tv. ^KUPŠf OBČINE ( ?n Vlil 76 É CEWTiìALNA PliAVOSODNA NJIŽKIC ViiHOVI/ITOA S0II3ČA SR SLOVEIJIJ 61 ooo L j u b 1 j a n a m Utuhamm občin Ormož in Ptuj Leto: XII. Ptuj, dne 5. avgusta 1976 Številka: 9. OBČINA PTUJ 78. Družbeni plan razveja občine Ptuj za obdobje 1976-1980 79. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj 80. Sklep o razdelitvi solidarnostnih sredstev zbranih po samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976 81. Sklep o razdelitvi sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976 82. Sklep o ugotovitvi potrebe in smotrnosti ustanovitve služnostne pravice vkopa in položitve plinovoda 83. Sklep o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja s sedežem v Mariboru 84. Sklep o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega ravnatelja Osnovne šole Franc Osojnik v Ptuju 85. Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Ivan Spolenjak v Ptuju VSEBINA 86. Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo 87. Sklep o imenovanju ravnatejja Osnovne šole Majšperk 88. Sklep o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Videm pri Ptuju IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 89. Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo 90. Sklep o soglasju k cenam storitev v Dijaškem domu Ptuj OBČINA ORMOŽ 91. Odlok o spremembi odloka o znižanju stanarin 92. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vžgejo v cestnem prometu _______l____________ . .......;. Spričo dosežene družbene in materialne osnove ter stopnje razvitosti socialističnih samoupravnih Produkcijskih odnosov; zahteve za nadaljnje vsestransko razvijanje socialističnega samoupravljanja Po načelih ustave SFRJ; na podlagi skupno ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj občine, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti je na podlagi 2. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1976 sprejela 78. DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1976 - 1980 ' ) ‘ • REZULTATI DOSEDANJEGA RAZVOJA IN OSNOVNE TEŽNJE OB PREHODU V NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE 1. Na področju gospodarstva Novosti, ki so jih prinesla ustavna določila, sprejeta v letu 1973 so dala novo vsebino samoupravni organiziranosti delavcev v združenem delu, hkrati pa so zahtevale prilagoditev gospodarjenja novo nastalim spremembam. Do vključno leta 1975 so delavci in občani v občini organizirali 59 temeljnih organizacij združenega dela, 5 sestavljenih organizacij združenega dela, 8 samoupravnih interesnih skupnosti na negospodarskem in gospodarskem področju v občini in 2 v regiji ter sprejeli večje število družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov za urejanje odnosov širšega pomena. Na področju združevanja dela in sredstev so se odvijali integracijski procesi tako na gospodarskih kot tudi na negospodarskih področjih. Z ustavnimi dopolnili je bil izoblikovan sistem samounravnega planiranja, ki v celoti vključuje odločitve delavcev v združenem delu ter, občanov v krajevnih skupnostih. Na območju občine je v letu 1975 živelo 67.252 prebivalcev kar je v primerjavi z letom 1970 za 1,2 % več. Ob popisu prebivalstva leta 1971 je znašal delež aktivnega prebivalstva 54,9 %, od tega 42,3 % nekmečkega ter 57,7 % kmečkega. Delež kmečkega prebivalstva od skupnega števila je znašal 47 Za gospodarski razvoj preteklih let je značilno, da je zaostajal za republiškim v* letih 1973 in 1974 pa so zabeleženi ugodnejši rezultati kot so bili poprečni v republiki. Družbeni proizvod kot eden najpomembnejših kazalcev gospodarskega razvoja je v obdobju 1970—1975 naraščal po poprečni letni nominalni stopnji 23,8%, v SR Sloveniji pa po stopnji 26,2%. S tem se je zmanjšal, delež občine V ustvarjenem družbenem proizvodu republike. Zaostajanje ptujskega gospodarstva za republiškim poprečjem se kaže tudi v realiziranem družbenem proizvodu na prebivalca. Le-ta je v letu 1975 po oceni znašal v SR Sloveniji 45.318 din, v občini pa je ocenjen na 24.193 din, kar je le 53 % ' republiškega poprečja. Razvojni procesi v preteklem obdobju so bistveno vplivali na strukturni premik deleža ustvarjenega družbenega proizvoda v posameznih sektorjih gospodarstva. Delež prirrtarnega sektorja od leta 1961 neprestano pada istočasno je delež terciarnega sektorja v nenehnem porastu, medtem ko delež sekundarnega sektorja občasno variira, njegov trent pa je padajoč. Gledano po posameznih gospodarskih področjih so bili doseženi najmočnejši pozitivni premiki v deležu ustvarjenega družbenega proizvoda na področju trgovine, prometa in obrti, medtem po so bili strukturni deleži industrije in kmetijstva v upadanju. Za obdobje pred letom 1971 je značilna nizka stopnja zaposlovanja, saj je v 10-letnem obdobju 1961—1971 naraščala le po poprečni letni stopnji 1 %. Pomanjkanje delovnih mest ie povzročilo, da je prebivalstvo iskalo zaposlitev zunaj občine ter odhajalo na začasno delo v tujino. Hitrejši družbeno gospodarski razvoj zlasti po letu '1972 je omogočil hitrejše zaposlovanje v občini, saj se.je zaposlenost v občini povečala od 11.778 v letu 1970 na 14.440 v letu 1975 tj. poprečno letno za 4,2 %. Od skupnena števca zaposlenih i'h ie v letu 1975 ndoadlo 82 % na gospodarske dejavnosti, znotraj tega največ na industrijo ter 16% na ne-gosoodarska področja, 2 4 % pa ie zaposlenih v zasebnem sektorju. Znotraj posameznih sektorjev oospodarstva je bila dosežena naihitreiši stopnja rasti zaposlovania v terciarnem sektorju, ki je v preteklih letih dosegal zelo intenziven razvoi, zrotrai ‘ena sektorja pa so delovna mesta najhitreje naraščala v trgovini. Hitrejši družbenoekonomski razvoj je pogojen s stopnjo usposobljenosti delavcev. Čeprav se je v preteklih letih povečalo število zaposlenih z visoko in višio izobrazbo, zaradi hitrejše rasti gospodarstva ter vedno večjih potreb po strokovnih kadrih, le-teh' še vedno primanjkuje, medtem ko se zmanjšujejo potrebe po delovnih mestih brez kvalifikacije. Glede na značilnosti dosedanjih demografskih, gospodarskih in zaposlitvenih gibanj bo potrebno v srednjeročnem obdobju usmeriti politiko predvsem v tiste razvojne dejavnike, ki so v preteklem obdobju pogojevali prepočasno rast zaposlenosti ter prepočasno rast izboljšanja kadrovske strukture. V letih 1970—1975 so znašala materialna vlaganja v osnovna sredstva 1,084.654 tisoč dinarjev ter so v omenjenem petletnem obdobju dosegle v družbenem proizvodu delež le 18,4 %, medtem ko v merilu republike znaša ta delež 25,3 % v letih 1970—1974. Najobsežnejša materialna vlaganja v gospodarstvu beleži primarni sektor, to je področje kmetijstva*, na katero odpade v letu 1975 67 % skupnih vlaganj v gospodarstvo, sledi sekundarni sektor z 22 % ter terciarni z 10%, kjer so bila vlaganja usmerjena pretežno na področje trgovine. Materialna vlaganja v gospodarstvo so bila v skupnih vlaganjih v osnovna sredstva udeležena z 69 %, dejavnost stanovanjske izgradnje ter gradnje in urejanje komunalnih objektov, z 18 %, v družbene dejavnosti pa je bilo usmerjenih 13 % vseh razpoložljivih sredstev za naložbe. izračpni investicijskih vlaganj na prebivalca kažejo, da so bila le-ta v občini znatno nižja kot v republiki, saj so v letu 1975 znašala v občini 5.095 din, v republiki pa 8.520 din na prebivalca. V primerjavi z letom 1973 kažejo sicer investicijska vlaganja v občini hitrejšo tendenco rasti kot v republiki, vendar je razlika v investicijskih vlaganjih na prebivalca še vedno občutna, kar je negativno vplivalo na-odpiranje novih delovnih mest ter na rast produktivnosti v občini. Fizični obseg industrijske proizvodnje v občini je v letih 1970—1975 naraščal oo poprečni letni stopnji 7,8%, brez vpliva TGA Kidričevo pa je bila dosežena 14,7 % stopnja rasti. Nad-poprečna stopnja rasti proizvodnje je bila dosežena v industriji gradbenega materiala, kovinsko predelovalne industrije, živilski ter tekstilni industriji. V Ictem obdobiu je bila na področiu industrije dosežena 5 % rast produktivnosti. V preteklih petih letih so bile na področju industrije aktivirane nove zmogljivosti ter modernizirane nekatere * Po podjetniškem načelu in ne po načelu čistih dejavnosti. že obstoječe, kar je pogojevalo ugoden obseg- industrijske proizvodnje. Pomembnejše investicije so bile usmerjene v: — rekonstrukcijo v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo; — izgradnjo nove proizvodne hale v Tovarni avtoopreme; —. izgradnjo novih proizvodnih, prostorov in zamenjava zastarele strojne opreme v Labod — TOZD Delta; — izgradnjo skladišča, rekonstrukcijo proizvodnih prostorov ter obnovo zastarele strojne opreme v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk; — izgradnjo avtomatske polnilnice brezalkoholnih pijač in obnovo hale za predelavo povrtnin v Živilski industriji Petovia; — izgradnio predelovalnega obrata za mesne izdelke in konzerve ter re-konstrukciio perutninske klavnice v Mesokombinatu Perutnina; — avtomatizacijo proizvodnega procesa ter izgradnjo nove proizvodne hale v Opekarni Žabjak. Pomen kmetijstva kot gospodarske panoge po doseženem družbenem proizvodu v občini upada. Kazalci neugodnega položaja kmetijstva v občini so posledica neugodnih razmer za kmetijstvo v Sloveniji nasploh in nesorazmerja v rasti cen, ki se je delno zapiralo v drugi polovici leta 1972 in v letu 1973, v letu 1974 pa znova močno odprlo v škodo kmetijstva. Kmetijski kombinat je vlagal sredstva v ureditev zemljišč, obnovo in rekonstrukcijo dolgoletnih nasadov (lešniki, breskve, vinogradi in hmelj), za dozidavo silosov pri tovarni krmil, nabavo opreme in mehanizacije, ureditve oz. rekonstrukcije prostorov ter za nabavo in prevedbo telic. Mesokombi-nat Perutnina je dogradil valilnico v Turnišču, kokošnjake farme nesnic v Kidričevem, rekonstruiral in povečal perutninsko klavnico z obratom za predelavo mesa. Obrat za kooperacijo KK Ptuj je v preteklem obdobju sofinanciral preusmeritve kmetij, mesokombinat Perutnina pa pri kooperantih objekte za vzrejo perutnine. Tudi na področju trgovine je bila v preteklih, letih investicijska dejavnost zelo vzpodbudna. V letu 1972 je bila dograjena Mercatorjeva blagovnica s 3300 m' površine, v letu 1973 pa centralna skladišča s površino 5500 m2. Poleg tega je bilo zgrajenih nekaj specializiranih trgovin v mestu, predmestju in okolici ter adaptiranih večje število že obstoječih lokalov. Navedena investicijska aktivnost na tem področju ie bila osnova za nadpovprečno rast blagovnega prometa tako v trgovini na debelo kot tudi v trgovini na drobno. Znatno se je izboljšala kvaliteta obstoječe ponudbe. 2. Na področju družbenih dejavnosti V obdobiu 1971—1975 je bil na področju družbenih dejavnosti v uveljav-lianiu sistema samoupravljanja in družbenega dogovarjania ter pri uresničevanju ustavnega načela o svobodni menjavi dela med gospodarsko in negospodarsko sfero dosežen pomemben vsebinski napredek z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti. Do konca leta 1975 so bile ustanovljene vse samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Osnovne značilnosti razvoja na področiu družbenih dejavnosti v obdobju 1971—1975 so naslednje: — Na področju otroškega varstva je bila dejavnost usmerjena predvsem v širjenje in urejanje zmogljivosti vzgoj-novarstvenih ustanov, kier so bili doseženi pomembni rezultati; adaptirane so bile vse zgradbe ki jih koristijo Otroški vrtci; zgrajenih in usposobljenih je bilo 6 vrtcev (v Ptuju, Gorišnici, Budini, Cirkulanah, Dornavi in Vito-marcih); v tem obdobju je bil zgrajen še vrtec v Ptuju (Med vrti) in prizidek jasli k vrtcu v Kidričevem. V dnevno varstvo je v letu 1975 vključeno 10 % otrok predšolske generacije v primerjavi z letom 1971 ko je bilo v varstvu vključenih 4,6 °o otrok. Zmogljivost v I otrok v vzgojnovarstvenih zavodih se je do leta 1975 v primerjavi z letom 1971 povečala za 139 %. Glede na potrebe po družbeno orga-nizirantfm otroškem varstvu, kr. so zaradi visokega števila zaposlenih žena v občini zelo velike, je stdnje. varstva ip vzgoje predšolskih otrok še vedno nezadovoljivo. — V izobraževanju so bile aktivnosti usmerjene k izboljšanju učno vzgojnega dela na zavodih in s tem k izboljšanju učnih uspehov, dvigu strokovne usposobljenosti učiteljev in k izboljšanju materialnih pogojev dela. Kljub izgradnji 4 novih šol (v Podlehniku, Gorišnici, Dornavi in Vitomarcih) in* izgradnji telovadnice pri osnovni šoli Majšperk ter adaptaciji in ureditvi več drugih osnovnih šol (Rodni vrh, Stoperce, Juršinci, Videm,' Leskovec, Žetale, Hajdina, Ptujska gora, Polenšak, Trnovska vas, Cirkulane, Tone Žnidarič in Grajena), je šolski prostor izkoriščen v poprečju v 1,6 izmoni; tako ima večina osnovnih šol pouk v dveh izmenah. dve osnovni šoli (Markovci in Franc Osojnik) pa celo v treh izmenah, . > Pomanjkanje prostorov in ustreznega kadra negativno vpliva na organi-zacijoNpodaljšanega bivanja, prav tako Pa tudi na organiziranje celodnevne šole, ki je organizirana le na osnovni šoli v Kidričevem za učence na razredni stopnji. Na področju poklicnega, srednjega in strokovnega šolstva, ki delujejo povezani v srednješolski center, so bile v preteklem obdobju izvedene programske zasnove za izgradnjo srednješolskega centra v Ptuju. k — Kulturna dejavnost se je razvijala v okviru možnosti ter v skladu z zahtevami družbenoekonomskega razvoja ■ občine. Pomanjkanje in neurejenost prostorov so še vedno prisotni dejavniki na vseh področjih kultufe (knjižničarstvo, gledališke in glasbene dejavnosti, kinematografija in likovpe dejavnosti).Vedno bolj pa se na tem pod-roč|u razvija informativna dejavnost (Radio in Tedpik Ptuj), kar približuje^ kulturo vsakdanjemu življenju delovnih Hodi Velik del kulturne dejavnosti na območju občine zajema področja spo-meniško-varstvene dejavnosti, ki obremenjuje razvoj ostalih dejavnosti s tega področja. V 50 osnovnih telesno-kulturnih . organizacijah, ki gojijo tekmovalni in vrhunski šport. splošno telesno Y20oio ter športno rekreacijo, ie vključenih 10 9% prebivalcev občine. V zadnjih letih se je telesna kultura raz-vi|ala v -smeri masovnejšega udejstvo-yanja prebivalcev v rekreacijski šport m večjega vldiučevama učencev v šol-®ka športna društva kjer ie velik problem pomnnikanin m rokovno usposob- ljenih učiteljev. K.liub "sprHku telesne kulture v delovnih organizacijah v obliki rekreacije, le-ta še vedno ni zadovoljiva. Investicije na tem področju so bile usmerjene v ureditev TRIM steze v Ljudskem vrtu in v izgradnjo športne dvorane »Mladika«. Vzdrževanih je bilo več športnih objektov. — V letu 1975 je bila ustanovljena skupnost socialnega skrbstva z namenom poglobitve dejavnosti in ukrepov s tega področja. Za razvoj socialnega skrbstva je značilno povečanje števila problemov na tem področju, ki pa so se v zadnjih letih kljub slabi kadrovski zasedbi reševali v večjem obsegu. Večji napredek je bil dosežen tudi pri izpopolnjevanju ukrepov in oblik skrbstva. Investicija je bila v tem obdob->u usmerjena v izgradnjo doma upokojencev v Ptuju. — Dosedanji razvoj zdravstvenega varstva je težil za približevanjem temeljne zdravstvene službe prebivalcem. Leta 1972 so bili ustvarjeni ob- i jektivni pogoji za enotnejše izvajanje ' zdravstvenega varstva delavcev in kme- j tov. Vsi večji kraji v Halozah in Slovenskih goricah so dobili splošne in zobne ambulante, medtem ko je v mestu Ptuju normalen potek dela otežko-čen zaradi izredne prostorske stiske in nezadovoljive kadrovske zasedbe, ki se kaže v pomanjkanju zdravnikov splošne prakse, babic in patronažnih sester. Po združitvi zdravstvenega doma Ptuj in splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj v sestavljeno organizacijo združenega dela, so dane večje možnosti zq skupno reševanje kadrovske in prostorske problematike ter za hitfejši razvoj zdravstvenega varstva. V glavnem je bila v letu 1975 zaključena izgradnja bolnišnice po sprejetem investicijskem, programu. Pričeta je bila gradnja osrednje zgradbe zdravstvenega doma. — Na področju raziskovalne dejavnosti je bila v letu 1975 ustanovljena raziskovalna skupnost, ki bo opravljala dejavnost s tega področja na območju občine Ptuj. 3. Na poclročju-stanovanjske dejavnosti Razdrobljena sredstva za gradnjo-stanovanj vse do leta 1971 niso omogočala organizirane gradnje. V obdobju 1966 do 1970 je bilo od skupno 1009 zgrajenih stanovanj le 28,5 % družbenih. V obdobju 1971—1975 se je neugodno razmerje med družbeno in -zasebno gradnjo , bistveno izboljšalo v korist družbene gradnje, saj je bilo od skupno zgrajenih 834 stanovanj kar 318 ali 38 °, v družbeni lasti. Porast družbe-nousmerjene gradnje |e bil opazen v letih 1974 in 1975, ko je bilo od skupno 421 zgrajenih stanovanj kar 227 stanovanj v družbeni lasti. TŠkšno ugodno razmerje v korist usmerjene stanovanjske gradnje je bilo možno doseči z novim sistemom financiranja stanovanjske gradnje? saj se je v skladu z zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske gradnje povečal prispevek za stanovanjsko gradnio od 4 % na 6 % od bruto osebnih dohodkov. Poprečna stanovanjska površina nš prebivalca, ki je v letu 1971 znašala 13,39 m se je v letu 1975 povečala na 14,17'rn’ na prebivalca, kar pa je še vedno mani od republiškega poprečja, ki znaša 17,06 m’. Promematična je funkcionalnost in opremljenost stanovanj, saj je kar 52 % vseh stanovanj zgrajenih pred letom 1918, prav tako je nezadovoljivo stanje glede opremljenosti stanovanj s sanitarnimi prostori. 4. Področje infrastrukture in komunalne dejavnosti Urejeno cestno omrežje je pogoj za hitrejšo družbeno gospodarski razvoj občine, predvsem pa vpliva na razvoj kmetijstva, turizma in gostinstva. Občina Ptui s 643 km kategoriziranih cest spada med občine z najgostejšim cestnim omrežjem Slovenije. Razen velike gostote omrežja obremenjuje naše cestno gospodarstvo tudi tehnično stanje cest, saj so večina cestnega omrežja v občini gramozna vozišča, ki so velika ovira za hitrpši razvoj. Leto 1972, ko je pričel aktivno delovati cestni sklad, pomeni prelomnico v obravnavanju cestne problematike v občini, predvsem s stališča angažiranja sredstev krajevnih skupnosti za pospešeno modernizacijo cestnega omrežja. Ker je bil obseg modernizacije pogojen s soudeležbo ekonomsko močnejših krajevnih skupnosti, so se dela izvajala predvsem na območju Ptujskega in Dravskega polja. V tem obdobju je bila dograjèna tudi cesta Ptuj—Macelj ter moderniziranp nekatere regionalne ceste. Tako je bilo v letih 1972—1975 moderniziranih skupno 160,2 km ali 25% kategoriziranega cestnega omrežja. Območji Haloz in Slovenskih goric imata skupaj 344,8 km ali 53,7% vseh kategoriziranih cest v občini, od teh pa je moderniziranih le 45,9 km. To dejstvo opozarja, da bo potrebno v prihodnjem srednjeročnem obdobju usmeriti aktivnosti in sredstva na ta območja k širši akciji za modernizacijo lokalne cestne mreže ob sodelovanju lokalne cestne skupnosti, krajevnih skupnosti, organizacij Združenega dela ter drugih dejavnikov \\ občini. Oskrba s pitno vodo ni zadovoljiva predvsem v predelih Haloz in Slovenskih 'goric. V letd 1975 se je pristopilo k načrtni modernizaciji projekta vodooskrbe z izgradnjo regionalnega vodovoda v zahodnih Halozah. Problem oskrbe s pitno vodo v Halozah in Slo venskih goricah so v preteklem obdobju reševali z gradnjo -lokalnih vodovodov, kar pa ie lahko le začasna rešitev \V letu 1975 je bil zgrajen primarni vod v zahodne Haloze do Majšperka z vo-dohramom in prečrpovalno postajo na , Ptuiski gori. Značilnost dosedanjega razvoia vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je v zaostajanju gradnje kana'ske mreže, kar povzroča velike sanitarne probleme v urbanih središčih občine, predvsem v mestu Ptui kier ie gostota zazidava ter s tem tudi odplak zelo velika., V obdobju 1970—1975 so bili zni-aiehi trije kolektorji in sicer na Vt-č"'' na desnem bregu Drave ter v in-dustrilski coni, ki je posebnega pomena, saj so se s tem odprle lokacije za nove proizvodne objekte. Gradala hidrocentrnle SD v Forminu močno posega v urbanistični orostor občino in ie sprožila vrsto komunalnih problemov, od regulirania kanalizacije v mestu Ptuju, preskrbe z vodo v naseljih kjer se je znižala podtalnica, do ureditve cest. ki jih je presekal kanal. Ostala komunalna dejavnost se je odvijala predvsem v okviru krajevnih skupnosti ter temeljnih organizacij združenega dela. ki gospodarijo s ko- munalnimi objekti. Komunalna dejavnost, katere nosilci so bile krajevne skupnosti, je bila usmerjena v urejanje okolja v mestu in vaseh (parki, zelenice, otroško igrišče), urejanju pokopališč ipd. V preteklem obdobju niso bila ustrezno urejena javna odlagališča za smeti kar bo potrebno urediti, prav tako kot preselitev mestnega pokopališča na novo lokacijo, v prihodnjem srednjeročnem obdobju. ,,DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ, ZA OBDOBJE 1976-1980" I. DEL SKUPNI INTERESI IN CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA Osnovno izhodišče družbenega in gospodarskega razvoja so interesi delovnih ljudi in občanov, da na osnovi višje produktivnosti dela izboljšajo življenjske in delovne pogoje v delovni organizaciji, kjer so zaposleni in v krajevni skupnosti, kjer bivajo ter da v ta namen nenehno razširjajo materialno osnovo združenega dela. Uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov ter humanih vrednot, kot se samoupravno združevanje dela in sredstev, solidarnost, socialna varnost, delovna ustvarjalnost, izobrazba in kultura, so poleg interesov delovnih ljudi In občanov, da živijo v zdravem in urejenem okolju ter smotrno izkoriščajo naravne in kulturne dobrine splošnega pomena, nadaljnja osnova za bodoči razvoj. Ob upoštevanju stanja in razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov ter ob upoštevanju idejno-političnih opredelitev in stališč, ki se nanašajo na dosedanje, snovanje družbenega plana občine Ptuj in SR Slovenije za obdobje 1976—1980, so temeljni cibi družbeno gospodarskega razvoia občine Ptuj naslednji: 1. Rp^/oj in utrjevanje ustavnega položaja delavca in delovnena človeka v združenem delu ter krepitev njegove odločujoče vloge nosilca ekonomske in politične oblasti. Zaradi tega morajo biti v ospredju atktivnosti za graditev učinkovitega in doslednega sistema samoupravne družbene organiziranosti, zlasti v teh smereh: — krepitvi delegatskega sistema ter ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosthi in samoupravnih interesnih skupnostih, — nadaljnjem razvoju samoupravnih interesnih skupnostih tako, da bodo vse pomembnejši in učinkovitejši sestavni del celotnega reprodukcijskega procesa, — nadaljnjem oblikovanju in razvijanju poslovnih in dohodkovno soodvisnih povezav na podlagi usklajevanja interesov in posameznih prvin družbene reprodukcije: — razvijanju in krepitvi vseh oblik aktivnosti in družbenih odnosov v krajevni skupnosti tako, da bo delovnim ljudem in občanom omogočeno ustvar- jalno vplivati na uresničevanje svojih skupnih interesov in na solidarnostno zadovoljevanje skupnih potreb na vseh področjih življenja, dela in varnosti, — razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki bodo vzpodbujali razvoj raznih oblik osebnega dela s sredstvi v zasebni lasti ter združevanju dela in sredstev individualnih kmetijskih proizvajalcev s pogojem, da bodo temeljila na uresničevanju socialističnega načela pridobivanja dohodka po delu, — razvijanju takega družbeno informacijskega sistema, da bodo delavci v združenem delu uspešneje uveljavljali svoje ustavne pravice in dolžnosti. 2. Krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe bo skupaj z uresničevanjem razvojnih ciljev in nalog sestavni del naporov celotne družbene skupnosti za krepitev obrambne sposobnosti in notranje varnosti ter odločilnega pomena za naš neodvisen, miroljuben in nemoten razvoj. Zato bo treba nadaljevati s podružab-Ijanjem ljudske obrambe tako, da bo vsak delovni človek in občan uresničeval svoje, z ustavo določene pravice in dolžnosti pri obrambi države. 3. Hitreši in dinamični gospodarski in družbeni razvoj v pogojih stabilnejših gospodarskih gibanj in kvalitetnih dejavnikov razvoja, predvsem na podlagi povečanega deleža produktivnosti dela v prirastu družbehega proizvoda in boljših življenjskih in delovnih pogojev znnoslenih. Tak razvoj je bistveno pogojen s strukturnimi spremembami v gospodarstvu, večjim deležem sredstev za investicije v družbenem proizvodu, večjim deležem strokovnega znania in raziskovalnega dela ter skladnostjo gospodarske in družbene strukture v občini. S tem namenom bo potrebno dosledno izvajati dognvoriene naloge skupnega interesa v občini in širšem • prostoru. 4. Stalno in stabilno večanje življenjskega standarda delavca in delovnega človeka v družbeni reprodukciji ie vse močneiši motiv za ustvarjalnost ter za dinamičen in bòli produktiven družbeno ekonomski razvoi. Izbolišanje pogojev življenja in dela delovnih ljudi bo povezano z odpravljaniem vzrokov in posledic socialnih razlik m krepitvijo socialne varnosti delovnih Mudi. Eden bistvenih pogojev za to je dosledno uve-liavlianje načela delitve dohodka po rezultatih dela. V skladu s stopnjo razvitosti in cilji družbenega in gospodarskega razvoia se bo družbeni standard nekoliko hitreje poVečeval od osebnega, vendar v skladu z rastjo družbenega proizvoda. Težišče razvoja na področju družbenega standarda bo na nalogah in aktivnostih, ki neposredno prispevajo k dvigu produktivnosti dela, kot so: osnovno šolstvo po obveznem enotnem pro-grahiu, neposredno otroško varstvo, osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, tiste oblike dejavnosti na področju kulture, ki so najbolj množične in organizirana množična telesno kulturna dejavnost. 5. Zaposlitev prebivalstva in nenehno izboljševanje obstoječe izobrazbene in strokovne strukture zaposlenih bo tudi v tem srednjeročnem obdobju poglavitna skupna družbena naloga za pospešitev zaposlovanja. Demografska predvidevanja, ki poleg naraščanja aktivnega prebivalstva upoštevajo še prehod iz kmetijstva v druge dejavnosti in postopno vračanje naših delavcev iz tujine, bo zahtevalo ustrezno odpiranje nol/ih delovnih mest. 6. Enakomernejši razvoj vseh območij v občini bo temeljil na hitrejšem aktiviranju razvojnih možnosti manj razvitih območij v skladu s potrebami optimalnega razvoja občine In SR Slovenije. S tem se bodo postopno zmanjševale' razlike V 'počjojih življenja in dela delovnih ljudi in občanov. 7. Enakomernejši razvoj vseh območij v občini zahteva bolj racionalno prostorsko organizacijo in načrtnejše usmerjanje osnovnih pogojev bivanja in dela. Pri urejanju prostora bodo zavarovani naravni pogoji za razvoj primarnih dejavnosti, za biološko reprodukcijo narave in prebivalstva. Zato bodo usklajene tudi prostorske potrebe za industrializacijo, urbanizacijo in infrastrukturne sisteme, kar bo omogočilo dolgoročen prostorski razvoj in ekološko ravnovesje. II. DEL RAZVOJNE USMERITVE IN SKUPNA POLITIKA NA PODROČJU GOSPODARSTVA 1. Globalna usmeritev in skupna politika bodočega gospodarskega razvoja občine Ghobalne ocene bodočega razvoja občine v letih 1976—1980, dopolnjene s predvidevanji temeljnih nosilcev planiranja v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini kažejo, da bo možno v tem obdobju doseči 8 % poprečno letno rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva tako, da se bo povečal od 1,627 milijonov dinarjev v letu 1975, na 2.391 milijonov dinarjev v letu 1980. Ta ocena računa s soraz-' merno večjimi materialnimi vlaganji v osnovna sredstva kot v preteklem obdobju, z učinkovitejšo organiziranostjo gospodarstva in družbenih dejavnosti in z združevanjem sredstev za uresničevanje skupno dogovorjenih razvojnih nalog. Predvideno dinamiko gospodarskega razvoja pogojuje tudi učinkovitejše gospodarjenje, višja produktivnost In spodbudno nagrajevanje in napori vseh dejavnikov razvoja za stabilizacijo. 1.1. Globalna ocena razvojnih usmeritev Izhajajoč iz temeljnih ciljev in možnosti bodočega razvoja do leta 1980 je pričakovati naslednji gospodarski in socialni razvoj: Poprečne letne stopnje rasti — rast prebivalstva 0,3 % — družbeni proizvod celotnega gospodarstva 8,0 % — družbeni proizvod družbene-nega sektorja gospodarstva 8,7 % — rast industrijske proizvodnje 8,7 % — rast skupne kmetijske proizvodnje 3—4 % — rast produktivnosti dela 5,2 % — rast zaposlenosti1 (v družbenem in zasebnem sektorju 3,3 % — delež investicij v družbenem proizvodu 24 % Glede na predvideno gradnjo načrtovanih zmogljivosti in njih aktiviranje, no mogoče pričakovati v vseh letih planskega obdobja enakomerne rasti gospodarskega razvoja v občini in na posameznih področjih. Temeljnega pomena za tako povečanje družbenega proizvoda bo rast družbene produktivnosti; le ta se mora povečati za 5,2 % poprečno letno. Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za okoli 2530 oseb, tako da bo v letu 1980 zaposlenih približno 16.970 oseb v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva in negospodarstva, v primerjavi s 14.440 zaposlenimi v letu 1975. Uresničitev predvidene gospodarske rasti v tem srednjeročnem obdobju zahteva izpolnjevanje naslednjih nalog: — krepitev materialne o$nove združenega dela, združevanje sredstev in skupna vlaganja in samoupravno usmerjanje investicij na prioritetne naloge, — vsestransko pretehtane investicijske programe, učinkovito projektiranje in racionalno izvajanje investicijskih del, — uvajanje sodobne organizacije dela in modernizacije sredstev za delo, optimalno izkoriščanje zmogljivosti, prilagajanje proizvodnih programov zahtevam trga ter racionalno gospodarjenje s sredstvi v gospodarstvu in družbenih dejavnosti, — vsestransko varčevanje, boljše tehnološko izkoriščanje surovin reprodukcijskega materiala in energije ter usmertev na večjo uporabo možnih substitutov in odpadnih surovin, — boljše funkcionalno povezovanje proizvodnje, menjave in prometa in s tem zmanjševanje vezanih sredstev v zalogah, terjatvah in drugih obratnih sredstvih, — racionalnejše zaposlovanje in uvajanje sodobnih metod dela, boljše .izkoriščanje delovnega časa in znanja zaposlenih in boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih, zlasti pa uvajanje izobraževanja ob delu, — večje vključevanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v proces družbene reprodukcije, — uveljavljanje takšnih sistemov delitve dohodka, ki bodo zagotavljali delitev-po delu. Tako zasnovana gospodarska rast pa terja tudi usklajevanje vseh oblik porabe. Zato se bo združeno delo moralo zavestno opredeliti za ustrezno razmerje med krepitvijo materialne osnove svojega dela na eni ter zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreub na drugi strani. Z družbenim dogovorom, ki bo sprejet do konca leta 1976, bodo udeleženci opredelili skupne elemente politike razporejanja dohodka, ki so odločilni za stabilen in skladen družbeno gospodarski razvoj. V skladu s temeljnimi elementi te Politike bodo sredstva za širitev materialne osnove združenega dela rasla hitreje od rasti čistega dohodka, počasneje pa bodo naraščala sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb pri delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka. , Predvidena stopnja gospodarske rasti bo dosežena na osnovi hitrejše rasti industrije, trgovine, gostinstva in turizma od poprečne rasti v občini, kar bo povzročilo tudi premike v gospodarski strukturi in sicer: — delež industrije se bo v družbenem proizvodu povečal od 41 % v letu 1975 na 44,2 % v letu 1980 zaradi povečanega deleža živilsko predelovalne industrije, barvne metalurgije in kovinsko predelovalne industrije; — delež trgovine, gostinstva in turizma se bo povečal od 22,9 % v letu 1975 na 24,3% v letu 1980; — delež kmetijstva se bo relativno zmanjšal od 16,3 % v letu 1975 na 13,2 % v letu 1980. Zmanjšanje deleža kmetijstva v strukturi družbenega proizvoda ne pomeni, da bo to področje nazadovalo, temveč je pričakovati tudi na področju kmetijstva hitrejši razvoj, ki pa glede na naravne pogoje ne omo-go.a tako visoke stopnje rasti. 1.2. Razširjena reprodukcija kot pogoj za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini V skladu s skupnimi interesi in cilji, opredeljenimi v planskih dokumentih SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter nalogami, ki jih prevzemajo posamezni nosilci družbene reprodukcije z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ptuj v obdobju 1976—1980, bo osnovna usmeritev nosilcev razvoja v družbeni reprodukciji temeljila na ustvarjanju iti zagotavljanju materialnih pogojev za skladnejši učinkovitejši in stabilnejši družbeno gospodarski razvoj. Nosilci družbene reprodukcije bodo morali oblikovati optimalni obseg in strukturo investicijskih sredstev za uresničevanje strukture vlaganj po skupno dogovorjenih kriterijih, vlaganja. Za predvideno gospodarsko rast bo-bo v obdobju 1976—1980 skupna sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo znašala 2,485 milijonov dinarjev. S tem se bo delež za skupne investicijske naložbe v družbenem proizvodu povečal od 18,4 % v obdobju 1970—1975, na 24% v obdobju 1976 do 1980. Po ocenah bodo skupna vlaganja v gospodarstvo znašala 1,706 milijonov dinarjev, vlaganja v družbeni standard in gospodarsko infrastrukturo pa skupaj 779 milijonov dinarjev. 1.3. Gospodarski odnosi s tujino Osnovna naloga celotne družbene skupnosti na področju gospodarskih odnosov s tujino v prihodnjem petletnem obdobju je hitrejše naraščanje obsega izvoza blaga in storitev od rasti proizvodnje in uvoza. Zaradi sprememb v proizvodnem programu in prehoda na višje stopnje predelave aluminija, ki je glavni izvozni proizvod v občini, bo v letu 1980 predvidoma dosežen nižji izvoz od izvoza v letu 1975. Zaradi občutno zmanjšanega obsega izvoza tovarne glinice in aluminija, ki bo v letu 1980 znašal le še 5 % od obsega izvoza v letu 1975, bo skupni obseg izvoza v občini v letu 1980 znašal le 50 % obsega izvoza v letu 1975. Bistveno večji obseg izvoza predvideva kovinsko predelovalna industrija ter živilska in tekstilna industrija. Uvoz reprodukcijskega materiala in ooreme se bo po predvidevanjih organizacij združenega dela povečal v letu 1980 za 5 % v primerjavi z letom 1975 ali po poprečni letni stopnji 0,9 %. Zaradi spremenjenega proizvod-vodnega programa tovarne glinice in aluminija, se bo delež tega podietja v skupnem obsegu uvoza zmanjšal od 60 % v letu 1975 na 17 % v letu 1980. Zmanjšal se bo uvoz v tekstilni industriji, medtem ko bodo druge organizacije združenega dela, ki uporabljajo surovine in reprodukcijski material iz uvoza, povečevale dosedanji obseg uvoza. 1.4 Inovacije in organiziranost gospodarstva kot pogoi za nadaljnji razvoj . gospodarstva v občini Na področju raziskovalnega dela in inovacij bo zagotovljeno večje uveljav-lianie raziskovalnega in razvoinena dela. preko občinske raziskovalne skupnosti in to predvsem: — usmerjanje in intenziviranie raziskovalnega dela na območju občine ter vzpodbujanje rjovatorske in izumiteljske dejavnosti na vseh področjih, zlasti pa v temeljnih organizacijah združenega dela; — sodelovanje ori oblikovanju raziskovalne politike in programa republiške raziskovalne skupnosti in področnih raziskovalnih skupnostih ter sodelovanje pri oblikovanju raziskovalnih programov razvoja Haloz in Slovenskih goric: —* sodelovanje pri oblikovanju programov za arheološke raziskave in raziskave v zvezi z ureditvijo in zaščito kulturnih spomenikov v starem delu ' Ptuia. Eden pomembnejših činiteljev nospe-šenega gospodarskega razvoja ie usmeritev organizacii združenega de'a na boljšo opremljenost delovnih mest, uvedbo sodobnejše tehnologije in avtomatizacijo proizvodnih procesov ob učinkoviti organizaciji dela. Odločilnega pomena pa bo predvsem strokovna usposobljenost ter ustvarjalnost delovnih ljudi. 1.5. Razvoj posameznih gospodarskih področii s poudarkom na prednostnih področjih Z dogovorom o osnovah družbenega piana občine Ptui za obdobje 1976 do 1980 so opredeljena gospodarska področja, katerih predviden razvoj bo odločilno vplival na uresničevanje zastav-lienih ciljev v občini, kot tudi v širšem slovenskem prostoru. Ta področja so: kmetijstvo, živilsko predelovalna industrija, barvna metalurgija, kovinsko predelovalna industrija in malo gospodarstvo. Po posameznih gospodarskih področjih bo po predvidevanjih gospodarskih organizacij združenega dela razvoj takile: 1.5.1. Industrija Industrija s svojim najvišjim delečem gospodarskega potenciala bo še nadalje glavni nosilec gospodarskega razvoja občine. V skladu z dogovorom o osnovah družbenega plana SFR Jugoslavije in SR Slovenije ter po dogovoru o temeljih družbenega plana občine je zaradi omejenih naravnih virov obravnavano področje barvne metalurgije kot prioritetno ter bo usmerjeno v modernizacijo in optimizacijo proizvodnje. povečanje deleža z višjo stopnjo predelave in večjo kvaliteto, na večje koriščenje odpadnih surovin in zmanišanje porabe električne energije na enoto proizvoda. Udeleženci dogovora o temeljih plana so kot prioritetno dejavnost opredelili tudi .področje kovinske predelave. ki se bo razvija'a v smeri končen- franile obstoječih zmogljivosti, širjenja proizvodnega programa z uvedbo nove tehnologije ter uvajanja rentabilnejših proizvodov v večjih serijah. V skladu s temeljnimi cilji razvoja kmetiistva in živilske industrije bo v občini dana prednost tudi razvoju ži-vilsko-predelovalne industrije, ki bo postala z usmeritvijo v višie stopnje predelave pomemben dejavnik v predelave mesa in mesnih izdelkov, proizvodnje in nredelave mleka, vrtnin ter krmnih mešanic za živino ob dolgoročno dogovorjeni dobavi surovin iz kmetijstva. Glede na zastavljene razvojne programe in razvojne možnosti se bo in-Hustriiska proizvodnja povečevala po noprečni letni stopnji 8—9%, s tem da bo nadfioprečna rast proizvodnie dosežena v kovinski predelavi, živilski, predelavi ter industriii gradbenega materiala, kar bo privedlo do prestruktu-'-irania industrijske proizvodnie v korist kovinske predelave in živilske indu-striie. Predvideno povečanie industrijske proizvodnje bo zahtevalo znatne investicijske naložbe, ki bodo usmerjene v: — rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti za proizvodnjo primarnega alu-mniia ter gradnjo novih zmogljivosti za nadaljnjo predelavo aluminija v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo; — gradnjo nove zmogljivosti za pre-de'avo odpadne gume v gumijeve pra-ng'gte, povečanje obstoječih zmogljivosti ter nabavo opreme v Sigmi; — dograditev tovarne in nabavo opreme za proizvodnjo embalaže iz slepih topolovih furnirjev pri Lesu; — rekonstrukcijo in modernizacijo strojnega parka ter gradnjo obrata za novo osvojene proizvode v Tovarni avtoopreme; — gradnjo novega obrata za proizvodnjo stropnih panelov v Opekarni Žabjak; — dokončanje klavno — predelovalnega kompleksa za prašiče in govedo v Zlatoličju; — dograditev tovarne krmil pri Kmetijskem kombinatu in Mesokombinatu Perutnina; — povečanje prostorov ter nabavo opreme in transportnih sredstev v Kmetijskem kombinatu TOZD Mlekarna; — povečanje prostorov in nabavo opreme v centralnih delavnicah TOZD za vzdrževanje voz Ptuj; — modernizacijo strojnega parka v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, Labodu TOZD Delta in v Konusu TOZD Konfekcija Majšperk; — nabavo opreme in gradnjo skladišča v Ptujski tiskarni; — napeljavo vodov in gradnjo transformatorskih postaj v DES TOZD Elek-tro Ptuj. Na rast industrijske proizvodnje bodo pomembneje vplivale naslednje industrijske panoge: — V barvni metalurgiji bo na osnovi že navedenih usmeritev izvedena rekonstrukcija proizvodnih naprav v glinici, v proizvodnji aluminija pa bo moderniziran proizvodni proces ter zgrajeni tovarni predpečenih anod in ogli-kovih materialov, ostala vlaganja pa se bodo nanašala na ustvarjanje pogojev za uvajanje višje stopnje predelave primarnega aluminija (lit trak — ronde-lice, izparilniki, sekundarni aluminij). Navedena vlaganja v razširitvi zmoglji- vosti in uvajanje nove tehnologije bodo omogočila povečanja proizvodnje primarnega aluminija od 45.000 ton v letu 1975 na 63.000 ton v letu 1980. — Kovinsko predelovalna industrija bo z osvajanjem novih proizvodov za avtomobilsko industrijo znatno povečala obseg proizvodnje. Načrtovana je proizvodnja gumijevih granulatov iz odpadnih gum ter proizvodnja talnih oblog, na novo pa bo stekla tudi proizvodnja livarskih in stančnih orodij ter vlitkov iz aluminija. Hkrati bo povečana proizvodnja že obstoječih artiklov, predvsem delov za motorna vozila, razširil pa se bo tudi obseg storitev. Povečan obseg proizvodnje bo zahteval razširitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti. V ta namen bo zgrajena proizvodna hala za proizvodnjo gumijevih granulatov, hala za potrebe kovinske predelave ter izvedena rekonstrukcija nekaterih že obstoječih zmogljivosti. — Na področju živilsko — predelovalne industrije bodo omogočili rast proizvodnje dograjen klavno — predelovalni kompleks za prašiče in govedo v Zlatoličju in dve tovarni močnih krmil. S povečanjem zmogljivosti obeh mešalnic pa bodo zgrajeni tudi novi silosi. Za proizvodnjo močnih krmil bodo hkrati zagotovljene tudi osnovne surovine z domačega trga, iz uvoza pa bodo nabavljene le tiste, ki jih ni na domačem trgu (soja, ribja moka). V Mlekarni bosta dograjeni novi liniji za proizvodnjo masla in kazeina. Na področju predelave vrtnin pa nova linija konzerviranja vrtnin, s tem oa bodo podane možnosti za pov/ečanje tovrstne proizvodnje. — Industrija gradbenega materiala ne bo bistveno širila obstoječega proizvodnega programa, to je proizvodnje opečnih izdelkov, temveč bo pristopila k osvajanju proizvodnje montažnih stropnih plošč — panelov. S to proizvodnjo se namerava vključiti v sistem opečne montažne gradnje stanovanj. Koncem planskega obdobja je predviden začetek obratovanja nove tovarne stropnih panelov na bazi opeke in armaturnega betona, kar bo bistveno vplivalo na obseg proizvodnje te dejavnosti. Poleg tega bo povečana že vpeljana proizvodnja stropnih nosilcev in preklad za okna in vrata. — V tekstilni industriji se bo nadaljeval razvoj v že začeti smeri. Novo zgrajena tovarna perila bo modernizirala zastareli strojni park, -k«r bo omogočilo povečanje proizvodnje srajc in drugih oblačil za 25 % do leta 1980. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk bo izvršila drugo etapo modernizacije zastarelega in nefunkcionalnega strojnega parka v nekaterih obratih, kar bo omogočilo izdelavo visokokvalitetnih česanih in mikanih volnenih tkanin ter vol-nica za ročno pletenje. Doslej so bili izdelki Tovarne volnenih izdelkov Majšperk iz čiste volne, ki je bila v glavnem uvožena, zaradi močnega porasta cen surovinam; na svetovnem trgu pa se bo v bodoče vezala na surovine domačega izvora. — Na področju lesne industrije bo v začetku planskega obdobja dograjena tovarna lesne embalaže, kjer bo stekla proizvodnja embalaže Iz slepih topolovih furnirjev. Dosedanji program, to je proizvodnja žaganega lesa posameznih vrst bo ostal približno na ravni leta 1975. — Usnjarska industrija se je v preteklih nekaj letih preusmerila s pro- izvodnje zaščitnih sredstev na proizvodnjo usnjene konfekcije. Z modernizacijo obstoiečega strojnega parka bodo ustvarjeni pogoji za višjo in produktivnejšo proizvodnj. Uvajanje sodobne tehnologiie in organizacije dela bo zahtevalo tudi ustrezno usposobljenost kadrov. Tako podjetja predvidevajo, da se bo do konca tega planskega obdobja število delavcev z višjo in visoko Izobrazbo podvojilo. Produktivnost bo naraščala po poprečni letni stopnji 4,5 %. Naraščanje prduktivnosti dela bo omogočila modernejša tehnologija, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in znanja na podlagi višje usposobljenosti zaposlenih. 1.5.2. Kmetijstvo Razvoj surovinske baze, v tem pa zlasti proizvodnja hrane je strateškega pomena in ena prioritetnih nalog združenega dela za vso SER Jugoslavijo. V sladu z Družbenim dogovorom o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980, katerega podpisnik je tudi občinska skupščina in z razvojnimi programi temeljnih organizacij združenega dela kmetijstva v občini bo zato v naslednjem srednjeročnem obdobju 1976—1980 vsa kmetijska dejavnost usmerjena k naslednjim globalnim ciljem: — zagotoviti čim večjo proizvodnjo hrane in surovin prehrambeni industriji za potrebe prehrane ljudi in kot krma živini; — zagotoviti smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč z doslednim izvajanjem zakonodaje o zemljiški politiki; — težiti k večji ohranitvi kmetijskih zemljišč zaradi naravnega ravnovesja in z vidika splošnega ljudskega odpora; — zagotoviti večji dohodek vseh zaposlenih v kmetijstvu ne glede na sektor lastništva; — okrepiti samoupravne socialistične odnose v temeljnih organizacijah združenega dela, med TOZD v skupnih organizacijah združenega dela, preko delegatskega sistema v interesnih poslovnih skupnstih in širših družbenih sredinah. Posebno področje predstavlja združevanje dela in sredstev med delavci v obratih za kooperacijo ter KZ Lovrenc in zasebnimi kmeti kooperanti; — nadaljevati proces povezovanja v dejavnosti, z dejavnostmi živilsko prehrambene industrije ter prometa oz. porabe prehrane. V skupnih 40.971 hektarjih kmetijske površine bo v naslednjem petletnem obdobju spremenjena struktura izkoriščanja v korist intenzivnejših, bolj produktivnih kategorij. Z uresničitvijo programa hidromelioracij, ki zajema nekaj nad 4.000 ha (1.263 ha v družbenem sektorju in 2.800 ha v zasebnem sek-toriu). bodo intenzivni pašniki, senožeti in del travnikov usposobljeni za niivske kulture. Povečale se bodo ,oovršine ood zi-minami, koruzo in krmami rastlinami, na novo na se bo uvedlo pridelovaoie sladkorne pese na 1400 ha. Sladkorna pesa bo uvedena nlede na predvideno gradnio tovarne sladkoria v Ormožu. P-'delovanie kromoirja bo no zasa-iemh površinah močno zmanišano, zaradi pedoloških razmer na prodnatem svetu Dravskega in Ptujskega oolja pa bo še vedno zadržal pomembno mesto. Pri'en novečania novršin bo veci* nri-dolek noliščio zasledovan z nvaianiem tehniških in bioloških novosti, ki zaao-tavljaio več kakovostneiših pridelkov na enoti površine. Z uvaianiem anro in hidromelioranii in ust^ezneišena kolobarjenja bo potrebno pridelovalce oskrbeti s strojnimi linijami. Zaščititi bo potrebno vse tiste kmetije. ki imaio realne gospodarske perspektive, preko raznih oblik združenega dela in sredstev kmetov med seboj in v organizacijah združenena dela pa zagotoviti večje izkoriščanje vseh zemljiških kategorij. Kmetijska pospeševalna dejavnost obeh kombinatov v občini in živinorejsko veterinarskega zavoda načrtujejo povečanje zajetja organiziranena u-smerianja kmetii v tržno proizvodnjo s snremliaiočim kreditiranjem. V letih (I970—1975 ugotovljeni trend zaietia 150 kmetii v vsakem letu. bodo povečali na letno usmeritev 240—250 kmetii. Tako bo v občini leta 1980 okoli 2.000 tržno usmerjenih kmetij. Usmerjanje in preusmerjanje kmetij je v naslednjem obdobju najpomembnejši agrosociološki in agroekonomski ukrep in naloga vseh dejavnikov v občini, ki težilo k hitrejši preobrazbi vasi in kmetijske proizvodnje. V družbenem sektorju kmetijstva bo stalež krav povečan od sedanjih 504 na 960, dosežena poprečna mlečnost 3.9001, oo kravi pa bo povečana na 4.500 I. V zasebnem sektorju ocenjujemo, da redi okoli 7.800 gospodarstev ca. 13.500 plemenic. V naslednjem planskem obdobju ni predvideno povečanje staleža, pač pa izboljšanje produktivnih sposobnosti in pomladitev črede. Poprečna ocenjena mlečnost 2.400 I po kravi bo povečana na 2.900 litrov. Pitanje goveda ima kmetijski kombinat organiziran za okoli 3.000 glav v turnusu. V naslednjem planskem obdobju bodo hleve za pitance modernizirali in z novo tehnoldgijo omogočali ekonomičnejšo vzrejo (krmljenje s si-lažo). Tudi v zasebnem sektorju se bodo v naslednjem planskem obdobju izvedli ukrepi za intenzifikacijo, predvsem pa za ekonomičnejšo pitanje goveda. Tržno usmerjene kmetije za prirejo mesa in mleka bodo povečane od dosedanjih 300 na ca. 1.000 v letu 1980. Skupna prireja goveda v obeh sektorjih bo povečana za 3 do 3,5 % prireja mleka pa za 25—27 %. Celotno tržno proizvodnjo mleka v družbeni in organizirani zasebni proizvodnji načrtuje odkupiti ptujska mlekarna, tržna prireja mesa pa bo realizirana v novi mesni industriji, ki bo zgrajena v Zlatoličju. V prašičereji načrtuje kmetijski kombinat TOZD Farma prašičev v skladu s predvidevani! povečanje prašičereje v SR Sloveniji, povečati vzrejo prašičev od 40.000 ton v letu 1975 na 70.000 ton v le^u 1980 ali za 75 %. Za planirano povečanje prašičiega mesa bo farma prašičev obstoječe vzreine, zmogljivost preuredila in dogradila. Po »zelenem planu« sta obrat za kooperacijo KK Ptuj in KZ Lovrenc predvidela usposobiti 550—600 kmetij s ca. 4.500 ha obdelovalne zemlje za vzreio 40.000 mesnatih prašičev v zasebnem ‘•ektnriu kmetijstva. Od hlevskih zmogljivosti ie namenieno z adaptacijo doslej neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih kmečkih zgradb usposobiti 28.000 stojišč, ostale pa urediti z novogradnjami. Z izgradnjo nove klavnice in mesne industrije v Zlatoličju bo prišlo do ta-kozvane naročene, programsko usmerjene reje prašičev. Intenzivna farmska vzreja perutnine, ki se v občini razvija že 18 let bo v nasledniem petletnem obdobju povečana v skladu s potrebami trga v Jugoslaviji, ob normalni rasti potrošnie perutninskega mesa. Večina zmogljivosti za vzreio je novozgrajenih in tehnološko sodobno opremljenih, predvsem pri kooperantih, kjer bo izgradnja nadaljevana tudi v naslednjih letih. V naši občni bodo do leta 1980 zgradili ca. 100 objektov za vzrejo piščancev. Skupna vzreia perutninskega mesa pri Meso-kombinatu Perutnina bo povečana za cca 48 %, to je od sedanjih 13.500 ton na 22.000 ton perutninskega mesa v letu 1980. Za proizvodnjo valilnih jajc je k zmogljivostim na Selah lani dograjena farma kokoši nesnic v Kidričevem, proti koncu srednjeročnega obdobja pa je načrtovana izgradnja tretje farme nesnic. Skupna nesnost bo tako povečana od sedanjih 18 mio. jajc na 32 mio. iajc ali za 72 %. Večina jajc bo uporabljena za reprodukcijo v domači valilnici. Vzporedno s povečanjem vzreie kokoši nesnic in piščancev brojlerjev bodo povečane zmogljivosti valilnice in mešalnice krmil. Za potrebe živinoreje posluje v občini medobčinski strokovni zavod. Delovna usmeritev živinorejsko veterinarskega zavoda bo z vsemi službami težila k vzpodbujanju družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva k proizvodnji večjih količin, ceneje prirejenega mesa in mleka na območju obdravske regije. Poleg že utečenega postopka reprodukcije goved in proizvodnje semena v osemenjevalnem središču bo selekcijska služba v prihodnjem petletnem obdobju intenzivirala delo na kontroli mlečnosti ter zameniavi ekstenzivnih ženskih živali z mlajšimi selekcijsko pasemski, ter tako vplivala na dvig poprečne mlečnosti krav. Pospeševalna služba zavoda bo usmerila svoje delo v intenzifikacijo kmetij za ekonomično proizvodnjo. Mesokombinat Perutnina Ptuj bo v tem srednjeročnem obdobju razvil proizvodnjo 60 milijonov konzumnih jajc. V sadjarstvu bo v obdobju 1976 do 1980 predvidoma obnovljenih 88 ha nasadov, od tega v družbenem sektorju 28 ha, v zasebnem sektorju pa 60 ha. Novi nasadi bodo urejeni po novejših strokovnih izsledkih z uvedbo mehanizacije in drugih postopkov za racionalizacijo proizvodnje. Zasebni sadovnjaki bodo formirani na zadružnih površinah sadjarskih skupnosti. Območje Haloz in Slovenskih goric pripada podravskemu vinorodnemu rajonu, ki omogoča pridelovanje kvalitetnih in visokokvalitetnih vin. S oredvi-deno obnovo v letih 1976—1980 bo kmetijski kombinat dopolnil obstoječe že obnovljene komplekse v zasebnem sektorju pa bo začeta organizirana obnova na večiih površinah pri vinogradnikih, ki se bodo povezali v proizvodnih skupnostih. Družbeni sektor načr-tuie v tem obdobju 60 ha obnove, zasebni sektor pa 170 ha. Obrat za ko-nnenoijo kmetijskega kmbinata načrtu-ie obnovo v 18 kompleksih, kjer bo o'-oh 300 kmetv sestavlialo proizvodne skupnosti po posameznih okoliših. Eko- nomsko utemeljena in racionalna ie le komoleksna obnova, v skupinski družbi zasebnih vinogradniških površin S pomočno obstoječe kmetijske pospeševalne službe v občini oziroma bodoče samoupravne skupnosti za oospe-iševanie kmetijstva bodo nadaljevana prizadevanja za uvajanje sodobnih proizvodnih postopkov in tehnologije ob uporabi raziskovalnih izdelkov, ter izobraževanje kmetijskih proizvajalcev. Poseben poudarek bo dan intenzifika-ciji kmetijskih zemljišč z uporabo kvalitetnih semen, gnojil, sadilnega, materiala in zaščitnih sredstev. V govedo-reii, ki je glede na prirodne pogoje, najpomembnejša usmeritev živinoreje v občni bodo nadaljevane akcije za za-meniavo starih krav z mladimi teličkami, s selekcijsko kakovostnim pore-klom( avkcijski seimi, premiranje te-Hc. se!e! ke v prihodnjem obdobju bodo nadaljnja prizadevanja za strokovno izpopolnitev in specializacijo zaposlenih, preko poslovnega združenja ŠR Sloveniji pa za uveljavljanje posebne delovne dobe za voznike. Kljub hitrešji gradnji in modernizaciji PTT zmogljivosti, te v precejšnji meri zaostajajo za naraščajočimi potrebami. Da bi v večji meri zadovoljili potrebam po PTT storitvah predvideva program razvoja PTT mreže in zmogljivosti naslednje nove zmogljivosti in izboljšave: — v telegrafskem prometu razširie-na zmogljivost omrežja za naročnike tako, da bo v letu 1980 dosežen 3,1 naročnik na 10.000 prebivalcev od 1,9 naročnika v letu 1975, — v telefonskem prometu pospešena gradnja in razvoj telefonskih zmog-lii vosti v vseh ravneh in sicer tako, d bo leta 1980 doseglo število glavnih telefonskih priključkov 4 na 100 prebivalcev, od 1,9 v letu 1975, — zgrajena bo pošta III (filiala) v Ptuju. 1.5.6. Trgovina Čeprav je bila investicijska dejavnost na področju trgovine v preteklosti dokaj aktivna in so bile zgrajene sodobne prodajne in skladiščne zmogljivosti, pa obstoječa organiziranost trgovine ne zagotavlja popolne oskrbe prebivalstva in gospodarstva. Kvalitetna preskrba prebivalstva na posameznih predelih izven mestnega območja ni zagotovljena. V osnovni preskrbi prebivalstva bo potrebno upoštevati zlasti potrebe prebivalstva v novih stanovanjskih soseskah. Zato bodo investicijska vlaganja v tem srednjeročnem obdobju usmerjena predvsem v: — gradnjo prodajnih zmogljivosti v novih stanovanjskih predelih v Ptuju, Šikolah, Slovenji vasi, Tržcu, Turnišču pri Ptuju in Vidmu; — adaptacije in modernizacije nekaterih obstoječih prodajnih zmogljivosti v mestu in na podeželju; — gradnjo skladiščnih zmogljivosti v Ptuju. Z aktiviranjem novih zmogljivosti se bo povečal obstoječi prodajni prostor za okoli 4.000 m2 in zaprti skladiščni prostor za 10.000 m2. Dosedanja specializacija trgovin ne zadovoljuje potreb po določenih vrstah predmetdv trajnejše vrednosti, za oskrbo malega gospodarstva in specializi-rnih prehrambenih predmetov. To zahteva v bodoče še nadaljnjo specializacijo prodajaln. Z reorganizacijo trgovske mreže na veliko in prilagoditvi te trgovine na drobno in drugim odjemalcem v občini in v širšem gravitacijskem območju, bodo podani pogoji dinamičnejše rasti trgovine na veliko. Poslovna politika združene trgovine bo v bodoče usmerjena k nadaljnjim integracijskim procesom med trgovino in proizvodnjo. Tako bo postal blagovni promet nelpčljiva sestavina proizvodnega procesa, podane pa bodo večje možnosti za izvajanje smotrnejše investicijske politike, optimalno izkoriščanje obstoječih, strokovnih kadrov, ožja specializiranost in boljša založenost trgovine. Boljša organiziranost trgovine na drobno bo zmanjševala odtok kupne moči iz občine in še v večji meri pritegovala kupca zunaj občine. 1.5.7. Gostinstvo in turizem S širšo osnovo in učinkovitejšo politiko na tem področju bo mogoče optimalno izkoristiti ugodne možnosti, ki jih nudi geografska lega Ptuja z bogato kulturno dediščino. Pomerjibna osnova za hitrejši razvoj bodo že obstoječe in v prihodnjih letih zgrajene zmogljivosti, prometna odpiranost ter hitrejši razvoj gospodarstva nasploh. V občini se bo tudi v prihodnje razvijal tranzitni, poslovni, stacionarni in izletniški turizem, novonastajajoči pogoji pa bodo omogočili razvoj še dveh novih vrst, to je rekreativnega in kmečkega turizma. Z dokončanjem in aktiviranjem investicijskih objektov gostinsko-turistične-ga značaja bosta v občni aktivirani dve novi večji in kompleksnejši ŽP":šči; Podlehnik in Breg pri Ptuju. Z dokončano gradnjo motela v Podlehniku so bodo povečale obstoječe nočitvene zmogljivosti za 90 ležišč, znatno pa se bo povečalo tudi število sedežev. Z aktiviranjem navedenega objekta bodo izkoriščene možnosti, ki lih nudi magistralna cestà Ptuj—Macelj s svolo frekvenco. Proučiti bo potrebno turistični kompleks v Podlehniku, predvsem ob ribniku ter ga preurediti v športne in rekreacijske namene v skladu z urbanističnim načrtom. Dokončanje in aktiviranje gostinsko-turističnega centra s pripadajočimi objekti na Bregu pri Ptuju bo osnova za rekreacijo občanov kot tudi za razvoj izletniškega in rekreativnega turizma. Zaradi neustreznosti in nefunkcionalnosti zgradbe hotela Poetovio bo v tem srednjeročnem obdobju izvedena adaptacija in razširitev hotela in prilagojene hotelske zmogljivosti v Ptuju naraščajočim potrebam. Opravljene pa bodo razširitve in adaptacije tudi nekaterih gostišč v mestu in na podeželju (Evropa, Haložan, Gostilna v Bukovcih). Gostinstvo se bo moralo bolj prilagajati zahtevam domačega in tujega turista predvsem z boljšo organizacijo in kvaliteto ponudbe ter specializacijo že obstoječih gostinskih obratov. Tam, kjer ni pogojev za razvoj družbenega sektorja gostinstva je potrebno omogočiti zasebnemu sektorju, da razvija dejavnost na osnovi predhodno ugotovljenih potreb. Glede na nove gostinsko-turistične zmogljivosti in hitrejši razvoj' celotnega gospodarstva je pričakovati, da se bo povečalo število prenočitev od 27.000 v letu 1975 na 34.500 nočitev v letu 1980 s tem, da bo tudi v bodoče naraščal promet domačih gostov s hitrejšo dinamiko ter bodo domači gostje v strukturi turističnega prometa zavzemali vidnejšo mesto. Tudi v bodoče bodo turistično in folklorno društvo ob sodelovanju drugih zainteresiranih dejavnikov v občini letno organizirali doslej že tradicionalne turistične prireditve kot so kurentova-nje, festival narodno zabavhe glasbe ipd., kar bo popestrilo obstoječo turistično ponudbo. 1.5.8. Malo gospodarstvo Razvoiu malega gospodarstva bo v tem obdobiu posvečena več*a skrb v skladu s programsko usmerjenim razvojem. To bo zagotovljeno tudi z izvajanjem že sprejetega družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v letih 1976—1980. Uvajanje velikoserijske proizvodnje in sodobne tehnologije v industrijski proizvodnji izloča iz proizvodnih orogra mov določen asortiment polizdelkov in sestavnih del v manjših serijah, predvsem na področjih kovinske predelave. Cb takih tendencah se bodo tudi v bodoče in še v večji meri porajale po-rebe po novih dopolnilnih in pomožnih delavnostih za dopolnitev industrijske nroizvodnje, v kar bo potrebno usmerjati malo gosoodarstvo. Pri ustvarjanju popniev za delo in razvoj proizvodne obrti, zlasti za delo v kooperaciji in ža prodaio gotovih proizvodov bodo morale aktivno sodelovati tudi neposredno zainteresirane organizacije združenega dela. Področje storitvene obrti postaja vse boli deficitarno in ne zadovoljuje potreb prebivalstva. Iz prikazanih potreb po obrtnih storitvah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela je ugotovljeno, da primanjkujejo v občini predvsem naslednji profili obrtnikov: elektromehaniki za hladilne naprave in električne stroje, elektromehaniki, precizni mehpniki, avtokleparji, elektroinstalaterji, vodovodni inštalaterji, zidarji in fasadarji ter keramičarji. Naloga krajevnih skupnosti bo, da se bolj intenzivno vključujejo v proces ustvarjanja pogojev za razvoj storitvenih dejavnosti, s katerimi se bo tudi v bodoče pretežno ukvarjal zasebni sektor. Glede na ugotovljene potrebe na tem področju bo potrebno poleg družbenega sektorja ustyarjati ugodne pogoje za razvoj zasebnega sektorja malega gospodarstva. Občina in drugi odgovorni subjekti bodo v okviru pristojnosti ustvarjali pogoje za razvoj malega gospodarstva in povečanje produktivnosti na tem področju zlasti z ustrezno davčno in kreditno politiko, z omogočanjem pridobivanja poslovnih prostorov predvsem v urbanih naseljih ter z ustvarjafijém pogojev z vključitev zdomceva z delom in sredstvi. Hitrejši razvoj proizvodnih in storit-venh dejavnosti bo pomemben tudi z vidika politike zaposlovanja, saj bo omogočil večje približanje delovnih mest krajem stalnega bivanja prebivalstva ter s tem ugodno vplival na zmanjšanje delovne migracije ter na hitrejši razvoj slabo razvitih območij v občini. Organizacije združenega dela s področja malega gospodarstva bodo širile obstoječe proizvodne programe ter uvajale nove proizvode. Tako bo na področju obrtne kovinske predelave u-vedena nova proizvodnja plastičnih zastiral z potrebe civilne zaščite, v sodelovanju z novozgrajeno tovarno lesne embalaže v Ptuju pa bo stekla proizvodnja kovinskega okovja za embalažo. Uvedena bo nova proizvodnja opreme za potrebe integralnega transporta in urejena peskalnica za potrebe in--dustrijskih in montažnih podjetij ter gradnja elektrostatične lakirnice. Za boljšo preskrbo prebivalstva bo v tem srednjeročnem obdobju zgrajena nova pekarna v Ptuju. V razvojni politike občine ima področje malega gospodarstva prednostni pomen. Na podlagi programsko zasnovanega razvoja malega gospodarstva (program bo izdelan do konca leta 1976) bodo občina in drugi podpisniki družbenega dogovora o razvoju malega gospodarstva v SR Sloveniji vodili aktivno razvojno politiko, predvsem še za deficitarne dejavnosti z ugodnostmi pri dodeljevanju lokacij za objekte in lokale, pri odobravanju davčnih olajšav, najemanju kreditov. Taka politika bo vzpodbujala tudi občane, začasno zaposlene v tujini za vlaganje osebnega dela in sredstev na področju malega gospodarstva. Smoter hitrejšega razvoja malega gospodarstva je v boljši preskrbi prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti s storitvami in izdelki, ki jih potrebujejo. Zaradi pomanjkanja določenih poklicev bo vodena politika usmerjanja učencev v deficitarne poklice in izpopolnitev sistema poklicnega in dopolnilnega izobraževanja. III. DEL RAZVOJNE USMERITVE IN SKUPNA POLITIKA NA PODROČJU STANOVANJSKE GRADNJE, INFRASTRUKTURE IN PROSTORSKEGA RAZVOJA 1. Globalna usmeritev V skladu z obstoječo prostorsko stanovanjsko in infrastrukturno problematiko, težnjo po usklajenem družbeno gospodarskem in prostorskem razvoju občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju ter v skladu z vlogo mesta Ptuja so opredeljene na teh področjih naslednje usmeritve: — optimalna izraba prostora za poselitev ter za gospodarske in negospodarske dejavnosti. V tem smislu bodo zgrajeni posamezni objekti na lokacijah, določenih z ustrezno urbanistično dokumentacijo, — gradnja infrastrukturnih objektov v skladu z optimalno izrabo prostora ter potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti, — zdravo okolje delavcev in občanov, ki naj izhaja tako iz sanacije obstoječega stanja kot iz preprečevanja novih in dodatnih oblik onesnaževanja okolja, i — nudenje pogojev krajevnim skupnostim za njihovo z ustavo določeno' vsestransko delovanje in uresničevanje zastavljenih nalog. Za realizacijo predvidenih nalog bodo potrebna sredstva, ki se bodo oblikovala: — iz dogovorjenih sredstev s temeljnimi organizacijami združenega dela, ki jih le te formirajo iz ostanka dohodka, — iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti s področja: stanovanjske, komunalne, cestne in kmetijsko zemljiške dejavnosti, — iz sredstev občanov, preko krajevnih skupnosti, — iz sredstev republiških in regijskih samoupravnih interesnih skupnosti (območna vodna skupnost, republiška skupnost za ceste, skupnost za elektrogospodarstvo). 2. Razvpjne usmeritve po področjih Pospešen razvoj gospodarstva, predvsem gradnja proizvodnih objektov na novih lokacijah, je v vse večji meri odvisen od ugodnih prostorskih pogojev, med katere nedvomno spada dobra prometna povezava, vodovod, kanalizacija, elektrika in telefon. Glede na to, da je hitrejši razvoj komunalne in prometne infrastrukture ključnega pomena za skladen razvoj občine, bo v srednjeročnem obdobju dan večii poudarek graditvi in razvoju infrastrukturnih objektov. Preko samoupravne lokalne cestne skupnosti in novoustanovljene samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti (ustanovljena bo do konca leta 1976) bodo delovni ljudje in občani neposredno uresničevali skupne interese in cilje s področja gospodarjenja s prostorom in njegove uporabe. Za dinamičen in prostorsko usklajen družbeni in gospodarski razvoj bodo v obdobju 1976—1980 aktivnosti- usmerjene v uresničevanje teh skupnih razvojnih ciljev: — zagotavljanje obstoječe in širitev vodooskrbe v predele občine, ki nimajo zdrave pitne vode, — zagotavljanje komunalne oskrbe obstoječega in planiranega stanovanjskega fonda gospodarstva in drugih objektov, — gradnja, rekonstrukcija in modernizacija cest, — varstvo in urejanje človekovega okolja, — usmeritev komunalnih in cestnih aktivnosti v manj razvita območja občine s čemer bo omogočen hitrejši razvoj teh območij. 2.1. Energetika Razvoj elektroenergetskih naprav na območju občine je zasnovan na osnovi potreb širšega sistema in na osnovi družbenega dogovora republik iz leta 1974 (medrepubliški dogovor). Izhajajoč iz teh osnov bo do leta 1980 zgrajena pretočna elektrarna kanalskega tipa v Forminu. Za preskrbovanje z električno energijo gospodarstva in prebivalstva obči-i ne bodo zgrajene transformatorske postaje in izboljšano povezovalno omrežje predvsem na območjih, kjer je preskrba z električno energijo nekvalitetna. V ta namen bo območna skupnost elektrogospodarstva zagotovila 31.640 tisoč dinarjev. Z zgraditvijo slovenskega plinovodnega omrežja v obdobju 1976—1980 bo podana tudi možnost priključitve na plinovodno omrežje 'ptujskega gospodarstva in gospodinistev. Predvidoma bo v letu 1978 na plinovodno omrežje priključena tovarna glinice in aluminija. V strnjenih stanovanjskih soseskah bodo zgrajene skupne kotlarne, kar bo preprečevalo prekomerno onesnaževanje okolja. 2.2. Vodooskrba in kanalizacija Na področju širitve vodovodnega omrežja bodo v skladu s sporazumom o razvoju vodovodnega omrežja v občini Ptuj uresničene naslednje naloge: — paralelni cevovod Skorba—Nova vas, — primarni vod Nova vas—Podvinci, Pacinje—Juršinci s pripadajočimi objekti in odcepi, — vodohram v Novi vasi, — primarni in razdelilni vodi Rogoznica—Markovci—Formin, — II. in III. faza Majšperk ter II. faza Ptujska gora, — primarni vod Pacinje—Dornava ter Stojncf—Bori—Cirkulane z vodohra-mom, — razdelilni vodi Apače, Rogoznica, Lovrenc, Juršinci, Pobrežje, Zakl in Sela, — ureditev črpališča v Skorbi, — primarni vod Grajene in Dester-nika. Predvidena investicijska vlaganja za te namene bodo znašala 103.000 tisoč dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz sredstev komunalnega sklada, območne vodne skupnosti Drava, združe-vanih sredstev temeljnih organizacij združenega dela v občini in krajevnih skupnostih, Dravskih elektrarn in bančnih sredstev. Realizacijo navedene naloge bodo mogočile tudi akcije mladinskih delovnih brigad. Z dograditvijo hidrocentrale SD2 ter dvigom hivoja vode v bodoči akumulaciji bodo onemogočeni vsi obstoječi direktni iztoki kanalizacije v Dravo. Zato bo nujno urediti kanalizacijo mesta Ptuja, ter jo speljati skupno z odplakami večjih onesnaževalcev voda (TGA, Kmetijski kombinat, Perutnina), v centralno čistilno napravo, ki bo locirana na desnem bregu Drave. V ta namen bodo zgrajeni, naslednji objekti: — kolektor na levem in desnem bregu Drave, ' — podvod pod Dravo s črpališčem, — čistilno napravo. Potrebna sredstva za vlaganje v gradnjo kanalizacije in čiščenje odpadnih voda bodo znašala 69.000 tisoč dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena po posebnem samoupravnem sporazumu iz naslednjih virov: Območna vodna skupnost Drava, Dravskih elektrarn, prispev- kov prizadetih temeljnih organizacij združenega dela v občini ter iz sredstev krajevnhi skupnost. 2.3. Prometna infrastruktura V skladu z programom gradnje, rekonstrukcije in modernizacije cest v obdobju 1976—1980 v občini Ptuj in v okviru dogovora z republiško skupnostjo za ceste, bodo v tem obdobju naloge usmerjene predvsem v: — dokončanje nerealiziranega pro- grama modernizacije cest za obdobje 1972—1977 kot prioriteto, j — pri rekonstrukcijah in modernizacijah upoštevati potrebe medkrajevnih povezav, predvsem z občinskim središčem In središči krajevnih skupnosti, — usmerjanje programa modernizacije lokalnih cest predvsemna manj razvita območja v občini Ptuj, v Slovenske gorice in Haloze, cest ter stem povečanja prometne varnosti. Aktivnosti na področju cestnega gospodarstva bodo usmerjena v: — redno vzdrževanje makadamskih cest (326 km) — redno vzdrževanje moderniziranih cest (150 km) — nabava signalizacije ’ — modernizacija lokalnih cest (78 km) — modernizacija regionalnih cest (8 km) Vrednost zgoraj nakazanega programa lokalne skupnosti za ceste v obdobju 1976—1980 znaša 90.340 tisoč dinarjev. Viri za te namene bodo zagotovljeni iz sredstev lokalne skupnosti za ceste, sredstev krajevnih skupnosti, republiške skupnosti za ceste, združenih sredštev gospodarstva ter kreditov, ki jih bodo najele podpisnice sporazuma. Posamezni podpisniki sporazuma o razvoju lokalnih cest v Ptuju bodo z združevanjem sredstev prispevali sredstva. Sredstva lokalne skupnosti za ceste bodo v glavnem uporabljena za vzdrževanje cest, poravnavo zakonskih obveznosti ter redno dejavnost skupnosti, delno pa tudi za modernizacijo cest. Modernizacije cest se bodo izvajale na območjih 19 krajevnih skupnosti, lete bodo prispevale za modernizacijo posameznih odsekov cest svoje deleže. Pri modernizaciji regionalnih cest bo s svojimi sredstvi sodelovala republiška skupnost za ceste. Urejanje cestne razsvetljave in avtobusnih postajališč so programske naloge krajevnih skupnosti. 2.4. Stanovanjska gradnja V letih 1976—1980 se bo na podlagi predvidenega gospodarskega razvoja in prek tega oblikovanih sredstev iz solidarnostnega sklada, združenih sredstev in sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela kot tudi sredstev zasebnih vlagateljev zgradilo 1.200 stanovanj, od tega 750 stanovanj v družbeni lasti in 450 stanovanj v zasebni lasti. Z uresničitvijo tako dogovorjenih planskih usmeritev bo v občini možno pokriti v globaiu vsaj 60 % stanovanjskega primanjkljaja do leta 1980. Poleg povečanega števila stanovanj bo težnja nosilcev razvoja stanovanjske gradnje usmerjena tudi v povečanje stanovanjske površine na prebivalca od 14 m! v letu 1975 na 16 m2 v Idtu 1980. Z rekonstrukcijami in adaptacijami bo izboljšan stanovanjski fond v starem delu mesta, ki je zaradi doslej neurejenega financiranja v stalnem upadanju. Z gradnjo planiranega števila stanovanj bo potrebno vzporedno graditi komunalne objekte in naprave ter pripravljati zemljišča. Potrebne površine za celovita stanovanjska okolja za dogovorjeno usmerjanje gradnje 1.200 stanovanj znašajo 36 ha, od tega za družbeno gradnjo 10 ha. Osnova za predvideno stanovanjsko gradnjo je 6% stanovanjski prispevek iz bruto osebnega dohodka, ki ga bodo zbirali delovni ljudje v ta namen. Za predviden obseg stanovanjske, gradnje bo potrebno skupno 677.300 tisoč dinarjev, ki bodo oblikovana iz stanovanjskega prispevka, sredstev občanov, bančnih sredstev in iz drugih virov. Z namenom uspešnejšega reševanja stanovanjskih problemdv delavcev z nižjimi dohodki ■ mladih družin, upokojencev in drugih občanov, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, bodo delovni ljudje in občani še nadalje izpolnjevali sistem družbene pomoči. V financiranju stanovanjske gradnje bo povečan delež lastnih sredstev občanov na osnovi raznih oblik namenskega varčevanja, s postopnim uvajanjem stroškovnih skladov pa bo omogočeno boljše vzdrževanje in povečanje reprodukcije stanovanjskega fonda/ Samoupravna stanovanjska skupnost bo v skladu z dogovorom o oblikovanju cene stanovanj sodelovala pri prostorskem planiranju stanovanjskih sosesk in izdelavi izvedbenih zazidalnih načrtov v okviru urbanističnega progrpma občine Ptuj. 2.5. Urejanje človekovega okolja Z namenom, da varujemo naše okolje in zagotavljamo našim občanom in delovnim ljudem primerne življenjske pogoje, bodo v tem srednjeročnem obdobju prizadevanja usmerjena v čiščenje dkolja, varstvo voda in zraka ter urejanje parkovnih in rekreacijskih površin. Nosilci akcij bodo predvsem krajevne skupnosti s pomočjo skupnosti za komunalne dejavnosti in samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja / (obe interesni skupnosti bosta ustanov-^ Ijeni do konca leta 1976). Iz sanitarnih in higienskih razlogov bodo v tem srednjeročnem obdobju na novo urejena odlagališča za smeti in druge odpadne snovi. Sedanje odlagališče na Birih je prostorsko in s stališča vzdrževanja in urejanja povsem neprimerno. Program ureditve odlagališč bo realiziralo komunalno podjetje v okviru samoupravne interpsne skupnosti za komunalne dejavnosti. V tem srednjeročnem obdobju bo urejeno novo pokopališče na novi lokaciji v krajevni skupnosti Rogoznica za potrebe Krajevne skupnosti Ptuj, Rogoznica in Grajena. Sedanje pokopališče v mestu Ptuj je prostorsko utesnjeno. V skladu z urbanističnim načrtom mesta Ptuj bo sedanje pokopališče opuščeno. Urejanje zelenic in parkov bo usmerjeno predvsem v cone zelenih pasov v mestu Ptuj in v druga urbana središča ter v novo nastajajoče stanovanjske soseske. V aktivnosti s področja urejanja in varstva človekovega okolja bo vključena skupnostma varstvo okolja, (občinska, regijska), ki bo svoje naloge izvajala v skladu z določili republiškega zakona o varstvu okolja in republiškega zakona o varstvu zraka. Svoje naloge bo opravljala ob tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in strokovnimi in- stitucijami, ki se znanstveno ukvarjajo s problematiko okolja. 2.6. Uporaba prostora V tem srednjeročnem obdobju bo z novim urbanističnim programom občine ter z urbanističnimi načrti posameznih urbanih središč zagotovljeno načrtno in racionalnejše gospodarjenje s prostorom. V zvezi s tem bodo izvedene zlasti tele aktivnosti: — sprejeti bodo ukrepi za varstvo kmetijskih zemljišč, ki bodo po zakonu o kmetijskih zemljiščih razvrščena v osnovne kategorije izrabe, vključno z načrtom gramoznic, — zagotovljeni bodo prostorski pogoji za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini, s posebnim ozirom na slabo razvita območja Haloze in Slovenske gorice, — zagotovljene bodo, v skladu s programi, potrebne površine za stanovanjsko in komunalno graditev. Poudarek bo na smotrni izrabi zazidalnih površin, — usklajevani bodo širši in lokalni interesi pri izrabi oziroma namembnosti zemljišč za infrastrukturne objekte širšega in lokalnega pomena, hidroelektrarne, plinovode, daljnovode, za regionalne ceste in druge potrebe, — sprejeti bodo ukrepi za ohranitev naravovarstvenih območij vodnih rezervatov, spomeniškega varstva, kar bo. potrebno reševati s stališča širših družbenih interesov. IV. DEL RAZVOJNE USMERITVE IN SKUPNA POLITIKA NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Globalna' usmeritev, in ocena pogojev za razvoj teh dejavnosti Temeljni cilj srednjeročnega razvoja je družbena produktivnost celotnega družbenega dela, ki je-odvisna tudi od skladnega razvoja družbenih dejavnosti, ki kot take prispevajo k izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delovnih ljudi in njihovi socialni varnosti. Bodoči razvoj družbenih dejavnosti bo temeljil na predvidenem gospodarskem razvoju, ki bo predvidoma rastel po poprečni letni stopnji 8 %, dalje na osnovi solidarnostnega prelivanja kreditnih in drugih sredstev, in sredstev občanov, namenjena za, razširjeno dejavnost in investicijska vlaganja. Udeležba sredstev skupne porabe (za občinske ,in regionalne samoupravne skupnosti) se bo v družbenem proizvodu zmanjšala od 11,34 % v letu 1975 na 10,82 % v letu 1980. V okviru tega se bo zmanjšala v družbenem proizvodu udeležba sredstev namenjenih za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in socialno skrbstvo od 4,75 % v letu 1975 na 4,53 % v letu 1980. Kljub zmanjšanemu deležu sredstev skupne porabe v družbenem proizvodu se bodo sredstva, za družbene dejavnosti povečala v skladu s predvideno rastjo družbenega proizvoda, zmanjšano za 20 %. Glede na dogovorjena prednostna področja bodo poprečne letne stopnje po posameznih področjih družbenih dejavnsti določen^ s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samo-upravnilr interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980. Sredstva, realizirana iz prispevka od bruto osebnega dohodka ne bodo zado- ščala za uresničitev predvidenih programskih nalog samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980, zato bodo dodatna sredstva oblikovana še iz naslednjih virov: samoprispevka občanov, prispevka krajevnih skupnosti, združenih sredstev temeljnih organizacij (Združenega dela na podlagi posebnih dogovorov in kreditov iz sredstev republiških skupnosti in bank, ter sredstev solidarnosti in vzajemnosti in drugih dohodkov. Po bilanci sredstev skupne porabe (iz prispevne stopnje) bo znašala poprečna stopnja rasti teh sredstev v obdobju 1976—1980 6,4 %. Globalna sredstva za družbene dejavnosti iz tega vira bodo znašala 1,121.000 tisoč dinarjev. Sredstva iz prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka bodo pretežno uporabljena za financiranje redne (obstoječe in razširjeno) dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Za investicije se bodo sredstva oblikovala še iz naslednjih virov: — s sredstvi solidarnosti in vzajemnosti v SR Sloveniji, — s posebnim samoprispevkom za določene objekte (novogradnjo osnovne Razvoj in prednostne naloge na posameznih področjih družbenih dejavnosti so povzete iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 in samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki delujejo na ravni občine in regije. 2. Razvojne usmeritve po posameznih področjih družbenih dejavnosti Osnovna usmeritev razvoja na področju družbenih dejavnosti izhaja iz tistih nalog in aktivnosti, ki prispeva k izboljšanju delovnih in življenjskih razmer delavcev in kot taka k večji ustvarjalnosti ter dinamičnejšemu in produktivnejšemu družbeno ekonomskemu razvoju. Te naloge so zajete v: — osnovnem šolstvu in obveznem enotnem programu, — neposrednem otroškem varstvu, — osnovnem in preventivnem zdravstvenem varstvu, — tistih oblikah dejavnosti s področja kulture, ki se jih neposredno udeležuje najširši krog delovnih ljudi, — organizirani množično telesno kulturni dejavnosti. 1971 1975 1980 Vsi prebivalci 65.767 66.885 68.472 Predšolska generacija (0 do 6 let) 7.976 8.008 8.099 Osnovnošolska generacija (7 do 1'4 let) 9.993 9.333 8.647 Srednješolska generacija (15 d 019 let) 6.201 6.077 5.979 Višješolska in visokošolska generacija (20 do 24 let) 5.047 5.375 5.882 Delovna generacija (25 do 59 let) 26.971 28.400 .30.267 Stara generacija (60 in več let) 9.579 9.585 9.598 šole Markovci in novogradnje srednješolskega centra v Ptuju), — s prispevki krajevnih skupnosti, — po posebnem samoupravnem sporazumu v republiki za gradnjo dijaških domov — za dijaški dom v Ptuju, — z združevanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela za določene objekte, — s krediti republiških satpoupravnih interesnih skupnosti in bank, ki presegajo to srednjeročno obdobje. V neposredni povezavi z razvojem družbenih dejavnosti je gibanje in projekcija prebivalstva po posameznih generacijskih skupinah in posameznega področja družbenih dejavnosti, ki zajema določene generacijske skupine. Projekcija posameznih generacijskih skupin v letu 1980 je naslednja: (glej razpredelnico) Razen osnovnošolske in srednješolske generacije se bodo povečale vse generacijske skupine. Zato bo potrebno poskrbeti za večje vključevanje otrok v vzgojnovarstvene zavode, oziroma izgradnjo slednjih usmeriti na tista lokacijska območja, kjer je večja koncentracija prebivalstva. Za tem bo težil tudi razvoj drugih dejavnosti družbenega standarda. Posebna skrb bo posvečena stari generaciji, ki zajema področji zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva. 2.1. Otroško varstvo Organizirana predšolska vzgoja in razvita mreža predšolskih ustanov pomenita prvi korak k vstopni realizaciji vzgojnega smotra socialistične družbe in je osnova za en4k start v življenje vsem otrokom, ne glede na to, v kateri družini in v kakšnem okolju živijo. . V skladu s tem izhodiščem in v težnji, da se čim hitreje rešuje probleme, ki so prisotni na tem družbenem področju, so naloge, interesne skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976— 1980 naslednje: — širjenje zmogljivosti za varstvo otrok z nadaljnjo gradnjo vrtcev v kra-nica, Markovci, Lovrenc na Dravskem jih: Hajdina-Turnišče, Cirkovce, Rogoz-polju, Desternil#: Grajena in Videm. S tem se bo povečalo število igralnic za 23 in zajetje otrok za 460 novih mest. Tako bo leta 1980 v varstvo zajetih 16 % vseh predšolskih otrok. Skupneinvesticije za gradnjo predvidene mreže otroških vrtcev bodo znašala 21.545 tisoč din. Zagotovljena bodo iz naslednjih virov: iz prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov, združenih sredstev iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, prispevki krajevnih skupnosti in krediti republiške skupnosti otroškega varstva. — Organiziranje vzgojnih dnevov za tiste predšolske otroke, ki niso stalni varovanci vzgojno varstvenih zavodov; — v novo zgrajenih vrtcih bo odprla oddelek za razvojno motene otroke; — za okoli 50 otrok bo organizirala varstvo v varstvenih družinah; — skrbela bo za urejanje igrišč za predšolske in šolske otroke in s tem prispevala k večjemu vključevanju otrok v razne oblike rekreacije; — staršem bo glede na njihov dohodek diferencirano subvencionirala dogovorjeno ceno za dnevno varstvo in vzgojo otrok v varstvenih zavodih in varstvenih družinah; — ob združevanju sredstev s skupnostjo socialnega skrbstva in telesno-kulturno skupnostjo bo organizirala počitniško letovanje otrok; — s širšo družbeno pomočjo v občini bo zagotovila sanacijo stanja počitniškega doma v Biogradu n/m, v skladu z možnostmi v občini in pogoji občine Biograd n/m, — hkrati s širitvijo predvidenih zmogljivosti in v skladu z obstoječo mrežo' otroških vrtcev bo zagotovila potrebno število strokovno usposobljenih delavcev za predšolsko vzgojo; — skrbela za racionalizacijo dela in smotrno organizacijo mreže vzgojno varstvenih zavodov. Vrstni red in obseg nalog nakazanih v samoupravnem sporazumu in v srednjeročnem planu otroškega varstva bo skupščina samoupravne interesne skupnosti določala z letnimi programi, v skladu z usklajeno stopnjo prispevka iz bruto osebnega dohodka in drugimi dogovorjenimi viri. 2.2. Osnovno šolstvo Vzgoja in izobraževanje zavzemata med faktorji socialne in ekonomske blaginje eno izmed dominantnih mest in sta sestavni del idejno politične in strokovne vzgoje delovnih ljudi in občanov. Zato bo v prihodnjem obdobju razvoj vzgje in izobraževanja usmerjen k zagotovitvi enotnega in obveznega učnega programa vsem šoloobveznim otrokom in izenačevanju pogojev šolanja med otroki. Glede na obstoječe stanje na tem družbenem področju v občini in glede na zahteve po pospešenem izboljševanju materialnih pogojev osnovnega izobraževanja, bodo naloge v tem srednjeročnem obdobju usmerjene predvsem v: — nadaljnjo gradnjo in izpopolnjevanje osnovnošolske mreže v obsegu, ki bo zagotavljala prehod od 1,7 v letu 1975, na 1,3 izmenski pouk v letu 1980, — nadaljnje vključevanje učencev v oddelke podaljšanega bivanja in organiziranje celodnevne šole v skladu z materialnimi in finančnimi možnostmi, — modernizacijo pouka in prilagajanje osnovnošolskega pouka zahtevam usmerjenega izobraževanja. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti v obdobju 1976—1980 in srednjeročnim planom razvoja izobraževanja, bo izobraževalna skupnost opravila naslednje naloge: — krepila organizacijo predšolske vzgoje in varstva s ciljem vključitve v vzgojno varstvene zavode čim več otrok v skladu s prostorskimi možnostmi; — organizirala osnovnošolsko mrežo, prilagojeno potrebam in razmeram posameznih krajev, kjer so šole locirane; — zagotavljala izvajanje investicij v skladu z investicijskim programom za to srednjeročno obdobje In s tem zmanj- šanje izmenskega pouka na 1,3 v letu 1980; — zagotavljala sredstva za funkcionalno dejavnost šol v skladu s povečanim številom učencev, oddelkov in učiteljev v posameznih šolah. V predvidenem številu oddelkov ... bo poprečno ... učencev, kar bo omogočalo nadaljnje uveljavljanje individualizacije pouka in s tem zboljšanje učnega uspeha in zmanjšanje generacijskega osipa; — prizadevala za povečanje števila oddelkov podaljšanega bivanja in prehoda na, celodnevno šolo tako! da bo od leta 1980 vključenih vsaj 17 % učencev v podaljšano bivanje in 10% učencev v celodnevno šolo; — skupaj v Delavsko univerzo Ptuj omogočala osnovno izobraževanje odraslih in družbeno vzgojo mladine in odraslih. Razen navedenih nalog vzgojno izobraževalne dejavnosti bo samoupravna interesna skupnost: — skrbela za materialno opremljenost šol in zagotavljala funkcionalno tehnične in kadrovske možnosti za modernizacijo pouka; — usmerjala učence v pedagoške in druge poklice in s primerno štipendijsko politiko omogočila študij na pedagoških šolah učencem, ki se odločijo za ta študij; — reševala stanovanjske probleme pedagoških delavcev. Izobraževalna skupnost bo v letih 1976—1980 še nadalje sofinancirala dejavnost glasbene šole, subvencionirala šolsko prehrano. Skrbela za dokvalifikacijo pedagoških delavcev, financirala nakup učbenikov, financirala obvezne dejavnosti osnovnih 1 šol in zagotavlja sredstva za funkcionalno dejavnost otroških vrtcev. Financirala podaljšano bivanje v osnovnih šolah in letovanje ogroženih osnovnošolskih otrok. V obdobju 1976—1980 bodo, v skladu z možnostmi, opravljena naslednja vlaganja v šolski prostor: — zgrajeni bosta dve novi osnovni šoli: v Markovcih in Trnovski vasi; — dokončane bodo že začete in iz-_ vedene nove .adaptacije šolskih poslopij: Hajdina, Ptujska gora,Cirkovce, Naraplje, Sela, Tone Žnidarič Ptuj, Stoperce, Zavrč, Lovrenc na Dravskem polju, Polenšak, Grajena in Ivan Spolenjak Ptuj. S. tem bo pridobljenih 29 novih učilnic in ena telovadnica. Za realizacijo takega investicijskega programa bo izobraževalna skupnost potrebovala 77.390. tisoč dinarjev, ki jih bo zagotovila v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana iz prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka, prispevka krajevnih skupnosti in s kreditnimi sredstvi. Novogradnja osnovne šole Markov-'ci je vključena v referendumski program za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju in se bo financirala po posebnem programu. Z letnimi programi dela in razvoja tega družbenega področja bo na podlagi usklajene prispevne stopnje za vsako leto in v skladu z drugimi dogovorjenimi viri določen vrstni red in obseg izvajanja nalog, ki so predvidene v samoupravnem sporazumu in v srednjeročnem planu razvoja izobraževalne skupnosti. 2.3. Posebno šolstvo Osnovni cilj, ki ga je potrebno zasledovati v nadaljnjem razvoju posebnega šolstva je, da bo čimprej dosežena takš- na stopnja razvitosti, da bo možno zajeti v posebno šolanje vse prizadete otroke. V skladu s tem so za obdobje 1976— 1980 oblikovane naslednje naloge: — ureditev šolske zgradbe dosedanjega centra za gospodarstvo in upravo za začasne potrebe posebne osnovne šole do zagotovitve novih prostorov, kar bo predvidoma dosegljivo leta 1982; — ustrezno štipendijsko politiko pridobivanja novih učiteljev, za potrebe posebne osnovne šole. 2.4. Usmerjeno izobraževanje 'Zaradi neustreznosti sedanjega izobraževalnega sistema je v resoluciji 10. kongresa ZKJ o socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja določena smer preosnove Izobraževalnega sistema, posebno še od srednje stopnje pa vse do visokošolskega študija. Ta resolucija nas zavezuje, da izoblikujemo postopoma skupne osnove vzgojnò izobraževalnega sistema v SFRJ. V ta namen, in glede na obstoječe prostorske pogoje za delovanje srednjih in poklicnih šol v občini ter v skladu s projektom uvajanja usmerjenega izobraževanja bo v tem srednjeročnem obdobju realizirana prva faza gradnje srednješolskega centra v Ptuju. Program za gradnjo srednješolskega centra bo izdelan v letu 1976. Skupaj z Izobraževalno skupnostjo Slovenije in z zbranimi sredstvi samoprispevka vpeljanega od 1.1. 1977 dalje po posebnem programu, bo občinska izobraževalna skupnost za izvajanje prvega dela investicijskega programa zagotovila 135.860 tisoč din sredstev. V prvi fazi bo zgrajenih 66 učilnic in 2 telovadnici. Izobraževalna skupnost Slovenije bo v okviru programa gradnje dijaških In študentskih domov v SR Sloveniji zagotovila tudi gradnjo dijaškega doma v Ptuju z zmogljivostjo 240 ležišč. Sredstva za to investicijo v višini 21.600 tisoč din bodo zagotovljena po posebnem samoupravnem sporazumu v republiki, ki bo zajemal tudi del sredstev občinskih stanovanjskih skupnosti v višini 0,3 % od stanovanjskega prispevka. Vzporedno z reševanjem prostorskih problemov na področju usmerjenega izobraževanja bo potrebna z načrtnim štipendiranjem reševati tudi kadrovske probleme. 2.5. Zdravstveno varstvo Na področju zdravstvenega varstva bo imela prednost osnovna zdravstvena služba, ki se bo hitreje razvijala. Razvoj celotnega zdravstvenega varstva bo usmerjen k zadovoljitvi družbenega interesa za čimboljše izvajanje preventivnih in kurativnih dejavnosti zdravstvenega varstva. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976—1980 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v zagotavljanje naslednjih prednostnih nalog: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi ?a zrnanjševanje najbolj množičnih obolenj kot so: bolezni srca in obtočil, poškodbe pri delu ter izven dela, obolenja dihal in mentalno-psihiatrična obolenja ter alkoholizem in narkomanija, — varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja z ukrepi za poostren zdravstveni nadzor nad mikrokli-matskiml pogoji na delovnem mestu in nad predelavo ter pripravo živilskih in STRAN 85 prehrambenih artiklov ter nad vodo — oskrbnimi objekti in komunalno higieno, — zdravstveno-vzgojna prosvetna dejavnost za omejevanje ter preprečevanje poškodb pri delu in izven dela; obor lenj za poklicno boleznijo ter invalidnosti kot tudi za ohranitev mentalnega zdravja, s poudarkom na preprečevanju alkoholizma, narkomanije in drugih škodljivih zdravstveno-socialnih pojavov, — načrtovanje organizacije zdravstvene službe v pogojih splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah. Na podlagi strokovno medicinskih dognanj in ob aktivnem sodelovanju temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti, bo občinska zdravstvena skupnost sprejemala in izvajala ukrepe za racionalizacijo zdravstvene službe. Zdravstvene delovne organizacije pa bodo prek tesnejšega sodelovanja in delitve dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami v regiji in republiki, zagotovile boljšo organizacijo zdravstvene službe. Za vzajemno in solidarno zagotavljanje enakih pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva na območju podravskih občin, bo občinska zdravstvena skupnost združevala sredstva v regionalno zdravstveno skupnost Maribor, kamor se bodo stekala tudi namenska sredstva za investicije po stopnji 0,77 % od BOD v višini 41.968 tisoč dinarjev v tem srednjeročnem obdobju. V letih 1976—-1977 bodo vsa zbrana združena sredstva namenjena za dokončanje obeh bolnišnic v regiji (Maribor in Ptuj) po investicijskem programu 1973—1977. V obdobju 1978—1980 pa bo regionalna zdravstvena skupnost Maribor iz združenih sredstev zagotovila nadaljnjo fazo gradnje zdravstvenega doma v Ptuju. Za gradnjo zdravstvene postaje v Majšperku, katere graditev je predvidena v tem srednjeročnem obdobju, bodo sredstva zagotovljena s sredstvi Zdravstvenega centra Ptuj in s solidarnostni-ijii sredstvi zdravstvene skupnosti Slovenije za naložbe v osnovno zdravstveno službo na manj razvitih območjih. V prihodnjem obdobju se bodo združevala tudi sredstva pri Zdravstveni skupnosti Slovenije za izvrševanje širših nalog vzajemnosti in solidarnosti v višini 0,46 % od bruto osebnega dohodka, kar bo znašalo 23.240 tisoč din za našo občino. Obseg in obveznosti zdravstvenega varstva se bosta razvijala skladno s po-> trebami, zlasti pa skladno z zmogljivostjo strokovnih služb glede na prostorske pogoje in kadrovsko zasedbo. Zato je v tem srednjeročnem obdobju predvideno povečanje števila zdravstvenih delavcev: zdravnikov splošne prakse, stomatologov in medicinskih sester. Nadaljevana bo kadrovska politika po že sklenjenem samoupravnem sporazumu o štipendiranju in omogočena strokovna dokvalifikacija in možnost strokovnega izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev. 2.6. Kultura Dosedanji razvoj na kulturnem področju je pokazal, da je kulturna dejavnost bistveni sestavni del socialističnega samoupravnega prostora in je neodtujljiva pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka ter sestavni del njegovega življenja in dela. Zato bo kul- turna dejavnost v prihodnjem obdobju usmerjena k tistim oblikam, ki najbolj neposredno približujejo kulturo najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov. Na posameznih področjih kulturne dejavnosti je do leta 1980 predvideni naslednji razvoj: - — na področju gledališke dejavnosti bo kulturna skupnost Ptuj skrbela za povečanje števila gledaliških in lutkovnih gostovanj; — razvoj knjižnične dejavnosti se bo razvijal v smeri reorganizacije knjižni-črastva na podeželju ter v smeri vzpodbujanja domače izvirne književnosti (zlastiza mladino) in širjenje dobre knjige med prebivalstvom, tako da se bo število knjig v družbenih knjižnicah na prebivalca povečalo od 2,2 v letu 1975 ha 2,9 v letu 1980; — glasbena dejavnost se bo razvijala glede na možnosti povečanja števila koncertnih prireditev tudi izven občinskega središča; — na področju filmske kulture bo večja skrb posvečena kvalitetnejšim sporedom v kinematografih; —_ varstvo kulturne dediščine in vzdrževanje kulturnih In zgodovinskih spomenikov ter zgodovinskih obeležij bo usmerjeno predvsem na premične in nepremične spomenike I. kategorije; — povečalo se bo število likovnih razstav in drugih kulturnih razstav; — povezanost Radia in Tednika Ptuj v enoten informativen center bo prispevala k približevanju kulture delovnim ljudem. V okviru svojega programa bo kulturna skupnost prednostno izvajala investicije v kulturni prostor v višini 10.361 tisoč din, in siber: — uredila bo etnografski oddelek in oddelek NOB Pokrajinskega muzeja v Ptuju; — uredila bo letni prireditveni prostor v Ptuju; — sodelovala bo s sredstvi pri adaptaciji in opremi kulturnih domov in pro- < svetnih dvoran v 13 krajevnih skupno- Sredstva za investicije bo kulturna skupnost predvidoma zagotovila iz sredstev krajevnih skupnosti in z dotacijo oziroma krediti republiške skupnosti ter z delom lastnih sredstev. r!a sofinanciranje programa RTV bo kulturna skupnost združevala sredstva po prispevni stopnji 0,10 % od osebnih dohodkov. v^dje.nnostnim združevanjem sr štev v okviru kulturne skupnosti Slo mje bo dosežena večja usklajenost lovanja kulturnih ustanov, smotrne delitev dela ter boljše sodelovanje m slovensko kulturo in kulturami naroc m narodnosti Jugoslavije in v svetu. 2.7. Telesna kultura Temeljni cijl na področju telesne kulture je izboljšanje zdravstvenega stanja, telesne in duševne sposobnosti vsefi občanov ter njihove delovne in obrambne sposobnosti. Za dosego tega cilja bo dejavnost telesne kulture usmerjena v razvoj množičnosti in rekreacijskega sporta, ki omogočata izenačevanje pogojev telesne kulture vsem občanom. Telesnokulturna skupnost bo skrbela za izboljšanje kadrovske strukture predvsem kadrov v osnovnih telesno-kulturnih organizacijah po krajevnih skupnostih. V obdobju 1976—1980 se bo povečalo število članov v telesnokultur-nih organizacijah, in sicer za 33 %. Leta 1980 bo v telesnokulturno dejavnost vključeno ca. 15,3 % prebivalcev občine Investicijska vlaganja bodo v prihodnjem petletnem obdobju usmerjenà v izgradnjo pokritega športno-rekreacij* skega strelišča za zračno puško, v ureditev atletske steze na stadionu »Drava« ter k začetnim delom na gradnji umetnega drsališča. Telesnokulturna skupnost bo sofinancirala tudi gradnjo ustreznih športnih igrišč v 14 krajevnih skupnostih. Predvidena vrednost investicij bo v obdobju 1976—1980 znašala 14.140 tisoč din. Sredstva za te namene bodo oblikovana iz naslednjih virov: krediti republiške telesnokulturne skupnosti, s posebnim dogovarjanjem v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela ter s sredstvi iz redne prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka. 2.8. Socialno skrbstvo Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvp mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase. V prihodnjem obdobju bo občinska skupnost socialnega skrbstva v skladu s svojo dejavnostjo in ob predvidenih materialnih možnostih, uresničevala naslednje naloge: zagotovila bo družbeno varstvo in pomoč vsem občanom, ki jo potrebujejo pri reševanju osebnih, družinskih in drugih problemov ig ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti; — socialno ogroženim posamezni-kom, družinam in drugim družbenim skupinam bo zagotovila sredstva za živ-Ijenje v primeru, če jih ti niso sami sposobni ustvariti, oziroma če nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati; _ — povečala bo število rejniških' družin in s tem možnosti boljšega izbora; — za obravnavo razvojno motenih otrok in mladoletnikov, telesno in duševno prizadetih otrok in mladoletnikov bo zagotovila višji strokovni nivo in ustrezne oblike; — v Domu upokojencev Ptuj — Mu-retinci bo povečala posteljne kapacitete od sedanjih 192 na 252 postelj; — za težje duševno in telesno prizadete osebe bo poskrbela, da bodo vključeni v program rehabilitacije in zaposlovanje v okviru delavnic pod posebnimi pogoji; — sodelovala bo pri zagotavljanju boljših možnosti reševanja socialnih problemov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih; — na področju boja proti alkoholizmu m narkomaniji bo ustvarjala boljše možnosti za uspešno in množično vključevanje; — izboljšala in izpopolnila bo strokovno službo skupnosti. Investicije na področju socialnega skrbstva v višini 4.552 tisoč din bodo usmerjene v: — ustanavljanje delavnic pod posebnimi pogoji za 40 otrok; — izgradnjo prizidka Doma upokojencev v Muretincih z zmogljivostjo 60 postelj. Sredstva za to investicijo bodo zagotovljena tudi s sredstvi Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja na podlagi posebnega sporazuma. V. DEL RAZVOJNE USMERITVE IN POLITIKA RAZVOJA OSTALIH PODROČIJ. KI IMAJO SKUPEN ZNAČAJ Osnova skupne politike srednjeročnega gospodarskega in družbenega razvoja občine je tudi v razreševanju nekaterih nalog skupnega občinskega pomena, ki se nanašajo na: — ljudsko obrambo, samozaščito in varnost, — zaposlovanje in usposabljanje ljudi za produktivno delo, — politika razvoja krajevnih skupnosti. Prav te skupne naloge terjajo od gospodarskih in družbenih subjektov, ki prilagodijo svoje razvojne usmeritve in da le te v takih okvirih sprejemajo svoje plane in aktivnosti, ki se nanašajo na: — materialne -podlago’ za razvoj teh skupnih področij, — organizacijsko prilagodijo svoje aktivnosti razvoju skupnih nalog, — dogovorno opredelijo obveznosti za realizacijo zastavljenih nalog. Težišče razvojnih naporov je predvsem v zmanjšanju neusklajenosti razvoja teh področij, s tem pa se bo omogočil optimalni razvoj tako gospodarskega kot tudi družbenega razvoja. 1. Ljudska obramba, samozaščita in varnost Koncepcija splošnega ljudskega odpora nalaga občini, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in štabom teritorialne obrambe in civilne zaščite, kot tudi upravnim organom s področja obrambnih priprav, da v, naslednjem petletnem obdobju zagotovijo: — organiziranje, oborožitev, opremljanje ter vzgojo štabov enot teritorialne obrambe in enot milice, — organiziranje, opremljanje, usposabljanje in vzgojo štabov in enot civilne zaščite in službe za opazovanje, javljanje, alarmiranje in obveščanje, — izvedba obrambne vzgoje in izobraževanje prebivalstva, posebno pa mladine za uključevanje in priprave za splošno ljudsko obrambo, — zagotovitev oborožitve ter osebne in skupne opreme, potrebne za delo organov, organizacij in vodstev v občini in v krajevnih skupnostih v vojnih razmerah, — nadaljnje izpopolnjevanje vseh vrst vojnih radijskih, žičnih in kurirskih zvez in kripto zaščite, — pospeševanje hitrejšega razvoja konjarstva za oborožene sile in gospodarstva v vojnih razmerah, — priprave zdravstva in socialnega varstva za delo v vojnih razmerah z zagotovitvijo potrebne opreme in rezervnih zalog zdravil in sanitetnega materiala, — pri urbanističnem planiranju zagotoviti, da se upoštevajo zaščitni ukrepi z načrtovanjem ustreznih zaklonišč z dvonamensko uporabo, — razvijati družbeno samozaščito predvsem v vseh oblikah in jo organizirati tako, da bo učinkovita proti vsem oblikam sovražnega in kriminalnega delovanja. Aktivnosti na področju varnosti, družbene samozaščite ljudske obrambe bodo udeleženci prednostno pospeševali v sleherni dejavnosti, ker bo le tako lahko uspešno nadaljevan proces po-Hružbljanja, vse splošne ljudske obram-jo in družbene samozaščite. Za potrebe ljudske obrambe bo v letih 1976—1980, v skladu z republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana, porabljeno okoli 0,5 % narodnega dohodka. Družbena samozaščita je najširši varnostni sistem naše socialistične samoupravne družbe, ki organizirano brani svoje interese in zagotavlja demokratičen razvoj našega samoupravnega sistema. Izhajajoč iz ustavnih določil je družbena samozaščita pravica in dolžnost vsakega občana. Izhajajoč iz načel družbene samozaščite in varnostnih razmer bodo temeljne in druge organizacije združenega àe\a, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in občina oblikovali sistem zaščitnih kriterijev, načrtov, ukrepov in nalog za varovanje ustavnega reda ljudi in premoženja in organizirale delovne ljudi in občane za izvrševanje teh nalog. Varstvo družbenega premoženja, na katerem temeljijo samoupravni socialistični družbeno ekonomski odnosi, samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov, mora postati sestavni del vsakodnevne samozaščitne aktivnosti delovnih ljudi in občanov, vseh oblik njihovega združevanja in samoupravnega odločanja. Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in krajevne skupnosti bodo v ta namen ustanovile od-' bore za družbeno samozaščito, sprejele ustrezne samoupravne akte ter izvajale postavljene naloge na področju' družbene samozaščite. Občina bo za učinkovito delo organov za notranje zadeve pri preprečevanju in odkrivanju kriminalnih, sovražnih ali drugih škodljivih pojavov zagotovila potrebne kadrovske, materialne in druge pogoje. Na področju požarne varnosti, ki je sestavni del družbene samozaščite bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja požarnega varstva in gasilstva v občini v obdobju 1976—1980, posvečena posebna skrb okviru realnih materialnih možnosti v tehnični opremljenosti gasilskih enot, pripravi kadrov in požarni preventivi. Navedene naloge bodo realizirane v tem srednjeročnem obdobju, j S posebnim samoupravnim sporazumom iz leta 1976 se zagotavljajo sredstva za pričetek gradnje novega gasilskega doma v Ptuju. 2. Zaposlovanje in usposabljanje ljudi za produktivno delo Ocenjuje se, da se bo do leta 1980 povečalo število prebivalcev v občini in sicer od 67.252 v letu 1975 na 68.472 prebivalcev v letu 1980. Ta projekcija upošteva tudi ekonomski vidik, ki je tesno povezan z odpiranjem novih delovnih mest v občini. Poleg omenjenega povečanja prebivalstva pa projekcija nakazuje spremembo starostne strukture prebivalstva, kot tudi spremembo deleža aktivnih prebivalcev v skupnem številu prebivalstva. Bodoča usmeritev narekuje med drugim tudi hitrejše odpiranje novih delovnih mest; s tem se bodo povečale možnosti za zaposlitev v občini in to predvsem v urbanih središčih kot so: Ptuj, Kidričevo, Podlehnik in Majšperk. Uveljavljanje pravice do dela je eden osnovnih pogojev za doseganje družbenega položaja delavca, samoupravljavca v združenem delu ter hkrati bistveni sestavni del in pogoj za povečanje njegovega življenjskega standarda: Glede na dinamično rast gospodarstva in predvidenega razvoja družbenih dejavnosti v občini, se ocenjuje, da se bo število zaposlenih povečalo od 14.440 v letu 1975 na 16.972 v letu 1980 ali za 2.532 oseb, kar je za 3,3 % poprečno letno. To pomeni, da se bo število zaposlenih gibalo nekoliko močneje kot bo dotok delovne sile iz naravnega prirasta. Ocenjuje se, da bo mogoče to zaposlitev realizirati 55 % iz naravnega prirasta, 10 % iz spremenjene socialne strukture prebivalstva, 20 % iz vrst delavcev, ki so na začasnem dolu v tujini in 15 % iz drugih območij. Nosilci razvoja bodo glede na bolj umirjeno zaposlovanje v primerjavi s preteklim obdobjem, morali doseči hitrejšo rast dohodka na zaposlenega in to na podlagi izboljšanja ekonomije dela in sredstev ter nasploh večje produktivnosti. Tako se ocenjuje, da bo delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda nekoliko višji od doseženega v letu 1975 in bo znašal okoli 60 %. Tako povečanje produktivnosti pa bo mogoče realizirati le ob upoštevanju usmeritev organizacij združenega dela in znatno boljšo opremljenostjo, delovnih mest, sodobno tehnologijo, avtomatizacijo proizvodnih postopkov in ob učinkoviti organizaciji dela. Pri tem bo odločilnega pomena predvsem strokovna usposobljenost in ustvarjalnost delovnih ljudi in vzpodbudna delitev osebnih dohodkov, ki bo pospeševala zlasti produktivno in ustvarjalno delo ter solidarno zadovoljevanje skupnih potreb delavcev v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Usmeritev gospodarstva v izboljšave tehnične opremljenosti delovnih mest, v uvajanje sodobne tehnologije in učinkovito organizacijo dela, pogojuje višjo raven znanja ter strokovno in poklicno usposobljenost zaposlenih. V sestavi zaposlenih so načrtovani premiki in to od poklicev ozkega profila v višje skupine s poklicno usmerjenimi profili. Vse dejavnosti gospodarstva in družbenih dejavnosti pa načrtujejo povečanje zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo. 3. Politika razvoja krajevnih skupnosti Osnovni cilj naslednjega petletnega obdobja je, da s hitrim uresničevanjem ustavnih določil in drugih družbenopolitičnih izhodišč, krajevne skupnosti zaživijo kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri delovni ljudje in občani rešujejo vzgojno varstvene, socialno zdravstvene, kulturne, telesno kulturne, stanovanjske, komunalne in druge interese. Sirjenje samoupravnega delovanja in odločanje je dobilo z ustavo svoje realne temelje v bolj opredeljeni materialni osnovi, dograjenem delegatskem sistemu in odnosu ter v enakopravnem samoupravnem odločanju zbora krajevnih skupnosti z ostalimi zbori občinske skupščine. Krajevne skupnosti s svojimi petletnimi programi opredeljujejo razvùj prej omenjenih področij z lastnimi aktivnostmi, kot tudi razvoj, ki ga bodo izvajale skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela in občani. Sredstva za izvedbo programov krajevnih skupnosti so opredeljena z družbenim dogovorom o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v podravski regiji, s katerim se temeljne organizacije združenega dela druge organizacije in skupnosti, zavezujejo, da bodo v obdobju 1975—1.980 zagotovile sredstva pa osnovi 0,5 % od bruto osebnega dohodka. V programih krajevnih skupnosti je predvideno, da bodo iz prej omenjenih sredstev in drugih virov, kot so: krajevni samoprispevek, dopolnilni prispevki temeljnih organizacij združenega dela in občanov, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugi dohodki, zbrano 96.512 tisoč din. Temeljna usmeritev, povzeta iz srednjeročnih planov krajevnih skupnosti je naslednja: — za izvajanje nalog s področja komunalne infrastrukture 17.515 tisoč din — za izvajanje nalog na področju cestne infrastrukture 30.139 tisoč din — za izvajanje nalog na področju šolstva 1.500 tisoč din — za izvajanje nalog na področju otroškega varstva 9.719 tisoč din — za izvajanje nalog na področju ustvarjanja pogojev za gospodarski razvoj 9.003 tisoč din — za izvajanje nalog na drugih področjih* 28.636 tisoč din Izhajajoč iz navedenih aktivnosti, ki jih bodo izvajale krajevne skupnosti v naslednjem petletnem obdobju, bo omogočeno delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti uresničevanje skupnih interesov in potreb, upoštevajoč pri tem načelo solidarnosti v krajevni skupnosti in med krajevnimi skupnostmi v občini. Poleg aktivnosti, ki se nanašajo na investicijske posege na posameznih področjih 'pa bodo krajevne skupnosti izvajale tudi druge aktivnosti, ki se nanašajo na: — urejanje naselij, — socialno skrbstvo, — delo prosvetnih društev, — rekreacijo občanov. * zajeto sofinanciranje zdravstva, kulturne in telesnokulturne dejavnosti, SLO ter financiranje ostale komunalne de-javnostii itd. Vf. DEL SMERNICE IN OKVIRI ZA UKREPANJE V OBČINI Srednjeročni družbeni plan razvoja občine za obdobje 1976^1980 in v njem opredeljene temeljne razvojne usmeritve ter politika razvoja izhaja iz konkretnih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezni udeleženci v samoupravnih sporazumih o osnovah samoupravnih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti na ravni občine, regije in republike in dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine. Prav zaradi tega občina samostojno ali odgovorno z drugimi nosilci planiranja usklajuje in usmerja celotni proces družbeno ekonomskega razvoja občine ob upoštevanju omenjenih razvojnih usmeritev temeljnih subjektov planiranja in ekonomske zakonitosti v širšem prostoru. V skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi za izvajanje razvojne in tekoče družbene ekonomske politike, bo za realizacijo razvojnih usmeritev, zastavljenih s tem družbenim planom, izvajala smernice v okviru za ukrepanje v občini: 1. Pri oblikovanju srednjeročnega družbenega plana občine posamezna področja in kvantifikacije niso povsem usklajene s predvidevanji in cilji temeljnih nosilcev planiranja v občini, kot tudi ne s splošnimi družbenimi interesi in to kot posledica začetnih težav pri uvajanju novega sistema samoupravnega planiranja, nepoznavanja ukrepov republike in federacije ter vpliva teh ukrepov na predvidevanja pri srednjeročnem planu. Prav zaradi tega bo potrebno, da se srednjeročni plan občine stalno dopolnjuje in usklajuje z nastalimi novimi pogoji, oziroma z jasnejše opredeljenimi razvojnimi interesi nosilcev planiranja, kot tudi širšimi interesi. Bodoče usklajevanje in dopolnjevanje družbenega plana občine se bo nanašalo zlasti na: — razvojne usmeritve, ki so nakazane za področje vseh oblik potrošnje; — razvojne usmeritve posameznih nosilcev planiranja, ki imajo širši občinski pomen, na katere bodo delovali zlasti zunanji činitelji; — razvojne usmeritve družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z razvojnimi usmeritvami in razpoložljivih sredstev ob upoštevanju predvidene stopnje rasti; — razvojne usmeritve infrastrukture, ki je opredeljena s plani drugih nosilcev planiranja. Usklajevanje in dopolnjevanje družbenega plana občine se bo izvršilo z letnimi planskimi dokumenti, ki jih bo sprejemala občinska skupščina, v ka-katerih bo opredeljena tudi razvojna politika za določeno leto. 2. Ukrepi občine na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti bodo usmerjeni v politiko hitrega družbeno ekonomskega razvoja na osnovi spremenjene strukture gospodarstva kot posledica splošnih ukrepov republike in države ob upoštevanju moderne tehnologije in modernizacije dela s strokovno bolj usposobljenim, zdravim in kulturno razgledanim delavcem ter na osnovi večjega povezovanja gospodarske in negospodarske sfere. 3 Predvideni hitrejši, skladnejši in stabilnejši razvoj bo temeljil na nadaljnjem zavzemanju občine ob upoštevanju nadaljnjega Uveljavljanja tržnih zakonitosti ob hkratnem večjem vplivu in sodelovanju odgovornih družbenih dejavnikov v občini. Realno je pričakovati, da bo gospodarstvo občine kot tudi razvoj družbenih dejavnosti napredovalo hitreje ob pogojih tesnega sodelovanja naprednih nosilcev ekonomske in socialne rasti. Hitra rast tako gospodarskega kot tudi družbenega področja pa bo z ukrepi občine dosežena predvsem kot posledica večje koncentracije finančnih sredstev in z naložbami z nadpoprečno donosnostjo kapitala in, produktivnosti živega dela. 4. Občina se bo še nadalje zavzemala ža politiko štednje z živim delom in materialnimi bogastvi, racionalnim gospodarjenjem z naravnimi bogastvi, smotrnim zaposlovanjem kvalificiranega dela, skrbnim gospodarjenjem z zemljiškim fondom, vodo, gozdom ter politiko kar najbolj doslednega ohranjevanja zdravega biofizičnega okolja za življenje in delo ter rekreacijo delovnih ljudi. V ta namen bo občinska skupščina, v skladu s tem družbenim planom, izvajala politiko sanacije celotnega agrarnega področja, skrbela za racionalno gospodarjenje z gradbenimi zemljišči in smotrno urbanizacijo urbanih središč in večjih naselij v občini. 5. Občina se bo zavzemala za politiko hitrejše rasti realnega standarda prebivalstva na osnovi višje produktivnosti dela in donosnosti kapitala. Osebni dohodki bodo sicer rasli nekoliko počasneje od rasti produktivnosti, s tem, da se bo stopnja rasti le teh proti koncu srednjeročnega obdobja približala stopnji rasti produktivnosti. V ta namen se bo zavzemala za tak način nagrajevanja, ki b omoogočal večjo produktivnost, to pa bo mogoče doseči s stimulativnim nagrajevanjem visoko kvalificiranega in fizičiiega dela. 6. Da bi se realizirale zastavljene skupne,naloge, opredeljene s tem družbenim planom, bo skupščina občine izvajala tako politiko združevanja sredstev, ki bo omogočala realizacijo skupnih projektov, tako na -področju gospodarstva, infrastrukture in družbenih dejavnosti. Prizadevanja občine pa se bodo nanašala tako v občini sami, kot tudi .zùnaj nje, ža naloge,ki so skupnega, širšega interesa. 7. Skupščina občine bo v prihodnje izvajala aktivno politiko povezovanja in dogovarjanja s sosednimi občinami in območji, tako za aktivnosti, ki se nanašajo na gospodarstvo, infrastrukturo in družbene dejavnosti. Pri tem bo podpirala opredeljevanje skupnih interesov, ki imajo medobčinski pomen, zavedajoč se dejstva, da je razvoj v občinskih mejah v nasprotju s sodobnimi tokovi, težnjami in zakonitostmi. 8. Občinska politika na področju splošne porabe se bo nanašala predvsem na pospeševanju razvoja na osnovi davčnih olajšav na področju zasebnega sektorja obrti, kmetijstva in gostinstva. Na področju kmetijstva bo zagotavljala sofinanciranie pospeševalne službe. Pri tem bo v skladu z materialnimi možnostmi politika usmerjena v širitev pospeševalnih dejavnosti. Občina bo skupaj z drugimi nosilci nalog in obveznosti s področja krepitve varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe, zagotovila sredstva za krepitev teh dejavnosti. 9. V skladu s splošno politiko v SR Sloveniji, bo občina postopoma prenesla na samoupravno organizirana področja financiranje vseh nalog, ki niso opredeljene kot funkcija družbenopolitične skupnosti. , Za posamezne vrste prispevkov in davkov bo občina usklajevala politiko na tenft-področju tako v regij', tot tudf v republiki z namenom čim bolj enotnega obremenjevanja zavezancev prispevkov in davkov v regiji oziroma v SR Sloveniji. V skladu z enotno politiko proračunske porabe v SR Sloveniji, bo skupščina občine zagotavljala politiko počasnejše rasti proračunske porabe od rasti družbenega proizvoda. Skupščina občine se bo zavedajoč, da je za skupen družbeno ekonomski razvoj občine, pomembna tudi organizacija občinske uprave, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, temeljnega sodišča in drugih javnih organov, podpirala izboljšanje upravnih storitev za potrebe občanov in delovnih organizacij. 9. Ukrepi na področju cen bodo usmerjeni na zagotavljanje enotnega jugoslovanskega tržišča. Pri tem pa bo: — upoštevaje stanje in razvoj komunalne infrastrukture, izvajala tako politiko cen na področju komunalnih storitev, ki bo omogočala enostavno in del razširjene reprodukcije; — na področju cen drugih storitev pa bo vodila tako politiko, ki bo omogočala uspešen razvoj storitvenih dejavnosti v občini, ob istočasni zagotovitvi določene ravni življenjskih stroškov; — na področju oblikovanja cen v blagovnem prometu, bo izvajala tako politiko, ki bo omogočala reproduktivno sposobnost organizacij s področja blagovnega prometa ob istočasnem upoštevanju dogovorjenih marž v širšem prostoru. 10. Občina bo skupaj z združenim delom ter v skladu z dogovorjenim' aktivnostmi v SR Sloveniji, oblikovala stalne blagovne rezerve, katerih namen je, preskrba gospodarstva in prebivalstva v primeru izrednih razmer. Posebno pozornost bo skupščina občine posvečala organiziranju trga, zlasti še s tališča preskrbe prebivalstva. Z združevanjem dela in sredstev, iniciativo zanj bo dajal Izvršni svet skupščine, bodo ustvarjeni pogoji za širitev in modernizacijo trgovske mreže, prodajnih, skladiščnih in hladilnih zmogljivosti v Po 1. točki 246. člena statuta občine "Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) in 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, ŠU 7 — 31/73 in 16-145/74) je skupščina občine Ptuj na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1976 sprejela 79. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj V odloku o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8—61/75) se besedilo odloka spremeni in se glasi: I. člen 2. člen postane 11. člen in se spremeni ter glasi: Pri tihih pogrebih ni nobenih pogrebnih svečanosti, predpisanih s tem odlokom in se šteje pokop pokojnika samo v ožjem krogu sorodnikov. J. , člen 3. člen postane 2. člen. 3. člen 4. člen postane 3. člen. 4. člen 5. člen postane 4. člen V tretjem odstavku istega člena se v prvi vrsti črtajo besede ,,po obveznem nagovoru” in se vstavi beseda ,,nato". V istem odstavku se v četrti vrsti beseda ,,govor” nadomesti z besedo ,,obred”. 5. člen 6. člen postane 5. člen. z V prvem odstavku tega člena v drugi vrsti se za besedo ,,za” vstavi besedilo ,,medsebojno koordinacijo in” in na koncu odstavka namesto besed ,,in zasutje groba" vstavi besedilo ,,do skladu s potrebami na celotnem območju občine. 11. Skupščina občine se bo zavzemala, da bodo v skladu z zveznimi in republiškimi ukrepi, gospodarske aktivnosti v občini usmerjene na inozemsko tržišče. V ta namen bo s svojimi ukrepi delovala v smeri čim večjega izvoza proizvodov in storitev iz svojega območja. 12. Izhajajoč iz družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1976—1980, s katerim so kot dogovorjene dejavnosti skupnega pomena opredeljena energetika, prometna infrastruktura, proizvodnja hrane, črna in barvna metalurgija, nekovine, strojegradnja in turizem, bo občina s svojimi ukrepi delovala v smeri realizacije tako zastavljene politike. S svojo stalno aktivnostjo bo občina podpirala tako politiko kreditne banke, ki bo omogočala na območju občine realizacijo dogovorjenih vlaganj v prednostna področja in investicijske objekte v občini. 13. V skladu s kriteriji zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, so opredeljena kot manj razvita območja 17 krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric. Za pospešeni razvoj teh območij se bo občinska skupščina zavzemala za tako politiko, ki bo omogočala združe- popolnega zasutja groba." V tretjem odstavku tega člena se namesto besedila: ,,gre zastavonoša z zastavo" nadomesti z besedami ,,gredo zastavonoše in praporščaki", na koncu tega odstavka se za besedo ,,območje" stavek nadaljuje z besedami ,,in je mesto začetka sprevoda v skladu z 2. členom tega odloka." V četrtem odstavku istega člena se za besedo ,,zastavo" dodaja beseda ,,z žalnim trakom". V šestem odstavku tega člena v drugi vrsti se za besedo ,,obeležij" vstavi ,,skupaj s svojimi pomočniki pri obredu neposredno." 6. člen 7. člen postane 6. člen V istem členu se na koncu prvega odstavka beseda ,,odstrani" nadomesti z besedilom ,,odstopi od groba”. Drugi odstavek tega člena se spremeni in se glasi: ,,Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoše in praporščaki. Sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodnih žalostinkah, in govori drugih. Nato lahko opravi obred predstavnik verske skupnosti, če je navzoč. Nakar zaigra godba in zapojejo pevci ter sledi zadnji pozdrav z zastavami in prapori. S tem je pogreb zaključen." V tretjem odstavku istega člena se beseda ,,nato” črta. Četrti odstavek istega člena se črta. 7. člen 81 člen postane 7. člen. V zadnjem stavku se črtata besedi ,,uradnega dela". 8. člen 9. člen postane 8. člen. vanje sredstev, izobraževanje kadrov, reševanje problemov zaposlovanja,/ prilagajanja urbanistične in lokacijske politike zahtevam pospeševanja razvoja, gradnjo infrastrukture in stanovanjskega gospodarstva in reševanje problemov samoupravnega organiziranja kmetijstva ter reševanje skupnih problemov v okviru medobčinskega sodelovanja. S svojimi ukrepi in aktivnostjo bo občina dajala pobudo za dogovarjanje in sporazumevanje ter izvajala tako politiko davčnih olajšav in sprejemala druge pospeševalne ukrepe, ki bodo omogočali hitrejši razvoj teh območij. Pri oblikovanju in sprejemanju ukrepov občine za usmerjanje družbenoekonomskega razvoja, bo veljalo temeljno načelo, da bo sprejemala odloke in druge normativne akte le v izjemnih primerih, kadar glede razvojno strateških področij, smernic in nalog, skupnega širšega občinskega interesa ne pride do samoupravnega sporazuma oz. dogovora in je izvršitev teh nalog nujna za usklajenost družbeno ekonomskega razvoja občine, vendar šele potem, ko so ustrezni nosilci nalog izčrpali vse možnosti za izvršitev teh nalog. Med področja skupnega interesa sodijo zlasti: skupna in splošna poraba, prometna in energetska infrastruktura, urbanizacija, varstvo okolja, preskrba prebivalstva. 9. člen 10. člen postane 9. člen. 10. člen 11. člen postane 10. člen in se v prvi vrsti črtata besedi ,,in nagrajujejo" in se vstavi besedilo ,,vodjo pogrebnih svečanosti, ki skrbi za izvajanje tega odloka in" 11. člen V 12. členu v drugi vrsti se črtajo številke 6, 7, 8 in 11 in se vstavijo ,,5., 6., 7., 10., in 11" Številka: 512 — 4/74 Ptuj, 30. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC I. r. Na podlagi 3. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) in v skladu z določili 8. in 10. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976 je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. julija 1976 sprejela 80. SKLEP o razdelitvi solidarnostnih sredstev zbranih po Samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976 1. člen Del solidarnostnih sredstev zbranih v le tu 1976 v višini 600.000 din se razdeli na sledn|im krajevnim skupnostim: 1. Krajevna skuppost Trnovska vas 350.000 2. Krajevna skupnost Vitomarci 250.000 2 člen Sredstva iz 1. člena tega sklepa se lahko uporabilo kot delež krajevne skupnosti pri sofinanciranju modernizacije cest na območju teh krajevnih skupnosti. 3. člen Sredstva v višini 600.000 din se naka žejd na žiro,račun izvajalcu del pri moder mzaciji cest v navedenih krajevnih skup nostih. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, veljati pa prične takoj po spreietju. Številka: 402-17/76 , Datum: 9. jultjg 1976 V ' Podpredsednik - Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r Na podlagi 5. člena odloka o prora čunu občine Ptuj za leto 1976 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4/76, dne 15/4 1976) in 6. točke 246. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj"št. 5 45/74) je Skupščina občine Ptuj na se|i zbora kraievmh skupnosti dne 30. julija 1976 sprejela 81 . SKLEP O RAZPOREDITVI SREDSTEV ZA FUNKCIONALNE IZDATKE KRAJEV NIH SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA LETO 1976 1. Sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti, zagotovljena v proračunu( občine Ptu| za leto 1976 v višini 2,000.000! din, se razporedijo na posamezne krajevne skupnosti po določbah tega sklepa. .2. Za pisarniško in finančno poslovanje krajevnih skupnosti se razporedi skupaj 280.000 dinarjev. Za stroške za delovanje organov in delegaci) krajevnih skupnosti se razporedi skupaj 646.282 dinarjev. Za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti se razporedi skupaj 973.718 dinarjev. Za delovanje družbenopolitičnih orga nizacij v krajevnih skupnostih se razporedi skupai 100.000 dinarjev. Razporeditev sredstev iz prvega, dru gega in tretjega odstavka te točke na posamezne krajevne skupnosti je razvidna iz tabele I, ki )e sestavni del tega sklepa. Razporeditev sredstev iz četrtega odstavka te točke razdeli na posamezne kraievne skupnosti Izvršni svet skupščine občine Ptuj po predhodnem pridobljenem mnenju Občinske konference SZDL Ptuj. 3. Sredstva za osebne dohodke tajnikov krajevnih skupnosti bo, proračunska služba občine Ptuj nakazovala na podlagi predloženih sklenjenih sporazumov, oziroma delovnih pogodb o zaposlitvi tajnikov od dneva zaposlitve. ' Osnutek sredstev,, predvidenih za osebne dohodke tajnikov, ki ne bodo uporabljena zaradi, nezasedenih -delovnih mest, se na predlog koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja in lijo v zadnjem tromesečju 1976 Sredstva za osebne dohodke tajnikov -se pdsameznim krajevnim skupnostim nakažujejo po dejanski zasedbi delovnih mest V kolikor delovno mesto, tajnika s V polnim delovnim časom ni zasedeno, še prizna nadomestilo osebnega dohodka tajnika s polovičnim delovnim časom, kjer pa delovno mesto s polovičnim delovnim časom ni zasedeno, se nakazujejo sredstva v višini, ki je’ določena za prvo skupino. spremljanje delovanja krajevnih skupnost pri Izvršnem svetu skupščine Ptuj, razde 4 Razporejena sredstva za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti so namenska in se v druge namene ne smejo uporab Ijati. Nadzor nad namenskimi trošenji sredstev za funkcionalne izdatke krajev nih skupnosti izvajajo organi samouprav ne kontrole delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti ter Služba družbe nega knjigovodstva - podružnica Ptuj 5. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormpž in Ptuj Številka: 402 20/75 Datum: 30. julij 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič I. r. Vinu z P H X B L O • u usuanm aaaam za ronazcaum izumi qluxtvxh maammi OBčm ptoj za uno 1976 *• Kr«gtT.«kup-MSI Bruto »«oblìi dohodek tajnikov ZB Plaamliko In finanfi. poalorunj« Baiar, in delegacij MB tar Z. SKDPZSA X. Bolen«. 14.167 10.000 25.554 47.701 2« Laroano 5* 9tep«ro« 14.167 14.167 10.000 10.000 25*554 25.554 47.701 47.701 4. SrooT. TU 14.167 10.000 25.554 47.701 5. TltMUMl 14.167 10.000 25.554 47.701 6. tardi 14.167 10.000 25.554 47.701 ZZ. UDP2KA X. OLstoroi 25.152 10.000 25.554 58.666 2. Olrindu« 25.152 10.000 25.554 58.666 5. Bonurv« 25.152 10.000 25.554 58.666 4. Or*4«n* 25.132 10.000 25.554 58.66« 5* Lukovec 25.152 10.000 25.554 58.666 6. Podlehnik 25.151 10.000 25.554 56.666 7* PaXutak 25.152 10.000 25.554 58.666 8. Ptujska gM« 25.152 10.000 25.554 58.666 9. Umi» 25.152 10.000 25.554 58.66« zn. sxhfxxa X. But «mik 64.297 10.000 25.554 97.651 2. Ser lini 0« 64.297 10.000 25.554 97.651 Hajdina 64.297 10.000 23.554 97.851 4. Jurfllncl 64.29? 10.000 25.554 97.851 5. Majšperk 64.297 10.000 25.554 97.851 f a* - % - - - « O« HfcTJLOVCl 64.297 10.000 25.554 97.851 7. Bagoznica 64.297 10.000 25.554 97.851 8. Vida« 64.297 10.000 25.554 97.851 '9. UdrlSetvo 64.297 20.000 49.000 129.297 10. Ptuj 85.855 90.000 60.000 175.855 1,900.000 Na podlagi 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik-občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) in 28. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1976 sprejela naslednji 82. SKLEP o ugotovitvi potrebe in smotrnosti ustanovitve služnostne pravice vkopa in položitve plinovoda 1. Ugotovi se, da je potrebno in smotrno ustanoviti.služnostno pravico vkopa in po ložitve plinovoda na zemljišču,, ki ga tvo- rijo parcele navedene v katastrskem elaboratu, katerega je izdelal Industroprojekt Zagreb pod oznako OOUR-a 1 v novembru 1975 In Geodetski zavod Maribor v skladu z lokacijsko dokumentaci|0 Zavoda za urbanizem Maribbr št. 2670 7/111-75 z dne 13/1-1976 ter je zato dopustna ome|itev lastninske pravice oz. pravice uporabe za zemljišča družbene last nine za^prej navedena zemljišča v korist TOZD ,,Petrol" Ljubljana - TRUD zemeljski plini. 2. Katastrski elaborat in lokacijska doku mentacija iz prve točke tega sklepa so sestavni del tega sklepa. Sklep začne veljati tčtkoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-754/75 Ptuj: 30. 7. 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r. Na podlagi tretjega odstavka 26, člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21-995/75) in 24, točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. julija 1976 sprejela 83. SKLEP o imenovanju namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja s sedežem v Mariboru. 1. Ivan GORJUP, dipl. pravnik, rojen 5 avgusta 1948 v Ljubljani, STanujoč v Mariboru, se imenuje za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja s sedežem v Mariboru s stanjem od 1. septembra 1976 dalje. 2. Mandatna doba zgoraj imenovanega namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja traja osem let, t. j. do 31. avgusta 1984. 3. Ta sklep začne veljati od 1. septembra ' 1976 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 111-109/76-1/4 Ptuj, dne 30. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič I. r. Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14 108/69), 50. člena statuta osnovne šole Franc OSOJNIK Ptuj in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. julija 1976 sprejela 84. SKLEP o predčasni razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega ravnatelja Osnovne šole Franc OSOJNIK v Ptuju. 1. Katica BRAČKO, dosedanja ravnateljica Osnovne šole Franc OSOJNIK v Ptuju, se na lastno željo zaradi upokojitve'razrešuj^ te dolžnosti z 31/8-1976. S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj, št. 110-6/72, z dne 17/10-1972. 2. Ivo TEŽAK, predmetni učitelj, rojen 15. maja 1937 v Dzbetincih, stanujoč v Ptuju, Langusova 5, se Številka: 110-6/72-1 /4 Ptuj, dne 9. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ L r. . Na podlagi 12. člena zakona o spre- -membi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14-108/69), 35. člena statuta Osnovne šole Ivan Spolenjak v Ptuju in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela,'-zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 9. julija 1976 sprejela 85. SKLEP o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Ivan SPOLENJAK v Ptuju. 1. Adolf PRAPROTNIK, predmetni učitelj, rojen 17. junija 1928 v Podgorju pri Slovenj Gradcu, stanujoč v Ptuju, Zagreb- ■ ška c. 57, se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Ivan SPOLENJAK v Ptuju. S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 110-1/72,-1/3 z dne 6/7-1972. 2. Mandatna doba zgoraj navedenega ravnatelja traja od 10. julija 1976 do 30. ju-1 mja 1980. 3. Ta sklep velja od 10. julija 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-1/72-1/4 Datbm: Ptuj, dne 9. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r. Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14-108/69), 133. člena statuta Osnovne šole BORIS KIDRIČ Kidričevo in 25, točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1976 sprejela 86. SKLEP o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Boris KIDRIČ, Kidričevo. 1. Franc LAČEN, predmetni učitelj, rojen 16. januarja 1945 y Ptuju, stanujoč v Ptuju, Kvedrova 5, se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Boris KIDRIČ, Kidričevo. Mandatna doba zgoraj imenovanega ravnatelja traja od 1. septembra 1976 do 30. junija 1980 | S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj o imenovanju Ivana TEŽAKA za v. dolžnosti Ravnatelja Osnov-" ne šole Boris Kidrič, Kidričevo št. 110-8/71, z dne 31/3:1976, 3.1 Ta sklep začne veljati 1. septembr^ 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-4-71/1 \ Ptuj, dne 9. julija .1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r. Na podlagi 12. člena zakona o spre- . membi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69), 77.» člena statuta Osnovne šole Majšperk in 25. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5- 45/74) je Skupščina občine Ptuj, na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora, dne 9. julija 1976 sprejela 87. SKLEP o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Majšperk. 1. Ivan SMOLEJ, učitelj, rojen 20. februarja 1923 v Javorniškem Rovtu, stanujoč v Majšperku-n. h., se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Majšperk. 2. Mandatna doba novo imenovanega ravnatelja traja od 10. julija 1976 do 30. junija 1980. S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine .Ptuj št. 110-1/76-1/3 z dne 6/7-1972. i • 4. Ta sklep začne veljati 10. julija 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. i m e p u j e za ravnatelja Osnovne šole Franc OSOJNIK v Ptuju. 3. D Mandatna doba novo imenovanega > ravnatelja traja od 1. septembra 1976 do 30. junija 1980. 4 Ta sklep začne veljati 1. septembra 1976, objavi pa se v.Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-1/67-1/4 Ptuj, dne 9. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r. Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14-108/69), 95. čldha statuta Osnovne šole Videm pri Ptuju in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5 — 45/74), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-poli-tičnega zbora, dne 9. julija 1976 sprejela 88. SKLEP o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Videm pri Ptuju. 1. Franjo LEVSTIK, predmetni učitelj, rojen 19. avgusta 1934, v Ljubljani, stanujoč v Vidmu št. 68 pri Ptuju, se imenuje za ravnatelja Osnovne šole Videm pri Ptuju. S tem sklepom preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj št. 110-7/72-1/3, z dne 6/7-1972. 2. Mandatna doba zgoraj imenovanega ravnatelja traja od 10. julija 1976 do 30. junija 1980. 3. Ta sklep začne veljati 10. julija 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-7/72-1/4 Ptuj, dne 9. julija 1976 Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ I. r. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po lil. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, štev. 6/73), 11. člena Zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/73, 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 7/75 in 4/76) in 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5/74) na seji dne 27/7-1976 sprejel 89. SKLEP o soglasju k ceni za pitno vodo 1. člen Daje se soglasje k ceni za pitno vodo komunalnega podjetja TOZD vodovod in kanalizacije Ptuj. 2. člen Za vse potrošnike pitne vode se določi enotna cena v višini din 3,80 po kub. m. 3. člen Cena iz 2. člena začne veljati od prvega naslednjega odčitanja vodomera naprej. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati točka VII/1 in 2. sklepa o soglasju k cenam komunalnih storitev v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož id Ptuj, štev. 12-118/75). Štev.: 38-12/74-3 Ptuj, 21. avgust 1976 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILŠEK, dipl. ing. I. r. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po 3. členu odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 7-54/75 in 4-28/75) ter 5. točke 268. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5-45/74) na seji dne 21/7,-1976 sprejel 90. SKLEP o soglasju k cenam storitev v Dijaškem domu v Ptuju 1. člen Dijaškemu domu Ptuj se daje soglasje k cenam: a) Oskrbni dan gojencev srednjih šol znaša din 38,90. b) Oskrbni dan gojencev Posebne osnovne šole Pjuj znaša din 94,81. c) Cena hrane za srednješolce, ki ne stanujejo v dijaškem domu znaša dnevno din 33,00. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določila sklepa pa se uporabljajo in sicer: točka ,,a'' 1. člena od 1. maja 1976 dalje, točka ,,b" 1. člena od 1. maja 1976 dalje in točka ,,c" 1. člena od 1. septembra 1976 dalje. Številka: 38-10/72-3 Datum: 21/8-1976 Predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Franjo GNILŠEK, dipl. ing. i. r. Na podlagi 5. in 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 12. točke 167. člena statuta občineOrmož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. julija 1976 sprejela 91. ODLOK o spremembi odloka o zvišanju stanarin • 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o zvišanju stanarin (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6-44/76) tako, da pravilno glasi: ,,Stanarine na območju občine Ormož se z veljavnostjo od 16. maja 1976 zvišajo za 20 %." 2. člen Spremeni se 3. člen odloka o zvišanju stanarin tako, da pravilno glasi: ,,Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 16, maja 1976 dalje." 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 36-6/76 Ormož, dne 30. julija 1976 Predsednik zbora krajevnih skupnosti SO Ormož Matija RATEK L r. Predsednik zbora združenega dela SO Ormož Martin KRAMAR I. r. Po 12. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. julija 1976 sprejela 92. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 1. člen V 3. členu odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9-96/74) se prvi stavek spremeni tako, da glasi: ,,Svet šteje 1*3 članov." 2. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-19/74 Ormož, dne 30. julija 1976 Predsednik skupščine'občine Ormož Mirko Novak L r, ì V v / \ / / i ■ ... - ' ; <1 Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega Izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejema jo brezplačno, 'zdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje . Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.