PRIMORSKI DNEVNIK AKk0^08 Pečana v gotovini _ • Postale I gruppo • (lena 70 lir TELflVItfSKA VLADA SKUŠA IZSILJEVATI ČLANICE OZN Izrael vztraja pri bojkotu Jarringove mirovne misije Posega jordanskega in francoskega delegata v razpravo o Bližnjem vzhodu v generalni skupščini - Incident v Amanu Leto XXVI. St 246 (7740) TRST, sobota, 31. oktobra 1970 (ii» S/?™' 30- ~ V Pr'meru> da bi države članice Organiza-io i« n;i!,nLh., narodov odobrile resolucijo o Bližnjem vzhodu, ki k*-.. Predložilo oetnaist držav Afriko in / ** jo l» ieau.uujo o ouznjem vznoau, l(IH| ° pefnais* driav AFrike in Azije ter Jugoslavija, se , Ve.^ “deležl1 mirovnh razgovorov, tudi £e bi rešili klinu Br«Lr*^e,nlJ1 ^az' na) **■ >ih Egipčani premaknili bliže Sueš-H dan.* !?“•. To ie v_sebir!a no*e izraelske vlade, ki so jo obja- na sedežu izraelskega odpo- Vj|; , P1®* __________ *Uni**anes '**°časno v Tel Avivu ter J«va pri OZN v New Yorku. omenjene resolucije, j in Izraelom podaljšala za tri me- . *^aviucija varnostnega sve-*,a 1967 ter bi paralizirala MervJ? r^zgovore s posredovanjem »jS^smka Jarringa, tudi ko bi k| Odobritev •»•filh*'? med drugim umik iz- I sece ter da bii ustvarili primemo Ožtmeli k- Z zasedenih arabskih vzdušje za ponoven začetek Jarrin-vl«d, i' •,.! po mnen.iu izraelske gove misije, Yost je tudi obsodil u,tvari|aniCI * ravnovesie' ki 9a je «sovjetsko - egiptovske kršitve* pre ta |j if, res,°^^'ia varnos,nega sve- mir ja, zanimivo pa je, da ni tokrat zahteval umika raket, ki nai, bi jih Egipčani premestili v bližino Sueškega prekopa. To je tudi vsebina dokumenta, ki so ga ZDA predlagale v odobritev generalni skupščini, ki pa doslej ni dobila pristašev med de'egacijami, tako da je verjetno, da bo skupščina ode brila resolucijo azilskih in afriških držav ter Jugoslavije. V današnjo razpravo v OZN o položaju na Bližnjem vzhodu je pc segel tudi jordanski delegat El Farra, ki je obtož:l ZDA. da bi hotele zamrzniti trenutni položaj na ig.jjPF^em egiptovskih raket. V Poti je rečeno, da pomeni ter T,?iLa,afrjških >n azijskih držav $oVw.loslavije »priznanje ZAR in kršiJi 7 zvezi ter čestitke, ker sta VeZS’ ki sta jih svečano vlada izraža v svoji Vi 'udi zadoščenje nad govorom. <1 b- . Kmeirje ria« tiju J® imel sinoči v OZN ame-Yost. Ta je predi a-08 bi premirje med Araboi_______ **villu Mlin,,m,, n M UM, I, im i, imunimi II iHnl mu IIII n VELIK ODJEK PO VSEJ DRŽAVI Komentarji o zasedanju **etov C6IL, CISl in Ull podčrtujejo, da gre za nov korak na poti k enotnosti Wh sW?„ ~ Predstavniki vseh ostavko, ki jo ie podal 19. t.m. Ta *8 '"■Kalnih organizacij so da- sklep so sporočili po zaključku ob- **__ugodno ocenili zaključke širne razprave o izjavah deželnega predsednika o doseženem sporazumu z osrednjo vlado glede državnih gospodarskih posegov na Siciliji. tih"^a zasedanja treh general-etov, ka je bilo te dni v Pi-* K se j« zaključilo s Pozivom. tt taj^* danes Izjavil genaral-| ttuggero Ravenna, da je gibanje v Firencah na-*Kodovinsld korak naprej, kžlflg ** do zmage političmo-sindi-^ v enotnost vseh de-®Dj« sindikatu svojo avto-^ w razredno vlogo. Bruno Storil je pod-^ 8 Je bila resolucija skoro ^■tev 0dobrena in da pomeni po-Sorn 8*rateg>je enotnosti CISL. ^btede 0 nujnosti, da se btJtj stfr8ole odpovedo svojim last-'b tako da se ne bo- v°rile v struje novega enot-£ ^Pdikata. pa Je Rinaldo Scheda JtlUcjjg’ da je velika vrednost re-*“ v tern, da gre za vrsto ^ v Praksi pretvarjajo J0 etv* €lno’tnost v bolj sistematič-jjh ^host in da torej ni šlo sa-Sjih 8r'0stavno registracijo dose-hdjF «kušenj, temveč za točno *rjtr>«stt> P°ti za nadaljnji proces 5. in 6. novembra sestanek EFTA v Ženevi LONDON, 30. — Britansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da se bo Velika Britanija udeležila ministrskega sestanka Evropskega združenja za svobodno izmenjavo EFTA, ki bo 5. in 6 novembra v Ženevi. Veliko Britanijo bosta zastopala pooblaščeni minister za evropske zadeve Rippon in minister za trgovino Noble. Bližnjem vzhodu ter preprečiti sve lovni organizaciji, da zavzame stališče o izraelski zasedbi arabskh ozemelj. El Farra je tudi dejal, da so se razgovori med predstavniki štirih velesil izrodili, ker je prišlo do dveh blokov: na ene strani ZDA in Velika Britanija, na drugi pa Sovjetska zveza in Francija. Danes je govoril tudi francoski delegat Kosciusko - Morizet ki je polemiziral j. ZDA. ker n:s0 predložile Združenim narodom svojega načrta za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Ko bi do premirja prišlo pod okriljem OZN, je dejal franco ski predstavnik, bi bilo mnogo bolj trdno ter bi imelo veliko večji pomen. Kairski list »Al Ahram* objavlja dan« dolg članek svojega ravnate-Va’bavsega ministra za informacije Hejkala, ki trdi, da se Izrael pripravlja na silovito voiaško ofenzivo proti Egiptu, Namen te ofenzive naj hi bil preizkusiti moč E-gipta po Naserjevi smrti. Po pisanju Hejkala bi hoteli Izraelci z novo ofenzivo najt'- odgovor predvsem na štiri vprašanja: ali je egiptovska notranja fronta trdna in pripravljena na boj, ali je arabska enotnost aktivna in sposobna, da prizadene gospodarske in strateške mterese izraelskih zaveznikov, ali Sovj^fska zveza pripravljena in do katere mere podpreti ŽAR, in k°dfnd»d8*®18 80 sedanji odnosi med ZAR in njenimi bližnjevzhodni-im zavezniki. «A1 Ahram* piše danes tudi o u-stanovitvi nove jordanske vlade, o kateri izraža dokaj kritično mnenje. List obtožuje novega ministrskega predsednika Tala, da je bil eden glavnih protagonistov spora med jordansko vojsko m palestinskimi gverilci V arabskih diplomatskih krogih se je zvedelo, da je jordanski kralj Husein po egiptovskem veleposlaniku v Amanu sporočil predsedni-su Sadatu, da ne pomeni Talovo imenovanje za predsednika vlade, da bi Jordanija mislila zavzeti bolj ostro stališče proti Palestincem. List cAl Fatah*, glasilo istoimenske palestinske organizacije, poroča o incidentu, do katerega je prišlo včeraj v Amanu, kjer je bdi neki civilist ubit. Kot poroča Hat, so vojaki jordanske vojske streljali proti nekemu civilistu v središču mesta ter ga ubili. Takoj se je zbrala precejšnja množica, ki je zažga 1® vozilo jordanske vojske, proti njej pa so jordanski vojaki začeli streljati. Poročilo o zasedanju mešanega odbora o etničnih skupinah V poročilu so našteta številna obravnavana vprašanja - Poseben poudarek so posvetili šolstvu in svobodnemu kulturnemu ter jezikovnemu razvoju slovenske in italijanske manjšine RIM, 30. — Danes se je zaključilo v Rimu 17. zasedanje i-talijansko - jugoslovanskega me-Samega odbora, ki ga predvideva člen 8 posebnega statuta, ki je predložen londonskemu sporazumu od oktobra 1954. Po se<-stamku je agencija objavila krajše uradno sporočilo, v katerem je najprej rečeno, da je italijansko delegacijo voddi opolnomo-čeni minister Gian Luigi Milesi Ferretti, jugoslovansko pa svetnik sekretariata za zunanje zadeve Zvonko Perišač. Mešani odbor je obravnaval ukrepe, ki so bali v zadnjem raz. dobju napravljena v korist o-beh narodnostnih skupin in je posvetil posebno pozornost šolskim vprašanjem ter položaju šolnikov. Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje razne pobude, ki so bile uresničene med zasedanji mešanega odbora kot na primer šolski izlfetd, seminarji in dobava knjig za šolske knjižnice. Poleg tega so obravnavali vpra- šanja, ki izhajajo iz izvajanja posebnega statuta glede svobodnega kulturnega in jezikovnega razvoja dveh etničnih skupin, kot tudi vprašanja njih zastopstva, uporabo jezika ter aktivnost in finansiranje organizacij etničnih skupin. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je bil v celoti izveden program kulturne izmenjave, o katerem so se dogovorili na prejšnjem zasedanju ter so poverili strokovnjakom mešanega odbora, da pripravijo nov program, pri čemer naj upoštevajo tudi nove oblike sodelovanja na tem področju. Razgovori so se vršili v prijateljskem ozračju medsebojnega razumevanja in so se končali s sestavo skupnega zapisnika. Sedemnajsto zasedanje mešanega odbora bo prihodnjo jesen v Beogradu in se bosta prej spomladi sestala predsednika o-beh delegacij v skladu s pravilnikom mešanega odbora. UVODNO POROČILO JE IMfL SUVAN D0R0NJSKI Vprašanja jugoslovanskega kmetijstva na dnevnem redu prve konference ZRJ Državni sekretar Tepavac o mednarodnem položaju Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije je nadaljevala danes dopoldne in popoldne razpravo o aktualnem političnem položaju in o nalogah Zveze komunistov. V razpravi o tej temi je sodelovalo skupno 61 dele gatov. Pretežni del njihovih govorov je bal posvečen predloženi reorganizaciji zvezne uprave, odnosom med zvezo in republikami, trenutnim gospodarskim težavam. Vsi brez izjeme soglašajo s predloženo reorganizacijo in pozdravljajo prve u-krepe, ki jih je zvezni izvršni svet podvzei za stabilizacijo trga. V razpravi je bilo med drugim ugotovljeno, da sedanje funkcije zveze ne ustrezajo več potrebam družbe, da .je Dristojnosti treba čim bolj pri bližati delovnemu človeku, to je prenesti jih na republike, pokrajine, komune, delovne organizacije. Vodilno načelo mora biti večia gospodarska samostojnost delovnih organizacij in širša materialna osno va samoupravljanja. Izraženo .je bilo mišljenje, da je politična reforma neizogbna, toda da bo ostala brez pričakovanih rezultatov, če se ne rešijo zapletena gospodarska vprašanja. Med drugim je bilo opo .................................n,.................................. PRVI OBISK ZUNANJEGA MINISTRA SZ V ZAHODNI NEMČIJI Evropa in medsebojni odnosi v razgovorih Gromiko - Scheel Skope izjave po končanem sestanka ■ Scheel poudaril pripravljenost Sovjetske zveze glede rešitve berlinskega vprašanja FRANKRJRT, 30. — Po uradnom obi.ku v Voliki Britaniji in po včerajšnjih razgovorih z voditelji Vzhodne Nemčije v Berlinu je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko danes dopoldne prispel v Frankfurt. Na letališču ga je sprejel zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel. Takoj po prihodu sta zunanja ministra z avtomobilom odpotovala v grad Kronberg, kjer sta se, skupno s svojimi najožjimi sodelavci, razgovariala več kot šest ur. To je prvi obisk sovjetskega zunanjega ministra v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemški tisk in politični krogi v Bonnu so že včeraj dali veliko važnost temu srečanju in še posebno poudarili ugoden razvoj zahodnonemiko - sovjetskih odnosov po podpisu moskovske pogodbe. Razgovori so se vršili v največji tajnosti. Zahodnonemška poUcija je sprejela stroge varnostne ukrepe ob prihodu Gromika na letališču in okrog gradu, kjer sta se srečala ^rbljenost sindikatov ^fadi Montedison • 30 J? {Viol Sindikalna organiza-^ij^-chimici CISL je izdala kupljen V. katerem izraža resno talHia lu84 zaradi krize vodstva C® iC**diso" in to ne samo ic za neposredno za-*8vce temveč za celotno gospodarstvo. Gre za jx>- ij. gospodarstvo. Gre za po prosti in nasprotij dose jetije ‘ll«“ razvoja kemijske in lil«*8 ^aradF česar delavci ke-bkNii striJe ne morejo biti e-tbeoi °Paz°valci. Organizacija t^Stii k’ podjetje takih raz-vJjti Je Montedison, ne mo-thv''8 in*? ^asa k1,67 ustreznega tj0 v odnosu do drugih n?8 zato ker gre za ^^a sredstva in mora bi-^ ktiterjjjt>ravljano tudi 8 sociaI‘ ginjena stavka *!Ieri«v avtobusov 30 POZ8vu ministra 8‘v,oi)ua^8lianesija- odgovornega ttO1 Uslužbenci avto- t&C* s« že pred časom , kompromisni predlog .delo, Id so ga zavr-&oZJ1' zaradi česar se je VV^no pričela. Pogajanja dpi8 J Pričela na ministr-9- novembra. j^icana ostavka odbora ^ Siciliji ^ m! 30' ~ Sicilski deželni Predseduje poslanec n°’ ie dane« umaknil 5. novembra zapade premirje ob Sueškem prekopu. Izraelci izkoriščajo sedanjo prekinitev vojne intenzivnimi vojaškimi vajami, kot kaže gornja slika zunanja ministra. Zahodnonemške oblasti so dovolile le nekaterim fotografom, da so narediU nekaj slik ob zaključku razgovorov v veliki dvorani. Časnikarjem pa je bilo dovoljeno, da so se udeležili samo odhoda visokega sovjetskega gosta. Po končanih razgovorih in pred odhodom s frankfuitskega letališča je Gromko izjavil, da bo vstop v veljavo moskovskega sporazuma pomenil velik preobrat v odnosih rrvd obema državama. Sovjetski zunanii minister je še dodal, da sta s Schee lom govorila o vprašanjih skujv.-.e koristi, ki pa so zajela tudi vprašanja cele Evrope. Današnje posvetovanje, je dejal Gromiko, .je pokazalo, da je moskovski sporazum dobra jjodlaga za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. Po svoji strani pa ie Schee! dejal, da je bilo na današnjih razf,o vorih priznano, da je moskovski sporazum pomenil normaUzacijo ud nosov med Zahodno Nemčijo in So vjetsko zvezo. Potem ko se ie za hvalil Gromdku za njegov ob;sk, je Scheel izrazil upanje, da se bodo Podobna srečanja še ponovila in dodal: «Iz razgovora, ki sem ga imel z Gromikom. imam vtis. da so štiri velesile že dosegle skupno or novo gled Berlina.* Poleg tega je Scheel dejal, da je Gronvko izrazil zanimanje Sovjetske zveze za dosego pozitivne rešitve berlinskega vprašanja. Scheel je časnikarjem tudi povedal, da pri proučevanju vprašanj, ki so povezana » popuščanjem napetosti, niso zanemarili nobene stvari. Iti zanima odnose med vzhodno in zahodno Evropo. cMed razgovori smo dosegli soglasje glede osnovnih točk za utrditev miru v Evropi*, je zaključil Scheel. Y zvezi z današnjim Gromikovim obkkom .je zahodnonemška demo-kristjanska stranka objavila sporočilo, v katerem kritizira vlado kanclerja Brandta in jo obtožuje, da vedno bolj j»stavlja državno zunanjo politiko v službo interesov strank vladne koalicije. Predsednik se ta obtožba nanaša na pripravo razgovorov z Gromikom v Hessnu, kjer bodo kmalu volitve za obnovitev deželne skupščine. V intervjuju po televiziji je kancler Willy Brandt izjavil, da srečanje med Scheelom in Gromikom do kazuje. da se odnosi med obema državama normalizirajo. Brandt je poudaril, da živahno politično delo vanje med Vzhodom in Zahodom v zadnjih dneh. kakor tudi Gromikov obisk v ZDA in Veliki Britanijf, so prispevati k napredku razgovorov c berlinskem vprašanju. RIM, 30. — Ob prvi stoletnici proglasitve Rima za glavno mesto so skovali nove 1.000-lirske spominske kovance, katere so sedaj poslali v obtok. žarjeno na potrebo, da se zmanjšajo bremena gospodarstva, da se ustvarijo pogoji, da vsak živi samo od rezultatov svojega dela. kajti so tudi taki, je dejal Norbert Veber, ki aive od pripovedovanja. Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je v svojem govoru med drugim poudariti da .ie danes bolj kot doslej potreben duh solidarnosti, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Tepavac soglaša s Crvenkovskim, da je mednarodni položaj Jugoslavije okrepljen, opozoril j>a je na povečanje pojavov neugockvh ocen v inozemstvu o razmerah v Jugoslaviji. Dejstvo, da se zadnje čase večajo neugodne o-cane lahko škoduje velikemu mednarodnemu ugledu in vplivu Jugoslavije na svetu. Omenjam to ne zaradi tega, .je rekel Tepavac, ker mislim, da bd marali manj govoriti temveč zato, ker mislim kot vi in naša javnost, da bi lahko boljše delali. Nadaljevanje popoldanske seje se je začelo z razpravo o razvoju socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi in o vlogi zveze komunistov. Uvod v to razpravo je bilo porooJo Stevana Doronjskega, ki je med drugim ugotovil, da po oce nah Zveze komunistov in neposred nih proizvajalcev sedanja agrarna politika ustreza potrebam in smotrom družbeno - gospodarske samoupravne preobrazbe. Doron.iski je ojjozoril delegate na dejstvo, da se .je kmetijska proizvodnja v zadnjih desetih letih večala letno za okrog 3 odstotke in da je Jugoslavija med državami z najhitrejšim kmetijskim razvojem. Medtem, ko je prvih deset letih po vojni kmetijska proizvodnja bila- v poprečju manjša od proizvodnje v dobi 1930 do 1939, je v letih nove agrarne politike za okrog 80 odstotkov večja od pred vojne proizvodnje. Do poslabšanja gospodarskega položaja kmetijstva je prišlo sredi 1967. leta. ko so bili pokvarjeni odnosi o cenah na škodo kmetijskih pridelkov. Posledica tega je bilo zmanjšanje rentabilnosti večjih kmetijskih posestev in poslabšanje njihove materialne osnove. Ukrepi, ki so bili podvzeti v preteklem letu, so popravili to stanje, niso pa odstranili vseh vzrokov nestabilnosti. Doronjskj .je nadalje opozoril, da so poleg tega v kmetijstvu drugi osnovni problemi slabosti, ki se ne morejo rešiti samo s spremembami v gospodarskem sistemu in gospodarski jjotitiki. Borba proti tem slabostim in napori za rešitev teh notranjih problemov je po njegovem mišljenju predvsem zadeva samoupravne odgovornosti in prakse Po besedah Doronjskega .je osnov no za izboljšanje stania v kmetijstvu, da se izenačijo in stabilizirajo pogoji poslovanja, predvsem da lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllgllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIIHlIl,,|||in||||||||||||aU||||||||||j||| NA ZASEDANJU EGS V BRUSLJU Skupno obravnavanje zunanje politike Tesnejše sodelovanje med gospodarsko skupnostjo in evropskim parlamentom BRUSELJ, 30. — Po končanem zasedanju ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti so zunanji ministri poslala državnim glavarjem in predsednikom vlad skupnosti obširno poročilo o zasedanju, ki vsebuje vrsto konkretnih pobud za uresničitev politične «male Evrope*. Zunanji ministri so na bruseljskem zasedanju skleniti, da bodo sodelovali glede vseh vprašanj zunanje politike. V tem okviru se bodo stalno posvetovati, da zagotovijo boljše razumevanje velikiii problemov mednarodne politike in s tem utrdijo svojo solidarnost ter o-mogočijo uskladitev stališč in skupnih pobud zunanjepolitične narave. V tej zvezi so se zunanji ministri dogovoriti, da se bodo sestali demokristjanske stranke in b'vši I vsakih šest mesecev, če pa bodo kancler Kiesinger je pojasnil, da I nastala resna vprašanja, ki bodo —.uvouiRvi je pv.raoiui, via i uaauiui resna vprašanja, ki bock ........................................................................... Preiskovalna komisija o dogodkih 1964 končala z delom Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice prekinila sejo RIM, 30. — Preiskovalna komisija o dogodkih junija - julija 1964 je končala z delom in je obsežno okrog 3000 strani debelo poročilo že poslala predsedniku vlade, ki bo dal svoje morebitne pripombe, nato pa ga bodo predali predsedniku senata in zbornice. Predsednik komisije demokristjan-ski poslanec Alessi je danes povedal novinarjem, da je komisija 130 krat zasedala, da je zaslišala 72 prič in da jih je 23 ponovno zaslišala. Poročilu je priloženih okoli 450 dokumentov, pri čemer so ne- kateri dokumenti v resnici celi svež nji aktov debeti kot knjiga. Seveda pa predsednik komisije ni mogel povedati, do kakšnih zaključkov je komisija prišla v zvezi s takratnim poskusom generala De Lorenza in skupin, ki so bile za njim, da se naredi državni udar, oziroma da se vsaj z grožnjami in govoricami o državnem udaru spremeni politična usmeritev vlade. Predsednik je sa mo dejal, da je o dogodkih samih poročilo bilo sprejeto z glasovi večine (KD, PSI, PSU in PRI), leva opozicija je naredila svoje zaključ- ke, desna pa tri ločene (monarhisti, PLI in MSI). Komisija hi morala danes končati z delom, vendar so njen obstoj podaljšati do 15. novembra, da bo lahko poročala parlamentu. Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice je danes prekinila z delom in se bo ponovno sestala 5. novembra, tako da bo lahko dokončno izdelala predlog o vladnem dekretu, ki ga bo po spora zumu med strankami poslanska zbornica pričela obravnavati 9. novembra. Komisija je ponovno spre- menila prvotni predlog in je osvojila devet popravkov, ki jih je predložila opozicija. Popravki se nanašajo na zmanjšanje prispevkov za družinske doklade od 15 na 12 odstotkov, na skoro podvojjtev finan tiranja za blagajno v korist obrt nikov in na izključitev veleposest nikov iz fondov v korist kmetijstvu. Po sestanku je predstavnik PSI UP Libertini dejal, da se je glede raznih popravkov večina znašla v manjšini, da pa pri tem ne gre za tehnično, temveč za politično vpra sanje, ko ni bilo prisotnega nobenega predstavnika PSI. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o Južni Tirolski, oziroma o »paketu*, ki predvideva ustavni zakon za spremembo južnotirolskega deželnega statuta. V senatu pa je minister za javna dela Laurieelli odgovoril na številna vprašanja v zvezi s propadanjem Benetk. Predsednik republike Saragat je w ut-urgamju sprejen prea- danes v Kvtrinalu sprejel predsed , stavniki parlamenta in cesar Haile mka vlade Colomba. Selasie. zahtevala takojšnjo proučitev položaja, se bodo namesto zunanjih ministrov sestali glavarji držav in predsedniki vlad. V joinmeru resne mednarodne krize pa je predvideno izredno posvetovanje med vladami šestih članic. Drugi važen sklep, ki ga omenja poročilo, je stalno posvetovanje na vladni ravni o vseh najvažnejših vprašanjih zunanje politike. Poleg tega so tudi sklenili, da bodo neposredno seznanili evropski parlament * delom stalne komisije Evropske gospodarske skupnosti. Zato se bo sestankov zunanjih ministrov gospodarske skupnosti udeležila tudi politična komisija evropskega parlamenta, ko bodo razpravljali o medsebojnem sodelovanju in zunanji politiki. V j»ročiilu je nadalje rečeno, da bo ministrski svet pripravil še fino poročilo, ki bo vsebovalo predvsem predloge in pobude za izboljšanje sodelovanja med EGS in evropskim parlamentom. Ob zaključku pa je obširno omenjeno vprašanje sprejema članic v EGS (Veliko Britanijo. Norveško, Dansko in Irsko). Glede tega so zunanji mi-nistri skleniti, da bodo sproti obveščati o vsem svojem delu omenjene štiri države. Danes so se v Bruslju začela prva pogajanja na ravni namestnikov voditeljev delegacij s kandidati za vstop v gospodarsko skupnost. Razpravljali so predvsem o vprašanjih kmetijstva in kmetijskih pridelkov. se dovoli svobodno formiranje cen Razume se, da se ta proces mora razvijati v skladu s splošno stabilnostjo in z gibanjem proizvodnje in stabilizacijo trga. Doron.iski je ugotovil, da jugoslovansko kmetijstvo doslej ni popolnoma izkoristilo vseh možnosti izvoza in možnosti, ki jih nudi turizem. V zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva ie Doronjski posebno poudaril potrebo formiranja skladov za napredek kmetijske proizvodnje v občinah, pokrajinah in komunah. V nadaljevanju svojega poročila je Doronjski dejal, da .ie Zveza komunistov vedno posvečala veliko pozornost razvoju vasi in položaju zasebnih kmetovalcev. Socialna in gospodarska struktura vasi se hitro spreminja, jjosebno v zadnjih 10 letih. Naglo se zmanjšujejo razlike med vasjo in mesti. Število industrijskih delavcev in intelektualcev, ki žive na vaseh, se naglo veča. Istočasno je v vaseh vedno v ec kmetij brez mladih. Menjuje se struktura delovne sile v zasebnem kmetijstvu. Ženske imajo vedno večjo vlogo v kmetijski proizvodnji. Odhod ljudi s podeželja v mesta ustvarja določene socialne probleme, posebno na tistih kmetijah, ki nimajo zadostne delovne sile in drugih dohodkov. Naloga Zveze komunistov in družbe je. da skrbi za rešitev teh gospodarsko - socialnih vprašanj na vasi. Socialna politika mora biti sestavni del agrarne in gospodarske politike družbe. Doronjski .je poudaril, da so bili z novo agrarno politiko doseženi pomembni rezultati v preobrazbi vasi in napredku kmetijske proizvodnje. Posebno je na modernizacijo kmetijske proizvodnje vplivala kooperacija med zasebnimi kmetovalci in zadrugami. Ugotovil pa je. da se vzporedno z kooperacijo niso v zadostni meri razviti tudi družbeni odnosi v te™ smislu, da bi zasebni kmetovalci prišli bolj do izraza kot samoupravljavci v agrarni politiki. Zato se v predlogu resolucije poudarja potreba odločnejše preobrazbe družbe in intenzivnejšega samoupravnega organiziranja zasebnih kmetovalcev. Naloga komunistov je med drugim, je poudaril na koncu svojega poročila Doronjski, da se bore za hitrejšo vključitev kmetovalcev v proizvodnjo za trg z združenim de lom, za razširitev samoupravnih odnosov na vsa področja življenja in dela^ za krepitev samoupravnega položaja združenih proizvajalcev, ker se s tem ustvarjalo večji pogoji za širšo dejavnost in pobude vseh proizvajalcev, tudi zasebnih, na osnovah samoupravljanja. Konferenca nadaljuje z delom. B. BOŽIC Pentagon ni vedel za 5000 tankov v Zahodni Nemčiji VVASHINGTON, 30. - »Washing-ton Post* je danes objavil senzacionalno vest, v kateri pravi, da so po upravnem nadzorstvu ugotoviti, da imajo ZDA in zavezniki NATO v Evropi pet tisoč tankov več, o katerih Pentagon ni ničesar vedel. List poudarja, da je tako ogromna rezerva tankov »presenetila naj višje vojaške in civilne funkcionarje obrambnega ministrstva ZDA*. Po pisanju tista so te tanke u-skladiščili v Zahodni Nemčiji, da bi z njimi nadomestiti marebitae izgube v vojni. Uskladiščeni tanki niso bili vključeni v seznam oklepnih edinic NATO. Zaradi tega, nadaljuje «Washington Post*, je 'Pentagon mislil, da so atlantski zavezniki slabo oboroženi v primerjavi s Sovjetsko zvezo in državami varšavskega pakta. Po rmenju tista uskladiščeni tanki, večina katerih so najnovejšega tipa, lahko najmanj podvojijo moč oklepnih e-Anic članic NATO. ADIS ABEBA, 30. — Danes je prispela v etiopsko prestolnico italijanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi poslanec Vedovato. Dopoldne so delegacijo sprejeli pred Coiiv« De Mnrville se je vmil iz Kitajske - PARIZ, 30. — Bivši predsednik francoske vade Maurice Oouve de Murv ille se je danes vmil v Pariz s tritedenskega obiska na Kitajskem, kjer se je razgovarjal s številnimi kitajskimi osebnostmi. Izjava Je novinarjem, da je med svojim potovanjem ugotovil, da je dežela v jx>lnem razvoju, da je pred časom prišlo do politične krize, ki P® so jo premostiti. Povsod vlada mir. Glede francoskoJeitajskiti odnosov pa je dejal, da so dobri lin da se ugodno razvijajo. Potrdil Je vesti, da bo v kratkem obiskala Pariz neka visoka kitajska politična osebnost, ni pa ničesar jasnega odgovoril o možnosti potovanja de Ganila v Peking. Couve de Murvitie je dejal, da se je sestal tudi s predsednikom Mao-cetungom, ki je krepak, aktiven (n zelo dobro poučen o vprašanjih svoje države. Ukvarja pa se boij s političnimi in ideološkimi vprašanji, manj pa z običajnimi upravnimi zadevami. TRŽAŠKI DNEVN DANES IN JUTRI Polaganje vencev SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Zasedanje sveta SKGZ na grobove padlih b0 v nec|e|j0> 29. novembra Kot smo že včeraj poročali se bomo tudi letos poklonili spominu padlih, na katerih grobove in spomenike bodo organizacije bivših partizanov in političnih preganjancev predstavniki SKGZ, jug. gen. konzulata, občine in drugih polo žili vence in cvetje. Predstavniki jugoslovanskega gen. konzulata bodo začeli polagati vence na s po mcnike padlim že danes, jutri pa jih bodo položili še v Viscu in Go narsu, v Pe\mi in Gorici ter na vojaškem pokopališču v Trstu. Jutri bodo polagali vence predstavniki ANPI in sorodnih organizacij, ter SKGZ, katere predstavniki se bodo podali najprej v Rižarno in k Sv. Justu, v Ul. Ghe-ga in v Ul. M. d’Azeglio ter nato še na vojaško pokopališče ter na glavno pokopališče 'pri Sv. A-*ji, kjer bodo položili vence na skupno grobnico, na grob bazoviških žrtev in na grobnico narodnega heroja Pinka Tomažiča. Na dan 2. nov. bodo predsednik dežele, vladni komisar, vojaški poveljnik in župan položili vence k spomeniku padlih pri Sv. Justu ob 11.15 ob prisotnosti vojaških oddelkov, popoldne pa bodo položili vence na vojaških pokopališčih na Proseku in v Nabrežini. Poseben program svečanosti je pripravilo tudi vojaško poveljstvo. Občina je odredila, da bo Rižarna v teh dneh, posvečenih spominu padlih in umrlih, odprta za javnost po naslednjem urniku: v soboto, 31. okt. od 14. do 17. ure; v nedeljo, 1. nov. od 8. do 17. ure; v ponedeljek, 2. nov. od 8. do 17. ure; v torek, 3. nov. od 8. do 17. ure in v sredo, 4. nov. od 8. do 17. ure. Državne, deželne in mestne oblasti pripravljajo tradicionalno slovesnost ob dnevu vojaških sil 4. nov. Osrednja slovesnost bo v Re-dipuglii z začetkom ob 10.20, popoldne ob 17. uri, p« bo na Trgu U-nita slavnostno spuščanje zastave. V ta namen je župan odredil, da se morajo od 14. do 18. ure vsa vozila umakniti z naslednjih ulic; Capo di Piazza, s parkirišč nasproti županstva, s parkirišč nasproti nabrežja med obema drogovoma na Trgu Uoita, s parkirišč nasproti vladne palače in s parkirišč na Passo di Piazza. Vozila, ki bodo v navedenem času na označenih mestih, bodo odstranili uradno. Sioventka kulturno gospo-dartka zvaza bo 1. novembra kot vsako leto položila vence na spomenike padlih partizanov in antifašistov. Vabimo člane izvršnega odbora in odborov včlanjenih organizacij, da se zberejo v nedeljo, 1. novembra ob 9.30 pred Primorskim dnevnikom v Ulici Montecchi it. 6. Uradna razglasitev izidov volitev v organe obrtniške zbornice Poročilo o temi: cPoložaj slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene perspektive*, bo podal predsednik Gorazd Vesel V četrtek se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, na katerem je predsednik Gorazd Vesel poročal o sedanjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o naporih za njeno uveljavitev. Orisal je uspešne napore za skupen nastop vseh Slovencev ter razne konkretno predvidene podrobnosti. Svoja obsežna in izčrpna izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da so perspektive tudi dokaj spodbudne in da je utemeljena vera v našo prihodnost. O poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli člani izvršnega odbora Dušan Hreščak, Izidor Predan, Samo Pahor, dr. Stanislav Oblak, Marino Košuta, dr. Peter Sancin, Boris Race, Nadja Pahor in Bojan Brezigar. Nato je tajnik Bogo Samsa predlagal, da bi v skladu s pravili bilo zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno - gospodarske zveze v nedeljo, 29. novembra 1970 ob 9. uri v Kulturnem domu. Izvršni odbor je odobril ta predlog in je tudi odobril, da bo na zasedanju glavnega sveta poročal predsednik Gorazd Vesel o temi »Položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njene perspektive*, tajnik Bogo Samsa pa o temi »SKGZ in njene članice*. Izvršni odbor je nato pozitivno o-cenil samostojni nastop Slovenskega gospodarskega združenja na o-brtniških volitvah. Po daljši razpravi je odobril splošen poziv proti kakršnemu koli grupiranju in da nihče, če ni za to pooblaščen, ne podpisuje v imenu organizacije ali članice pozivov ali stališč. Med javno sejo na trgovinski zbornici ZARADI PREMAJHNEGA ZASLUŽKA IN TIHOTAPSTVA Zakupniki trafik napovedali tudi na Tržaškem 24-urno stavko Stavka naj bi bila 18. novembra • Dober del finejših cigaret prihaja ilegalno čez mejo . Na zavojček «alfa» (160 lir), kar 126 lir davka Tudi skupina tržaških zakupnikov trafik se je udeležila protestnega zborovanja zakupnikov iz vse Italije, M je bilo 29. oktobra v Rimu. V Športni palači pri EUR se je namreč ta dan zbralo okoli 10.000 zakupnikov trafik, ki so se tudi v imenu preostalih 49.000 kolegov iz vse Italije udeležili zborovanja In hkrati tudi proslave 25-letnice obstoja stanovske organizacije FIT (Federazione Italiana Tabaccai). Zakupniki so se zbrali v Rimu predvsem za to, da opozorijo pristojne oblasti, predvsem pa finančnega ministra to vodstvo državnega tobačnega monopola, na vrsto nerešenih vprašanj kategorije. Sprejeti so bili tudi pri ministru Preti ju, ki jim je obljubil, da bo vzel v pretres njihove zahteve brez vsakega odlašanja. Čeprav nimajo posebne prakse v tej zadevi, saj niso še nikoli stavkali, so zakupniki sklenili, da bodo poskušali pospešiti reševanje nakazanih vprašanj z vsedržavno 24-umo stavko, .ki so jo napovedali, kolikor bi se šivati prej ne premaknile z mrtve točke, za v sredo, 18. novembra. Kaj zahtevajo zakupniki italijanskih trafik to katera vprašanja z njihovega področja so najbolj pe- ............mm..................tuiiiiiiiMiiMiniiiniiiinlimiMiiimliiimiimmiiMiiirtimT.H PO PRISTANKU LASTNIKOV NA POGAJANJA reča v tem trenutku? V glavnem je mogoče zajeti njihove zahteve v naslednjih 6 točkah: a) država naj prizna zakupnikom po 8 odst. iztržka od prodaje tobaka namesto dosedanjih 6,5 odst., poleg tega pa naj jim prizna primemo odškodnino za odvoz tobačnih izdelkov; b) država naj omeji izdajanje novih dovolilnic za prodajo tobačnih izdelkov; c) zakupnikom naj se nadalje prizna 8 odst. iztržka od prodaje vžigalic (namesto sedanjih 6 odst.), 10 odst. Iztržka od prodaje soli (namesto sedanjih 8 odst.), 4 odst. iztržka od prodaje poštnih znamk (namesto sedanjih 2,5 odst.) to 3—4 odst. iztržka od prodaje kolkovanih papirjev (namesto sedanjih 2—3 odst.); d) cene tobačnim izdelkom naj se znižajo za o-koli 20 odst., istočasno pa naj se njihova kakovost primemo zboljša; e) država naj zaostri boj proti tihotapcem in f) državni monopol naj daje kolkovane vrednotnice zakupnikom v prodajo na kredit. V spomenici, ki jo pripravlja ob priliki zborovanja, vsedržavna zveza zakupnikov naglaša, da je gmotni položaj italijanskih trafik v zadnjem času postal kritičen. Poprečni kosmati dohodek na trafiko znaša po tej spomenici 1,034.000 lir na leto, od tega pa je treba odbiti najemnino za poslovne prostore, stro- Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij so prekinili stavko Danes bodo avtobusi spet redno vozili na vseh progah v zasebnih koncesijah Sindikalne organizacije uslužben cev zasebnih avtobusnih podjetij so predvčerajšnjim sklenile, da podaljšajo stavko teh uslužbencev vse do ponedeljka opolnoči, tako da bi trajala kar pet dni in bi bila najdaljša neprekinjena stavka te stroke. Po tem sklepu pa je prišla iz Rima vest, da je vsedržavno združenje lastnikov avtobusnih podjetij končno po posredovanju ministrstva za delo pristalo na pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. I Spričo te vesti so vse sindikalne organizacije sklicale včeraj skupščino uslužbencev, na kateri so sklenili, da bodo opolnoči prenehali stavkati. Zato bodo avtobusi danes zopet redno vozili na pro gah, ki jih imajo zasebna avtobusna podjetja v koncesiji. Uslužbenci pa ostajajo v stavkovnem gibanju, kar se tiče prevozov z avtobusi, ki i h jemljejo v najem za razne izlete, ter prevozov zavojev in pošte. To stavkovno gibanje se bo nadalje- valo zato, da dobe uslužbenci od deželnega združenja ANAC jasno zagotovilo, da bo uveljavilo vsedržavno pogodbo, za katero se predvideva podpis 9. novembra. Prav tako bodo nadaljevali to stavkovno gibanje tudi zato, da dosežejo od deželnega odbora, da izpolni oblju be glede nove prevozne politike. Urnik trgovin za bližnje praznike V nedeljo, 1. novembra (vsi sveti) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure in slaščičarn (8-21.30). V ponedeljek, 2. novembra, dan pred dvojnim praznikom. Vse trgovine bodo lahko podaljšale čas poslovanja do 21. ure. Poleg tega bodo trgovine, ki so običajno ob ponedeljkih dopoldne zaprte zaradi tedenskega počitka, ta dan redno obratovale tudi zjutraj. To velja za trgovine z oblačili, stanovanjsko in drugo o-premo in za trgovine z raznim blagom. V torek, 3. novembre, sv. Just. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7 -12), cvetličarn (8 - 13) in slaščičarn (8-21.30). V sredo, 4. novembra. Obletnica zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7-12), cvetličarn (8-13) in •laščičarn (8-21.30). Ni bila bomba !e stari čevlji S šalo, ki sicer m oi.a namenjena policiji, je neki delavec, zaposlen v notranjosti železniške postaje, »potegnil* prav mestne redarje. šek za razsvetljavo, davke to druge pasivne postavke, ter zlasti zakupnino državnemu monopolu, ki dosega pogosto 20 odst. kosmatega dohodka posamezne trafike. Vprašanje zase predstavlja za poslovanje trafik tihotapstvo. Davčne dajatve na tobačne izdelke znašajo namreč v Italiji okoli 84 odst. prodajne cene posameznih izdelkov, to pa seveda naravnost izziva tihotapce, da preplavljajo tržišče s pretihotapljenim blagom. Zlasti finejše in dražje cigarete prihajajo po tihotapskih poteh v doze italijanskih kadilcev; opazovalci so mnenja, da okoli 50 odst. vseh pokajenih cigaret finejše vrste prihaja v Italijo po tihotapski poti. To povzroča državnim blagajnam letno škodo okoli 300 milijard lir neplačanih davkov to še drugo znatno škodo zaradi valute, ki odhaja čez mejo. Znižanje prodajne cene tobačnim izdelkom za 20 odst., menijo zakupniki, bi omogočilo večji "ŠenarRT priHV v državne blagajne, to bi hkrati občutno zmanjšalo strošek za kajenje. Na trgovinski zbornici je bila včeraj dopoldne napovedana javna seja, na kateri so zastopniki volilne komisije za obrtnike razglasili izide nedeljskih volitev za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo to imena 15 izvoljenih obrtnikov. Seje so se udeležili generalni ravnatelj trgovinske zbornice dr. Stetobach, tajnik pokrajinskega odbora za obrtništvo rag. Bulli, predsednik volilne komisije dr. Mario Springoio, funkcionar na deželi in številni obrtniki. Imena izvoljenih obrtnikov za tržaško pokrajino so mana, vendar naj jih danes še enkrat objavimo: Kovadch Milan in Gregari - Grgič Rafael (SGZ), Faggini ttalo in Tes-sarotto Umfoerto (CNA), Brezzi Al-do, Brizzi Giuseppe, Chdappa Pie-tro, Ciriello Aldo, Gombač Albi™), Gomisel Emilio, Magnatu Gabriele, Melli Felice, Ragagmto Silvestre, Senci C ari o to Val marin Gior-gio (CGIA). Po včerajšnji uradni razglasitvi izidov volitev in porazdelitvi 15 razpoložljivih odbomišknh mest, imajo predlagatelji kandidatnih list pravico priziva proti sklepom volilne komisije, in sicer v roku 10 dni. Pozneje bo deželni odbor imenoval preostalih 19 članov pokrajinskega odbora. Ta jih namreč šteje 34, vendar jih ima pravico glasovanja le 21, od tega vseh 15 izvoljenih obrtnikov. V tej zvezi naj iz spomenice povzamemo naslednjo razpredelnico, iz katere je razvidno, kako se porazdeli tistih nekaj sto lir, ki jih kadilci izdamo ob nakupu zavojčka cigaret po 20 kosov v domačih trafikah: znamka dobavitelj zakupnik trafike strošek za razdeljevanje davek cena ALFA 13,60 10,40 10 126 160 NAZIONALI 16,20 11,70 10 142,10 180 ESPORTAZ IONI 21,80 15,60 10 192,60 240 SUPER 31 19,50 10 239,50 300 COLOMBO 34,20 20,80 10 255 320 STOP 36,50 22,75 10 280,75 350 PRESIDENTE 53,60 26 10 310,40 400 HB 71 31,20 10 367,80 480 MARLBORO 77,20 32,50 10 380,30 500 Zakupniki se pritožujejo, da daje — policijske agente in karabinjerje. Dva mestna redarja sta namreč o-pazila v Miramarskem drevoredu ob izhodu z železniške postaje »sum-Ijivo* škatlo iz lepenke, ki je bila povezana s 4 m dolgo vrvjo na skuter. Redarja sta s št. 113 alarmirala policijske agente, katerim so prišli na pomoč agenti cestne policije in karabinjerji. Škatle, menili so namreč, da gre za kak peklenski stroj, se ni hotel nihče dotakniti. Ni preostalo drugega, kot poklicati vojaške izvedence iz Padove. Ti so se vsedli v avto in z vso silo zdrveli proti Trstu. Karabinjerji in policijski agenti so seveda medtem vso okolico močno zastražili, iz previdnosti so celo premaknili postajališče filobusa, a-genti cestne policije pa so preusmerili promet po drugih ulicah. Sredi skoraj dveumega živčnega čakanja artilerijskih izvedencev, ki bi morali onesposobiti tbombo*, pa se je pojavil delavec, ki je nedolžno pojasnil, da je avtor šale. V škatli so bili le stari čevlji, vse skupaj pa je privezal k prijateljevemu motorju. Vsi so si oddahnili. I® delavec se je žalostno in s sklonjeno glavo oddaljil. Policijski funkcionarji so ga namreč močno ošte-li. Drugega pa tako niso mogli. država preveč novih dovoljenj za prodajo tobaka novim prosilcem. Spomenica navaja, da se je število trafik v letu 1968 povečalo za 1.245, lansko leto pa za nadaljnjih 1.567. Zakupniki so kakor rečeno napovedali 24-umo stavko, če ne bodo njihove zahteve pravočasno sprejete. Prepričani smo, pravijo zakupniki v tej zvezi, da bo minister Preti upošteval naše zahteve; tudi zato, ker bi dan stavke stal državo okoil 30 milijard lir, ugoditev vsem našim zahtevam pa le kakih 15 milijard. Smrt upokojenca zaradi srčne kapi Sinoči ob 19 20 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico v zelo resnem stanju 60-letnega upokojen; ca Carla Felica iz Ul. Gozzi 5. ki je nekaj minut kasneje podlegel srčni kapi. Osebje Rdečega križa le poveda lo, da ga je našlo v takem stanju v stranišču bifeja v na 3. Ul. Madonni- PSIUP negativno ocenjuje deželni zakon o šolstvu V preteklih dneh je bil v Tržiču sestanek deželnega izvršnega odbora PSIUP, ki je proučil zakonski osnutek št. 137 o deželnih posegih za šolstvo. Odbor je ugotovil, da kaže zakonski osnutek josno določalo izbiro v prid zasebnih zavodov, ki so povečini verskega značaja, kar vse gre v škodo javne šole. Deželni zakon se v določenih primerih ne ozira niti na vsedržavne usmeritve in finančna nakazila so za javno šolstvo sorazmerno manjša kot po vsej državi. Odbor tudi obsoja dejstvo, da je popolnoma prepuščeno deželnemu odboru, kako naj se delijo sredstva, kar je v nasprotju z vso demokratično prakso. Zaradi vsega tega poziva odbor predstavnike stranke v deželnem svetu, naj zahtevajo umaknitev zakonskega osnutka. Na vseh šolah tri dni brez pouka Šolski skrbnik sporoča, da je 3. nov. praznik tržaškega patrona in da zato na ta dan ne bo pouka na šolah vseh vrst in stopenj. Ker pa praznik patrona ni več vključen med pouka proste dneve, ki jih predvideva šolski koledar, katerega je odobrilo ministrstvo za javno vzgojo, je bil v ta namen izkoriščen eden od dveh dnevov, ki ju lahko določi za počitnice šolski skrbnik. Odborniku Tripaniju orisali načrte za tovorno postajališče Sinoči je Slovensko planinsko društvo v Trstu za svoje otvoritveno predavanje v letošnji sezoni imelo v gosteh uglednega planinca, inž. Pavla Segalo, referenta za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, ki je številnemu občinstvu, zbranemu v Mali dvorani Kulturnega doma, govoril in prikazal veliko število barvnih diapozitivov o lanski odpravi v Pamir oziroma na se-demtisočak Pik Lenin Predavatelj je pričel svoje nadvse zanimivo skioptično predavanje prikazom serije diapozitivov iz Moskve, od koder je skupina petnajstih planincev, Jugoslovanov, Rusov, Nemcev, Japoncev, Poljakov in Mongolov, krenila proti sneženim vrhovom Pamirskena pogorja. Med eno in drugo turo, s povprečno o-semuno dnevno hoio za dosego Leninove piramide, mogočnega vrha Pika Lenina (7127 m), so člani odprave imeli priložnost spoznavati šege in navade nomadskih, mongolskih plemen, divji svet pustinj in tundr ter pošastni, a čudoviti svet ledenikov Na koncu predavanja se je inž. Pavlu Šeguli iskreno zahvalila predsednica našega planinskega društva eno in drugo turo, s poprečno o-ra, ki so se udeležili predavanja, pa niso štedili z navdušenim aplavzom. Deželni odbornik za finance Tri-pani je včeraj zjutraj sprejel predsednika trgovinske zbornice iz Trsta dr. Caidassija, ki so ga spremljali sestavljal« načrta za zgraditev tovornega postajališča na Fernetičih. Na sestanku so orisali predstavniku deželnega odbora načrte za prista jališče in nakazali rok. potreben za njegovo zgraditev7. Odborniku so tudi sporočili, da bodo čdmprej ustanovili družl» za postajališče, ki se bo imenovala »Družba za tovorno postajališče na Fernetičih*. V tej družbi bodo soudeležene javne u-stanove in njena naloga bo upravljati postajališče. Kar se tiče finančne plati so končno predočili odborniku potrebo, naj bi prvim nakazilom, ki jih je dala na razpolago deželna uprava, dodali še novo finansiranje, ki bi omogočilo, da bi ob pravem času opravili razne obroke del. Seja občinskega sveta v Nabrežini Odobren občinski proračun za 1971 Zaradi tega na šolah ne bo pouka 2., 3. In 4. novembra. Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je s 14 glasovi (KD, PSI, Skupna slovenska lista in PSU) odobril občinski proračun za leto 1971. Odobreni proračun predvideva skupno 359.348.400 lir izdatkov. Primanjkljaj bodo morali kriti z državnim prispevkom (20 mil. lir), s posojilom za ureditev plač nameščencev (58 mil.), s posojilom za izenačenje proračuna (34.730.000) in posojilom za javna dela (23.200.000). Pocfcnbneje bomo poročali v jutrišnji številki. niniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiim iifiiiMMiiiiiiiintiiitianiitiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiniiii PONOČI NA CESTI 202, POPOLDNE V ŠKEDNJU ŠTUDENT SILOVITO TREŠČIL Z A VTOM FORD TAUNUS V UD Pri trčenju fiata 1100 t fiatom 500 ranjena žoferka manjšega vozila Včeraj se Je predstavil zdravnikom v bolnišnici 20-letnl Nereo Gulli lz Ul. Gambtoi, kateremu so razkužili globoko rano na desni nogi to ga nato s prognozo okrevanja v nekaj dneh odslovili. Gulil Je pojasnil, da je med vožnjo z vespo treščil v vrata parkiranega taunu-sa, ki so se nepričakovano odprla. V jutranjih urah pa J« 25-letni Emilio Carli z Lonjereke ceste 175/6 na Reški cesti Izgubil oblast nad vespo to nerodno padel na tla, pri čemer se je potolkel po čelu, obrazu to nogah. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh V noči med četrtkom to petkom je 21-letnl študent Glanfranco Bernardi lz Narodne ulice 1394 na Opčinah med vožnjo z avtom ford taunrus po cesti Opčine - Trst nepričakovano v višini Draščloe Izgubil oblast nad vozilom to silovito treščil v obcestni zid. Študenta, ki so ga pripeljali z zasebnim avtom v bolnišnico, so zaradi globokih ran nad desno obrvjo, za desnim ušesom In na bradi sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. V prvih popoldanskih urah pa je prišlo v IH. Sonetni v Skednju do trčenja dveh vozil. Medtem ko se je šofer fiata 1100, ki je vozil proti Istnškl ulici, 31-letni Francesco Ma-ganucoo iz Istrske ulice, rešil brez poškodb, so morali 32-letno Luclo Mesloh por. Lucas lz Ul. M. Praga, ki J« s fiatom 500 vozila v nasprotno amer, z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Tu so Lucasovi ugotovili poleg podplutb po nogah tu- di udarce po glavi, zaradi česar so jo s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Dvoje nesreč na delu Okoli 13. ure so sprejeli na ortopedskem oddelku 57-letnega Giuseppe Orzana iz Industrijske utice, ki je med delom v nabrežinskem kamnolomu po nesreči zašel s prstancem leve roke med kolesje nekega stroja. Orzan, kateremu je stroj skoraj popolnoma odrezal zadnji členek, se bo moral zdraviti najmanj dva tedna. Proti večeru Je moral v bolnišnico tudi 50-letni Bruno Godina lz Ul. Timlgnano, katerega so zaradi verjetnega zloma stopala leve noge pridržali s prognozo okrevanja 20 dneh na ortopedskem oddelku. Godina je pojasnil, da je pri Ital cementi nakladal vreče cementa, ko se mu Je na nogo zvrnil voziček ■ vsem tovorom. PRVI VEČER SPDT Krasno predavanje inž. Pavla Šegule o odpravi v Pamir TtidtnO ubecUUštuu Predsinočnjm smo prejeli foto kopijo tipkopisa, iz katerega .je moč ugotoviti, da gre za poročilo o sestanku izvršnega odbora Slovenske ievice, ki je bil nrejšnjo soboto 24. t. m. Ne glede na nečrtl.jiv podpis pod porod lom, temveč zgolj spričo krivične trditve v poročilu, da je naš dnevnik »vse prej kot nepristranski poročevalec*, prejetega poročila ne moremo objaviti. Zdi se namreč, da ima tisti, ki nam je fotokop jo poročila poslal, kaj čudne predstave o medčloveških odnosih: zelo se namreč moti. da mu bo tisti, ki ga je najprej grobo ozmerjal, nato še usluge delal. (Sicer pa mu je to _uslugo napravil tukajšnji slov. kršč. soc. tednik, kateremu pa S.L. ne očita pristranosti, čeprav bi mu .jo lahko iz istih »razlogov* kot nam; omenjeni tednik je torej na ta način podori gonjo S.L. proti našemu dnevniku.) Razna obvestila Občni zbor NSK. Odbor Narodne In študijske knjižnice v Trstu vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo 16. novembra 1970 ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani ul. Geppa 9. Včeraj-danes Dane«, SOBOTA, 31. oktobra BOLFENK Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 8.11 ln zatone ob 17.02. Jutri, NEDELJA, 1. novembra VSI SVETI Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 14,8, najnižja 10,2, ob 19. url 13 stopinj, zračni tlak 1028,5 stanoviten, brezvetrje, vlaga 85-od-siotna, nebo 8/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 16 stopinj. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 31. oktobra ob 21. uri in jutri, 1. nov. ob 17. uri GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA KAZALIŠTA «IVAN ZAJC» Z REKE IVAN ZAJC Nikola Šubic Zrinjski opera v treh dejanjih (7 slik) Po drami: TEODORA K5RNERA Libreto napisal: HUGO BADALIČ VLADIMIR RU2DJAK A. AUGUŠTINCIC LJ. WAGNER VLADIMIR BENIC Režiser: Scenograf: Kostumograf: Dirigent; ABONENTI SG J MAJO 50% POPUSTA Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričet-Jcotn predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na telef. 734-265. 7. NOVEMBRA 1970 V KULTURNEM DOMU violinist Dejan Bravničar z orkestrom Glasbene matice PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst vabi vse člane to članice na redni OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 6. novembra ob 20.30 ta ob 21. uri ob drugem sklicanju v društvenih prostorih na stadionu Prvi maj, Vrdel-ska cesta 7. Odbor priporoča članom in članicam da se polnoštevilno udeleže občnega zora. V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure. Gledaljšča VERDI Ravnateljstvo gledališča Verdi oj vešča abonente reda A in B na no sezono 1970-71, da lahko preV"j mejo svoje abonmajske izkaznice P*1 blagajni gledališča. Obenem blagajna gledališča 8*5 23988) še vedno sprejema prošnje ' nove abonmaje. POLITE AMA ROSSETTI Danes zvečer ob 20.30 osma Pr*J stava komedije »Le Maldobrie«. 1 tri bo samo popoldanska Pre^st.L ob 16.30 in po počitku v ponedelr je za torek najavljena redna čema predstava, za sredo 4. nov, P ponovno dnevna. Razstave V umetnostni dvorani «Cesare -. fianopulo« na Trgu Papa Cio«*, 61. bo danes ob 18. uri otv0.rl;J( osebne razstave slikarke Gidi1' Griselli di Lena, ki jo prirejai 5 dikat lepih umetnosti dežele nije - Jul. krajine, ki je včl«11^ v CCdL. Razstava bo odprta do 20. ure ob delavnikih i®* 10.30 do 12. ure ob nedeljah In P nikih, do vključno 14. nov. Nazionale 14.30 «Waterloo», R°dJ Ljudska prosveta Prosvetno društvo (France Prešeren* v Boljuncu vabi vaščane v ne. deljo, 1 XI, ob 16.30 k vaškemu spomeniku, kjer bomo letos ob 25-letnici osvoboditve počastili spomin naših padlih v NOB. Pevski zbor do zapel žalostlnko, mladinci bodo recitirali primerne pesmi ob polaganju vencev in cvetja. Prosvetno društvo (Ivan Cankars obvešča, da bo v ponedeljek, 2. novembra ob 20.30 url odborova seja. Prosimo odbornike, da se seje točno ln polnoštevilno udeležijo. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 30. oktobra 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb. Umrli so: 69-letna Maria Brajko-vic por. Gandrus, 73-letna Antonia Vivian vd. Kautschitsch, 70-letna Maria Larlsch, 73-letni Rodolfo Do-lenz, 71-letnl Glovanni Rados, 73-letna Santina Zurlgo por. Castel. blanco, 58-letnl Angelo Mahnič, 87-letna Matilde Candonl vd. Cossutta, 86- l*trvi Salvatore Curto, 72-letnl Marcello Slama, 61-letnl Oscarre Kožuh, 1 dan star Stefano Dodioh, 87- letna Maria Cumln vd, Ferronl, 86-letna Anna Svageli, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 . Ul. Dlaz 2, Alta Salute, Ul. Giulia 1, Plcclo-la. Ul. Orlanl 2, Vernarl, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.31) Alta Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, AUa Giustlzia, Trg Libertž 6, Te. sta d’Oro, Ul. Mazzini 43. Mali oglasi Kotle za žgaojekuho v vseh Izvedbah In velikostih izdeluje najkvalitet. neje že preko 40 let KAPELJ V. — bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževi c. 4 — Šiška, Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem ! SPDT priredi v dneh 3. to 4. novembra avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Cateških Toplic, kjer Je možnost kopanja v bazenu. Naslednji dan obisk Titove rojstne hiše v Kumrovcu. Gena: 6.300 lir (člani), 6.800 lir (nečlani). V ceni Je vključena vožnja, večerja, prenočišče in zajtrk (v Cateških Toplicah). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119 do vključno 28. oktobra. SPDT vabi udeležence izleta na Dolenjsko naj poravnajo plačilo izleta do sobote. Odhod bo v torek, 3. novembra, ob 6.30 z začetka Ulice Fabio Severo. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . Ulica P. Fllzl St. 10 Ul. 38101/38045 opravlja vse bančne posla kupola tujo valuto VčarajinJI odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterllng Svic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar 619,-590,— 1480,— 142,— 110,— 12,— 172,-170,-23,80 42,50 ger, Cristopher Plummer, VVelles. Technicolor. Panavisio11, Eden 16.00 «Le piacevoli espe^jj di una giovane cameriera«, U* cobson, Daniel Gelin. Techn>c“. Prepovedano mladini pod 18- 'e „ Fenice 15.30 «11 presidente«, Sordi, Margherita Lizzano. color. Grattacielo 16.00 »Arriva Brown». Technicolor. *e: Ta tel iti je ke tic »O vla J hn loži t*e N lir Odv «žj kriv S N Itvj i1 S D* ?>i ExceIsior 15.00 »Borsalino«, Ion, Jean - Paul Belmondo. T* ^ color. Rltz 15.30 «Strogoff», John Law, Mimsy Farmer, Hiran 14 Technicolor. , ,v\t plilkt* Alabarda 16.30 »Angeli della za«, T. Štern, J. Slate. TecMVcty Filodrammatico 16.30 «Isabella sa dei diavoll«. Technicolor ‘ i te Skay. Prepovedano ml3“in 14. letom. jf.t Aurora 16.30 «Due bianchi " A frica nera«, Franco Franck1' cio Ingrassia. Technicolor. ^ Cristallo 16.30 «Airport», Bur*r«« caster, Dean Martin. Technic°x< Capitol 15.30 «Topolino Stori« tre porcellini«. Technicolo1^ / Moderno 16.00 »Ultimo dornic'1^ nosciuto«, Lino Ventura, Jobert. Technicolor. jF Vittorio Veneto 16.00 »Metell0*;^ simo Ranieri, Lucia Bost. color. y)/ Impero 16 30 «1 girasoll«, S. M. Mastroiannl. Technicol<>r\ Ideale 16.00 «0’ Cangaceit0«', f mas Millian, Ugo Pagl|aR chnicolor. , tlj[ Astra 16 30 «Lisa dagll ocCl> Mario Tessuto, Silvia DWn chnicolor. Abbazia 16 00 «La tenda ross£' Connery, Claudla Cardln«1 ’ dy Kruger, Peter Finch. *• i % MILJE J Verdi 17 00 «Calma ragazz*' ®|(C^ sposo«, Luis de Funes. Tecn Ih •' V* »M?, fcilv * i KINO NA opčinJ Danes ob 18. uri barvni Janški vvestem film: ,^jJ LA COLLINA DEGLI ST*V! Igrajo: Tereooe Hill, Spencer, Wood Strade^^/ rti kino «|KIS» Danes ob 19.30 barvni tačni kolosatal film: SIMON BOLIVAB p Igrajo: Maximilian Sebe®' Schiafftoo, sarma Rob&l. Frafl^ Darovi in prispevki rd V počastitev spomina P0*1 fjfi Kodriča darujeta Danica 1,1 jK Flego 2.000 lir za prosveto®.. r 1 „0 Ivan Grbec v Skednju. l* A Pravica daruje 1.000 lir l’e P. van Grbec. Anton Gregor‘L| j 1.000 lir za mladinski sK pn Ivan Grbec. V isti namen , r\ Anton Repič 1,000 ln dnin" 0, 500 lir, N .N. daruje 1 S-^slF šolo . spomenik NOB v Naznanjamo žalostno veat, da nas Je zapustil za nad dragi soprog, oče to nono BORIS KAFOL lz mrtvaki Danes, 31. t. m. ob 12. uri, bo prepeljan lz mrtva®^ splošne bolnišnice naravnost v Komen, kjer bo ob pogrdb na domačem pokopališču. Žalujoči: žena PAULA, sinovi MIRAN In STOJAN, snahe MILENA, vnuki in drugo s01 I T. Funebri, Ul. Zonta 3 - tel. 38006 \ primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 31. oktobra 1970 VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM V pijanosti ukradel tržaško zastavo in dve majhni palmi Obsodili so ga le zaradi vinjenosti, obtožbo tatvine pa spremenili v poškodovanje in ga v tem smislu tudi oprostili , 'detl «a cesti človeka s tržaško tavo v rokah (in še to ob pre-(si ***ni uri) in z dvema palmama ',sakLn^*ln’rna^ Pazc*uho, ni da je srečal Bemardija, kako se Polirii i?a stvar' je začudilo tudi je bahal, da ima italijanski kova-agente, ki so ponoči 15. nec za 50 lir in ko bi bil origina-letos, malo pred 2. uro, len, bi njegova vrednost znašala o- in ko bi bil origina opazili “*Qtu *“'cu *• uru. Ien' ui njegova vrednost znašala o- zj h “Metnega Giuseppa Scopa- krog 7 milijonov lir. Pojasnil pa 1 tieenf2 StaJnega bivališča, kako je j je še, da mu je Bernardi sam vrnil tiku Mu’”1! koraki opletal p° ploč- del kovancev, del pa so mu jih Moja °re^ja Sauro. ! vrnili njegovi sorodniki. Oljski oijski * 80 ,seveda spravili v poli- ! Tako javni tožilec kot branilec nidj j®.vt° in ga spremili v bolniš- ’ odv. Iacuzzi sta predlagala prekinit-’ Iler,. so °d. dežurnega zdrav- j nitev sodnega postopka zaradi u-a°t>lli Dotrdilo. Ha ip impl veHhp amnp^Hip kovance, porodil, ko mu je direktor i strijo. Ravnatelju trbiške carinar-tržaškega sedeža »Assicurazioni ge-1 nioe G. B. Collesanu pa je pred-nerali*, dr. Guido Salvi povedal, | sedniik Jonas podelil priznanje »Grosse Ehrenzeichen fiir Verdien-ste um die Republik Oesrterreich«, in sicer za njegovo prizadevanje piri poenostavljanju carinskih operacij na itahjansko-avstrijski meji. Slovesna izročitev priznanj bo v prostorih avstrijskega generalnega konzulata v Trstu v sredo, 11. novembra. I pri* ■ » ist»2 jeljdi 7. z Precej pod kapo. .. ho je, da so ga spravili v S* ki« organi sij se je iztreznil. Policij- vjj --som pa so medtem ugoto-Pfed * v ■mo^ sne' zastavo z droga fetih ?°kritim bazenom, kjer so v ijfg 2neb potekale vojaške športne kal vTCoPaz je kratkomalo prese- Avstrijsko odlikovanje Giancarlu di Magnagu Predsednik avstrijske zvezne republike je podelil dosedanjemu snel ’"c“ zbornice Giancarlu di Magnagu vi- ■ zastavo z droga. Ker na ^ priananje <(Grosse Ehrenzeichen fiir Verdienste um die Republik Oesterreich« za njegove zaslt^e pri pospeševanju trgovinskega sodelovanja med deželo Furlanijo-Julajsko krajino in Av- re jv» 2 ■o«* uli*®1 a Si* fU# $ od , W * , P* A % Ors* ion- eri««? lil« nic0? let«* /mjŽ Te^ en««1*1 SSKfSTj« ra ssssLSrfJsrs vefSJr zastavo z droga. Ker pa bovoli^0 s. Plenom ni bil preveč za-dvpL -len,_ Je izkoreninil in pobral iz jj Vrčev še dve majhni palmi. Zen-dr!vCerajšnji razpravi pred ka-sodiščem (preds. Edel, tož. telo ^Pis Chiarelli) je Scopaz sij jr^no dejal, da se ga je tile rvČU. f*rav pošteno napil. Ko se ^iSiV*-a* Pr°b nabrežju, da bi kem v^Pžuostno prenočišče na ka-^ Popolnoma nevede « ^ kar je napravil. je občinsko upravo, last-28-letj.^-ave i*1 dveh palm, zastopal tp Vi pokritega bazena Bru- tlojJfzaccar°, ki pa je le potrdil S Prijavo o tatvini, laggj bižilec dr. Tavella je pred-jarvy,t,Za,„°btoženca za obtožbo pi-lojj^ 30 tisoč lir globe, za ob->ekričatvjne Pa blažjo opredelitev PreS*? y Poškodovanje ter za ta lir * mesec zapora in 20.000 tdv. arne. kazni. Uradni branilec % ^CU2z' Pa je predlagal naj- SodrTt^611' ktiw7°, 80 spoznali obtoženca zr. Z lestve padel v mor]e Kmalu po 8. uri so morali pridržati na I. sprejemnem oddelku bolnišnice 40-Ietnega nočnega čuvaja Giovanmija Grudna iz Ul. Gambtai. Gruden je hotel na ladjo, zasidrano ob novem pristanišču, ko se mu je pod nogami zlomil prvi klin lestve, zaradi česar je padel v morje. Po mnenju zdravnikov bo Gruden okreval že v nekaj dneh. Tudi v našem uredništvu sprejemarao prispevke iza šolo-epomonik v Cerknem OB DNEVU VSEH MRTVIH Jutri bodo tudi nu Goriškem počustili spomin pudlih borcev Včeraj so šolarji iz Gorice prinesli na njihove grobove cvetje in svojo. ljubezen v v Polaganje vencev v Gorici, Standrežu, Pevmi in v Steverjanu ter na Gonjačah Danes je na pokopališčih v me- j zanske grobove na pokopališču v stu in po drugih občinah in zaselkih1 Pevmi. •umu.. NA MINISTRSTVU ZA DELO V RIMU Odbornik Devetag zagovarjal deželno avtonomijo v zdravstvu Ustanovi naj se vsedržavni zdravstveni sklad, ki pa bi deloval preko deželnih organov Na ministrstvu za delo je bil se- | nja, povezana z novo bolnišnico, z vjVa- opiljeni uuiuccmci co ta 5ft Ve;Pijanosti in ga obsodili ~soč^ lir jjrlooe. Kar zadeva tošla. °btozbo tatvine so sprejeli kl ‘ Predlog po blažji oprede-i^ekrska v poškodovanje in zaradi pomanjkanja do- Isti * * * •tdnj so sklenili prekiniti _ Jesti i. Postopek zaradi uvedbe am-Nsah!^0^ 32-letnemu dr. Mariu p ^B?netk> w le bil obtožen »JV d‘ 0bfoznica ga je namreč dol-\ K Su ie Prf^til zlat jugo puli* jHa kovanec za 1000 din iz - srebrni madžarski kova-kcsruisl- S1011 ^ *eta 1906 ter zlat kovanec za 50 lir iz leta vl< d;S iim p jr. r & 0#T> / ar- o»- C art ll!l( 5a». j|jf ■le. 0 dl 1 / 4jne,,v skupni vrednosti 384 ti-k ^ar*nski denar naj bi Jo v in t-v trgovini z numizma-i- Gim,-;' Roma 3, last 33-letnega •tMha 3^ Remardija iz Ul. Pale- ^ v ^JOšuji razpraivi je Bama-Pjtožbe d . odvrnil pripisane mu /ttopj'. Pojasnil je, da se je ob 4 otner,:z . trgovine nevede znašel je -j01111! kovanci v žepu, ki Pričaj 'i61- Pozneje vrnil lastniku. »H di6 tudi Bernardi, ki je po-U^.. *ta bila z Bamabijem to« _ l^ovala univerzo. Po de-ob „ m3 sta s® sPet srečala MoJiBn!ožno®ti tatvine kovan-^ fe sun! tudi povedal, da se n’ ua je Bernardi ukradel ^^a še iz časov, ko sta 6^ i ril«! f in skupaj so učenci 3. 4. in 5. razreda te šole zapeli še pesem »Gozdič je že zelem. Jutri bo še skupna počastitev padlih borcev. Dopoldne ob 9.45 se bodo bivši partizani, predstavniki naprednih organizacij in vsd drugi, ki se želijo udeležiti te spominske svečanosti, zbrali na trgu pred cerkvijo v Štandrežu odkoder se bodo odpeljali na glavno mestno pokopališče, kjer bo polaganje vencev in spominska svečanost o-krog 10. ure. Po zaključku te slovesnosti bodo predstavniki PD »O. Župančič* in športnega društva Juventina iz Štandreža odšli na pokopališče v Štandrežu, kjer se bodo spomnili svojih umrlih. Tu bo nastopil tudi njihov pevski zbor, tokrat prvič pod vodstvom novega pevovodje in z novimi pesmimi. Obe' čfihlštvi bosta položili vence na grobove padlih borcev. Bivši partizani iz Pevme, skupaj z drugimi vaščani, bodo jutri ob 9.30 položili vence pred spomenikom padlim na trgu in na parti- V Števerjanu bodo jutri ob 11. uri bivši partizani in člani PD «Briški grič* položili svoje vence pred spomenik padlim na trgu in njihov mešani pevski zbor bo zapel dve žalostinki. Nato bodo, kot druga leta, odšli vsi skupaj še na Gonjače, kjer se bodo poklonili z venci spominu vseh padlih Bricev. Vabimo vse vaščane, da se v čim večjem številu udeležijo obeh spominskih svečanosti. Podobne svečanosti bodo seveda tudi v Sovodnjah pred spomenikom padlih, v Doberdobu in po drugih slovenskih krajih na Goriškem, ki se jih bodo udeležili bivši borci, sorodniki padlih in vsd drugi vaščani. I. M. Vozni red avtobusov na goriško pokopališče Uprava mestnih avtobusov v Gorici sporoča, da bodo danes, jutri in v ponedeljek vazali mestni avtobusi na glavno pokopališče po naslednjem voznem redu: Danes, 31. t.m.: po normalnem voznem redu, kot velja za delavnik, s podvojenimi vožnjami popoldne. Jutri, 1. novembra: dopoldne začetek odhodov s Travnika ob 8.30; do 10. ure odhodi proti pokopališču in odhodi izpred pokopališča vsakih 15 minut; od 10 do 12.30 neprekinjene vožnje. Popoldne začetek odhodov s Travnika ob 13.15 in potem neprekinjene vožnje do 18.30. Ponedeljek, 2. novembra: po voznem redu za delavnike, s podvojenimi vožnjami popoldne. Del Ben član sveta državne zveze EPT Predsednik goriške pokrajinske turistične ustanove (EPT) Mario Del Ben je postal član odbora Državne zveze pokrajinskih EPT. K temu povišanju čestitamo Del Benu in mu tudi mi želimo, da bi s svojim sodelovanjem v tem vsedržavnem turističnem organu pripomogel k nadaljnjemu razvoju tu rizma na našem mejnem področju. Danes predavanje sr v Štandrežu pr-" Danes zvečer ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v štandrežu predavanje o znameniti Aragonitni jami na Ravnah pri Cerknem. Predaval bo na-čenik jamarskega odseka pri SPD Slavko Rebec; predavanje je oprem- ljeno tudi s številnimi diapozitivi. Vabimo vse vaščane in druge prijatelje, da pridejo na predavanje v čitnvečtem številu. Omejen promet na področju Redipuglie 4. novembra Ob priliki vojaških spominskih proslav za državni praznik 4. novembra pri kostnici v Redipuglii se predvideva na ta dan večji promet zlasti z vojaškimi vozili na oesitah proti Redipugli. V tem predvidevanju je goriški prefekt izdal odok o omejitvi in ureditvi prometa po teh cestah za čas svečanosti. Od 7. do 13.30 je v tem sklopu prepovedan promet vozil na cesti od mostu v Zagraju do Redipuglie, dalje na oesti iz Fo-ghana v Redipuglio ter na cesti S. Pier - Soleschiano - Romke. Izjemo tvorijo vozila, ki bodo namenjena na proslavo in tista, ki morajo nujno po teh cestah; vendar se bodo morala taka Vozila ravnati strogo po predpisih varnostnih organov na teh cestah. ... Učenci slovenske osnovne šole iz Gorice (Ulica Randaccio) so se s cvetjem poklonili pred grobnico - spomenikom padlih borcev na glavnem soriškem pokopališču Slovenski osnovnošolski učenci iz Gorlcf na grobovih padlih slovenskih partizanov so prinesli cvetja in izraze svoje hvaležnosti aiiiiiittiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinniuiniiiminHHtiiiiiiiinHiiiiiMmimHniiiiiiiiiiMH POSVET NA ŽUPANSTVU V GORICI Možnost medobčinskega konzorcija za izkoriščanje peči za sežiganje smeti V tem smislu so se razgovaijali predstavniki iz Gorice in Moše Prejšnji dan se je goriški župan darili potrebo, da bi proučili med Martina, ki ga je spremljal odbornik Rovis, sestal na goriškerh županstvu z županom iz Moše, inž Medeotom, ki ga je spremljal podžupan Russian. Ob prisotnosti drugih predstavnikov obeh obč:n so se razgovarjali o tem, kako bi tudi občina Moša izkoristila peč za se žiganje, odnosno uničenje, smeti in drugih odpadkov, ki jo je goriška občna že skoraj dogradila na meji med goriško in sovodenisko občino. Proučili so problem posebnega konzorcija za izrabljanje te peči, v katerega naj bi prišli goriška in občina iz Moše in v katerega bi povabili k sodelovanju tudi nekatere druge sosednje občine, ki bi se lahko poslužile omenjene oeči za sežiganje smeti in drugih odpad kov. Val so soglašali s .tem, da se odpirajo zanimive perspektive pri tekem sodelovanju, ki bi prineslo obojestranske koristi. Obenem so pou- SL0VENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI brir«di od 25. novembra do 2. decembra letos potovanje Z LETALOM V KENIJO ln Potovanju, ki ga bo vodil dober poznavalec Afrike Ud,, Yn*telj Etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar, bodo kodo ^ spoznali način življenja kenijskih plemen, videli rob, ■ naihogatejši afriški živalski svet, spoznali bodo Nai-lov#kln. Mombaso, kjer se bodo lahko kopali v toplih va- tha.L .‘Opijskega oceana, obiskali bodo izdelovalce afriških in pr ----- ^ -*- ■ .................. - ■ dok Jplub h 197 9 potovBni8> P® i* cena izredno nizka: na osebo znaša t«ka lir, se pravi polovico manj, kot stanejo običajno °krokik °vania- Pole9 tega se potovanje lahko plača v dveh in sicer 100.000 lir ob vpisu, ostanek pa do 31. dec. t», d'n°9rafski muzej vabi tudi tržaške in goriške Sloven-i«v, se potovanja udeležijo in sporoča, da sprejema pri-Clc,- p°t°valni in turistični urad AURORA v Trstu, Ulica ktforJ!8..^' 29-243, kjer lahko dobite tudi podrobnejše Po želji — lovci se bodo lahko odpravili na safari. -“»rih u temu, da bodo udeleženci potovanja stanovali v Dtdgr hotelih in da so razni izleti In ogledi vključeni v L - - «t1 Dotnuum, na i, rana iaraJnn ni-l/a. n a ntakn -naJ. W>ie. Vpisovanje se zaključi nepreklicno dne 10. no-r* letos. OoVoJ^^teba: V naši jutrišnji številki bomo objavili raz-dr. B. Kuharjem o podrobnostih v zvezi * poto- f* << ................................................m,,,,,,„„„„„„„„„........................................................................■■kihih,.........«•>....hm OBVESTILA INPS Zakaj so zavrnjene prošnje za invalidsko pokojnino Prevrednotenje pokojnine od delovne dobe ob dosegi starostne pokojnine Odgovorni za tisk pri pokrajinski INPS v Gorioi, Maric Podese, ugotavlja, da prihajajo na goriški sedež te ustanove sterilne zavrnjene prošnje iz Rima v zadevi prosilcev za priznanje invalidske pokojnine. Zato je treba pojasniti, da se lahko zaprosi za invalidsko pokojnino kadar koli, kadar je prosilec vplačal najmanj 5 let prispevkov (260 tedenskih prispevkov) za zavarovanje preden je vložil prošnjo ter je bil seveda priznan kot invalid. Prav zaradi priznanja je največ prošenj zavrnjenih. Po zakonu je namreč invalid tisti, ki je vsaj deloma izgubil delovno zmožnost in ni dovolj biti samo bolan, kar je lahko le začasna delovna nezmožnost. Ustanova INPS jo torej po zakonu priznava v naslednjih primerih: 1. Po uratkiih ugotovitvah; 2. po ugotovitvi opolnomočenega zdravnika glede učinka bolezni; 3. končna ugotovitev s pravnega stališča glede delanezmožnosti prizadetega prosilca. Zakonski predpisi v veljavi predvidevajo ponovno likvidacijo pokojnine za tiste upokojence, ki so šli v pokoj predčasno po izpolnitvi 35 let delovne dobe, pa so potem dosegli dobo za starostno pokojnino. To velja za tiste, ki so se upokojili pred 1.5.1968 pa so pozneje bili PETROLCHIMICA ADRIATICA % ‘ d0MJ0 145 CAL0R Tekoče gorivo di F. MALE MOTORNA OUA KAKOVOST ■ KOLIČINA % TELEF 817-395 CA L OR PLUS Plinsko olje CENA še zaposleni do starostne upokojitve. V takih primerih se prizadetemu upokojencu prištejejo pozneje vplačani prispevki ter se poveže višina nove pokojnine na osnovi zadnje plače v delovnem razmerju. Taka revalvacija pokojnine se lahko izvede z veljavnostjo od prvega dne, ko je prizadeti upokojenec dopolnil 60 let (če moški) oziroma 55 let (za ženske). za no- Zimski urnik lokalov Pokrajinska zveza trgovcev Goriško sporoča, da bo s 1. vembrom stopil v veljavo za javne lokale na Goriškem (kavarne, bare, restavracije, gostilne, krčme itd.) naslednji zimski umik: ODPIRANJE: v Gorici in po drugih občinah na Goriškem; kavarne ir bari ob 6. uri; restavracije, gostilne, krčme (tudi s kuhinjo) ter prodaja brezalkoholnih pijač s hrano ah brez nje ob 6.30; osmdoe ob de lavnikih ob 10. uri in ob praznikih ob 11. uri. ZADIRANJE: 1. Restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodaja brezalkoholnih pijač a) v Gorici, Tržiču in Grade-žu ob 24. uri; b) v goriških predmestjih in po drugih občinah ob 24. uri. 2. KRČME (tudi s kuhinjo) za vse občine na Goriškem ob 23. uri. 3. OSMICE, za vse občine, ob 31. uri. RAZNI KROŽKI (ENAL, CR AL, ACLI itd.) zapirajo v Gorici, Tržiču in Gradežu ob 24. uri, po drugih občinah pa ob 23. uri. Lastniki imajo pravico, da lahko odpirajo svoje lokale največ ilo ene ure bolj pozno, ali da jih zapirajo do 1 ure prej. Prav tako imajo pravico do opoldanskega zaprtja kot sledi: a) restavracije, gostilne in krčme s kuhinjo od 15.30 do 17.30; b) vsi ostala javni lokali od 13.30 do 15.30. S POSVETA KD V GRADIŠKI PRISPEVEK SLOVENCEV K SEDANJI ODPRTI MEJI Tako je poudaril v svojem posegu odv. Sfiligoj Pokrajinsko vodstvo KD je organiziralo v Gradiški študijski sestanek, na katerem so govorili o temi »Fornrranje vodilnega razreda*. Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik KD dr. Cian, ki je poudaril važnost in potrebe izpopolnitve v socialnih zadevah. Za njim pa je dr. Alberto Gasparini, od Mednarodnega sociološkega zavoda v Gorici, govoril «o združevanju v goriški pokrajini*. Po obeh poročilih se je razvila diskusija, v katero je kot gost posegel tudi odv. Sfiligoj. V svojem posegu je na kratko analiziral zgo dovino združevanja pri slovenski narodni skupnosti, ki je vkljub tež kim časom in oviram pozitivno prispevala k mirnemu sožitju in prijateljskem sodelovanju z drugimi strankami leve sredine na Goriškem Prav izvajanje take politike sku paj s KD je omogočilo sedanjo politiko odprte meje, ki je proti vzhodu najbolj odprta med vsemi evropskimi predeli. V debato so posegli še deželni od bomik Codanni, dr. Martinolli iz Tržiča, dr. Cian ki je govoril o izpopolnitvi priprave članov in vod stva stranke ter s tem v zvezi proučil in analiziral tudi rezultate, ki so bili doseženi pni zadnjih volitvah. Za njim je govorilo še več demo kristjanskih aktivistov ki so obravnavali najrazličnejše argumente in probleme v okviru svoje stranke Nadvoz pri Moščenicah Upravni odbor industrijskega konzorcija v Tržiču je odobril včeraj načrt za nadvoz nad državno cesto na industrijskem področju pri Moščenicah. Cestni priključek in nadvoz bosta imela širino 22 metrov ter je predviden strošek nekaj manj kot 300 milijonov br z deželnim prispevkom. Občni zbor členov konzorcija bo v četrtek 5. novembra in takrat bodo člani dokončno odobrili zgoraj omenjeni načrt in tudi železniški odcep Ronke - industrijsko področje Brancolo ter najetje posojila 119 milijonov lir za kritje stroškov 20 odst deleža konzorcija, ker bo 80 odst. krila deželna uprava. Avto je podrl kolesarja Včeraj nekaj po 12. url se je pri perila na križišču ulic Aqulleia ln Fatebenefratelli v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bi! ranjen 56-letnl Marino Crasseviz iz Ločntka. Ul. Fonda 22. Z rešilcem Zelenega križa so ga dopeljali v splošno goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili številna odrgnjenja in rano na lasišču ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Crasseviz se je peljal s kolesom po Ul. Aquileia proti Ločniku, ko ga je podrt avto giulia, ki ga Je v nasprotni smeri vozil 37-letni Giuseppe Orso iz Gorice, Ul. Casale 43. Izvidnica karabinjerjev Je ugotovila nekaj škode na kolesu ln na avtomobilu. Šofer je ostal nepoškodovan. občinsko sodelovanje tudi na dru gih področjih in tako dosegli koristne in razširjene teritorialne izpopolnitve, ki so potrebne za skupno reševanje raznih problemov, ki se pojavljajo v današnjr dinamični občinski upravi. Podobno sodelovanje so v zadnjih letih razvili med Gorico in So vodnjamd v zvezi s prosto cono in ga bodo po vsej verjetnosti tudi kar se tiče sež;ganja smeti, kjer bi lahko sovodenjski kmetje pridobivali gnojilo za svoje polje. Nekaj o delovanju SDZ na Goriškem Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pokrajinska in občinska uprava v Gorici sta v zadnjem času razvili zelo živahno dejavnost. S tem je povezano tudi delovanje vodilnih organov političnih strank, ki odgovorno sodelujejo v upravi leve sredine. Tudi vodstvo SDZ se je večkrat sestalo in pretreslo vrsto perečih problemov javne uprave, zlasti tistih, ki zadevajo potrebe slovenske skupnosti. Sporazumno z drugimi večinskimi strankami je določila svoje pred stavnike za razne odbore. V pokrajinskem merilu so bili že izvoljeni: dr. Avgust Sfiligoj in g. Arnaldo Ferfolja v okrajno volilno komisijo in sicer prvi za Gorico in drugi za Tržič; učitelj Albin Šuligoj v pokrajinski upravni odbor na prefekturi in prof. Andrej Bratuž v oddelek za reševanje prizivov za občinske davke pri istem odboru; dr. Majda Sfiligoj-Corsi v pokrajinsko komisijo ža javne podpore. V občinskem okviru pa bo imela za sedaj SDZ svoje predstavnike v šsstih komisijah in upravnih svetih. Vodstvo SDZ je nato z zadovoljstvom sprejelo na znanje odobritev zakonskega osnutka deželnega svetovalca dr. Štoke, ld priznava pravico, da se Slovenci imenujejo s pravim imenom v deželni zakonodaja ter v vseh deželnih organih. SDZ obenem obsoja prepoved slovenskega napisa na spomeniku pad- lim borcem v Sv. Lenartu v Beneški Sloveniji, kar predstavlja novo diskriminacijo do slovenske manjšine v videmski pokrajini. Kar zadeva pereče vprašanje šolskih poslopij, je vodstvo SDZ sklenilo, da bo zahtevalo 'takojšnje posredovanje pristojnih deželnih oblasti. Še posebej je ugotovilo, da se ni še našla ustrezna rešitev za sedež slovenskega trgovskega zavoda. Lato bo v sodelovanju z izvoljenimi predstavniki še dalje v stalnih stikih z občinsko upravo, ki je dolžna poskrbeti za primerne šolske prostore. OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Dve obsodbi zaradi vožnje avtomobilov v pijanosti Po izletu v Jugoslavijo so ga vinjenega izročili policiji na meji Pred goriškim okrajnim sodnikom dr. BaUarinijem se Je moral zagovarjati 60-letni Ludvik Nanut, ld se Je rodil v Nabrežini, sedaj pa stanuje v Gorici, Androna delte Pergola 21. V obtožnici je navedeno, da so ga pošle isti dvakrat presenetili na mejnem prehodu z avtomobilom, ki ga Je vozil v pijanosti. Prvič se je to zgodilo pri Rdeči hišd, kjer so ga jugoslovanski mejni stražniki vrnili Italijanskim skupaj z njegovim vozilom; drugič pa so ga v podobnih okoliščinah vrnili na mejnem prehodu v Šempetru dne 25. aprila. Glede prve vožnje se Je Nanut Izgovoril, da ni bil pijan, ampak da mu Je postalo nenadoma slabo ln zato Je vozil avto kakor, da H bil vinjen; za drugi primer pa Je priznal, da Je bil malo v «roicah», ker da Je nekaj praznoval. Sodnik ga Je za oba prekrška obsodil na en mesec pripora ln 33 tisoč lir globe Vendar pa Je kasen pogojna ln je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil ga je uradno dr. Ferlan. Tudi orugi obtoženec Anton Sap-la, ki se je leta 1927 rodil v Štur-Jah pri Ajdovščini, ter živi 'sedaj kot Invalid v Gorici, Ul. Cappucci-ni 2, se je moral zagovarjati zaradi vožnje avtomobila fiat 1100 v pijanosti. Prvič so ga presenetili dne 11. aprila letos v Ul. Mameli kjer je vozil avto, ki ga je le nekaj dni prej kupil od Cirila But-koviča la Sovodenj ter ni bil še niti nanj prepisan, v pijanosti. Ponovno so ga mestni stražniki presenetili dne 19. maja, ko je zagrešil enak prekršek v Ul. Baiamonti, kjer Je ob 0.40 uri v vinjenem stanju delal nekakšno avtomobilsko gtinkano; le prazni ulici ob tisti uri se Je zahvaliti, da ni bilo kakšne človeške žrtve. Sodnik ga Je obsodil na tri mesece in 60 tisoč Br globe. Branil ga Je dr. Battello. Drž. tož. L. Bemnot; sodnik dr. Balterinl; zap. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so dne 28., 29. in 30. oktobra prijaviti osem rojstev in štiri smrti. Rojstva: BOGDAN CIGLIC, Barbara Sabatti, Annalisa Marchetti, Elisa Bensa, Luigino Manegaldo, Massimo Rigolon, Larenzo Bregant in Massdmltiano Argentin. Umrli: Upokojenka 80-letna Vale-ria Bombi; upokojenec 69-letni Bernardo Mariin; gospodinja 71-letna Milena Bajt por. Bisiach; en dan star otrok Luigino Menegaldo. VERDI 17.00—22.00: «Tora, Tora, Tora, lhncredibile retroscena del-' 1’attaoco a Pearl Herbour*. kine-maskopski film v barvah. CORSO 16.30—22.00: «Topodino sto-ry», Walt Dlsneyeva barvna slikanica ; sledi dokumentarna slikanica «1 tre poroelHni* MODERNISSIMO 16.45—22.: «Sar-tana nelte valde degll avvoitoi*. W. Berger In W. Presbon; itall? jansid film v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «Un tipo che mi piaces, J. p. Belmondo ln A. Giradot; francoski film v barvah. CENTRALE 17.00—21.30: «Ma chl tiha dato te patente«, P. FrancM in C. IngTassia; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRo 17.30 «Splendori e ml-serie di Madame Roul«, U To-gnazzi in V. Capriol. EXCELSIOR 16.00: «Woodstock _______ tre giomi di pace, amori e mušica«. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE 17.30: nDramma della gelosia — tutti i particolari in cronacaa, M. Mastrodanni in M. Vittl; film je v barvah. S. MICHELE 18.30: «Sette spose per sette fratelli«, J. Powell m H. Keel; klnemaskop v barvah. J\ova Gorica SOČA «Streli pod vešali«, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Lovec na krvave nagrade«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20. DESKLE #Antonio, ki prinaša smrt«, brazilski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL »Obrni se, ubil te bom«, ameriški barvni film — ob 20. PRVACINA Prosto. RENČE Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves cian ln ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, Raštel, tel 33-48. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan ln ponoči dežurna lekarna dr. RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 72701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINANDO, UL XXIV Maggio 22, tel. 23-39. 31. oktobra lW Ob 25-letnici osvoboditve Ko se bomo v teh dnevih žalosti Napiši kaj o tej borbeni preteklosti naših ljudi, o naših žrtvah in našem, trpljenju in o naši veri v zmago nad nasiljem. In ljudje te grdo gledajo, ker mislijo, da nočeš in da ni več tiste ljubezni v tvojem srcu, ki nas je nekoč tako vezala in da se česa bojiš/ Da, bojim se! Bojim se! da bi to, kar bi povedala, bilo premalo in ne bi bilo vredno ne žrtve, ne trpljenja teh naših velikih delovnih ljudi. Pa vendar, vsaj ob petindvajsetletnici napiši! Vseh tistih vklesanih na plošči nisem osebno poznala. Kako bi jih mogla? Sv. Ivan je prostran in vsi niso bili domačini. Vsak izmed teh ljudi pa je bil po sorodnih, po prijateljskih ali političnih zvezah nekje povezan. Vsak izmed teh ljudi je imel svojo življenjsko zgodbo in je po svoji poti prišel do spoznanja, da se je tre- ba nasilju upreti. O vsakem bi rada povedala, kakšen je bil kot človek, ko se mu niti sanjalo ni, ko niti ni hotel ne želel biti kdaj na seznamu junakov. Ne morem spregovoriti o tistih, ki sem jih poznala in imela z njimi opravka, ter istočasno ne izreči besedice o tistih, ki jih nisem poznala in o njih ne vem več kot to, kar je uradno ugotovljeno. Do vseh čutim svoj dolg. Ni čudno, ako med imeni naletimo na ljudi, ki so se v svo- ji mladosti udeležili borb za izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi. Da so navedeni pred tridesetimi leti čutili, da je nastopil njihov čas in se vrgli na delo, je umevno. Toda na seznamu so tudi komaj šoli odrasli mladeniči. Mladina, ki jo je fašizem vzgajal svojem duhu, prepričan, da bo v njih imel najbolj zanesljive borce. Ravno ti pa so najbolj razočarali svoje učitelje, ko so bili postavljeni na preizkušnjo, ko so iz njih hoteli narediti morilce. Uprli so se in postali borci za svobodo. V tistih letih med 1939 do 1945, to je najprej govoranc in groženj z vojno, ki so nas tudi pripeljale v vojno, in nato v letih vojne, je bilo življenje silno napeto. Vse smo preizkusili, vsega okusili, od pomanjkanja do lakote, od strahu do tveganj do poguma. Kdor ni živel takrat, tega ne more razumeti. Najbolj čudovito pa je vsekakor bilo to, da se je mlada generacija v hipu znašla in spoznala svojo pot. Duševni preobrat v tistih strašnih letih pa je z najbolj posrečenimi besedami zapisal pisatelj - borec Tone Svetina v svoji «Uka-ni», prav zato, ker je to sam doživel: Ameriški vojaki in mamila WASHINGTON, 30. — Uživanje mamil med ameriškimi vojaki v Vietnamu se množi in šiiri z neverjetno naglico. Samo ob sebi se raizume, da ima to zelo hude posledice, cesto tudi smrtne. Do teh zaključkov je prišel in o njih spregovorili senator Thomas Dodd, načelnik senatne podkomisije, ki se ukvarja z vprašanjem o širjenju uživanja mamil med ameriško vojsko. «Stamje med vojsko je porazno — je rekel senator Dodd — in se širi tudi med civilisti sproti, ko se vojaki vračajo na svoje domove. V zadnjih mesecih je bil Južni Vietnam preplavljen z neko vrsto močnejšega heroina, kakršnega doslej senatna komisija še ni imela priložnost spoznati. Analize so dokazale, da je to mamilo čisto od 95 do 100 odstotkov.* «Vse kaže, — zaključuje senator Dodd — da se razmere slabšajo in da bodo naša mesta v prihodnjih mesecih preplavili odpuščeni vojaki — narkomani.* «Na meji med smrtjo in življenjem je življenje naj lepše in najgloblje. To je preskok iz strahu v pogum.« Kdor je to mladino videl in imel z njo opravka, more reči samo eno, da je bila ne-nadkrilnva. Na seznamu so tudi ženske. Brez sodelovanja žen in deklet bi težko dosegli zmago. Saj ni bilo akcije, pri kateri bi posredno ali neposredno ne bile sodelovale ženske. Imena padlih, njihovo delovanje in žrtve so prešle v zgodovino in ne bodo pozabljene. Mnoga imena so že vključena v zgodovinske knjige borbenih enot, v sezname taborišč in Rižarne. Delo na zgodovinskem področju pa ni zaključeno. Ko se bomo v teh dnevih žalosti, spoštljivo poklanjali pred ploščo padlih, pomislimo vselej na to, da smo predvsem njim in vsem padlim v osvobodilni borbi dolžni zahvalo, v$*Kti'r' bnnmd} “Ži-vse'po- litične, demokratične, kulturne in socialne pridobitve. Trudimo se, da to, kar je bilo s tolikimi žrtvami pridobljeno, o-hranimo in poglobimo. Taka počastitev bo najbolj vredna teh velikih ljudi. Malika NOVE KNJIGE KOZMETIKA ZA VSAKDANJO RABO Henri Charriere: Danes in jutri bo gostovala v Kulturnem domu reška Opera z Ivana Zajca opero «Nikola Šubic Zrinjski*. V glavni moški vlogi bo nastopil Vladimir Ruždjak, ki delo tudi režira. Henri Charriere je bil v času po prvi svetovni vojni pariški vagabund, mlad, dvajsetleten pretepač, ki se je potikal po zloglasnih pariških četrtih. Ko so nekega dne našli ubitega nekega zvodnika, je policija na podlagi lažnega pričevanja obtožila Charriera umora. Bil je prepričan, da mu nič ne morejo, toda porota ga je spoznala za krivega in ga obsodila na dosmrtno prisilno delo v francoski Gvajani, kjer je od nekdaj znan Hudičev otok z najtežjo francosko ječo. In po obsodbi so ga v resnici odpeljali tja. To je bilo leta 1931. Tedaj se je začela pot nekrivega zločinca, ki sta ga francoska ju-stica in policijski režim po zaporih napravila za morilca. Takrat se je začelo trpljenje za mladega fanta, ki se je prvi dan po obsodbi zaklel, da pobegne in da ne bo po krivem izgubljal let po zaporih. In res mu je slednjič to le uspelo. Leta 1944 je Henri Charriere, znan po nadevku Metulj (kot potepuh, ki samo leta okoli, si je dal metulja tudi vtetovirati na prsi), po srečnem naključju uspel priti v Venezuelo in tam dobiti prostost. Toda preden je to dosegel, je moral doživeti neverjetne stvari in prestati veliko trpljenja. Vsemu temu pa je posvečena knjiga z naslovom METULJ, knjiga, ki kot svetovni bestseler prihaja po zaslugi Državne založbe ■iiimiiiinmiiiiimiiiiiimimiii.....................................................................mmimiiuHuiiiiiHimmin............"»"»i""i""»» RAZISKAVE OZN V DEŽELAH V RAZVOJU Podzemeljski bazeni pare za geotermiine centrale Italija je prva na svetu izkoristila podzemeljsko paro za centralo leta 1913 Do polovice šestdesetih let so geotermicno energijo izkoristit' le tam, kjer se je sama pojav.jala. Tako so v Italiji v kraju Larde-rello zgradib 13 električnih central, ki premorejo 340 tisoč kilovatov in so s tem postale največje geotermicno središče na svetu. Podobno je bilo v Novi Zelandiji, na Islandiji, v SZ, na Japonskem in v Mehiki. Zadnjo ' takč ČefltFald gradijo v Bouillan-teju na zahodni obali Gusdalupe, na Malih Antilah. Ko se je bilo treba odločiti, ali se centrala e-konomsko izplača, so geologi OZN proučevali načrt dive leti. Guada-lupa je deseta država po Japonski, ZDA, SZ, Turčiji, Mehiki, Italiji, Novi Zelandiji, San Salva- dorju in Čilu, v kateri so odkrili «bazene» pare, ki jo lahko tudi industrijsko izkoriščajo. Leta 1961 so nekateri geologi in geofiziki poudarili na kcnfereod za nove vire energije v Rimu velike možnosti, ki jih nudi geoter-mična energija. Nekaj let kasneje je OZN odredila tri raziskovalne programe v Turčiji, San Salvadorju in Čilu za 10 milijonov do-•tšrjev Stroškov (6 milijard in 300 milijonov Lir). Medtem pa so začele posamezne vlade svoje raziskave v Kaliforniji, na Kavkazu in na Japonskem. V Kaliforniji, v kraju The Gey-ser, so odkrili najbolj obetajoč «bazen» pare na svetu, ki ima vsaj dvakrat večjo silo kot Lar-dereGo. V maju leta 1958 je začel obratovati v Anatollji prvi turški »bazen*, ki ga imenujejo Ki-rildere 1, globok je 430 metrov proizvaja 100 ton pare in 100 Škedenjsko prosvetno društvo »Ivan Grbec* Je dobilo novo vodstvo Ravnatelj slov. osn. šol v Nabrežini Tavčer sprejema nagrado od direktorja tržaške hranilnice dr. Jauia Organizacija Cnr proučuje nekatera področja v srednji Itaiiji v bližini Monte Cimi na in Viterba. Teda sredstva so neprimerna za to: 13 raziskovalcev in 100 milijonov letno, v te stroške je vključena tudi plača, industrijski «ba-zen* pa stane 600 milijonov lir. Geofiziki so mnenja, da je Italija dovolj nasičena s paro in vročo vodo, da bi mogla nuditi velike količine energije, predvsem na jugu države. Kot to dokazuje izkušnja na Guadalupi bi bila geoiermična energija predvsem koristna na otokih (na PanteUe-riji kmetje že stoetia destilirajo vročo vodo s tern, da dajejo drač je nad izvire vroče vode). Geo-termična energija je torej tudi v Italiji, toda treba jo je najti, raziskovanja pa stanejo. kar kilo- ton vroče vode na uro. Začeli so izdelovati načrte in graditi nove centrale. V Turčiji centralo, ki premore 20 tisoč koli-vatov, v Kaliforniji 78 tisoč kilovatov' (sedaj zrvaša že 200 tisoč kilovatov, na Kavkazu 12 tisoč kilovatov, na Japonskem 40 tisoč in 30 tisoč kilovatov v Mehiki. Strokovnjaki menijo, da se bo geoter-mična energija v nekaj letih dvakrat povečala. V mnogih predelih na naši Zemlji so namreč ogromne količine pare in vroče vode le nekaj metrov pod površino. Energija, ki jo ti «bazeni» proizvajajo, je poceni, največ stroškov zahteva raziskovanje in gradnja obrata. Po mnenju zahodnih strokovnjakov stane geotermičnn kilovat na uro od 1,5 do 3 lire to pa je tretjina manj kot termični vat na uro ali kilovat, ki ga proizvaja srednje velika jedrska centrala. Poleg tega je ta energi ja »čista*. to se pravi, da ne zastruplja ozračja. Edini element v podzemeljski pan, ki bi mogel zastrupljati energijo, je žveplovodik, Ig se v dotiku z vodo spremeni žvepleno kislino. Toda, da se temu izognemo je dovolj, da namestimo pri centrali napravo za filtriranje pare, ki eliminira žvepleno kislino in poleg tega nabira žveplo, ki ga kasneje lahko izkoriščajo v druge namene. OZN so se zanimale za geo-termdčno energijo zato, da bi zagotovile deželam v razvoju vir ekonomske energije. Ko bodo strokovnjaki OZN zaključili raziskovalno delo, bodo posamezne vlade lahko same odločile, ali naj centralo gradijo ali ne. Po že začetih raziskavah ima OZN v načrtu raziskovanje podzemeljske pare v Etiopiji, v Keniji, na For-mozi, v Srednji Ameriki in na Filipinih. ItaMja je bila prva država na svetu, ki je izkoristila vročo paro iz tal. Prva centrala je začela obratovati že leta 1913 in od tedaj so izvrtali še številne dru ge »bazene* na področju 200 kv. km. Toda proizvodnja v Larderel-lu upada. Naravni kanali, po katerih prihajajo hlapi na površje in nato v centrale (»bazen* pare je podoben kotlu, ki ga greje zemeljska toplota in ga napolnjuje deževnica, tako da hlapi lahko silijo na površino skozi razpoke v skladih), so deloma zaprti z mavcem. O vzrokih upadanja energije v Larderellu so začeli znanstveniki polemiko. Nekateri pravijo, da so centralo slabo upravljali, brez znanstvenega nadzorstva. Drugi pa so mnenja, da je »bazen* izčrpan. PRAGA, 30. — »Janošik* je zelo znana legendama oseba na Če- škoslovaškem, nekoliko je podoben angleškemu Robin Hoodu in je že večkrat dal navdih _ slovaškim režiserjem. V tej deželi se je filmska umetnost začela že leta 1921, ko sta začela svoje pionirsko delo brata Schreiber. Že istega leta sta namreč brata Schreiber snemala prvi film z naslovom »Janošik*. Kopijo tega filma so sedaj na novo posneli in prikazali premiero v Bratislavi, čeprav manjka še glasbeni del, ki ga bodo izdelali prihodnje leto Zatem bodo film, ki so ga izdelali pred petdesetimi leti, vrteli v vseh kinematografih. Slovenije tudi med slovenske bralce. Prevedel jo je BRANKO MA-DŽAREV1Č, Opremila Vanda Mušič. Zajetna knjiga nad petsto strani z opisi pustolovskih doživetij, trpljenja in grozot, pa tudi z obtožbami, prihaja torej kmalu po originalnem izidu, po nakladah, ki so dosegle milijon izvodov, tudi med naše bralce. Zdi se, da je po svetu navada, da nekdanji zločinci, obsojenci, zaporniki pišejo spomine. Tudi neka Albertine Sarrazin je v Caracasu napisala tri knjige o svojih ječah in pobegih ter postala slavna. Za i . _ ■ J H o«ri O jesenski negi polti Jesen je tisti letni čas, ki mu mora ženska, ki skrbno pazi na svoj zunanji videz, posvetiti vso pozornost. Poletne počitnice so namreč pustile na koži obraza nedokončano delo, ki ga sami sebi v prid prav ta hip pravilno oblikujemo. Prva naša skrb jeseni je takšna nega obraza in telesa, ki bo popravila morebitne poškodbe ko-‘ - po poletju. Pravkar se nam-opazi, kako je koža, ki iz- ze reč njeno knjigo je zvedel tudi Henri Charriere — Metulj, ki od leta 1944 živi v Venezueli. To mu je dalo poood, da se je tudi sam lotil pisanja spominov na svoja doživetja in svoje trpljenje. V Venezueli, kateri izraža svojo hvaležnost, da ga je sprejela kot občana, se je umiril, ustalil in uredil svoje družinsko življenje. Ko je napisal knjigo svojih spominov, ki so jo začeli prevajati v vse svetovne jezike, je postal slaven in bogat. Njegova knjiga je dosegla naravnost neverjetne naklade. Brali smo že odlomke iz njegove knjige v slovenskem tedniku. Toda ko jih preberemo v knjigi, se res ne čudimo več, da je ta knjiga doživela takšen svetovni uspeh. Napisana je tako kot najboljša pustolovska dela. Ker pa je pri tern zraven še avtobiografsko pričevanje, je vrednost dela še toliko večja. Vsebine knjige ni težko označiti, nemogoče pa jo je seveda obnoviti. Avtor pripoveduje pač o svojih doživetjih, od krivične obsodbe v Parizu pa do svobode, ki jo je dočakal po trinajstih letih, ko je uresničil svoj sklep, da pobegne in se ne pusti do smrti zapreti v kaznilnico. Pisatelj prikazuje svoje življenje v zaporih Francije, predvsem pa razmere a zaporih na Gvajani. Po vsem tem pripovedovanju se lahko samo čudimo, da je pisec sploh ostal živ in da je mogel vse to prestati ter obdržati neuklonjivo voljo, da se prebije v svobodo. Njegovi opisi mučenj po francoskih zaporih, zatiranj človekove osebnosti, brezobzirnega uničevanja ljudi, obsojenih na najtežje kazni, prikazi strahot s Hudičevega otoka, se lahko primerjajo samo največjimi mučenji v nacističnih taboriščih. Zato je Charrierova knjiga tudi obtožba pravosodnega, zaporniškega in sploh policijskega sistema Francije. Knjiga Metuljevih spominov je napisana izredno neposredno in prav to je tisto, kar bralca pritegne. Ne gre sicer za knjigo, ki bi kazala kake literarne pretenzije avtorja. Pač pa je pripoved tako neposredna, pisana v žargonu pa riških potepuhov, da je izredno plastična. Morda je bilo v slovenščini težko najti ustrezne izraze, toda nekaj posrečenih ruijdemo tudi slovenskem prevodu. Nekaj slove-nitev žargonskih izrazov pa se prevajalcu ni povsem posrečilo. To da v celoti daje način pripovedi knjigi potrebno pristnost in neposrednost, da že samo ta način pripovedovanja pritegne bralca. Da seveda o izredno napetih dogodivščinah, strahotah, mučenju, trpljenju, umorih in podobnem niti ne govorimo. Szveda bo bralec pri običajnem hitrem branju, kot je običajno za taka dela, prezrl tudi slabe strani pisanja, površnost, ne doslednost, bahavost avtorja, pa se kaj drugega, kar pa je glede na to, da je knjiga bila napisana po tridesetih letih brez vseh zapiskov, zgolj po spominu, deloma opravičljivo. Prepričani smo, ložbi ni bati za uspeh pri slovenskih bralcih. sebno skrbne nege. kože obraza pa bi da se za te knjige Sl. Ru. gublja poletno barvo, neenakomerno lisasta, kako je uvela zaradi izsušitve in kako so gube okrog oči poglobljene. Vse to so resne negativne posledice premočnega delovanja sončnih žarkov, naša skrb pa je, da jih sistematično odpravimo. Največ časa si vzamemo za nego obraza zvečer. Takrat je nega obraza tudi najbolj uspešna, ker ima zatem vso noč na razpolago za počitek. Enkrat tedensko kožo po čiščenju z mlekom, osvežimo z brezalkohonhn lotio-nom, zatem pa omehčamo nad kamilično soparo za deset minut. Po potrebi kožo masiramo zaitem z bolj ali manj mastno kremo. Izberemo vitaminsko kremo in jo s krožnimi gibi vtiramo 10 do 15 minut v obraz, pri tem pa pazimo, da kože ne raztegnemo. Na masažo pazimo še posebno takrat, kadar imamo opraviti z zelo mladim obrazom, kjer premočna masaža ne delile tako blagodejno kot pri ženski po tridesetem. Je pa seveda pri tem pomembno poudariti, da na mladi koži tudi primarnih, tu omenjenih posledic po sončenju ni. Šele z leti postaja vsak direktni vpliv sončnih žarkov koži nevaren in povzroča rahle poškodbe kože. Po masaži je na vrsti maska za obraz. To si pripravimo iz v drogeriji kupljenega proizvoda ali pa si jo pripravimo same doma Tu pride v poštev jajčni beljak in rumenjak pomešan z oljčnim oljem, kot hranilna maska, ki napne kožo. Zelo priljubljene so sadne maske, pri katerih pa morate pred nanašanjem pripraviti preizkus na morebitno alergijo, to je preobčutljivost kože. Sadno masko nanesete za poizkus na no- | tramjo stran zapestja in jo pustite 10 minut. Če v tem času, oz. zatem, ko masko sperete, koža ne pordeči, smete uporabljati tako masko za obraz. Zelo priljubljena je maska iz banane, maska z dodatkom limone je v čislih kot blago belilo, maska z dodatkom žajbia, ki oži pore, maska s kamiličnim oljem za pomirjenje in podobno. Sadne, zeliščne in podobne doma pripravljene maske lahko svetujemo tudi pri mladi koži, v drogeriji kupljene pa le izjemno in ne kot dopolnilo redne tedenske nege obraza. Kar zadeva vsakdanjo večerno nego obraza v tem letnem času, moramo paziti, da obraz kar se da dokončno očistimo s čistilnim mlekom in brezalkoholnim lotio-nom. Ko se ta posuši, nanesemo na ves obraz in vrat vlažno kremo, na tistih mestih, kjer so gube, pa še specialno mastno vita-rrjo.5ko kremo proti gubam in pustimo to učinkovati preko noči. V primsru lisaste kože napravimo juščilno kuro obraza s postanimi za to pripravljenimi proizvodi iz drogerije. To najuspešneje izvedemo v kozmetičnem salonu, lahko pa poskušate tudi sami. Za dan vam svetujemo, da po jutranjem umivanju kože obvezno uporabite proizvod za vlaženje kože in za zaščito pred kvarnimi zunanjimi vplivi. Priporočamo vam zatem budi uporabo tekočega pudra, Iti še temeljiteje izolira obraz. To pride vse v poštev seveda le v primeru, če je koža vašega obraza zdrava, to je brez posebnih kožniih nečistoč in po poletnih počitnicah potrebna po- Poleg ______vas opozon- la še na to, da je sedaj pravi č® da uredite komolce in kolena-1“ v kopalni sezoni radi otrdijo, e njih se nabere trda koža, ki ? odstranite tako, da pripravite ™ prej tople oljne kopel, zatem P? ščetko iz naravnih ščetin in ® lo ter vodo. Vsekakor pazite k na videz vaših rok, ki jim •*’ čer privoščite glioe-insko kren* čez dan pa jih zaščitite in lirajte pred kvarnimi vreflMOH md vplivi z zaščitno kremo. izvodov v ta namen je že d01', na domačem tržišču, tako da bira ne bo težka. ^ Ob zaključku opisa jesenske ge obraza in telesa pa bi vas da spomnila še na to, da uspeh odvisen od vašega redne« in res vsakodnevnega izvajaj dnevne in nočne nege. Ta naj vsaj en mesec zapored bolj zriivna kot sicer in torej taka, bo koža pripravljena na F* mrzle dni. ph. Manja Pečnik Vovkov* Nekaj kratki!1 NEW YORK, 30. - Predvčeraj* »Parke-Bemet kateri so F njim je bila v leries* dražba, nujali impresionistične slike. )da« * dijo Paula Cezanna so Pr0®% 233 milijonov lir. Predsedruk 8 lerije je dejal, da dokazuje F daja 69 del francoskih slik*, ki je dala dve milijardi in 4W lijonov lir, da morejo kval|***J dela doseči visoko ceno, 10 kljub ekonomski krizi. . ^ Cezannova študija, ki so jo dali, je študija za enega igralcev kart, ki jih nahajaj^ njegovi mojstrovini Poznamo dve študiji sto, ki so prodali predvčeraj^ te vrste' na dražbi, in drugo verzijo. izpostavljena v »Metropolitan seumu* v New Yorku. p Med ostalimi deli, ki so predvčerajšnjim dali na drFJi je Andre Derain dosegel cen° milijonov lir. MOSKVA, 30. — Predvi njim je svetovni prvak nem letu Luciano Nustrini od?’ ?! toval z dvema sovjetskima rt, torna iz Moskve na krovu Prv;i> letala «yak — 40», ki ga Je vjetska družba »Aviaexporb> ročdla italijanski družbi rena*. To je prvič, da so 1 inženirja Yakovljeva, to je ’ » ki ga uporabljajo za krat* krajše razdalje, prodali v no državo. Letalo bodo v ^ uporabljali predvsem za EL d sl 8 h « sc je so in ti ti vs Va ni 80 z ta na ki da bo Tn jo je St Stf bei tek !)0| ttr, fet tie tio naš tti( ne, ti top die »tri h' ti igr: M N lete, kot n.pr. za Irt Milan^ji Pred dnevi je ista družba podpisala pogoJbo ** U dajo takih letal tudi * Ju».j* I vijo in z Afganistanom; * pa so pogajanja z drugim1 vami, tako n.pr. z Nemčijo- ko letalo stane 500 milijo*10 • • • NEW YORK, 30. - V ku so da*li na dražbo 332 mentov o pokojnem preds/^ ZDA Johnu F. Kennedyju 10 f; govem ubiter.i bratu senatofJ bertu. lar*" ftrrc: SOBOTA, 31. OKTOBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški prehrani; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba p>o željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetna glasba; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Stare pesmi; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Jazz; 19.45 Komorni zbor iz Celja; 20.50 »V Stritarjevem salonu*; 21.30 Vabilo na ples: 22.30 Zabavna glasba. TRST 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletne novosti; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert; 22.10 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pianist V. Ashkenazy; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z Ginom Bramierijem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.C0 Spored s S. Pam-panini; 20.10 Dostojevski: »Besi*; 21.00 Canzonissima 70. III. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. KOPER 6 30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Furlanske pesmi; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po »ni loK* željah; 14.05 Filmi danes; 14.15 Zabavna glasba; la.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo: 16.45 Primorska in njeni ljudje. 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Par,vda orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Pic-kins; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. nacionalni program 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.40 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11-20 Radijska igra; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valen; 14.55 Nogomet Avstrija — Italija; 10.00 Koncert za začetek; 11.05 Baletna glasba; 12.20 Ital. instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Violinist Salvatore Accardo; 14.30 Komična opera; 17.40 Glasba izver, sporeda; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.45 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Konoert za začetek; 8.45 Hacndloii konec ti; 9.25 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.25 Vzporedna glasba; 1100 Medigra; 12.30 Simf. glasba; 14.35 Boccherini; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Melodije s pop ansambli; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Opoldanski intermezzo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zabavne melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica; 14.20 Igramo za prijetno razpoloženje; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Sopranistka Leontyne Priče; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v ltino; 17.50 Igrajo mali ansambli; 18.15 Popularna glasba; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Avsenik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Panorama za bavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 14.55 Nogomet Avstrija — Italija; 16.45 Spored za najmlajše; 17.30 Oddaja za otroke; 18.45 Kulturna oddaja; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.10 Sedem dm v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima 70; 22.15 Posebna reportaža; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.1$ Tisoč in en večer; 22.30 S. Fellico: »Moje ječe*; 23.35 Sedem dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.06 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Roke in nož; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 17.00 Po domače Štirimi kovači; 17.25 Ivanhoe — Podpisano kopijo nekega Ir iz leta 1961 so odkupili 1 (p|f dolarjev, podpisano knjig°j f fili hrabrosti* s štirimi P18^ I za 1200 dolarjev. Na dra^a prodali tudi 5 pisem Lee ja ^ da, ki so ga označili za * dyjevega morilca. MOSKVA, 30. - Potova*y vjetske sonde Luna 16 so P°" ,f barvni film. Film ima nasl° ^ zdravljen Lunin kamen* ‘L nastanek sonde ii realiza^C ga poskusa. Delno so f'ln°v mali, predvsem končni det vjelski akademiji znanosti- HOROSKOP p? OVEN (od 21.3 do 20-4-) „ ‘ rani boste zelo odločno bi je interese. Ne bodite P1* pustljivi z otroki. pl' BIK (od 21.4. do 2L5J ^ boste nepričakovano podp01^ / jateljev. Odlične možnosti z nekega čustvenega vprašaju! DVOJČKA (od 21.5. do ^ goden trenutek za sklenite'1 trgovinskega posla. S posegom lahko , še rešite F sko razmerje. RAK (od 22.6. do 22.7.) govornosti bodo povečale Neko srečanje vam bo 9 najboljše upe. p/J LEV (od 23.7. do 22.8.) ^ /] se, da bodo vaša 4 konstruktivna. Ne spotikaj18 malimi nasprotovanji. ^9.), DEVICA (od 23.8. do dite odločni v odnosu dvsem zaslužijo napredovanje v višje tekmovanje, to je v drugo zvezno ligo. Ta cilj seveda ni tako lahek, eno pa bo pri vsem tem le držalo: namreč, da so odbojkarji iz Kanala brez dvoma najboljši športni kolektiv na Goriškem, skromen in požrtvovalen ter prav zato sposoben v Ježkih trenutkih ugodno presenetiti vse, ki jim je kanalska odbojka količkaj pri srcu. Fantje ob Soči so že velikokrat dokazali in pokazali kako se je treba na športnem polju boriti, ne glede na to v kateri ligi se tekmovanje odvija. V spomladanskem delu tekmovanja torej požrtvovalne fante ne čaka nič kaj lahka naloga, saj bodo kot p>odp>rvaki jesenskega dela u-p>omo »jurišah* na najvišjo zmagovalno stopnico, ki bi jim omogočila napredovanje v višjo zvezno ligo, ki si jo že več let močno želijo. Če jim bo to uspelo, potem je jasno dokazano, da so prav oni kot športni kolektiv iz Goriške najboljši, tako po rezultatih, kot po svojih uspehih in po viteški ter plemeniti borbi na športnem področju. In že zato športniki iz Kanala zaslužijo vso moralno in materialno podporo celotne goriške športne javnosti in morda vse Primorske. Rajmund Kolenc svetovnem prvenstvu, so zapustili res izreden, nepozaben vtis. Rajmund Kolenc 3. AMATERSKA LIGA Jutri Juventina proti Medei V goriški tretji amaterski ligi deli Juventina s Sovodnjami prvo mesto na lestvici, saj sta obe ekipi do sedaj uspešno zaključili svoja srečanja. Štandrežce čaka v Medei huda preizkušnja, ne poznajo namreč niti igrišča niti moči svojih nasprotnikov. Težko je napovedati kakršen koli izid jutrišnje tekme, čeprav je trenutno Juventina telesno zelo dobro pripravljeni in zdrži še kar visok tempo skozi vseh 90 minut igre. Prav to ji je bistveno doprineslo, da je preteklo nedeljo premagala Pro Gorizio z visokim izidom 4:1, Juventina je do sedaj v vseh odigranih tekmah pokazala boljšo igro v drugem polčasu. To pomeni, da bi morala ekipa v začetku polagati večjo važnost na povezavo in uigranost med posameznimi oddelki moštva, kar ji še vedno zelo primanjkuje. To je predvsem tisto, na kar bi morala Juventina pariti v prvem polčasu tekme proti Medei. Tekma bo jutri ob 14.30 na igrišču v Medei. Mladinska ekipa Juventine pa bo jutri nastopila na domačem igrišču proti Libertas Monte Santo. D. R. Odbojkarska ekipa OK Kanal Družabni večer košarkarjev sinoči v Gregorčičevi dvorani Sinoči je bil' v Gregorčičevi dvorani družabni večer košarkarske sekcije ŠZ Bor. Večera se je udeležilo lepo število športnikov, ki jih je v uvodu pozdravil predsednik Dušan Košuta. Odgovorni za košarkarsko sekcijo pri ŠZ Bor Branko Lakovič je nato razložil, kakšen bo program letošnje sezone. Prisotni so potem sledili dvema filmoma Aljoše Žerjala, znanega tržaškega filmskega umetnika. Prvega je posnel leta 1968 na olimpijskih igrah v Mehiki, drugi pa je prikazal v sliki letošnje svetovno košarkarsko prvenstvo v Ljubljani, ki se je kot znano zaključilo z zmagoslavjem domače ekipe. PLAVANJI PAPEETE, 30. - Nekdanji svetovni rekorder na razdalji 400 m prostno Mosconi je dvakrat premagal dvojnega olimpijskega prvaka Mika Burtona na progi 100 m prosto. To je bilo med plavalnim mitingom v Papeeteju na Havajih. Mosconi je preplaval 100 m prosto v času 56”1. ODBOJKA REGGIO EMILIA, 30. — Madžar ska ženska odbojkarska ekipa Epi-tok je v prijateljskima tekmama, ki ju je odigrala v deželi Emiila-Romagna enkrat zmagala ln enkrat zgubila. Zmagala Je proti Conflt iz Reggio Emilie s 3:1, zgubila pa proti CUS Parmi prav tako s 3:1. - i Argentinci so ponudili Cassiusu Clayu, po njegovi zmagi nad Jerry-jem Quarryjem, 70 milijonov lir visoko nagrado, če bi se bil pripravljen srečati z argentinskim boksarjem Oscarjem Bonaveno. Srečanje naj bi bolo novembra v Buenos Ai- 1, — prvi fini ari 1 2 BONN, 30. — Nemška zvezna 2. Ul U&l — prvi 1 1 vlada je povišala podporo namenje- drugi 2 X no športu. Od prejšnjih 67 je sedaj 3. — prvi 2 2 2 prešla na 126 milijonov mark, kar drugi 1 X 2 znaša približno 10 milijard lir. 4. — prvi 1 X Denar Je namenjen za izgradnjo drugi X 1 bazenov, igrišč ter pokritih objek- 5. — prvi 2 1 tov. Ves povišek bo praktično šel drugi 1 2 za dokončanje objektov za olimpij- 6. — prvi 2 ske igre 1972. drugi 1 Košarkarska sekcija ŠZ BOR bo priredila tečaj MINIBASKETA za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96-548. NATEČAJ Št. 10 Bari — Como X 1 Brescia — Atalanta 1 X Cascrtana — Arczzo 1 Catanzaro — Palermo X Livorno — Perugia 2 X Mantova — Reggina 1 Masscse — Piša 1 Medena — Novara 1X2 Monza — Taranto 1 Ternana — Cesena 1 Parma — Aiessandria 1 X Udinese — Venezia 1 Messina — Cosenza 2X1 Mladen OLJAČA: 114. K0IARA v Prevedel: Severin Šali '■^Slavnika Je pozdravil načelnik Kostajndce Andjeo 211-W Zahvalil se mu je v Imenu prebivalcev, ker je osvo-i »o k kraJ sužnosti in tujega skrbstva, kakor tudi zločincev, i *o k ^raJ sužnosti ln tujega sicnjstva, kuui wwujwy, £ Obl, j'kU tukaj nemoteno razsajati. V imenu prebivalcev %ti ^tsvili svojo Neodvisno državo Hrvatsko, bodo znali sleherni kotiček svoje dežele, da bosta lahko v nji • mir in blaginja.« , pogiavnika je stopila deklica Božena Aliuš in mu *°Pek poljskih rož, naokrog pa Je donela pesem: V boj, v bo), meč iz toka, brate... in otroci so proti Poglavniku metali cvetje. Vrste so se zlomile, žene in starci so planili k Poglavniku z razprostrtimi rokami.., Okrog 19. ure je šel Poglavnik obiskat hrvatske ln nemške vojake. Spremljali so ga prejasni gospod Siegfried con Kasche, nemški poveljnik napadalnih enot general Friedrich vitez von Stahl, nemški general Borovvski in drugi. Poglavnik je govoril z vojaki, ki so bili ravno pri večerji. Vse je poteklo v vzornem redu, nobena stvar ni bila pozabljena. Pred lepo hišo za železniško postajo, na gričku, je bila položena preproga, z zelenjem ob straneh. Na pročelju hiše sto vihrali nemška in hrvatska zastava, malo proč pa je stala nemška vojaška godba In nji nasproti častna četa nemške vojske. Ves prostor okrog tega trga je bil poln meščanov, domobrancev, ustašev ter ustoške mladine. Tukaj je bila zvečer prirejena slovesnost mirozova. Malo po deseti uri je prišel Poglavnik s spremstvom. Tišino je pretrgalo povelje za častni pozdrav. Nemški vojaki so stoli mimo. Odjeknili so prvi zvoki muzike kot uvod v to slovesnost. Poglavnik Je stol, obdan z odličniki, pogled Je upiral v daljavo in zvoki muzike, polni topline in čustva, so se izgubljali v tahi noči. Vojaki so z glav sneli čelade, muzika Je zaigrala molitev. To je bila počastitev živih in mrtvih vojakov, bojevnikov ln ustvarjalcev novega, poštenega in srečnega življenja. Tu so stali nemški vojaki, katerih prsi so krasila hrvatska odlikovanja, tu so stali domobranci in ustaši, vsi sami bojevniki. Svetloba gorečih bakel jim Je obsevala otrple obraze, s katerih pa so sijale žareče oči in vedri pogledi. Drugo Jutro Je stopil pred Pogiavnika častnik iz polka «Ante Pavelič*. , «Kako Je?» ga je vprašal Poglavnik. «Je moštvo zadovoljno?* «Je, Poglavnik... Sami se boste prepričali.* Potem Je Pogiavnika pozdravil načelnik občine Adil Količ in mu obljubil podporo ln vdanost vsega prebivalstva. Nato so odjeknile Poglavnlkove besede: «Hotell so vam vzeti vaše mesto, vaše domove, porušiti vaše hiše, poteptati svetost praga muslimanske hiše in družine, hoteli so vam vzeti vero in vaše poštenje, ki ste ga vedno varovali in branili, kakor ga branite tudi sedaj. Kajti kdor nima poštenja, ni človek, tok nima ne vere, ne duše, ne domovine. Zato se bomo še naprej bojevali, da očistimo tudi zadnji kotiček naše domovine partizanskih band, kajti ali ne bo nas ali pa ne bo njih! Toda jaz vam povem, da smo jih doslej znali premagati, in bodite prepričani, da jih bomo za zmeraj premagali. Bosna ni tuja, ni partizanska. Bosna je hrvatska in hrvatska bo tudi ostala...* Poglavnik se Je ustavil pri muslimanki, ki je imela v naročju dva nebogljenčka. Revščina in pomanjkanje je bilo očitno. Poglavnik Je ukazal, da takoj dajo ubogi ženi tisoč kun podpore. Nesrečnica je bila vsa iz sebe od presenečenja in je skušala Poglavniku poljubiti roko. Poglavnik se je usedel v samovoz... Peljemo se po dolini Une. Desno ln levo vidimo požgane hiše. Na pašnikih so črede ovc in govedi. Pastirji zapuščajo črede, teko proti cesti, mahajo z rokami in nas pozdravljajo. Desno od nas je železniška proga, na mnogih mestih porušena. Sedaj jo naglo popravljajo in obnavljajo, vidimo nove mostove, obenem pa naokrog opustošena ognjišča. Kmalu bomo v Dobrljinu, porušenem mestu, kjer ni ostal niti kamen na kamnu, kjer so podrti vsi zidovi in strehe, ugašena vsa ognjišča, porušene vse hiše in izropano vse, kar so lahko odnesli. Prišli smo v Dobrljln ln prizor, ld Je nepozaben, jasno dokazuje, kaj so s hrvatskim narodom hoteli narediti njegovi najhujši sovražniki; sedaj jih je doletela zaslužena kazen. Ob prihodu v Dobrljin se Je predstavil Poglavniku poveljnik nemških čet stotnik Karl Schvvartz in mu raportiral, za njim pa še poveljnik prvega bataljona četrtega gorskega polka stotnik Junij Bolinac. Poglavnik je pregledal čete ter izročil odlikovanja častnikom In vojakom. Dobili so jih: nadporočnik Milan Jurič (mala srebrna medalja Ante Paveliča za hrabrost), poročnik Miško Videc in zastovnik Vinko Svatoš (isto), poročnik Marijan Svetec (krona kralja Zvonimira z lovorovim vencem), zastovnik Mirolav Balen (mala srebrna medalja za hrabrost), zastovnik Aleksander Rukavina (isto), razvodnik Ivan Zadro in razvodnik Stjepan Žugaj, oberge^ freiter Ervin Wilfan, Hasan Durmišenič ter podčastniki nemške vojske Heinrich Pauer, Johann Tolxdolf in Schčnfeld Manbur in vojak Gotz (vsi Poglavnikovo bronasto medaljo). V Poljavnicah pri Bosanskem Novem je Poglavnik obiskai čete drugega gorskega zdruga, ki mu poveljuje polkovnik Miško Gregorič, kot tudi en nemški polk (poveljnik podpolkovnik Henschel). Po ogledu je Poglavnik govoril z nemškimi častniki, od katerih mnogi nosijo na prsih hrvatska odlikovanja, ki so jih prejeli za junaštvo v bojih proti partizanom. Poglavnik je odlikoval oberstleitnanta Jiricka (z železnim trolistom), nato pa stopil k nemškemu vojaku Hallicku in mu pripel kolajno za hrabrost, spregovorivši: «Prosim vas, da nosite to znamenje kot spomin na boje nemških in hrvatskih vojakov za Nemčijo in za Hrvatsko in za lepšo prihodnost vse Evrope. Nosite ga kot simbol priznanja hrvatske ga naroda za bratstvo v orožju.* Ob pregledu hrvatskih enot je Poglavnik stopil k naredniku Azizu šečerbegoviču, čigar prsi krasi dvoje odlikovanj, ki Jih je dobil za hrabrost v bojih na Kozari in v Prijedoru, pa mu rekel: «Kot Hrvat in kot vojak sd storil svojo dolžnost do naroda, do Hrvatske in do svoje muslimanske vere.* Stotniku Zvonimiru Zdundču, ki mu je raportiral, je Poglavnik rekel: ((Hrabro in neustrašeno se bojujte, ker boste ponos ta čast hrvatakega naroda.* (Nadaljevanje sledi) sevanj čigar je mla s * • Si ■L’Vj , 1 ! d 'a 5*- Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ui. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 M finančno - up 'avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprs Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italia Stran 6 31. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT- PO GOVORU V MESTU SAN JOSE (KALIFORNIJA) Toča kamenja in gnilih jajc na avto predsednika Nixona ■v Študentje in brezposelni delavci so skandirali gesla proti vojni v Indokini - Načelnik FBI Hoover toži, da se v ZDA krepi vpliv levice SAN JOSE ("Kalifornija), 30. -Tisočglava množica šitudlentov in brezposelnih delavcev neke tovarne letal je abmetala z gnilimi jajci in kamenjem avtomobil predsedrri ka Richarda Norama, ob koncu protestne demonstracije proti socialnim krivaoam in vojni v Vietnamu. Nizom je pripotoval v San Jose na vodilno zborovanje, kjer je govoril v avditoriju nedaleč od kampusa tamkajšnje univerze. Poslušalo ga je nekaj tisoč ljudi, v glavnem republikanskih aktivistov, ki se pripravljajo na volitve »rneari term* 3. novembra. Vendar Nikonu ni uspelo nadaljevati govora dalj kot 25 minut. Kričanje, ropotanje in skandiranje parafisiMčnih gesel pred vrati avditorija je bilo tako močno, da je moral prenehati. Postajalo je tudi nevarno, ko so demonstranti prebiti vhodna vrata in razbiti verige, s katerimi so se republikanski aktivisti zapri v dvorano. Norama so tedaj odpeljati na cesto in je skušal z avtomobilom doseči «zapadno Belo hišo*. Avtomobil in avtobus s spremljevalci so študentje in brezposelni deilavd obkoliti in ga obmeltati z jajai in kamenjem. Razbili so vsa okna na avtobusu spremstva, pa tudi okence Miranovega avtomobila. Videli so tudi, da je gnilo jajce švignilo mimo Nixanovega tiča in se razbilo v arvtu. Turi kamen ga je zadel. Nbranova spremljevalka Rosemary Woods je izjavila časnikarjem, da kaj takega še ni nikoli videla. »Hujše je bilo kot v Caracasu*, je dejala, in segla torej s srorni-nom mnogo let nazaj, k obisku predsednika Eisenhovvarja v Venezueli. študentje in delavci so skandirati gesla, kot »konec vojne v Indokini takoj», pa tudi «Nixon izvleči nas ven iz.Zbrali so se v kampusu, 800 metrov od dvorane, kjer je govoril predsednik, in se nato pomaknili prfgl dvorano, v katero so tildi skušati vdreti. Policija je grobo posegla vmes in začela študente pretepati s tolkači, štiri pa je aretirala. Moran je med svojim govorom v sveži z demonstracijo, ki ga je o-čdibno presenetila in bo občutno škodovala njegovi volilni kampanji, izr javil, da ga ne moti. »V Vietnamu se vojskujemo zato, da tistim, ki tam zunaj kričijo ne bo treba jemati orožja v roke*. Ponovil je še, da se morajo sedaj vojskovati, če hočejo zagotoviti ameriškim generacijam daljšo dobo miru. Obljubil je tudi, da bo »predhotkii pojav* brezposelnosti čhnprej odpravljen. Takoj po demomsti acdji, ko mu je uspelo pustiti za spojim avtomobilom množico demonstrantov, se je Ndxon podal z letalom v zapad-no Bedo hišo, kjer ga je pa presenetil požar. Medtem je v Washimgtonu načelnik varnostne službe FBI Edgar Hoower podal poročilo o dejavnosti »prevratniških skupim. Priznal je, da se čedalje bolj krepijo »ekstremisti* črne in bele polti. Posebno je aktivna »socialistična študentska zveza weathermains». pa tudi KP ZDA čedalje bolj veča svoj vpliv, predvsem v univerzah. Dejal je tudi, da meni, da so washdngtonsko demonstracijo 200.000 študentov proti vojni v Vietnamu, vodili »trockisti*. TRENTON (New Jersey), 30. — V Trentonu so oblasti proglasile izredno stanje zaradi spopadov, do katerih je prišlo med črnskim in belim prebivalstvom. Med spopadi je bilo ranjenih 35 oseb, od kate- rih se je moralo nekaj zateči v bolnišnico po prvo pomoč. Vse se je začelo, ko so starši belih dijakov v sprevodu šli po mestnih ulicah In se ustavili pred šolo, ki je bila namnejena belim in črnskim učencem. Zbrani starši so nameravali protestirati zaradi premestitve učencev v neko šolo, ki je v skoraj popolnoma črnski četrti. Temnopolti dijaki so začeli metati nekaj kamenja in steklenic, nakar je nered postal splošen. Nekaj izložb je bilo mimogrede razbitih, ko je prihitela policija in na običajen način razpršila demonstrante. V Trentonu je 100.000 prebivalcev, od katerih je 40 odst. črncev. QUEBEC, 30. — Quebeški ministrski predsednik je sporočil, da je Jean Coumoyer postal novi minister za delo in bo nadomestoval ugrabljenega in ubitega Pierra La-porteja. Strogi preventivni ukrepi proti koleri v Jugoslaviji Štiri primere kolere, od katerih enega smrtnega, so zabeležili na Slovaškem BEOGRAD, 30. — Zdravstveni ukrepi, ki skušajp onemogočiti, da bi se razpasla v Jugoslaviji epidemija kolere, so vedno strožji. Najbolj o-grožena je seveda Makedonija, ki je tudi najbtižja meji s Srednjim vzhodom. Oblasti so v Skopju ukazale zapreti nekaj javnih lokalov, menz, restavracij in šol, da lahko poskrbijo za primemo razkuženje. Iz previdnosti so tudi prepovedali prodajo nekaterih pijač in proizvodov, V makedonskem glavnem mestu so tudi cepiti vse 06ebe, ki bi v primeru epidemije, lahko prišle v stik z bolniki. Pričakujejo dalje še 65 tisoč doz cepiva, da bi lahko primemo poskrbeti za vse prebivalce. Dosledno vse prebivalce so cepili v občinah Tetovo in Gostdvar, kjer vsekakor do sedaj ni bilo nobenega primera te nalezljive bolezni, ki se zadnje čase širi v mnogih državah, drugje pa vzbuja preplah. V Vojvodini so na vseh mejnih prehodih pripravili prostore, kjer bi laihko preživeti karanteno potniki, ki bi dospeti iz tujih držav brez zdravniškega spričevala, ki bi do- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiitiimiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HOTELI SO PONOVITI «KOLEKTIVNI SAMOMOR* NACISTIČNIH VODIJ Neonacistični mladinec v Franciji umoril s strelom svojega sošolca Najmlajši iz trojice fanatikov se je v zadnjem trenutku zbal in zbežal - Po mestecu so se večkrat sprehajali v esesovski uniformi NANCY, 30. — Nesmisel zločina se da pojasniti samo v bolnem vzdušju oboževanja nacističnega nasilja, ki se je vsfdralo v duševno-ti treh sibkomumnih doraščajnikov v malem francoskem mestecu Pont-a-Mousson, v Loreni. Sklenili so namreč, da bodo končali s svojimi življenji in s tem prekršiti fizične zakone naravne smrti. »Nadčlovek* v njih ni dovoljeval, da bi dopustili slučaju, da jim prekine življenje, kot je zapisal pred smrtjo Michel Mathieu, edini, ki je našel smrt v tragični igri blaznih otrok v esesovski uniformi. Zgodilo se je tako. V popoldanskih urah predvčerajšnjega dne so pešci opazili ob robu zalenja v mestnem ljudskem parku nedaleč od klopi, truplo mladega dijaka. Ležal starši si lahko izmislijo manikak način za prenašanje otrok. V tem primeru pa se zdi, da je malčku neobičajno »prometno* sredstvo kar všeč .je z obrazom proti zemlji, na hrbtu pa je imel veliko rano. Nekdo ga je ustrelil. Policija .je našla nekaj centimetrov od trupla tudi samokres, s katerim je fant bil ubit. Bil je »colt* kalibra 11,43. V šolski torbi pa je bil zvezek, v katerega je Mathieu (pozneje so ugotovili njegovo istovetnost) zapisal besede: »Naj živi smrt! Moj Bog, kako je težko živeti, če te nihče ne ljubi.* Morda je to speljalo detektive na napačno pot, ki pa vendar ni bila zelo daleč od resnice. Prepričani so bili, da gre za mladostno krizo, ko se v mladem doraščaiočem človeku pojavi manjvrednostni občutek. s prepričanjem, da ga nihče ne mara, da .je nekoristen in da bi zanj bila najboljša rešitev prav smrt. Vendar se je kmalu izkazalo, da to ne more biti samomor. Fanta je nekdo ustrelil v hrbet, na razdaljo štirih metrov. Kljub temu pa je zapis v dnevniku jasno dokazoval, da si ie Mathieu želel smrti. Čemu torei umor? Njegovi sošolci, ki so Michela Mathieua poznali kot nemirnega, marsikdaj tudi nasilnega človeka, so povedali, da se ie oddaljil v spremstvu nekega prijatelja, starega prav tako kot on. sedemnajst let. Policisti so se kmalu dokopali do njegovega imena in ga odpelja-li na svojo postajo. Dve uri zasli-sta zadostovali, da je fant, ime ni bilo objavljeno, ker mladoleten, priznal vse. Priznal je, da je umoril prijatelja, ker ga je ta »prosil*. Ni hotel narediti samomora, ki ga je večkrat poskusil, zato pa ga je sam ubil. Mathieu, mladi morilec in še neki tretji vrstnik so v šoli ustanovili celico »nacistične mladine*. Oblačili so se v esesovske uni-in se tako sprehaiali po me-Pozdravljali so z nacističnim in uredili na stanov a-enega Izmed treh tudi muzej mitov, Hitlerjeva slika, Katnpf*, biči in orožje, za-s kljukastim križem... V tem ki meji z blaznostjo, se porodilo prepričanje, da pn'padniki izbrane pa je v vsakem klilo spoznanje, da so nemočni, da jih svet ne razume, še manj pa da bi jih kdo ljubil. Vzljubili so nesmisel nasilja in ta jih je privedel do konca, ko so nasil.je obrnili proti samim se- bi. Nekega dne so namreč sklenili ponoviti kolektivni samomor nacističnih vodij, pred padcem tretjega rajha. Mathieu, ki je že večkrat neuspešno poskusil narediti samomor, je prepričal prijatelja, da nima smisla slediti zakonom narave. Na neki sliki, kjer je oblečen v nacistični uniformi, je Mathieu zapisal prijatelju stavek: »Kako je lep ta dan: 27. oktober: roditi se, ker moraš, živeti do dolžnosti, umreti slučajno.* Dejstvo, da .le v človeku smrt nekai slučajnega, je bolno duševnost fantov usmerjalo k prepričanju, da je bolje, če si tudi poslednji trenutek krojijo sami. Odšli so v ljudski park. se zadnjič pozdravili z nacističnim pozdravom, nato pa izžrebali, kdo bo prvi umrl. Vrsta je bila na naj-mlajšem. A ni imel dovolj poguma, da bi se pokončal, čut samo-ohranjevanja ga je v zadnjem tre nutku rešil, da je zbežal in izginil. Mathieu s« je zgrozil nad tem, kar .je bilo zani navadna strahopetnost. Zahteval .je od prijatelja, naj ga ubije. In res je prijatelj vzel samokres, ki mu ga .ie blazni fant prožil, se oddaljil za nekaj metrov in ustrelil. Mathieu pa le ni imel dovolj poguma, da bi gledal smrti i' oči. Strel ga je zadel v hrbet Po neki logiki bi se moral ubiti tudi morilec, toda tudi njemu je pogum odpovedal. Zbežal je, pred tem pa odvrgel samokres na travo, zraven svoje žrtve. Tragedija je bila tako dopolnjena. Za njo pa le ni samo trojica du ševno bolnih doraščajnikov, ki se jih je polastil mit nasilia in nacizma. Poraja se pač vprašanje, koliko vpliva so imeli nanje družina, starši, šola, družba. Družina umrlega Mathieua. .je skušala sina večkrat spraviti v bolnico, toda vse kaže, da ni bil tako blazen, da bi njegov primer terjal sprejem v kliniko. Bil pa je nemiren in nasilen. Izključili so ga iz vseh licejev v okolici Nancyja. V zadnjem liceju .ie bil le dva meseca, od začetka tega šolskega leta. kazovalo cepljenje. Sanitarni inšpektorji skrbijo medtem za pregled in razkuževanje vseh vodovodov ter prodajaln hrane ali pijače. Oblasti so pozvale vse turistične družbe naj bi ne organizirale vsaj za krajšo dobo izletov ali potovanj v češkoslovaško in na Srednji vzhod. V Novem Sadu in Subotici so že poskrbeli za cepljenje osebja v bolnišnicah in higienskih uradih, poleg tega v laboratorijih pregledujejo in analizirajo vse sumljive primere. Precejšnji preplah vlada tudi v Grč i, kjer se do sedaj tudi ni pojavil noben primer kolere. Grčija je prekinila ves promet s Turčijo, vso pošto redno raakužujejo, obmejno prebivalstvo pa skušajo do sledno cepiti. Štiri primere kolere, od katerih enega smrtnega, so zabe’ežild v Vo-janiju na Slovaškem. Vest je sporočil glasnik svetovne zdravstvene organizacije. Po zadnrih podatkih, ki jih je sporočila SZO, je število obolelih oseb v Turčiji doseglo 1160, ki so jih primemo izolirali, 474 pa je oseb, ki so zbolele za »kolero el tor*. Smrtnih primerov je bilo do sedaj 46. Turške oblasti so sicer sporočile, da jim je uspelo popolnoma omejita in zajeziti širjenje kolere. Dejansko število primerov upada. Jordanija, Libanon in Koreja so sporočile svetovni zdravstveni organizaciji, da je e-pidemija v teh državah izginila. ZDA terjajo izročitev v SZ zaprtih generalov WASHINGTON, 30. — ZDA so končno odgovorile na sovjetsko protestno noto zaradi zadeve ameriškega letala z dvema generaloma na krovu, ki je v prejšnjih dneh moralo pristati na sovjetskih tleh, ker je kršilo sovjetski zračni prostor. ZDA zahtevajo v svojem odgovoru takojšnjo vrnitev generalov. V noti je rečeno, da ZDA še ne vedo, kako se je moglo zgoditi, da je letalo preletelo sovjetsko mejo, da pa vsekakor to ni bilo načrtno. Noto je izročil funkcionar ameriškega zunanjega ministrstva Ir-win v roke sovjetskega opotnomo-čanega veleposlanika Anatolija Do-brinina. Ta je časnikarjem izjavil, da bi bilo najbolje, če bi generala ostala doma ali na meji in bi ne organizirala izzivanj onkraj sovjetske meje. Irvvinova nota se sklicuje na sporazum med ZDA in ZSSR iz julija 1968, ko naj bi obe državi zagotovili vračanje vojaških častnikov (v takih primerih) v roku štirih dni. Poleg dveh ameriških generalov pa je v SZ trenutno zaprt tudi tret- ji potnik letala, turški polkovnik Sevat Denli. Za tega so tudi zahtevati vrnitev, vendar vse kaže, da bodo Rusi nastopiti nekoliko ostreje, ker jih je zelo razburilo zadržanje turških oblasti spričo zahteve po izročitvi sovjetskih državljanov, Litvancev, ki so pred dvema tednoma preusmerila letalo iz Su-humija v Batumi v Trazboo. Pri tem sta Litvanca, oče in sin, s streli ubila mlado dekle, stevardeso na sovjetskem letalu. Za morilca so sovjetske oblasti zahtevale takojšnjo izročitev, ker trdijo, da je bil zločin izvršen na sovjetskem letalu, ki je pač (po mednarodnem pravu) del sovjetskega ozemlja. Turško sodišče se je na sovjetske upravičene pritožbe požvižgalo in zločinca oprostilo. Zgleda celo, da bodo turške oblasti dovolile Li-tvaneema odhod v ZDA, kjer nameravata zaprositi za politično zatočišče. Nekateri komentatorji trdijo, da bodo oblasti v SZ sklenile izpustitev ameriških častnikov, medtem ko bodo turškega polkovnika pridržale. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Upokojenci nimajo avtomatično pravice do bolniškega zavarovanji Posebno važno je to za kmečke, obrtniške in trgovinske upokojence Socialno zavarovanje za kmete, za ženske In 65. leto za moške) | lačatfl tf obrtnike m trgovce vsebuje ravno če imajo zadostno število vpl zaradi kratke dobe, odkar obstaja, socialnih dajatev (15 let) lahW, celo vrsto nejasnosti, tako da za- prosijo za primemo pokoj™1" varovancu samemu ni jasno, kako Prejem pokojnine pa ne pomen naj v pceameznih primerih ukrepa. Iz tega razloga večkrat ravna nepravilno ali se sploh ne posluži določenih ugodnosti. Tako nas je že mnogo čitateljev vprašalo, zakaj morajo kot upokojenci še vedno plačevati socialne dajatve, in če imajo pravico do bolniške blagajne za družinske člane, ali kaj podobnega. Odgovor na gornja vprašanja je zelo enostaven, vendar je potrebno, da zavarovanec pravilno u-krepa pri vsakem posameznem primem. Tako za kmete, kot trgovce in obrtnike obstajajo posebne bolniške blagajne tako Imenovane «Cas-se mutue». V te blagajne omenjeni zavarovanci plačujejo prispevke in sicer preko letnih davčnih terjatev. Ko dopolnijo zavarovanci starostno dobo v prid pokojnine (60. leto ......i....................... POD KRINKO VERSKIH NASPROTIJ V Ulsterju hudi spopadi in dva bombna atentata V spodnji zbornici so poslanci zahtevali, naj predstavnica Severne Irske odstopi zaradi so-delovanja pri neredih v Londonderryju naprej avtomatično zavarovanj« J* bolniški blagajni. Ko postane varovanec upokojenec prejšnje niško zavarovanje se prenehati1 ra vsak zainteresiran pripraviti*"? prošnjo za bolniško blagajno, mnogi zavarovanci ne vedo in nejo tako za daljšo ali krajšo « brez zdravstvene oskrbe. Kft) treba torej storiti? Cim dobij oupokojenci -r- ^ od socialnega zavoda INPS, &P je bila pokojnina odobrena, — koj pripravijo prošnjo naslow^J na bolniško blagajno, da jih vpišejo v posebne sezname jencev. Seveda imajo kot lih kategorijah upokojencev P" do zdravstvene oskrbe tudi vsi žinskl člani upokojenca (žena. m ci, starši). ^ S tem, da bo zavarovanec vp ^ v posebne sezname up okojonc*”’., bo samo takoj užival vso^ ^ stveno oskrbo, temveč bo nehal plačevati vse dajatve ^ niško blagajno. Prošnjo j® torej napraviti čimprej in predvideva celo rok 30 dni, * če biti zavarovanec oproščen čevainja dajatev že za prvo ‘ ^ Prav tako je zelo važno z® t te, obrtnike in trgovce, ki so ^ pokojen! In ki so prenehali « j jo aktivnostjo, da se izbrišef^ seznamov, v katere so vpisati* tl samo tako bodo preneh*® BELFAST (Severna Irska). 30. -Nadaljujejo se hudi spopadi in neredi v Belfastu, policija^ pa jih skuša zatreti z vedno težjo roko. Preteklo noč je skupina približno 200 oseb skušala podreti pregrado, ki jo je postavila policija v Grum-lin Road. Takoj so se na mestu pojavili angleški vojaki, ki so s soizilnimi bombami in smrdečim plinom razgnali demonstrante, ki pa so se krčevito upirali. Spopadi so tako trajali , pet..ur. Po zadnjih vesteh naj bi bilo sedem ranjencev. Eden od teh je mlad demonstrant, ki ga je pol'cist zadel s strelom. Mladeniča so odpeljati po koncu spopadov v bolnišnico, ni pa znano, kako se imenuje, ne kakšno je njegovo zdravstveno stanje. V pretekli noči je prišlo v Belfastu tudi do dveh bombnih atentatov. Bomba, ki je eksplodirala pred ■ IIIIIIIIHIIIIIIIIimilllllllllllfllllHIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIHIIIM ZARADI NAMIGOV 0 VLOGI DESNICE Rauti in knez Borghese tožita avtorje knjige o bombah v Milanu Potrjen odvzem potnega lista dr. Piu Baldelliju, ki bi moral v Jugoslavijo RIM, 30. — Časnikar desničar- skega lista »Tempo* Rauti je vložil prijavo proti avtorjem knjižice «Strage di stato*, ki jo je izdalo založništvo Samona in Savelli. Pred Rautijem so proti avtorjem knjižice vložili tožbe tudi generala Frattini in Cafiero, ki vodita skupino padalcev in Jbivši poveljnik »Decima Mas* knez Junio Valerio Borghese. Vsa ta imena je knjižica, ki obravnava dogodke okoli milanskega atentata v kmečki banki in zatrjuje nedolžnost anarhista Valprede, večkrat citirala in povezovala njihovo dejavnost (ter dejavnost skupin »Fronte nazionale* In »Ordine nuovo*) z Mariom Merlinom in samim atentatom. Rautija se je knjižica lotevala večkrat, in vsakokrat v povezavi z organizacijam* grških fašistov. Tako trdijo avtorji knjižice, da je Rauti organiziral potovanje skupine desničarskih aktivistov, nekaj pred atentati, v Grčijo, kjer naj bi jih sprejeli nekateri predstavniki polkovnikov. Spet drugje se vsiljuje sum, da je Rauti (Pino) skrivnostni gospod «P», ki da je agent grškega režima v Italiji. Vsekakor je Rauti dovolil avtorjem knjižice, da — v skladu z zakonom — svoje obtožbe dokažejo. V Milanu se medtem pričakuje, da minejo novembrski prazniki in da bo organizirana sodna preiskava v sobi dr. Calabresija v milanski kvesturi, z okna katere je v decembrski noči padel anarhist Pi-nelli. Dr. Piu Baldelliju, uredniku tednika »Lotta continua*, ki ga dr. Calabresi toži zaradi žaljivih namigov in vinjet, v katerih je osnovna misel odklanjanje teze »samomora*, so pred dnevi vzeli potni list. Ta sklep je sedaj potrdil državni pravdnik v Milanu dr. De Peppo. Baldellijevi odvetniki so zahtevali, naj se bivšemu odgovornemu ured niku lista vrije potni list, ker mora odpotovati v Jugoslavijo na kongres filmologov. Baldelld, ki je priznan strokovnjak na tem področju, bi bil moral prebrati na kongresu po- sebno poročilo. Samomor časnikarja Ruggera Zangrandija grandi je povedal, že v predgovoru za knjigo, da ima še niz drugih neobjavljenih dokumentov, ki pa jih mora še urediti. Njegovo delo je sedaj prekinila nenadna smrt, o kateri pa še ni jasnih vesti. RIM, 30. — Tiskovna agencija ANSA sporoča, da je danes zjutraj v svojem stanovanju naredil samomor znani italijanski časnikar in pisatelj Ruggero Zangrandi. Bil je v zadnjih dvajsetih letih politični komentator levičarskega lista »Paese sera*, v katerem se jc podpisoval »Publio*, njegovo zadnje delo pa je obširna dokumentacija o dejavnosti italijanskega vojaškega oddelka za zbiranje informacij SIFAR, Id je v javnosti vzbudi] precejšnje zanimanje. Zangrandi se je rodil v Milanu leta 1915. Kot mlad študent je, podobno kot mnogi pripadniki njegove generacije, bil pristaš fašizma, od katerega pa se je kmalu ločil. Leta 1939 je s skupino prijateljev ustanovil crevolucionarno socialistično stranko». Zaprli so ga leta 1942 in je bil osvobojen po padcu režima, oktobra 1943. Štiri mesece pozneje je bil odpeljan v koncentracijska taborišča v Nemčijo, od koder se je vrnil po vojni. Posvetil se je publicistiki in objavil, skupno z Venturolijem, *Slo-mr strahu». Pred petnajstimi leti je objavil knjigo «La tradotta dal Brennero» o koncentraciji v Nemčiji. V letu 1962 je izdal knjigo tLungo viaggio attraverso il fa-scismo», v kateri opisuje svoja razmišljanja o preteklem režimu in krizi njegovega pokolenja. Pozneje je objavil knjigo «25. ju lij — 8. september 1943», ki je zgodovinskega značaja, nato pa «8. september 1943», v kateri analizira in kritizira vlogo savojske monarhije. Zadnja knjiga tDossier SIFAR* pa ni dokončana, ker je v njej zbrana prva dokumentacija o delu italijanske varnostne službe pod vodstvom generala De Lorenza. Zan- SOFIJA, 30. - Tudi v Bolgariji proizvajajo vohunske filme. Pred nedavnim so v Sofiji prikazali film režiserja Guencha Guen-cheva, v katerem so opisani dogodki, ki temeljijo na sodni obravnavi proti nekemu tujemu a-gentu. sedežem letalske družbe »Aer Lin-gus», je zb;la vse šipe na bližnjih oknih in lažje ranila štiri ženske, ki so bile v bližini. Druga eksplozija je nastala pred komisariatom in je poškodovala električni transformator, ki je bil v bližini, jria je ostala mestna četrt za nekaj časa v popolni terni. • • • LONDON, 30. — Skupina poslancev spodnje zbornice je danes postavila zahtevo, naj predstavnica Severne Irske Bernardette Devlin poda ostavko. Predlog so sprožili seveda konservativci, ki so zahtevo utemeljili, češ da bi zbornica ne smela spregledati, da je bila Devli-nova obsojena na zaporno kazen zaradi sodelovanja pri neredih in spopadih političnega značaja. »Svoboda in pravica v kraljevini ne opravičujeta na noben način uporabljanje nasilja s strani nobenega državljana, toliko manj poslanca,* se nadaljuje izjava. Gre, kakor .je znano, za lanske nerede v Londonderryju, pri katerih je Devlinova sodelovala. Ujeti so jo, soditi in obtožili na šest mesecev zapora. Zaradi vzornega vedenja so ji zaporno kazen znižali na štiri mesece, ki jih je poslanka presedela v ženskem zaporu Armagh Zapor je zapustila pred kratkim. Vendar je bila na zadnjem glasovanju spet izvoljena z veliko večino in pretekli torek se je po daljši odsotnosti spet prikazala v zbornici. Ko se je predstavil novi parlament je bila Davlinova seveda odsotna, sledile so poletne počitnice, pojavila pa se je pri prvem, zimskem zasedanju zbornice. Do sedaj še ni znano, kakšen odziv je imela zahteva konservativ cev, kaj bodo odločili ostali poslan ci in kaj Devlinova sama meni k temu. plačevanjem prispevkov. ^ Vsem zavarovancem pa mo, da se za ureditev vseh ^ omenjenih formalnosti ofortMF. Patronat INAC pri Kmečki ***? Ul. Geppa 9. Dobili bodo trebna pojasnila in si bodo Pj nili nepotrebnih poti P° n 6 uradih. v' Je gverile v Boliviji zares konec? LA PAZ, 30. — Načelnik skega vrhovnega štaba vft izjavil, da je z bilko v k* bilo ubitih več kot dvajset cev, dejanski konec gverile liviji. ji4 V tej bitki, ki se je zasedi vladne vojske jedru je bil zajet tudi voditelj naslednik brata Intaja Guevare, Chato Peredo. Peredo je izjavil, da je S znal, da je gverile konec-izjavo so vojaki registrirati ^ sedaj oddaja radio. Peredo ^ ta vi ja, in seveda je njegov® j i va malo verjetna, da je tega prepričanja sam, brtti, j nega moralnega ali fizične*® tiska. Vendar pa vse kaže, da trditve vojaškega glavneg8 točne. »Radio altipiano*, ki ^) iz glavne postojanke gveril*^ namreč oddajal te dni { ga načelnika gverilskih «Ambala», da se vojna nad NEW YORK, 30. — Tri bombne eksplozije so preteklo noč poškodovale v New Yorku policijsko postajo ln dive skladišči orožja. Policija Je sporočila, da eksplozije niso povzročile žrtev ali ranjencev, pač pa samo precej škode. Ugrabitelja letala so obsodili na 9 mesecev zapof* rf! BEJRUT, 30. - SedernihdV^ letnega Francoza Christian*; na, ki je 9. januarja letos ril ameriško letalo v Bejruti f, nes obsodili na devet i pora. Bejrutsko sodišče g* ^ sodilo zaradi »omejitve tuj« de, uporabe orožja in pošk^rt/ aparatov v pilotski kabini n* ' j mr Priče na procesu Calabresi - lotta Contini^ Z leve proti desni: brigadirji Pie«« —«v.ui, (uuuu »aru in tario lujunartn, ki so vsi inr Pinellijev «padec», sicer ■ razlikami o* jatf* i* n# ni* e ! » K*1 Te? <*» dot* J * roe» al*5 a)* t»K C raviS idd’ , OB® *U ft »V v s*“ n r le*0' 'A ji* ' 46. SVETOVNI DAN VARČEVANJA n*J S* £ D' ^ BANCA DEL FRIULI SOČI ETA PER AZIONI FONDATA NEL 1872 BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE Z INOZEMSTVOM SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE: Via Vittorio Veneto 20 - UDINE SEDE CENTRALE: Via Prefettura 11 . UDINE - Tel. 53551-2-3-4 Telex 46152 FRIULBAN AGENCIJE V MESTU UDINE: N. 1 - Viale Voiontari della Liberta 12/B - Tel. 56288 N. 2 - Via Poscolle 8 (Piazza del Pollame) - Tel. 56567 N. 3 - Via Roma 54 (Zona Stazione Ferroviaria) - Tel. 57350 N. 4 - Via Pracchiuso 44 (Piazzale Cividaie) - Tel. 53700 Družbena glavnica Rezervni sklad L 600.000.000 L 2.600.000.000 PODRUŽNICE: Artegna - Aviano - Azzano X - Buia - Caneva di Sacile - Casarsa della Delizia - Cervi-gnano del Friuli • CIVIDALE DEL FRIULI - Codroipo - Conegliano - Cordenons • Cordo-vado - CORMONS - Fagagna - Gemona del Friuli - GORIZIA - Gradišča d'lsonzo - Grado • Latisana - Lido di Jesolo - Lignano Sabbiadoro - Maniago - Mereto di Tomba • Moggio Udinese - MONFALCONE - Montereale Valcellina - Mortegliano - Ovaro - Pagnacco-Palmanova - Paluzza - Pavia di Udine - Pieve di Cadore - Pontebba - Porcia - Pordenone - Portogruaro - Prata di Pordenone - Sacile - San Daniele del Friuli - S. Doni di Piave - S. Giorgio di Livenza - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Spilim-bergo - Talmassons - Tarcento - TARVISIO - Tolmezzo - Torviscosa - Tricesimo - TRIESTE -Valvassone - Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (sezonska) - Caorle (sezonska) - Clauzetto -„Faedis - Fontanafredda - Lignano Pineta (sezonska) - Meduno - Polcenigo - Travesio Venzone. DAVČNE IZTERJEVALNICE: Aviano - Meduno - Moggio Udinese - Ovaro - Paluzza - Pontebba - Pordenone - S. Daniele del Friuli - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Torviscosa. Telegrammi: Generalna direkcija in Osrednji sedež: FRIULBANCA. Podružnica: BANCA FRIULI. DENARNE VLOGE: NAD 136 MILIJARD UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 174 MILIJARD KMEČKA BANKA GORICA UL. MORELLI 14 TEL. 2206 nudi ugodne pogoje za vse bančne posle 31. OKTOBRA 1970 46. DAN SVETOVNEGA VARČEVANJA mm BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Glavnica L 600.000.000.— Vplačana glavnica in rezerve 327.000.000.— Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, menice na inkaso. IS udi kredite na tekočih računih, eskompt trgovskih menic, menična in hipotekarna posojila, predujme na blago in vrednotnice, jamstva. Posreduje plačila davkov in drugih podobnih storitev, nakup državnih in drugih vrednostnih papirjev ter jih sprejema v jamstvo in upravljanje. Krožni čeki — ESA posojila za obrtnike z ugodnimi obrestnimi pogoji — Zbiranje prihrankov za otroke (TKB hranilčki) — Varnostne skrinjice raznih velikosti v najem. SLUŽBA NEPREKINJENE BLAGAJNE MENJAVA TUJE VALUTE TRST Brzojavni naslov: Bankred Ulica F. Filzi štev. 10 Tel. 38-101 — 38.045 % m u K *4 BANCO DI ROMA BANCA DI INTERESSE NAZIONALE GLAVNICA L. 25.000.000.000 V CELOTI VPLAČANA REZERVA L. 10.000.000.000 PODRUŽNICA V TRSTU KORZO ITALIA, 15 - TELEF. (centrala): 37941/2-3-4-5 in 37121 Borzni urad: 38565 Menjalnica: 30250 Borzni urad: Ulica Canal Piccolo, 1 telef. 24609/24995 AGENCIJ,4' «A» Ulica Roma, 15 Telefon 23866 in 30370 AGENCIJA Trg Stare mitnice, 6 - Tel. 90639 in 727288 AGENCIJA Ul. C. Battisti, 4 • Telefon 37420 in 35775 Neprekinjena blagajna in varnostne skrinjice c:::::::::::::::::::::: ega ;a s? ii D it “Ji v lili CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 128 LET OD USTANOVITVE 1842 -1970 Nastala leta 1842 s prvenstveno vlogo ustanove za zbiranje prihrankov, je v svojem stoletnem delovanju prevzela značaj pravega kreditnega zavoda, vendar je bila njena dejavnost vedno navdihnjena po kriterijih splošnih koristi. Ker je bila priznana za avtonomno moralno ustanovo z lastno upravo in lastnim premoženjem, nima pridobitnih namenov. Dobiček, ki izhaja iz njenih kreditnih dejavnosti, se uporablja v podporne namene ter za večanje premoženjskih skladov. Vloge, ki jih vedno bolj številni varčevalci zaupajo zavodu Cassa di Risparmio, ne ostajajo neplodno neizkoriščeni, pač pa se ponovno vračajo v tisočere krajevne pobude, še posebej v pobude javne koristi. Danes, 31. oktobra, slavi Cassa dl Risparmio di Trle-ste, skupno s svojimi sorodnimi zavodi v Italiji in na vsem svetu 46. SVETOVNI DAN VARČEVANJA — — CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Žt POLDRUGO STOLETJE V OSPREDJU KRAJEVNEGA GOSPODARSTVA VSI BANČNI POSLI ZEMLJIŠKI - AGRARNI - OBRTNIŠKI KREDIT ROTACIJSKI SKLAD GLAVNI SEDEŽ: MESTNE AGENCIJE: GORICA - CORSO VERDI 104 PODRUŽNICE: GORICA -1. ULICA CARCCC1 2 - 2. CORSO ITALIA 229 CORMONS ■ GRADIŠČA D IS0NI0 ■ GRADO ■ MONFALCONE PIERIS ■ ROMANS D IS0N10 ■ R0NCHI DEI LEGIONARI IZTERJEVALNA SLUŽBA POKRAJINSKA BLAGAJNA IZTERJEVALNICE IN ZAKLADNICE: GORICA ■ CORMONS ■ GRADIŠČA DISONZO ■ TARVISIO SREDSTVA V UPRAVLJANJU: NAD 30 MILIJARD lXn'ECevanie 6 bluzi'! ni ul egu etčiceeulen Za vaše prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne ali pa neposredno na odsek za varčevanje COOPERATIVE OPERAIE TRST - TRG S. GI0VANNI, 6 - TEL. 94-275 BHIBIiHI8fiiBliSI!8HBGSniSi!IIBn!8!in!i:i8iil!nH!!HRH!ininHSBiHSt VARČEVANJE VARUJE TRDNOST VALUTE CASSE Dl RISPARMIO E NIONTI Dl CREDITO V VSEJ ITALIJI S 3.107 BANČNIMI OKENCI 13.000 MILIJARD LIR UPRAVUANIH KAPITALOV 12 MILIJARD LIR V DOBRODELNE NAMENE V1969 31. OKTOBER 1970 DAN VARČEVANJA Svetovni dan varčevanja je bil ustanovljen na italijanski predlog o priliki prvega mednarodnega kongresa hranilnic, ki je bil v daljnem letu 1924 v Milanu. Ta dan se sleherno leto slavi na dan 31. oktobra, da bi se poudarile velike moralne, gospodarske in socialne vrednote varčevanja kot nenadomestljivo sredstvo za razvoj posameznika in skupnosti. Podkrepljene z zaupanjem, s katerim jim 17 milijonov Italijanov po-verja svoje prihranke, 80 zavodov Cassa di Risparmio in 10 zavodov Monti di Credito, poudarjajo, da varčevanje predstavlja bistveno sredstvo za obrambo trdnosti valute, za uresničenje trajnih socialnih preosnov ter za zagotovitev vsem državljanom gospodarsko varnost ter korist od njihovega dela. Z VARČEVANJEM BRANIMO DENARNO STABILNOST Razni načini, kako lahko uporabimo, oziroma individualno investiramo prihran ke, so se izkazali za nepopolne. Že nekaj časa je odkar so vrednostni papirji izgubili na svoji prvotni sijajni dinamiki. Vrednostni papirji s stalnim dohodkom, to je obveznice, državni vrednostni papirji in ostale izenačene ali enakovredne vrednotnice so prav v letu 1970 izgubile tudi na kvotaciji na borzah. Investiranje v nepre mičnine, ki so ga od vedno imeli za nekakšen «non plus ultra* gotovosti, bo morda v kratkem doživelo precej ko renite in globoke spremembe v tržnem smislu, če bo pri šlo, kakor je po drugi stra ni popolnoma pravično, do reform, ki bodo temeljile na omejitvi pravice do razpolaganja z gradbenimi zemljišči. Tudi druge, rekli bi stranske oblike varčevanja — znamke, numizmatika, slike — so doživele trenutke vzpona, ki pa so v precej kratkem času splahneli. V zadnjih letih skoraj je ni oblike denarne investicije, ki bi ne dala občutka nestabilnosti in negotovosti. Kot ozadje vsega tega je dejansko objektivno padanje vrednosti valute. Gre, na žalost, za vsesplošen pojav. Vsaka valuta izgubi na leto večji ali manjši delček svoje resnične vrednosti, ki se izraža, seveda, v njeni «kupni moči*, oziroma v zmožnosti, da se spremeni v «dobrine in storitve», kakor piavimo te mu v gospoda! skem izrazu slovju. Ljudje, ki razpolagajo s trdnimi in rednimi dohodki, z dohodki, ki mso v nevainusu, da bi kar tako splahneli, ljud je s službo ali delovnim me stom, ki jim ga ščiti zakon, tako da jim je popolnoma za gotovljeno, bi se mogli začeti spraševati, ali se jim sploh izplača varčevati. In to še posebej, če upoštevamo dej stvo, da vse države težijo za tem, da bi izvedle socialne strukture in službe, kj bodo zagotovile popolno socialno varnost in bodo s tem osvo bodile ljudi, da bi morali glede tega sami skrbeti zase. In vendar je takšno stanje popolne socialne varnosti še zelo daleč in pot do njega je še tako dolga, da še vedno ob staja potreba po varčevanju, da obstaja potreba po tem, da nekaj prihranimo, da bi se s tem zavarovali za primer, ko bi se bilo nekoč treba riti proti tegobam, ko bi lo treba reševati težave, ki bi jih prinesle s seboj naravne nesreče ali kaj podobnega, kot na primer v primeru bolezni, prenizke pokojnine itd Varčevanje nudi, poleg tovosti v primeru nesreč, di možnost, da si zagotovimo v bodoče življenjsko raven, ki bi daleč presegala razpoložljiva sredstva, ki bi nam jih zagotovili naši normalni mesečni dohodki. Mislimo na bo bi- go tu- življenjsko raven bolj udobnega stanovanja, počitnic novega avtomobila itd. Potreba po varčevanju P0" staja torej spet aktualna ? vsej svoji veljavnosti in nuj-nosti, seveda, vedno s stališča vsakega posameznika. Obstaja pa tudi še dru< važnejši razlog, zaradi katerega je treba varčevati, in P0 možnost?, varčevati še vet Gre namreč za razloge skup nega interesa, kajti le mu8, žično varčevanje jamči trdnost valute. V tem primor* ne gre več za interes P°s* meznika, pa čeprav tudi ** dividualno varčevanje sltdj tudi posamezniku. Kajti vi® meri, v kakršni pripomore11** k trdnosti valute, v isti m® ohranimo tudi nedotakljiv ikov vrednost lastnih prihran Pomisliti je treba, kaj bi lo, če bi ne bilo trdne oS&P ve varčevanja, ki bi podpir* la vsakdanji napredek n^ skupnosti. In to prav v od su na trdnost valute. J Neka država ali neki na*^ je na neki način ena druži11* Tudi narod, tudi država $ ^ neke določene bodoče za*1*6 btv. ebitr*® ve, v zvezi pač z more1 ^ potrebo, da se nekoč zop® k». stavimo nepričakovanim god kom, ali pa da se 1°*’ tta. novih pobud za nov naPr. nejši, popolnejši način ^ 1 Kati S Ko nja, obstoja, skratka za ^ ^ predek. Gre za morebitn® Jjjjtoi doče gradnje stanovanj, nišnic, šol, cest in za dr podobne preosnove. V P1 ru če finančnih sredst®v ali če jih je premalo, *° vodi le do semplicistične ternative med pojmom8 v stoječih tmaocnih sr®1 . ^ Cim več vai čujem0'J bolj pripomoremo k s*8 J sti valute in to tudi v i J**t ^ večjih naporov, hkra*1 / pomeni tudi utrjevanj mih prihrankov, tu<$ “ ^ k danjih.