je na vrhu izkazalo, da je bila pravzaprav kar primerna. Z vrha. kjer se je istočasno zbralo okrog dvesto planincev — med njimi so bili tudi inozemci — se je nudil vsem veličasten razgled na bližnje in daljnje , vrhove. .Nižine so prekrivale v glavnem megle in silile tudi proti vrtovom, ki pa so se s pomočjo vetrov vedno znova izvijali iz njihovega hladnega objema in se razkazovali razgleda željnim očem. Naši, pa tudi ostali planinci ta dan niso bili razočarani in ni jim bilo žal tistega nekaj potu in zdravega
napora, ki je bil potreben za vzpon.
Po obveznem vpisovanju v spominsko knjigo, žigosanju najrazličnejših kart in izkaznic, fotografiranje v okrilju znamenitega Aljaževega stolpa, se je skupina zadovoljna .vračala po poti vzpona do malega Triglava, od koder je nato sestopila po drugi poti do končnega cilja tega dne — doma PLANIKE POD TRIGLAVOM (2453 m). V domu in okoli njega je bil direndaj, kot da so se tu zbrali vsi planinci, ki so tega dne obiskali vse Julijce. V resnici pa je ta množica predstavljala le; majhen del tistih, ki so po lepih
Ob Črnem jezeru
Spomenik padlim partizanom v Vratih
dnevnih doživetjih v visokem gorskem svetu iskali zatočišče pred nastopajočo nočjo po vseh planinskih postojankah Julijcev. Kljub pravočasnemu rezerviranju prenočišč, je skupini le s težavo uspelo, da si je zagotovila prenočevanje pod streho in je, glede na položaj še kar nekako prenočila. Seveda bi se bila zelo prilegla kakšna prijetna kopel in nato mehka široka postelja ali kavč, vendar je novo jutro našlo naše izletnike vseeno zadovoljne. Bilo je sicer nekaj govora o nekakih prepotenih nogah, o nekoliko zavlečenem večernem krščeva-nju novincev tistih skupin, ki so imele manj sreče s prenočišči kakor naša in so skušale noč skrajšati na kakršenkoli način, o nekoliko tesnih ležiščih. ki so v »parterju« bila dobesedno preveč dostopna in je še sreča, da so bivše kvedrovce zamenjali mehkejši podplati, vendar vse to ni pustilo kakšnih težjih posledic. Skupina se (nadaljevanje na zadnji strani)

•v-rj:
■ :v:>:	:
ÍSSá'fc
■
|||¡p¡||
.



OBDAN OD MORSKIH PSOV
Po dvanajsti uri so se začeli lovci počasi vračati. Gotovo je, da je lov na Kormatu v ugodnejših pogojih uspešen, toda danes: ali nismo imeli sreče ali pa res ni bilo veliko rib; največ so ulovili tisti, ki so se vrnili v bazo preko plitvine na južni obali. Franci je prinesel iz vode dvajset centimetrov dolgega brancina in ga začudeno ogledoval.
— Pri moji veri, — je dejal — Pod vodo se mi je zdel vsaj polovico daljši, na suhem se je pa skrčil kot napol pristen »kamgarn«.
z njo, — ga je zbodel Franci, Andrej pa je skomignil z rameni:
—	To ni nič čudnega. Vsaka riba zraste, tudi mrtva. To je »biološki pojav«.
Valter danes ni kazal »lovskega navdiha«. Ležal je na soncu in tožil, da je voda mrzla, in da ni nobenega pravega sonca, čeprav smo ostali »gagali« od vročine.
—	Sonce je sicer božja mast za potapljača, — mu je dejal Snajperist. — Toda ti se danes pariš na skalah, kot bi preživel vsaj teden dni v globini petnajstih metrov pri temperatu-
vi minti? rfpcpf ctnni-vti
sem ujel ribo dolgo kot roka...«
Tik pred potopitvijo v globino 20 m
—	Saj se boš delal razočaranega, — ga je pomiril Andrej.
—	Saj veš, da se v vodi vidi vse večje, kot je v resnici. Lahko bi že pod vodo odbil tisto »fatamorganično« tretjino dolžine. Ko boš doma pripovedoval prijateljem, bo bracin tako ali tako zrastel do tiste dolžine, kot si ga videl pod morjem, če je ne bo še celo presegel.
—	Kar tiho bodi, — ga je zavrnil Franci. — Pa raje kaj ulovi, da ne bomo stradali za kosilo. Ti take ribe še videl nisi, kot sem jo jaz ujel.
—	Ko sem bil še smrkavec,
—	je začel pripovedovati Andrej. — In ko sem še »raubfi-šal«, sem ujel ribo, dolgo kot roka. — Iztegnil je levico in z desnico pokazal, kako dolga je bila.
—	No! ampak od takrat je tvoja roka precej, zrastla in riba
—	Vse do včeraj si še ohranil nekaj možatosti ribolovca, — ga je zbodel še »Veliki lovec.« — Danes te pa ni več toliko, da bi bilo za ranjenega špara.
Valter je brez besed vstal, si nataknil masko in plavuti, vzel v desnico puško z najdaljšim dometom, kot se spodobi izkušenemu lovcu in izginil za skalami. Po eni uri se je vrnil in za pasom mu je viselo troje velikih vran.
—	Toda niso bile ranjene, — je očitajoče vzkliknil. — Videl pa sem jih: špare brez repov in brencine brez glav, kako so zbegani plavali sem ter tja in iskali svoje »morilce«.
Kljub 1njegovi izkušenosti, bi imeli danes premalo rib za kosilo in dobro je bilo, da smo bili založeni z nekaj kilogrami svinjskega mesa. Vsi pa smo nestrpno pričakovali Tonija — kot zadnjo rešitev. Kosilo je
Delo pri pumpi je naporna.
besnel »kapitan«. — Ta vražji »kapitalistični motor«, uvožen iz Nemčije. O, moj bog! zakaj nisem kupil raje »Tomosa«. Že spet ga moram prižigati s »cigaro«. —
Ta Čas, ko se je »kapitan« ubadal Is »kapitalističnim motorjem«, se je pojavila v plitvini pred čolnom temna senca, se počasi dvignila iz vode in zakoračila po sipini proti obali kot sam bog morja — Neptun.
—	Toni!?! — je vzkliknil Bar-
ba.
Toni je bil brez plena in je zamišljeno majal z glavo.
—	Bilo je strašno — je šepetal. — Na levi morski psi, na desni morski psi, pred menoj morski psi, vse naokrog sami morski psi, jaz pa sam z nožem ob kolenu in puško v roki. —
Gledali smo ga začudeno, skoraj prestrašeno, dokler ni nekdo vprašal:
—	In kaj si potem storil? —
—	Potem?!? Potem sem se zbudil na obrežju, kamor sem legel, da bi se ogrel na soncu. —
NAJVEČJI SOVRAŽNIK JE MRAZ
Popoldne smo s kamero snemali okoli Kormata in vadili potapljanje z dihalno pripravo — s pumpo in cevjo, čeprav izgteda potapljanje s cevjo, ki jo držiš z zobmi v ustih, dokaj preprosto, je to najuspešnejši način potapljanja, ki je preživel vse moderne oblike »ronjenja« ravno zaradi tega, ker je poleg tega, da je preprost in učinkovit tudi cenen, saj si pumpo lahko vsak sam izdela. Nerodnost obstoja samo v tem, da je delo pri pumpi naporno, če gre za potop nad petnajst metrov V takih primerih pa človeka' zamenja kompresor, ki pa: ga mi kljub' veliki želji nismo imeli.
bilo že pripravljeno, njega pa od nikoder.
—	Kje neki hodi? — je zamišljeno vprašal »Veliki lovec«. — Da se mu ni kaj zgodilo? —
—	Če se v pol ure ne vrne, ga gremo iskat s čolnom! — je pripomnil Valter.
Ko smo pol ure kasneje dvignili sidro, je motor »dezertiral«.
—	Nalašč nam nagaja — je
A K C I J A »HOBOTNICA«

Jiackomke, vcUi
Novi člani kolektiva v oktobru:
KOPAČ Uršula — pripravnik, PRISLAN Marija — sektor priprave za proizvodnjo, POLUTNIK Marija — pripravnik, REPIČ Frančiška — pripravnik, BORNŠEK Elizabeta — pripravnik, ,PILIH Marija — pripravnik, ORAČ Ljudmila — pripravnik, MULEJ Štefanija — učna delavnica, EINSIDLER Slava — dekor oddelek, KOLAR Marija — dekor oddelek, BELAK Zofija — surovinski oddelek, NOVAK Marjana — dekor oddelek, TERŽAN Jožica
—	dekor oddelek, SVETELŠEK Albina — učna delavnica, KNEZ Antonija — dekor oddelek, AŽMAN Branka — dekor oddelek, HOBAUER Cecilija — učna delavnica, SMODEJ Olga
—	učna delavnica, ŠIFER Jožica
—	dekor oddelek, SKAZA Metka — učna delavnica, RUBIN Stanka — učna delavnica, PADEŽNIK Hedvika — učna delavnica, BRAČIČ Slava — dekor oddelek, URŠIČ Milena -dekor oddelek, FILIPČIČ Marija — učna delavnica, PLANK Olga — dekor oddelek, POD-BREŽNIK Ljubislava — dekor oddelek, ¡SLEMENŠEK Marija
—	dekor oddelek, BELAK Vera
—	skladišče got. posode, MAVRI Andrej — pripravnik, ŠORN Milan — HTV služba, NIKOLIČ Zoran — pripravnik, KUMER Janez — pripravnik, ing. BOLE Ivan — sektor ipriprave za proizvodnjo, ZDOLŠEK Marjan — pripravnik, TROBIŠ Marjan — surovinski oddelek, CVEK Avgust — surovinski oddelk, DO-BROTINŠEK Jernej — orodjarna. JEROVŠEK Srečko — surovinski oddelek, ČATER Stanko
—	emajlirnica, F1LDER Vlado
—	emajlirnica, VODEB Ladislav — topilnica, GOVEK Valentin — topilnica, URLEB Ivan
—	surovinski 'oddelek, ČATER Vili — elektro delavnica, ŠO-LINC Martin — surovinski oddelek, PRATNEMER Srečko -orodjarna.
Izstopili so v oktobru 1967:
MULEJ Štefanija — potek pogodbe, KOPRIVŠEK Silva -potek pogodbe, KIKER Emilija
—	patek pogodbe, LEBIČ Antonija — inval. upokojena, -HERMAN Ivana — sporazumno, ŠTRAVS Štefanija — sporazumno, ŠTOK Tea — sporazumno, VIDENŠEK Marija — inval. upokojena, ing. ILGO Lojze — na lastno željo, KOS Franc — inval. upokojen, KORES Alojz
—	sporazumno, PUSTEK Anton — samovoljno zapustil delo, ŠIRŠE Vinko — odločba.
*	J
Poročili so se:
KNEZ Franc, LIPAR Edi, BU-KOVŠEK Elizabeta — Amon.
ZAHVALA
Vsem sodelavcem tovarne »Emo«, ki so spremljali mojega očeta na njegovi zadnji poti, se prav lepo zahvaljujem.
Iskreno zahvalo sem dolžan sindikalni podružnici, upravi tovarne in mojim sodelavcem za izkazano pomoč in vence.
Kmecl Karl z družino
!J/J \ \ tJ/J \ I ljf,l \ 11J/J \ 1/>7W \ I /¿/J \ l /-Vyf t \ /✓/✓/	if.
m	m
fžli PISMA §8
PISMA
Starejši upokojenci, ki smo letos izkoristili izlet v treh izmenah, so vodstvu podjetja EMO najtopleje zahvaljujemo za odobritev avtobusa. V prvi izmeni smo obiskali Koroško in Železarno Ravne. V drugi izmeni smo obiskali govejo in kurjo farmo v Središču ob Dravi. V tretji izmeni smo obiskali polnilnico zdravilne vode Boračevo (Slatina Radenci). V prvih dveh izmenah je šlo vse - gladko, pri tretji pa se nam je malo zataknilo zaradi šoferjev, saj so trije zboleli. Vendar je zmagala uvidevnost in se za zaupanje lahko zahvalimo šefu garaže tov. Pristovnik Marjanu.
Še enkrat najlepša hvala in prosimo še v bodoče.
Novemu direktorju po odhodu tov. liga pa želimo, da ga iskreno podprete in spoštujete.
Starejši upokojenci iz EMO.
Majerič Ivan, Trnovlje 158 — Celje
FILM m flM
KINO UNION:
31. 10. in 1. 11.
FIKSNA IDEJA italijanski film
od 2. 11. do 5. 11.
MORILEC S TEMZE
nemški film
od 6. do 10. 11.
ANGELIKA IN KRALJ
francoski barvni,film
11. in 12. 11.
MESTO BREZ MILOSTI
ameriški kinotečni film
od 13. do 16. 11.
SKRIVNOST TREH DŽUNK
italij.-nemški barvni film
KINO METROPOL:
od 30. 10. do 3. 11. TARAS BULBA italijanski barvni film
NOVO
v knjižnjici
—	Bajt M. I.: »REŠENI ZADACI IZ TEORIJSKE MEHANIKE SA IZVODIMA IZ TEORIJE«, Deo II.: Dinamika.
—	Pšeničnik M.: »HIDRAVLIKA«, Knjiga I., II., Ljubljana 1963.
—	Schmitz J.: »DIE HEISSWASSERHEIZUNG«, Berlin 1963.
—	Landerfermann C. A.: »DIE ÖLFEUERUNG BEI ZENTRALHEIZUNGEN«, Berlin 1962.
—	Wilberg E.: »ANORGANSKA KEMIJA«, Zagreb 1967.
—	Meissler L.: »ERPROBTE SONDERWERKZEUGE AUS DER STANZEREITECHNIK«, München 1954.
—	Falk A.: »DRUCKWERKZEUGE«, München 1966.
—	Mäkelt H.: »DIE MECHANISCHEN PRESSEN«, München 1961.
—	Thomas A. K.: DIE TRAGFÄHIGKEIT DER ZAHNRÄDER«, München 1966.
—	Bremberger M.: STANZEREI HANDBUCH FÜR KON-STRUKTUERE. SCHNEIDEN UND FORMEN«, München 1965.
—	Neufert E.: »BAU — ENTWURFSLEHRE«, Berlin 1966.
Ugodno prodam kompletno rabljeno spalnico — zelo poceni. Tel. 204 ali na sobo št. 4 v pritličju.
od 4. do 6. 11.
LJUBEZENSKI SLUČAJ
jugoslovanski film
od 7. do 12. 11.
V SENCI KOLTA
ameriško-italij. barvni film
od 13. do 14. 11.
BASTER, VZGLEDEN MOŽ
ameriški kinotečni film
KINO DOM:
30.	in 31. 10.
SANJE
jugoslovanski film od 1. do 5. 11.
N Al VEČ J A DIRKA OKROG SVETA
ameriški barvni film
od 6. do 9. '11.
ČRNI PANTER
nemški barvni film
od 10. do 12. 11.
VOJAK
jugoslovanski film
od 13. do 15. 11.
ČAKALNICA SMRTI
zah. nemški film
od 9. do 12. 11.
NA ŠČUKINO POVELJE sovjetski barvni film — samo ob 16. uri
Spomini na poletje
je po budnici, ki so jo namesto petelinov priredile številne ovce okoli doma, odpravila še kar razpoložena v meglenem jutru v smeri proti Triglavskim jezerom. Spotoma se je oglasila še v četrti postojanki v neposrednem območju Triglava —: TRŽAŠKI KOČI na DOLIČU (2151 m), od koder se je preko prelaza Hribarice spustila v dolino TRIGLAVSKIH JEZER, Trausverzalci so pohiteli še k domu na Prehodavcih, nekoga je pičilo, da se spotoma vzpel še na KANJAVEC, cela skupina pa se je zbrala iše pred poldnevom v spet lepem in toplem vremenu v koči pri TRIGLAVSKIH JEZERIH (1683 m). (Tu si je privoščila zadnji večji oddih pred koncem ture. Mimo Črnega jezera, ki s svojo vodo napaja znameniti slap SAVICE, je v srednjih popoldanskih urah preko stene KOMARČE dosegla dom pri Savici, kjer se je končal tisti del izleta, ki ga je skupina morala opraviti brez Vide-kove pomoči. Nekateri, razumljivo predvsem novinci, so si krepko oddahnili, se čudili kako dolgo pot so brez kdove kakšnih težav opravili in pri tem zatrjevali, da so še malih težav bili krivi predvsem neprimerni čevlji, (kar je mogoče bilo nekoliko celo res), vsi pa so bili mnenja, da je izlet lepo uspel.
Vožnja proti domu je potekala v najprijetnejšem vzdušju, tako da je čas skoraj neopazno potekel in kar prehitro se je skupina morala raziti. Še danes pa se udeleženci radi spominjajo prijetnih skupnih doživetij z željo in upanjem, da se bodo v prihodnje še večkrat zbrali na podobnih izletih.
S.	C.
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsak drugi četrtek v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje