naša
skupnost
LETNIK Vlll^ ~	MAREC 1982	ŠTEVILKA 3
GLASIUO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
OB 8. MARCU
J
• 'j
"i
IV
ŽENSKA — ENAKOPRAVEN ČLAN DRUŽBE
Ju
i ii
Kakšna bo programska zasnova praznovanja — Ima žena res možnosti za enakopravno uveljavljanje na vseh področjih dela in življenja? — Posrečilo se je presekati tradicionalizem
vetje. Iščemo najpomembnejše vsebino tega praznika.
Naj bo spomin in potrditev olgih, napornih bojev za Veljavitev ženske - delavke na Seh področjih, neodjenljive in otrpežljive, predane in ogumne kljub dvojnemu, rojnemu bremenu.
Praznik — rojen iz trpljenja t trdne volje, želje po miru in »vnotežju, resnici in svobodi. Naj bo praznik naše ženske, naj občuti, da je enakoprav-i tovarišica moškemu v naši užoi, ženske, ki zasluži naj-tistnejšo pozornost ne samo b dnevu žena, ampak vse leto, b vseh delovnih naporih.
Koordinacijski odbor za Hašanja družbeno ekonomske-
>	in političnega položaja žensk ti OK SZDL Grosuplje te dni
"Nzpravlja o programski zasnovi aznovanja osmega marca.
Družbenopolitična aktivist ob letošnjem praznovanju
>	usmerjena na:
aktivnost delavke - samo-iravljalke ob volitvah;
uresničevanje planskih jev in gospodarske stabiliza-
e;
aktivnost v mednarodnih zmerah
ter obeležje 40-letnice orga-ziranja antifašistične fronte nsk Jugoslavije.
Revolucionarno poslanstvo nsk in njihovo prodornost, ki so na slovenskih tleh dokazovale Ozi vso zgodovino, bi morali •oštevati še posebno v pripravah volitve. Smo s prisotnostjo oz sžem žensk v delci in na odgo'
>ši občini zadovoljni?
Statistična poročila ob volilnih ipravah nam kažejo, da je med i38 evidentiranimi možnimi kandi-
uveljavljanje na vseh področjih dela in življenja? Priznati moramo, da je področje družbenoekonomskega dela nekako prirejeno moškemu ritmu življenja. Materinstvo, varstvo in vzgoja otrok še ni v zadostni meri vključeno v celovit družbenoekonomski razvoj; prepočasi se spreminja stanje na področju zaposlovanja žensk.
Posvečamo dovolj pozornosti družbeni akciji za usmerjanje vpisa? Menim, da je od prosvetnih delavcev močno odvisno, kako hitro bodo premagane zastarele predstave o poslanstvu ženske v družbi Da se nam kati dekleta
{ničtega centra. Prizadevajmo si odpirati dekletom možnosti ki jih imajo v zaposlovanju in napredovanju v poklicu, hkrati pa usmerjati moško mladino v dejavnosti ki so še povsem feminizirane.
Letošnji osmi marec je v obdobju širokih priprav na kongrese Zveze Komunistov, zato ne ostajajmo samo pri ugotavljanju dejstev, temveč odločno opredelimo naloge in odgovornost za njihovo uresničitev. Volili in izvolili bomo za odgovorne družbene funkcije tudi mnoge ženske, sposobne, da prevzamejo odgovornost za razvoj naše družbe. Ne izločamo ..ženskega vprašanja" - moški ali ženska - vseeno, delo, prizadevanja, angažiranost vsakega
posameznika ustvarjajo njegov položaj in vlogo ter pomen v družbi Gospodarske razmere zahtevajo
luiteacljskv/ JuuaviHMlOSl V*cu,
le tako uresničevali oziroma
stati:
bomo
dosegali planske cilje, razreševali vsa ekonomska in socialna vprašanja ter
zagotavljali zdrave odnose, kulturne in mere.
in humane delovne raz-
Strnitev humanosti in tovarištva pa je temeljna vrednota odnosov med ljudmi žensk in moških. Saj živimo drug za drugega in ne drug mimo drugega.
Letošnje obeležje 8. marca povezujemo tudi s 40-letnico organiziranja Antifašistične fronte žensk Jugoslavije. Tova-
egatskem siste-lih funkcijah v
( UREDNIŠTVO NA OBISKU J
KS PODTABOR
Minuli mesec je bilo uredništvo na obisku v KS Dob o čemer lahko več preberete na S. strani. V marcu pa bomo obiskali krajevno skupnost Podtabor. Po podatkih iz zadnjega popisa tam živi v 28S gospodinjstvih 1043 krajanov. Tako, kot še marsikje drugje, se tudi tu ukvaijajo predvsem s komunalnimi problemi. ^ Skupaj z vodilnimi
|H«*BT^ass	r--w—----- ----f J —	---
družbenopolitičnimi delavci občine bomo na pogov krajani skušali dati odgovore na vprašanja krajanov. Zb:
oni s brali se
riš Tito je takole ocenil delež žensk v NOB: ,Jugoslovanske ženske, ki sn v tem hnju c takim
■samopremagovanjem toliko žrtvovale, ki tako uporno stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da tukaj, danes enkrat za vselej utrdijo eno dejstvo: da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nikdar nihče ne bo mogel iztrgati teh krvnih sadov iz njihovih rok! Za tem bo stala naša narodnoosvobodilna vojska in vse ženske, ki so v prvih vrstah velikega boja."
In ženska je postala človek, enakopraven član družbe, ustvarjalka kulture, umetnosti, vzgoje in izobraževanja, javna in družbena delavka.
In še enkrat osmi marec -dan žena:
Naj bo srečen, vesel, nasmejan dan.
Naj bo poln volje, moči in zaupanja v lastno ustvarjalnost ter skupna hotenja.
Dan, ki naj prerase v vse dni, srečnejše, vedrejše, uspešnejše - za ženske in moške.
Tatjana Lampret
UREDNIKOVO PERO
...0263997
Pred volitvami
Današnja številka našega glasila je izšla nekoliko prej kot navadno. Razlog so volitve, ki bodo potekale v vseh sredinah 11. in 14. marca.
Nedvomno smo v vseh dosedanjih pripravah na volitve vodili celotno akcijo v smeri široke angažiranosti in delovanja. Seveda so podatki različni. Različni od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti, od TOZD do TOZD. Minule priprave, njihova ocena, ter delovanje vseh nosilcev so analizirale predkandidacijske in kandidacijske konference, ki so bile v vseh temeljnih sredinah. Ocene le teh so ugodne, pa tudi udeležba je bila primerna. Marsikje so kandidacijske konference razširili z udeležbo delegatov skupščin krajevnih skupnosti ter delegati krajevnih konferenc SZDL. V večjih delovnih organizacijah pa so naloge temeljnih kandidacijskih konferenc opravili na zborih delovnih ljudi. Temeljne sredine so dale podporo in soglasje ožjim predlogom kandidatov, ki naj bi opravljali funkcije na ravni občine, republike in federacije.
Vse to in druge naloge je obravnavala redna seja OK SZDL Grosuplje in 1. temeljna občinska kandidacijska konferenca, ki je bila 22. 2. 1982. Tudi tu je bila dana podpora in soglasje ter izražena stališča temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so jih posredovali delegati izvoljeni v krajevnih skupnostih in združenem delu
V okviru nadaljnjih volilnih priprav bodo sledile naloge, ki jih nalaga sprejeti volilni rokovnik. Opravljene so bile inštruktaže z volilnimi komisijami in volilnimi odbori, opravljajo pa se določena tehnična opravila za izvedbo volitev.
Vsekakor je naša skupna odgovornost uspešen zaključek volitev. Vsi in vsakdo moramo ob tem prispevati kar največjo učinkovitost. Izrabiti moramo sleherno priložnost in sestanek, da povemo, da so volitve naša skupna skrb, odgovornost vseh zlasti družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ter društev in pomembna družbeno politična akcija. Vse akcije za katere smo se v naši občini dogovorili, jih vodili dovolj široko, so bile uspešne. Zato pričakujemo, da tudi pri volitvah naš skupni uspeh in rezultat ne bo izostal.
r	n
V	naši občini se je 20. februarja mudila predsednica Svetovne zveze kmečkih žena (ACWW) Ziny VVestebring Mueller.ki so jo spremljale Mara Rupena, Ana Borbič in Milica Bergant.
V	Ivančni gorici so se pogovarjale s predstavnicami naših kmečkih žena o njihovi problematiki, nato pa so obiskale tudi nekaj usmerjenih kmetij v bližnji okolici (na sliki).
\_________________________________________________________J
(
MDB „J02E KOVAČIČ44
Srečanje brigadirjev
V petek, 19. 2. 1982 je bilo v Grosupljem srečanje brigadirjev MDB „Jože Kovačič", ki so sodelovali na akcijah v letu 1980 in 1981.
Poleg obuditve spominov z lanskoletnih akcij so se brigadirji dogovorili o pripravah na letošnje akcije, kar bo osnova za delo Centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Grosuplje.
Od prisotnih se je kar 12 brigadirjev odločilo, da boao z MDB „Jože Kovačič" v letu 1982 ponovno sodelovali na zveznih in lokalnih mladinskih akcijah.
BŠ
Iti za delegacije za skupščino druž-6nepolitične skupnosti le 451 •nsk ali 28,5 %; malo vzpodbud-ijie je število žensk v delegacijah 1 skupščine SIS - od 3347 možnih indidatov Je 1288 žensk. Prav •tovo delež žensk v delegatskem •temu in na vodilnih mestih še dno ni ustrezen prispevku žensk k aterialnemu in družbenemu razvo-naše družbe.
In spet se vprašajmo - ali ima ma res možnosti za enakopravno
bomo
v ne tek 19. marca 1982 v Podtaboru v Gasilskem domu ob 18. uri. VABUENI SO VSI KRAJANI. Zapis bomo objavili v aprilski Številki Naše skupnosti
ZARADI PROSTORSKE STISKE (OBJAVA VOLIŠČ) BOMO ZAPIS S SESTANKA V KS DOB OBJAVILI V APRILSKI ŠTEVILKI NASE SKUPNOSTI.

Vsem ženskam iskreno čestitamo ob njihovem
: l.
S. - praznin
ne
'IjU
\JC
are
i!P'
ROI
Jf
m
\j-r
(■i /

r <*. -e-ucf
'7
f<-***-. <1—-
Več o volitvah in pripravah nanje na 4. in S. strani.
2. STRAN
NASA SKUPNOST - MAREC 1982
• SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA PTT KAPACITET V OBDOBJU 1976-1980 NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE ^
HITER RAZVOJ PTT
V srednjeročnem obdobju 1976-80 je bila planirana izgradnja naslednjih objektov:
Nove stavbe oz. pridobitev novih prostorov:	Ivančna
gorica. Višnja gora, Račna,
Povečava obstoječih in izgradnja novih telefonskih central: ATC Grosuplje (povečava za 1000 naroč. priključkov), ATC Šentvid pri Stični (povečava za 120 naroč. priključkov), ATC Višnja gora (povečava za 120 naroč. priključkov), ATC Videm (povečava za 120 naroč. priključkov), ATC Krka (povečava za 120 naroč. priključkov), ATC
Ivančna gorica (zamenjava obstoječe centrale z novo s kapaciteto 400 naroč. priključkov, s tem smo pridobili dodatnih 240 novih tf. priključkov)
Z realizacijo teh kapacitet bi pridobili dodatnih 1720 telefonskih priključkov.
Izgradnja kabelske kanalizacije na območju Grosuplja in Ivančne gorice.
Izgradnja kabelskih telefonskih mrež v krajih:
Grosuplje, Šentvid — Temenica — Breg, Ivančna gorica delus I. faza, Šentvid pri Stični, Višnja gora-Polževo-Peščenik, Videm-Dobrepolje,
Krka, prestavitev ATC Krka — Velike Lese.
OMS Ivančna gorica — Krka.
Nabava in montaža VF sistemov: Ljubljana-Grosuplje, Grosuplje-Ivančna gorica.
Nabava in montaža javnih telefonskih govorilnic.
Tako zastavljen srednjeročni program razvoja na območju SOb Grosuplje je bil po cenah iz leta 1975 ovrednoten na cca 35 mio din.
Zaradi podražitev telekomunikacijske opreme, montažnih del, gradbenih del in zaradi realizacije nekoliko večjih kapacitet, kot pa so bile predvidene s planom, je bilo realno pričakovati, da bo vrednost programa porasla za 50 % do konca planskega obdobja.
Realizacija srednjeročnega programa
V obdobju 1976-80 znaša glede na plan, s tem da nismo stavba Višnja gora, kabelska finančna realizacija izgradnje uspeli realizirati naslednjih kanalizacija Ivančna gorica, objektov na območju Sob Gro- objektov (katerih izgradnja je Krajevno kabelsko omrežje suplje 45T304,00 din ali 129% prenešena v obdobje 1981-82); Ivančna gorica II. faza.
V tem obdobju so bili realizirani naslednji večji objekti:			
Objekt	Vrednost	PTT	Vlaganja
	v 000 din	vlaganja	s KS
— Stavba Ivančna gorica	7.487	7.487	
- ATC Grosuplje	12.718	12.718	
- ATC Šentvid pri Stični	253	253	
— ATC Višnja gora	376	376	
- ATC Videm	362	362	
- ATC Krka	360	360	
— KKO Grosuplje	8.026	8.026	
- KKO Šentvid-Temenica-Breg	1.170		1.170
- KKO Ivančna gorica I. faza	1.040	1-.040	
- KKO Šentvid pri Stični	440	440	
- iuuj višnja gora-roizevo-rescenuc	195		195
- KKO Videm-Dobrepolje	1.044	1.044	
- KKO Krka	1.276	1.276	
- KKO Krka - Velike Lese	2.109	2.109	
- VF Lj. - Grosuplje	1.857	1.857	
Problematika: pomanjkanje finančnih sredstev zaradi izpada združenih sredstev uporabnikov			
in izpada kreditov poslovnih bank.			
Plan za leto 1981
V letu 1981 je bila planirana izgradnja naslednjih objektov: Prostor za p. Zagradec. TT mreža; Ivančna gorica II. faza, šmaije-Sap, Ivančna gorica I. faza, Mlačevo, Ravni dol, Ivančna gorica - IMP DO Livar,
Jerova vas II. faza.
ATC Ivančna gorica.
Prenosni sistem Grosuplje -Ivančna gorica
Dobava in montaža javnih telefonskih govorilnic.
Predračunska vrednost planiranih del v letu 1981 znaša na območju Sob Grosuplje 12,5 mio din neto oziroma skupaj s 4,8% energetskim prispevkom 13 mio din bruto.
Finančna realizacija plana za leto 1981
Finančna realizacija izgradnje ptt objektov na območju Sob Grosuplje znaša v prvih devetih mesecih 1981. leta le 2,7 mio din, vendar pa ocenjujemo, da bo finančna realizacija na koncu leta 1981 znašala 101, mio din ali 81 % letnega plana.
Izgradnja naslednjih objektov, ki jih nismo uspeli realizirati, je prenešena v leto 1983: Stavba za ptt Višnja gora, KKO Ivančna gorica II. faza, KKO Šmaije-Sap.
V tem letu so bili realizirani naslednji večji objekti:
OBJEKT	Vrednost	PTT	Vlaganja
	v 000 din	vlaganja	KS
— Prostor za p. Zagradec	2.356	2.356	
- KKO Mlačevo	976	«	976
- KKO Jerova vas II. faza	406		406
- KKO Ravni dol	397		397
- ATC Ivančna gorica	4.309	4.309	
- VF Grosuplje - Iv. gorica	2.292	2.292	
Tudi v letu 1981 je bila problematika v pomanjkanju finančnih sredstev zaradi izpada
združenih sredstev uporabnikov in kreditov poslovnih bank ter vplivu restriktivnih ukrepov na
področju investicijske politike, ki so povzročili tudi na področju ptt prometa začasno ustavitev investicij.
Kako se mladi pripravljamo na kongres?
11 KCNGKIES NOVO MliSTO,
ZSMS
Leto 1982 — leto volitev in kongresov. Več kot zadosten razlog, da ga lahko preprosto imenujemo „prelom-no“, kot že ničkolikokrat v preteklosti.
K>!9a2
Imeli smo toliko in toliko kongresov in ostalih manifestacij, ki so bili po svoje prelomni; ta je opravil z idejnimi gibanji, drugi z ekonomskimi težavami. Žal pa samo na papiiju, zakaj ta ista idejna gibanja so se pojavljala vedno znova, morda le v malo drugačnih oblikah in te iste ekonomske težave nam vedno znova grozijo. Je to tako, ker smo med kongresoma ali konferencama počasi dremali nad svojimi preteklimi „zma-
gami“, ki niso bile nič drugega kot skrivalnice naše nezmožnosti spopasti se s težavami tukaj in zdaj? Prišli smo tako daleč, da v prelomne trenutke, vsaj mladi, nismo pripravljeni več vajeti, vsaj v take ne, ki bi napovedovali prelamljenje k boljšemu.
In kaj nam, mladi generaciji še posebej lahko pove mladinski kongres? Kongres organizacije, katere največji problem je, kako zagotoviti množičnost in
• OBRTNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE
odmevnost njenih sklepov. Organizacije, v kateri ima najbolj heterogeno populacijo in žal še vedno preozek krog dejavnosti, in kot taka ne more postati fronta mlade generacije.
Tudi na ravni Občinske konference se ne moremo pohvaliti s kakšno kontinuirano dejavnostjo, ampak se žal še vedno kampanjsko- „zaletujemo“ v reševanje posameznih problemov, ob tem pa morda zanemarjamo celo vrsto pomembnih vprašanj:' ekološke problematike, vprašanje stanovanjske politike...
ZBOR OBRTNIKOV
Namen zbora ie bil obliko- jev in v sodelovanju z Delavsko
in amen zbora ie on ooiucc vati in potrditi kandidacijsko listo obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za delegacijo DPS v SIS.
Po končani temeljni kandidacijski konferenci je tekla razprava o problematiki obrtništva v občini Grosuplje. Te razprave so se udeležili tudi predstavniki Skupščine občine Grosuplje.
Iz uvodnih besed in kratkega poročila predsednika Obrtnega združenja občine Grosuplje še je ugotovilo, da je bilo delo v Obrtnem združenju v preteklem letu uspešno in raznoliko.
Pri urejanju obrtnih con po večletnih prizadevanjih se je
premaknilo naprej. V Grosupljem, : domom
Ijem, za starim gasilskim
so orve parcele pripravljene za gradnjo. Na treh parce-
lah bodo zgrajene uslužnostne obrtne delavnice, na četrtem pa dom obrtnikov, kjer bodo predvideni tudi prostori za bodočo goriva in gum in je še poleg tegi obrtno zadrugo. Dom bo s pro- pomanjkanja le teh. Zaradi
>JU
univerzo v Grosupljem organiziralo tečaje iz varstva pri delu in higienskega minimuma.
Glede davčne politike je bilo ugotovljeno, da olajšave za začetnike uslužnostne dejavnosti v večini primerih ne pridejo do učinka, ker ti obrtniki ne ustvaijajo toliko dohodka, da bi bistveno presegli povprečne bruto osebne dohodke za določene poklice v SRS, olajšava pa pride v poštev šele, ko se preseže ta meja.
Razpravljale! so tudi omenjali problematiko zatiranja šušmarstva. O tem problemu se že razpravlja več let," toda do sedaj skoraj nič ni bilo storjenega.
Predstavniki avtoprevoznikov so ooozariali na težaven položaj avtoprevoznikov. Ta dejavnost je postala suficitama, pogoji poslovanja pa vse težji. Bistveno se je povečala cena
;a
In kako se bomo v občini lotili priprav na kongres? Po skušali bomo malce drugače kot prejšnja leta. Da bomo omogočili množično organiziranje mladih in spopadanje i resničnimi družbenimi problemi, bomo v predkongresnem času, poskušali analizirati konkretne razmere v občini, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah ... In na podlagi teh rezultatov se bomo vključili v razprave kongresnih poročil, programov in sprememb statuta. To pa pomeni, da bomo mladinski aktivisti morali stopiti tudi na ceste, bifeje, gostilne, igrišča, koncerte množične glasbe, tja, kjet mladi iščejo zadovoljitev svojih
interesov. Najtrši kamen bo
brez dvoma socialnoekonomski položaj mladih, potem reforma šolstva in tako dalje.
stovoljnim delom obrtnikov dograjen v letu 1983. Priprave za razparceliranje parcel v drugi obrtni coni na območju Rožne doline v Grosupljem so v teku ih po zagotavljanju pristojnih bodo te parcele že v tem letu na razpolago.
Obrtno združenje je v srednjeročnem planu zapisalo, da se morajo pripraviti obrtne cone tudi v drugih večjih občinskih središčih, kot so: Dobrepolje, Ivančna gorica in Šmarje-Sap. Žal so parcele za gradnjo za drobno uslužnostne obrtnike odločno predrage, saj je znano, da je njihova akumulativna moč majhna.
Obrtno združenje si je zadalo nalogo, da v letu 1982 ustanovi obrtno zadrugo. Priprave za ustanovitev so v teku. Zadruga bi naj pričela z rednim poslovanjem v letu 1983. Ustanovitev zadruge po besedah predsednika IS SO Grosuplje podpira tudi SO.
Za počastitev občinskega praznika je OZ Grosuplje pripravilo razstavo obrtnih izdelkov v Grosupljem. Ta razstava je bila prva te vrste v naši občini Po mnenju obiskovalcev je bila razstava zelo koristna in zanimiva in da si takšnih razstav želijo še več (je bilo zapisano v knjigi vtisov.).
Udejstvovanje obrtnikov na športnem področju je bilo prav tako uspešno. Na športnih igrah obrtnikov Slovenije, za pokal Celjskega sejma in za krožno dirko v Mariboru so kolesarji OZ Grosuplje dosegli skupaj 6 zmag, ženske v kolesarstvu ekipno tretjo mesto in moški v vlečenju vrvi drugo mesto v Sloveniji. Tudi v drugih panogah (streljanje, kegljanje in šah) so bile uvrstitve v zgornjem delu razpredelnice.
navedenih razlogov se je število avtoprevoznikov v letu 1981 zmanjšalo za približno 15 %.
Obrtniki se tudi radi odzivajo različnim humanitarnim akcijam (zbiralne akcije za gasilce, elementarne nesreče, spomenike itd.) prav sedaj teče akcija za pomoč pri izgradnji spomenika na Muljavi.
OZ Grosuplje
Tako na kongresu, kot na posameznih razpravah v občini bo bistveno vprašanje, kakšne so perspektive mlade generacije in kaj lahko ta ista generacija sama sploh stori za svojo prihodnost. Se usmeijeno izobražuje? Trdo dela za majhen denar? Piše po zidovih, ali morda celo preko pesmi prosi „nekoga“ za boljši položaj v družbi?
In če v teh razpravah in kongresu samem ne bomo dali odgovora na ta neprestani kaj, potem je vseeno ali bodo v občini sploh kakšne razprave in ali kongres bo ali ne.	^
■#########*##############################■
* Na podlagi 49. člena Pravil občinske konfe
V razpravi je bilo precej govora o varnem delu v obrtnih obratovalnicah. V ta namen bo OZ organiziralo testiranje stro-
rence SZDL Grosuplje
h)
RAZPISUJE
r
žirija za podelitev priznanj Osvobodilne fronte pri občinski konferenci SZDL Grosuplje v letu 1982
5 SREBRNIH PRIZNANJ OF
Priznanja so namenjena posameznikom za njihov delovni prispevek k dosežkom trajnejšega pomena.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Grosuplje najkasneje do 10. aprila 1982.
Žirija za podeljevanje priznanj pri OK SZDL Grosuplje

«'VW'VVVX^XX'VXVXXXX'V'VXVVX%V%.X'*V*%%'V*VXVV'*XT*XXX,V*XX'VV'VXVVXXX'%VVXVVX.X« = < ^r- 5; r < Ž. Eta ¥ S H.5 S Elo sa • ? a 5. S j. g < 5 a 5>
strAS.3
xixV-'	AVO/A	I
Na podlagi 1. člena odloka o priznanjih in nagradah „Louisa Adamiča*4 in v skladu s 4. členom pravilnika o krite-njih in postopku za podelitev priznanj in nagrad „Louisa Adamiča44 (Uradni list SRS, štev. 24/76), 1. člena odloka o spremembi odloka o priznanjih in nagradah „Louisa Adamiča44 in 1. člena pravilnika o spremembi pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in nagrad „Louisa Adamiča44 (Uradni list SRS, štev. 32 /79) komisija Skupščine občine Grosuplje za odlikovanja razpisuje
NATEČAJ
za podelitev priznanj in nagrad Louisa Adamiča v letu 1982
Skupščina občine Grosuplje podeljuje priznanja in nagrade „Louisa Adamiča44 za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvene-raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, na področju delovanja krajevnih skupnosti, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti.
Priznanja in nagrade „Louisa Adamiča44 se podelijo delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje ter delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom na območju občine Grosuplje.
Priznanja in nagrade „Louisa Adamiča44 lahko skupščina občine podeli tudi delovnim ljudem in organizacijam, ki niso z območja občine Grosuplje, če imajo posebne zasluge za vsestranski razvoj občine ali za razvijanje samoupravnih socialističnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na medobčinski ravni, v republiki ali federaciji.
Posameznikom, krajevnim skupnostim in društvom se podeljuje priznanje in denarna nagrada v znesku 15.000 din (petnajsttisoč dinarjev), delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim pa samo priznanje.
Predlog za podelitev priznanja in nagrade „Louisa Adamiča44 mora biti pismen in mora poleg natančnih podatkov o kandidatu vsebovati še opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralnopolitičnih kvalitet.
Predloge lahko dajo organi Skupščine občine Grosuplje, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge organizacije in društva ter občani občine Grosuplje.
Predlogi za priznanja in nagrade „Louisa Adamiča44 ui o rajo biti predloženi Skupščini občine Grosuplje — komisiji za odlikovanja, Grosuplje, Kolodvorska ul. 4, najkasneje do 1. septembra 1982.
PREJELI SMO:
J
Mladinska organizacija tako, družbene organizacije in društva pa drugače
Kaj delajo mladi v prostem času, kako ga izkoriščajo in kje se zadržujejo? To so vprašanja, ki si jih ničkolikokrat zastavlja mladinska organizacija - torej mladi sami, pa tudi marsikateri starejši pomisli na ta problem. Delovanje mladih ni osredotočeno samo na mladinsko organizacijo, ampak se v širokem spektru pojavlja tudi na drugih področjih. Tu so družbene organizacije in društva in te sestavljajo večinoma mladi.
V	vseh mladinskih dokumentih imamo zapisano, da so družbene organizacije in društva kolektivni člani mladinske organizacije, vendar ta definicija ni spremenila ničesar. Mladina se deli na dva tabora: prvi je tisti, ki predstavlja mladinsko organizacijo in ta naj bi skrbela za politični aktivizem (sestanki, razni delegati), pripravila kakšno proslavo ob pomembnejšem prazniku, se lotila manjše delovne akcije v svojem kraju in seveda poskrbela malo za lastno zabavo v stilu disco večera. Drugi del mladih pa se ukvarja s športom, taborništvom in ostalimi prostočasnimi dejavnostmi. To je povedano zelo vulgarno in poenostavljeno, vendar v celotni naši dejavnosti ni povezave, organizacijske, kontinuiranega dela in tistega pravega reda, ki bi združeval in povezoval to pisano paleto interesov in možnosti naših dejavnosti.
V	manjših krajih, kjer se vsi med seboj poznajo, je njihovo delo lažje, vendar se pritožujejo tudi tam, da celoten voz zaškriplje v trenutku, ko bi moral najbolj potegniti.
Črne pike med pikicami organizacij in društev pa so naši mladinski klubi Ni jih veliko v naši občini vendar tudi ti dovolj razburkajo domišljijo naših občanov. Namen teh klubov je, da omogočijo stalno zbiranje mladih, organizirano preživljanje prostega časa. Tu se nudijo široke možnosti sodelovanja s kulturnim društvom, športnimi sekcijami, z osnovnimi šolami in sploh z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami družbenimi organizacijami in društvi. Mladinski klub se najprej sooči z materialnimi problemi Mladi se znajdejo in poskušajo zaslužiti denar s prirejanjem disco večerov.
To ni všeč starejšim, saj ne vidijo v tem razbijanju nobenega smisla, vendar pa mislim, da tu dovolj razjasni položaj naslednji stavek, ki ga je povedal starejši vaščan: „Ja, disco, disco, nič kaj mi ni všeč to, ampak denar so pa le zaslužili in popravili kulturni dom!44. Malo muzike že mora biti vendar pa se vsa aktivnost ne sme omejiti le na to, saj se klub spremeni v razbijaški klub nekulturne mladine44 kot pravijo starejši Res je, da so za marsikatero nevšečnost krivi mladi sami in ne smemo črno - belo iskati krivca: starejši ne razumejo mladih, mladim pa je figo mar za nasvete starejših. In že so tu mentorji mladinskih organizacij? Mladi pravijo, da policaja ne bodo imeli nad sabo, človeka, ki bi znal svetovati mladim, pomagal reševati njihove probleme in ki bi koordiniral vse dejavnosti pa je resnično težko najti
In da se spomnimo še Grosuplja, saj preko njega ne morem. Tu je veliko neizkoriščenih možnosti: nogometno igrišče imamo, mlade ki igrajo nogomet imamo, nimamo pa moštva. Pri Zvezi telesnokulturnih organizacij baje obstaja aktiv športnih učiteljev, vendar ni videti da bi bil kaj posebno delaven. Imamo Kulturni dom in v njem je skoraj samo kino, imamo pa tudi mladinski klub in da so njegova vrata zaprta, smo v resnici krivi največ mladi
Tudi mladi sami nismo imuni pred tistimi gibali naše družbe, ki starejše tako rado pahnejo v brezbrižnost, odtujenost od sočloveka k stremljenjem po materialnih dobrinah in vsemi tistimi nagnjenji proti katerim se borimo. Veliko je protislovij v naši družbi in če jih poskušamo reševati je ravno v teh protislovjih ,,čar“ naše družbe. Spremembe kot so ustanovitev občinskih zvez za nekatera društva, delegat teh zvez v občinski konferenci, predstavnik družbenih organizacij in društev v predsedstvu 00 ZSMS ne bodo rešile veliko, spremeniti se mora tudi naše razmišljanje.
Marjeta Zupančič
SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA OK ZSMS GROSUPLJE IN OO ZSMS ŠMARJE SAP
L Seja je bila 18. 2. 1982 ob j* .00 v Družbenem domu v fltatju, kjer se tudi sicer zbira a sestankih šmarska mladina, i Skupne seje predsedstva OK
ZSMS Grosuplje z OO ZSMS bodo sedaj potekale v vseh OO ZSMS naše občine. Dosedaj smo obiskali na tak način že 6 OO ZSMS. Tako smo vendarle
našli način, s katerim bomo dosegli boljšo povezavo med OK ZSMS in med vsemi OO ZSMS v občini.
Skupna seja z OO ZSMS
SILE SMO USPEŠNE - Delavska univerza Grosuplje je organizirala 40-urni tečaj MAKRA-MEja - vozlanja. V tečaj je bilo vključenih 15 žensk. 14. januarja 1982 smo tečaj zaključili. Pb pregledu izdelkov, ki so v tem času nastali, smo bile vse skupaj prijetno presenečene. V tako * kratkem času smo se resnično naučile narediti marsikaj lepega, izvirnega. Izdelki bodo krasili » naša stanovanja, ob pogledu nanj pa se bomo spominjale še prijetnih uric, ki smo jih res veselo
J to tptolCeno preživete skupaj ob delu,	Angelc. UKOVIC
Šmaije nam je pokazala resnično stanje v tej osnovni organizaciji. Tu se ukvarjajo predvsem s problemom klubske dejavnosti in z vključevanjem vseh mladih y aktivno delo. (V OO ZSMS je 200 mladincev, aktivnih pa jih je le okoli 30).
V Šmaiju se bliža tudi nov samoprispevek za izgradnjo telovadnice in prizidka za novo šolo, ker ima mladina tudi veliko vlogo za izpeljavo tega samoprispevka.
Na seji sta bila poleg članov predsedstva OK ZSMS, predsedstva OO ZSMS Šmaije in nekaj članov te OO ZSMS prisotna še tov. Vilar (ravnateljica OŠ Šmaije) in tov. Marinšek (predsednik SZDL Šmaije), ki sta nam pobliže prikazala delo v OŠ, priprave na samoprispevek in nam dala predloge za boljšo povezavo med OO ZSMS Šmarje in med drugimi DPO. Na tej seji smo uskladili še datume za programske konference in dali pripombe na gradivo Skupščine DPO Grosuplje.
Upamo, da se bo delo mladih v OO ZSMS Šmaije okrepilo in še izboljšalo, tei da bo povezava med DPO in OO ZSMS v Šmaiju boljša, slednjič pa tudi sama povezava med OK ZSMS in OO ZSMS, saj si bomo le tako lahko zagotovili boljše uspehe in bolj povezano delo v
OO ZSMS.
Sonja NOVAK
C
• ODDELEK ZA URBANIZEM IN GRADBENE ZADEVE:

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta
Stična — VIR S-l
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je s sklepom, dne 16. 2. 1982 dal na javni vpogled za trideset dni predlog spremembe zazidalnega načrta Stična — Vir S-l. Javna razprava bo v mesecu marcu organizirana v Krajevni skupnosti Stična, na predlog sprememb pa bodo lahko dali pripombe delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi, v sami krajevni skupnosti ali pa na oddelku za
urbanizem in gradbene zadeve.
Predlog spremembe predvideva prestavitev dela cest, ker so po prvotno projektirani zasnovi zaradi terenskih razmer neizvedljivi, spremenjena bo pa tudi lega nekaterih objektov zaradi prestavitve vodovoda. V zazidalni načrt bo vključen še objekt št. 65, ker ne posega v gozdne površine, medtem ko pa objekta št. 66 ni mogoče graditi zaradi posega v gozd.
čestitamo
ob 100. rojstnem dnevu
ŠKODA FRANČIŠKA
Rodila se je 14. marca 1882 v Hočevju revnima staršema Janetu in Mariji Jerinovima. Otrok je bilo 12, vendar je kasneje umrrla starejša sestra Urška.
.Moja otroška leta so bila težka, živeli smo od tega, kar smo pridelali, hodila sem tudi v šolo vendar ne pogosto, saj smo otroci morali pomagati staršem, pa tudi do šole je bilo daleč. Včasih nas je učila tudi Žnidaršič Marija ali po domače Andrejkotova mati, ki je znala brati in pisati
Nas dekleta je učila tudi šivati. V mladosti smo nabirali ježke, ki smo jih potem prodali, da smo si kupili usnja in obleko. Dobili smo čevljarja in naredil nam je čevlje. Kmalu sem odrasla in s 23. leti sem se poročila, z Janezom Škodo iz Zdenske vasi, kjer prebivam še danes. Rodilo se je nama 8 otrok. Prvi je bil Janez, za njim pa še Tone, Francka, Jože, Marija, Jožefa, Ivanka in France. Od tega sta mi Francka in Ivanka umrli že kmalu po rojstvu. Tone je bil ubit med drugo svetovno vojno", pripoveduje Frančiška. Med prvo je izgubila enega brata, med drugo pa dva sinova. Večkrat so bili lačni kot siti Marsikatero noč so prečuli ob grmenju topov in pušk. Po osvoboditvi so obnovili dom in postali so boljši časi 6. pktobra 1960 je umrl mož, ta smrt ji je dodala še dodatno bol, vendar jedala glavo pokonci in zdržala je, hrabro se drži še danes, ko zanjo skrbijo hčerki Jožefa in Marija, ter sinova Janez in Jože. Prvič je zbolela, ko je bila stara 85 let, vendar jo je tukajšnji zdravnik ozdravil in ji ni bilo potrebno iti v bolnico.
V 94. letu si je zlomila nogo, šele takrat je odšla prvič v bolnišnico. Letošnje leto pa je imela manjši padec s peči Vedno se rada spominja na prejšnje čase, vendar meni, da je danes boljše življenje. Vedno pripoveduje, da so včasih živeli skromno, vendar je bilo večje veselje kot danes. „Zdaj pa se vsakomur mudi, saj je lepo, ne pravim, da ni Vendar nam je starim le dolgčas. V prihodnje si želim mir in srečo ter . zdravje, kar fe najpomembnejše. To ne želim samo sebi^ ampak tudi sinovoma, hčeram in vsem ostalim."	r)g|.
nint i
V_______________________________________________________/
4. STRAN
Volišča za volitve delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občiner
1.	VoliSče Šmarje-Sap pri Prpar Francu, Ljubljanska c. 17 za volivce iz naslednjih ulic in naselja:
-	Ljubljanska c. od št. 1 - 17
-	Rjmska c.
-	Nad predorom
-	Veliki vrh
2.	Volišče Tlake pri Bergant Janezu, Tlake, n.h. za volivce iz naselij:
-	Tlake — Gajniče
3.	Volišče Mali vrh pri Mehle Francu, Mali vrh 5 za volivce in zaselja
— Mali vrh
4.	Volišče Podgorica pri Jagodic Alojzu za volivce iz naselij:
-	Podgorica
-	Paradišče
5.	Volišče Zgornja Slivnica v zgradbi Ljubljanskih mlekarn za volivce iz naselja:
Zgornja Slivnica
6. Volišče Smaije-Sap v družbenem domu,
Ljubljanska c. 41 za volivce iz naslednjih ulic:
-	Ljubljanska cesta od št. 18 — 63
-	Lahova cesta
-	Jurčičeva c.
-	Šuligojeva c.
-	Partizanska c.
-	Pokopališka cesta
-	Trdinova cesta
-	Murnova c.
-	Trubarjeva c.
-	Jakhlova c.
-	Adamičeva c.
-	Gregorčičeva c.
-	naselje Huda Polica
7. Volišče Smaije-Sap v Domu upokojencev,
dedni ih
Ljubljanska c. 79 za volivce iz naslednjih ulic:
-	Ljubljanska c. od št. 64 - 125
-	Lipoglavska cesta — Aškerčeva c.
-	Kračmanova c.
8.	Volišče Cikava pri Jerovšek Slavku, Cikava 21 za volivce iz naselij:
-	Cikava
-	Sela pri Šmaiju
9.	Volišče I. Grosuplje v Domu upokojencev, Stranska pot 1 A za volivce iz naslednjih ulic:
-	Stranska pot L, h.št. la, Ib, le
-	Pod gozdom ceste: L II., III., IV., V., VI., VIL, VIII.
— Stritarjeva c.
10.	Volišče II. Grosuplje v Družbenem domu. Taborska c. 3 za volivce iz naslednjih ulic:
-	Adamičeva c. do h. štev. 15
-	Trubarjeva c.
-	Kadunčeva c.
— Kolodvorska c.
-	Levstikova c.
-	Taborska c.
-	naselje Brezje — Industrijska c.
— Pri mostu — Ulica Ane Galetove — Ob Grosupeljščici
-	Erjavčeva c.
-	Hribarjeva c.
— Kozakova c.
— Kozinova c.
— Prešernova c.
— Rodetova c.
— Seliškarjeva c.
— Šuligojeva c. •
-	Vodnikova c.
13.	Volišče Brvace v prostorih Ljubljanskih mlekarn na Brvacah za volivce iz naslednjih naselij:
-	Brvace — Hrastje
14.	Volišče Perovo pri Kramar Francu, Perovo 7 za volivce iz naselij:
— Perovo — Jerova vas
15.	Volišče Gatina v Gasilskem domu za volivce iz naselja;
-	Gatina
16.	Volišče Spodnje Blato v Čebelarskem domu za volivce iz naselij:
— Spodnje Blato — Spodnje Duplice
17.	Volišče Velika Stara vas pri Rome Rudolfu za volivce iz naselij;
-	Velika Stara vas — Mala Stara vas
-	Dole pri Polici
18.	Volišče Polica v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
— Polica — Blečji vrh
-	Kožljevec
-	Peč
-	Zgornje Duplice — Dolenja vas
-	Gorenja vas — Mali konec
-	Troščine
19.	Volišče Ponova vas v Gasilskem domu za volivce iz naselij:
— Ponova vas — Cerovo
20.	Volišče Podtabor v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
Podtabor —* Mala vas
-	Udje
-	Vino
21.	Volišče Bičje pri Bregar Janezu, Bičje 9 za volivce iz naselij:
-	Bičje
— Podgorica pri Podtaboru — Pece
11. Volišče III. Grosuplje v Osnovni šoli, ilivci
Tovarniška 16, za volivce iz naslednjih ulic:
-	Prečna pot
-	Jurčičeva c. L, II., III.
-	Jurčičeva pot — Tovarniška c.
-	Pri nadvozu — Jakhlova
-	Zupančičeva
-	Kovačičeva
-	Partizanska
-	Obrtniška
-	Pod hribom L, II., III.
— Cesta na Krko
-	Rožna dolina
-	Veselova L, II., III.
— Hribska pot
-	Gasilska
— Kersnikova
12. Volišče IV. Grosuplje v stari Osnovni šoli, Adamičeva c. za volivce iz naslednjih ulic:
-	Adamičeva c. od h. štev. 16 dalje
-	Stranska pot I razen bloka štev. la, b, c.
-	Stranska pot II. in III.
-	Brinje c. I. II.
— Murnova c.
-	Ljubljanska c.
-	Ketejeva c.
-	Za gasilskim domom
22.	Volišče Vrbičje pri Virant Janezu za volivce iz naselij:
— Vrbičje
-	Rogatec
-	Medvedica - del, ki spada v KS Podtabor
23.	Volišče Staro apno v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
-	Male Lipljene
-	Staro apno
-	Železnica
-	Medvedica - del, ki spada v KS Staro apno
-	Velike Lipljene •
-	Rožnik
24.	Volišče Spodnja Slivnica v Zadružnem domu za volivce iz naselja;
-	Spodnja Slivnica
25.	Volišče Veliko Mlačevo v Gasilskem domu za volivce iz naselij:
— Veliko Mlačevo — Malo Mlačevo
26.	Volišče Zagradec pri Grosupljem v Gasilskem domu za volivce iz naselja:
— Zagradec pri Grosupljem
27.	Volišče Žalna v Zadružnem domu za volivce iz naselij:
-	Žalna
-	Plešivica pri Žalni
28.	Volišče Velika Loka pri Višnji gori v Gasil-skem domu za volivce iz naselij:
Velika Loka pri Višnji gori — Mala Loka pri Višnji gori
29.	Volišče Luče v Gasilskem domu za volivce iz naselja:
— Luče
30.	Volišče Velika Račna v Družbenem domu za volivce iz našelip
— Velika Račna — Predole — Mala Račna Čušperk
31.	Volišče Velika Ilova gora v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
— Velika Ilova gora — Gabrje pri Ilovi gori — Mala Ilova gora
32.	Volišče Mala vas (Dobrepolje) pri Ponikvar Rezki, Mala vas 11, za volivce iz naselja:
— Mala vas
33.	Volišče Cesta pri Steklasa Anici, Cesta 31 za volivce iz naselja:
— Cesta
34.	Volišče Zdenska vas pri Vodičar Janezu, Zdenska vas 45, za volivce iz naselja:
— Zdenska vas
35.	Volišče Hočevje pri Žnidaršič Adolfu, Hočevje 14, za volivce iz naselja
— Hočevje
36.	Volišče Videm v pisarni Krajevne skupnosti za volivce iz naselij:
-	Videm
— Podgorica
37.	Volišče Podpeč pri Ahačevčič Mariji, Podpeč 13, za volivce iz naselja:
— Podpeč
38.	Volišče Zagorica pri Grm Mariji, Zagorica 17, za volivce iz naselja:
— Zagorica
39.	Volišče Predstruge v prostorih Tovarne Iskra za volivce iz naselij:
— Predstruge
-	Vodice
40.	Volišče Kompolje v prostorih obrata KZ za volivce iz naselja:
— Kompolje
41.	Volišče Bruhanja vas pri Zevnik Francu, Bruhanja vas 23, za volivce iz naselja:
— Bruhanja vas
42.	Volišče Podgora pri Gačnik Francu, Podgora 22, za volivce iz naselja;
-	Podgora
43.	Volišče Ponikve v Osnovni šoli za volivce iz naselja:
-	Ponikve
44.	Volišče Ponikve v Delovnem varstvenem zavodu za volivce, ki stanujejo v
-	Delovno varstvenem zavodu
45.	Volišče Višnja gora v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
-	Višnja gora — Stari trg
— Dedni dol
46.	Volišče Peščenik pri Novljan Poldetu za volivce iz naselja:
-	Peščenik
47.	Volišče Kriška vas pri Zupančič Stanetu za volilvce iz naselij:
-	Kriška vas
-	Pristava pri Višnji gori
-	Nova vas
-	Zavrtače
48.	Volišče Podsmreka pri Štepicu za volivce iz naselij:
— Podsmreka
-	Polje pri Višnji gori
-	Zgornja Draga
—	Metnaj	Vi
—	Mala Goričica	Lt
-	Poljane nad Stično
54.	Volišče Planina pri Gros Antonu,	Planina!Vi
za volivce iz naselij:	ka
— Planina
— Osredek nad Stično — Debeče
—	Obolno	V(
55.	Volišča Mekinje nad Stično pri	Starc	Alojza
za volivce iz naselij:	-
— Mekinje nad Stično	-
— Dobrava pri Stični
— Pristava nad Stično	[-
56.	Volišče Stična v Družbenem domu za volm-
iz naselij:	p
—	Stična	V<
-	Gabije pri Stični	švc<
—	Mala Dobrava
-	Vir pri Stični	V(
57.	Volišče Ivančna gorica v Zadružnem	domufea
volivce iz naselij:
-	Ivančna gorica
-	Studenec pri Ivančni gorici
-	Mrzlo polje	Vc
—	Mleščevo	12
—	Škrjanče
58.	Volišče Malo Hudo v Gasilskem domu ^
volivce iz naselij;	»o
—	Malo Hudo	l'ol
—	Stranska vas ob Višnjici
-	Spodnja Draga
59.	Volišče Veliko Cernelo pri Kek Milanu ^
volivce iz naselij:	f-
—	Veliko Črnelo
—	Malo Črnelo	/c
60.	Volišče Gorenja vas pri Erjavec Milan** 1 Gorenja vas za volivce iz naselja:
—	Gorenja vas
61.	Volišče Šentvid pri Stični v učilnici AMD^c
volivce iz naselja:	na:
-	Šentvid pri Stični
62. Volišče Petrušnja vas pri Sinjur Alojzu, P."
*----- •	.	-	yc
49.	Volišče Spodnje Brezovo pri Gorše Francu, Sp. Brezovo 19, za volivce iz naselja:
— Spodnje Brezovo
50.	Volišče Sela pri Višnji gori pri Travnik Karlu,
Sela za volivce iz naselij:	*
— Sela pri Višnji gori
-	Kamno brdo
51.	Volišče Vrh pri Višnji gori pri Steklar Antonu, za volivce iz naselij:
-	Vrh pri Višnji gori
-	Leskovec
-	Gornje Brezovo
52.	Volišče Velika Dobrava pri Kralj Feliksu za ’ volivce iz naselja:
-	Velika Dobrava
53.	Volišče Metnaj v Gasilskem domu za volivce iz naselij:
trušnja vas n.h. za volivce iz naselij:
—	Petrušnja vas	vol
63.	Volišče Velike Češnjice pri Markoj'' Antonu, Vel. Češnjice 1, za volivce iz naselif"
-	Velike Češnjice	r
—	Male Češnjice
-	Veliki Kal	Nu
-	Mali Kal
64.	Volišče Radohova vas v prostorih obrata
za volivce iz naselij:	^
—	Radohova vas	p
~	^rm	p
—	Selo pri Radohovi	vasi
65.	Volišče Sentpavel na Dolenjskem pri Medv^o Jožetu, Sentpavel št. 20, za volivce iz naselr
-	Sentpavel na	Dolenjskem	N
-	Zaboršt pri Šentvidu
66.	Volišče Glogovica pri Klemenčič Metoda,
Glogovica ah. za volivce iz naselja-	V°
-	Glogovica	vol
67.	Volišče Pristavlja vas pri Rus Francu, Prijt«*"
Ija vas 5, za volivce iz naselij-	P,
-	Pristavlja vas	vo
—	Griže	v®(
68.	Volišče Rtiža vas pri Petan Janezu za volb^1
rz naselij:	p
-	Rtiža vas	p
-	Vrhpolje
69.	Volišče Velike Pece pri Kastelic Antofl^01 Velike Pcgc i4j ^ volivce iz naselja:
v eiuce r ccc	>
70.	Volišče Dob pri Šentvidu v Gasilskem doU1’ ^
za volivce iz naselij;	Vo1
—	Dob pri Šentvidu
~	Breg pri Dobu
71.	Volišče Podboršt pri Verbič Alojzu, Podboj 2, za volivce iz naselij:
-	Podboršt
— Sela pri Dobu
Vo
22. Volišče Pokojnica pri Godec Francu, Pok^^L niča 2 za volivce iz naselij:
-	Pokojnica
-	Škofije	Vc
-	Boga vas	vj,
73. Volišče Hrastov dol v Osnovni šoli za voli^ -
iz naselij	Vc
-	Hrastov dol	Pr
— Tmovica
]
erosuplje v krajevnih skupnostih
Volišče Lučarjev kal pri Markelj Vinku, Lučarjev kal 13 za volivce iz naselja: j' Lučarjev kal
na Volišče Rdeči kal pri Štrus Frančiški, Rdeči ^ 10, za volivce iz naselij: r Rdeči kal h Sad r Male Pece
Volišče Temenica v Osnovni šoli za volivce iz lojlnaselij " Temenica " Videm pri Temenici " Dolenja vas pri Temenici " Čagošče
l*lV" Praproče pri Temenici
V
joiišče Bukovica pri Kovačič Karlu za ,Ce iz naselja J" Bukovica
Volišče Breg pri Klemenčič Alojzu, Breg 6a, iu«a volivce iz naselij^
P Breg pri Velikem Gabru T Velike Dole pri Šentjurju r Male Dole pri Šentjurju Volišče Šentjurje pri Lavrih Jožetu, Šentjurje * za volivce iz naselij: r Šentjurje u ^ Bratnice
Volišče Muljava v Zadružnem domu za Molivce iz naselij: p Muljava h Potok pri Muljavi a ^ Oslica p Leščevje Mevce
Volišče Vel. Vrhe pri Ižanc Jožetu za volivce arwz naselij:
L Velike Vrhe jp Male Vrhe
D kolišče Sušica pri Sadar Antonu za volivce iz naselij;
„p Sušica Trebež
Volišče Velike Kompolje pri Erjavc Alojzu za Volivce iz naselij: o« Velike Kompolje Male Kompolje ^ Bojanji vrh
°lišče Krka v Osnovni šoli za volivce iz ^sehj:
Gradiček Ravni dol Podbukovje v Laze nad Krko
, olišče Krška vas v prostorih Krajevne skup-lve®iOsti za volivce iz naselij:
Krški vas
f Znojile pri Krki , [ Trebnja gorica Gabrovčec
oliSče Velike Lese pri Nose Damjanu za °livce iz naselij: ta*P Velike Lese ^ Male Lese
°lišče Grintovec pri Korbar Ignacu, Grinto-ec 4 za volivce iz naselij: iv^p Grintovec Dečja vas Koželjevec
[olišče Marinča vas pri Grm Tereziji za intfVolivce iz naselij:
Marinča vas P Veliko Globoko
»n”1 olišče Zagradec v Gasilskem domu za °livce iz naselij:
Zagradec , Fužina Jo P Malo Globoko Male Reberce p Velike Reberce V ^reg Pr' Zagradcu
^jl^olišče Češnjice pri Zagradcu pri Košak ^i za volivce iz naselij:
P Češnjice pri Zagradcu ^ Tolčane
olišče Valična vas pri Sadar Jožetu, Valična vc* 45 10 za volivce iz naselja: y Valična vas
^lišče Gabrovka pri Zagradcu pri Zaletelj ^ou, Gabrovka 12 za volilce iz naselij:
— Gabrovka pri Zagradcu
-	Kitni vrh
93.	Volišče Ambrus v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
-	Ambrus
— Kamni vrh pri Ambrusu
-	Kal
— Primča vas
94.	Volišče Višnje pri Tekavčič Francu, Višnje za volivce iz naselij:
— Višnje
-	Bakrc
95.	Volišče Brezovi dol pri Rus Ivanu za volivce iz naselja:
— Brezovi dol
96.	Volišče Korinj v Osnovni šoli za volivce iz naselij:
— Veliki Korinj
-	Mali Korinj
r

Na vsakem od naštetih volišč bo volitve oziroma glasovanje vodil poseben volilni odbor.
Volilni odbor je organ, ki na dan neposrednih vblitev vodi glasovanje na volišču ter po zaključnem glasovanju ugotovi izide glasovanja na volišču. Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, vsak od njih pa ima svojega namestnika.
Odločbo o imenovanju volilnega odbora izda pristojna volilna komisija. Volilne odbore za volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti imenujmo volilne komisije KS in volilne komisije TOZD in delovnih skupnosti. Odbore za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbeno politični zbor pa imenuje občinska volilna komisija.
Nekaj nalog volilnih odborov; na dan pred volitvami mora volilni odbor organizirati volišče tako, da bo glasovanje na volišču nemoteno potekalo. Vsak odbor bo prejel na volišču proti potrdilu volilno gradivo od pristojne komisije. V prejetem gradivu bodo zlasti: glasovne skrinjice, glasovnice, potrjeni volilni imeniki vseh volilnih upravičencev, ki volijo na dotičnem volišču, razglasi kandidatur, obrazci kandidatur, obrazci zapisnikov, pomožni obrazci, kuverte in drugi tehnični material. V prostoru, kjer bodo volitve potekale mora biti zagotovljena tajnost glasovanja in nemoten potek. Ko je volišče popravljeno, volilni odbor sestavi zapisnik o delu odbora na dan pred volitvami. Na sam dan volitev pa volilni odbor vodi glasovanje ter po zaključku glasovanja ugotavlja izid glasovanja na volišču.
V____________________________________________J
C
O MLADI IN ZSMS V KS GROSUPLJE
RAZMIŠLJANJE PRED VOLITVAMI
)
Za letošnje volitve lahko že po dosedanjem poteku priprav rečemo, da so organizirane mnogo širše kot tiste pred štirimi leti, ne samo, da je bilo več evidentiranih možnih kandidatov, ampak je tudi njihovo predlaganje zdaj bolj zaživelo. Zdaj imamo priložnost, da na zelo demokratičnih volitvah soodločamo o naših delegatih v skupščinah, družbenopolitičnih skupnostih ali SIS.
Toda ne moremo si zatiskati oči pred pojavi, ki zmanjšujejo pravo vrednost teh volitev. Ostanki zastarele miselnosti so še vedno prisotni.
Dejstvo pa je, da bi njihovo odpravo dosegli v veliki meri že z večjo dejavnostjo organizio -nih naprednih sil. Nočem ostati pri visokoletečih frazah, s tem mislim večjo dejavnost DPO, ZK, SZDL, sindikatov, Zveze borcev in kar je za nas mlade najvažnejše - ZSMS. S tem tudi ne mislim le dejavnosti funkcionarjev teh organizacij (ki so mnogokrat preveč ločeni od sredine, ki jo zastopajo), ampak na dejavnost vsakega posameznika, ki čuti, da „ni vse v redu", ampak da je treba stvari spremeniti na bolje.
V Grosuplju (X) ZSMS ni izkoristila možnosti evidentiranja kandidatov za volitve, tako, da je bil odstotek predlaganih mladih ljudi precej nižji od občinskega povprečja. Ta se je pozneje sicer popravil, a niti ne zaradi mladinske organizacije, ampak na pobudo dni-gjh.
Kako naj obravnavamo ta primer, ki najbrž ni osamljen?
Najlaže je prav gotovo zliti žolč na vodstvo mladinske organizacije, ki je krivo vedno, če gre kaj narobe. Gotovo je, daje to zares napaka, sedanjega vodstva, prav tako gotovo pa je tudi odraz stanja v mladinski organizaciji, ki že dolgo ni nič kaj vzpodbudno. Tisti, ki sprejmejo zadolžitve se kmalu znajdejo bolj ali manj prepuščeni sami sebi, peščica ljudi se trudi pri izvajanju nalog in akcij, ki jih ni moč dobro opraviti brez sodelovanja širšega kroga mladincev. Toda kako pridobiti te ljudi? Kako priti iz nekakšnega mrtvila v katero je zašlo delovanje ZSMS — se zdi da nima podpore v zaledju mladih, ki bi jih vendar morali zanimati, problemi, ki jih ZSMS obravnava!?
Verjetno je to eno od ključnih vprašanj, s katerimi se mora mladinska organizacija spoprijeti, in se že spoprijema. Odkriti moramo vzroke tega mrtvila in jih odstraniti. Ne želim biti eden tistih, ki le kritizirajo in ki imajo za vsako stvar vedno pri roki čudežni recept, zavedam se, da je mogoče napraviti kvalitetni preskok samo z najširšo akcijo med mladino. Naša organizacija mora vzbuditi zanimanje med mladimi, jih pritegniti z najširšo razpravo o tem, kaj ZSMS je, kaj hočemo, da bi bila in kaj storiti, da bo taka res postala.
V mladinski organizaciji, ki bi bila odprta za tako različna stališča, kot so med mladimi ljudmi od 15 do 27 let, bi bilo to moč storiti. Žal pa taka zdaj ni in ne more biti dokler v njej
prevladujejo ozki, neživljenjski pogledi mladinskih funkcionarjev. Ti so premalo povezani s svojo bazo, mnogokrat jim je ZSMS le odskočna deska v politični karieri. Zato je videti ZSMS bolj prirepek druugih DPO, kot pa organizacija, ki naj bi uveljavila najširše interese delavske, kmečke in šolske mladine.
Ne posplošujem teh napak, ne dela celotne mladinske organizacije, ker so marsikje delo v njej pravilno zastavili, toda ne moremo se zadovoljiti z mišljenjem, da za nas mlade danes ni razloga, da bi bili nezadovoljni in se slepiti s prepriičanjem, da se bodo stvari „že same uredile".
Če smo že dopustili, da so šle tokratne priprave na volitve bolj ali manj mimo nas mladih - poskrbimo, da se to ne bo ponovilo. Ne moremo dopustiti, da prevladuje mnenje o mladini „ki je ne zanima ničesar več in ji je samo za zabavo." In nedopustno je, da ne izkoristimo volje mladih do dela in do tega, da bi prispevali k napredku družbe. Taka volja je v vsakem od nas in če splahni zaradi razočaranja nad splošnim mrtvilom, je to največja škoda.
Med grosupeljsko mladino (ki trenutno ima svoj mladinski klub zaprt) je slišati poleg kritiziranja in jadikovanja nad sedanjim stanjem tudi vedno več resnične volje in pripravljenosti, da se njena organizacija postavi no novih temeljih. Od nas in od naše revolucionarnosti je odvisno, ali nam bo to uspello!
ANDREJ KIKELJ
• OBČINSKA KONFERENCA ZSMS GROSUPLJE:
J
PROGRAM AKTIVNOSTI
v predkongresnem obdobju v mesecu marcu
V	mesecu oktobru bo v Novem mestu XI. kongres ZSMS. V predkongresnem obdobju pa bodo vse aktivnosti posvečene kongresu. Tako bodo tudi problemske konference, ki jih bodo izvedle komisije in centri pri OK ZSMS Grosuplje v marcu, posvečene kongresu. Te konference naj bi pokazale na najvažnejše probleme mladih, posebno pa na težave mladih v naši občini.
Potekale pa bodo naslednje področne konference:
MLADI V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Analizirali in ocenili bomo prehod na usmerjeno izobraževanje (ocena vpisa, delovne prakse, mreža šol); ocenili delovanje Zveze pionirjev in naredili programska izhodišča do oktobra 82.
MLADI DELAVCI
/
Posvečena bo aktualni temi (zakon o delovnih razmerjih), in analizi priprav in izvedb skupščinskih volitev 82, programskim izhodiščem ter volitvam vodstva KMD.
MLADI IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Najaktualnejša tema te konference je reorganizacija 00 ZSMS, (poudarek na družbenih organizacijah in društvih kot kolektivnih članov ZSMS). Ostale točke so: volitve vodstva KMKS, programska izhodišča in ocena priprav na skupščinske volitve.
MLADI IZ KMETIJSTVA
Posvečena bo oceni stanja kmetijstva v občini, programu delovanja mladih kmetijcev do oktobra 82, imenovanju vodstva področne konference in pripravam na skupščinske volitve.
V	drugi polovici marca bo tudi posvet predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSMS, da se bodo podrobneje seznanili s predkongresnimi pripravami in se pripravili na problemsko konferenco OK ZSMS, ki bo konec meseca marca in bo posvečena mladinskemu prestopništvu, spremembi in dopolnitvi pravil Občinske konference in nadomestnim volitvam organov OK ZSS ter sprejemu programa dela do XI. kongresa.
• SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V SOLSKEM CENTRU JOSIP JURČIČ IVANČNA GORICA-STIČNA
Učitelji in dijaki gimnazije Josipa Jurčiča Stična smo se z začetkom šolskega leta 1981/82 soočili z dvema novostma:
—	po mnogih letih dela in življenja v starih, za pouk neprimernih prostorih smo se preselili v novo zgradbo šolskega centra, da se bomo lahko posvetili kvalitetnemu vzgojno-izobraževalnemu delu ob najsodobnejših učnih sredstvih;
—	v petih oddelkih srednjega usmerjenega izobraževanja pa smo pričeli z novimi vsebinami, za kar smo se intenzivno pripravljali skoraj dve leti (prehod na Ul je bil planiran že v šJ. 1980/81). Na obeh področjih so se pojavljali problemi, pa tudi skupno življenje in delo z učitelji in učenci osnovne šole jih je prinašalo. Dejstvo je, probleme smo in jih bomo reševali sproti, trezno in mimo in da se približujemo stanju, ko večina delavcev zanesljivo, vestno in z veseljem opravlja svoje delo.
ranje medsebojne pomoči in inštrukcij, obravnavanje metod uspešnega učenja, usmerjanje e s pomočjo šolske svetovalne službe ipd.
Potek vzgojno-izobraževalnega procesa v 1. letniku usmerjenega izobraževanja
Letos smo vpisali v 1. letnik 5 oddelkov s 143 udeleženci izobraževanja v treh programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Tako smo načrtovali in uveljavili v »mreži šol“ srednje-
ga usmerjenega izobraževanja v SRS.
Vpis je bil nekoliko manjši od pričakovanega le v programu za družboslovno-jezikovno dejavnost. (Na razpisanih 60 mest
se je vpisalo 50 učencev). Vpisalo se je premalo učencev iz občine Trebnje (od planiranih 15 samo 9) in nihče iz občine Novo mesto (Žužemberk). Učni uspeh ob koncu 1. polletja je bil takle:
V okviru vzgojne problematike je potrebno izpostaviti neopravičeno izostajanje, zaradi katerega je več udeležencev dobilo tudi administrativne kazni, sicer pa nismo zaznali hujših disciplinskih prekrškov. Le v nekaterih primerih — to velja bolj za gimnazijce — smo bili priča izrazito negativnemu odnosu do dela, čemur smo in še bomo posvetili potrebno pozornost.
Prizor je bil posnet lani jeseni pred šolskim centrom, sedaj pa se že P pripravljamo na vpis druge generacije.	*
it
Načrtovani vpis v šolskem letu 1982/83
V zgojno-izobraževalni	število	štev.	Št. usp.	Število	%
program za:	odd.	vpis.	uč. ob	učencev	.uspešnih
		učencev	poli.		
družboslovno-jezikovno dejavnost (SR)	2	50	48	34	70,8
kovinarstvo in strojništvo (SR) obdelava kovin in	2	62	65	32	49,2
upravljanje strojev (SKR)	1	31	28	21	75
gimnazija	6	143	143	97	67,8
Predvidoma med 20. in 28. februarjem bo v osrednjih slovenskih dnevnikih izšel razpis za vpis v vse srednje šole usmer-
jenega izobraževanja v SRS za prihodnje šol. leto. Mreža šol-izvajalk programov — in obseg vpisa sta že usklajena in
sprbjeta. V splošnem mreža letos ni doživela globiih sprememb; zato bo vpis v SC Josip h Jurčič izgledal takole:	Zt
»Družboslovci41 so dosegli zadovoljiv učni uspeh, saj imajo tudi neuspešni udeleženci v glavnem samo 1 do 2 negativni oceni (le 1 udeleženec ima 4 negativne ocene) in lahko rečemo, da je ta populacija po uspehu približno enakovredna tistim, ki smo jih vpisali v gimnazijo.
V programu za kovinarstvo in strojništvo je odstotek uspeš-
nih udeležencev krepko nižji — izdelalo jih je manj kot polovica - vendar je podobno stanje tudi v Izobraževalnem centru
Litostroj, ki je našim kovinar-jdd
kovin in upravljanje strojev, skrajšani program, ki je precej lažji. V tem programu so udeleženci dosegli dober uspeh.
Vzgojno izobraž.	smer in stopnja	trajanje	štev.	štev.	vpisni pogoji
program za:			ša	učencev	odd.
družb.-jezikovno	jezikovna V.	4 leta	60	2	uspešno končana OŠ,
dejavnost (SR) kovinarstvo in	družboslovna V.	4 leta			pozitivna ocena iz tujega jezika
	oblikov. kovin IV.	3 leta			
strojništvo obdelava kovin in	strojni tehnik .	4 leta	90	3	uspešno končana OŠ
upravljanje strojev (SKR)	obdel. kovin II.	2 leti	30	1	končana OŠ obveznost
skim oddelkom matična šola.
10 udeležencev je izrazito slabih (imajo od 4 - 7 negativnih ocen) in nekatere smo v skladu s kriteriji za preusmerjanje napotili v program za obdelavo
Učitelji smo sklenili, da bomo čim bolj izkoristili svoje pedagoško znanje in druge sposobnosti za izboljšanje učnega uspeha: diferenciacijo in individualizacijo pouka, organizi-
Primeijava z lanskim vpisom kaže za nas zelo pomembno spremembo — obseg vpisa v program za kovinarstvo in strojništvo se bo povečal z dveh na tri oddelke, kar nam odpira možnost izobraževanja strojnega tehnika, torej postaja izobraževanje v kovinarski usmeritvi, čeprav gre še vedno
Prostorska problematika osnovne šole Šmarje
za dislocirane oddelke IC Litostroj, celovito z vsemi stopnjami. Posebej opozarjamo na to, da bomo vpisovali tudi v program za strojnega tehnika, saj se je lani mnogo kandidatov zanj iz občine Grosuplje vpisalo v Ljubljano. V razpisu strojni tehnik ni bil naveden, čeprav smo vpisovali tudi kandidate za to smer. Pogoji za izobraževanje kovinarjev v novo opremljenem šolskem centru, ob specialnih
kabinetih in delavnicah (oprema je plač
Šola Šmarje je bila grajena pred 20 leti. Pred tem je potekal pouk v starih dotrajanih občinskih stavbah (dveh). Novozgrajena šolska rtavba, tik pred vselitvijo, je med vojno pogorela. Po vojni zgrajena šola je bila prostorsko planirana za takratne obstoječe razmere in v takratnih planih ni bil predviden porast prebivalstva v KS Šmarje. Prostorske kapacitete so ustrezale številu 100 učencem od 1. do 4. razreda. Učenci od 5. do 8. razreda so obiskovali šolo Grosuplje. Po vselitvi v nove šolske prostore so starši postavili zahtevo, da bi tudi rčenci od 5. do 8. razreda obiskovali šolo v domačem kraju. Tako smo vsako naslednje leto pridobivali po en oddelek. Čez štiri leta je •rila tako šola popolna osemletka. Pouk je postal dvoizmenski (dopoldan 5. r. do 8. r., popoldan 1. r. do 4. r. Enako poteka pouk še sedaj. )snovna šola Šmarje ima sedaj 9 oddelkov od 1. do 8. razreda in 5 oddelkov podaljšanega bivanja Skupno je torej 14 oddelkov. To je rbenem tudi največja prostorska zmogljivost stavbe. Porabili smo vse kletne in večnamenske prostore in se tudi v njih odvija pouk. Postori bivše drvarnice so prezidani v šolsko Kuhinjo. Že sedanjemu številu učencev prostorsko stavba ne ustreza več, vemo pa, daje že lo 1985. leta predviden po demografski študiji porast števila učencev od sedanjih 222 na 378 učencev, to pomeni 12 ali več oddelkov od t. do 8. razreda, pri tem niso všteti oddelki podaljšanega bivanja
je plačana in prihaja postopoma), ob strokovni pomoči IC Litostroj, bodo že v šol. letu 1982/83 odlični.
Obseg vpisa v preostala pro-
grama je enak lanskemu. Tudi ^ izobraževanje v programu za t; družboslovno — jezikovno de- j javnost bo zelo kvalitetno, za to ti si bodo prizadevali učitelji, ki bodo v specialnih kabinetih J1 (fonolaboratorij, medioteka, ^ družboslovna kabineta) lahko , izvajali pouk na primerni me-todičnodidaktični ravni.	h
Skoraj vsi vozači imajo i dobre prometne zveze s Cen- ; trom, to velja tudi za tiste iz i dobrepoljske doline, ki so letos ; dobili novo direktno avtobusno linijo.	*
Moderna kuhinja v ŠC daje j0 možnost za toplo malico in ko-ir
sila.	*
De
Pogled v prihodnost
t
PROBLEM
TELOVADNICE
čenja, razsvetljave, možne tudi niso nobene igre z žogo). Prostor je tudi premajhea
Obstoječa šola nima telovad-lice. Ko je bil pred več kot 20 leti zdelan projekt sedanje šole, je bila predvidena tudi gradnja telovadnice, čara d i pomanjkanja finančnih sred-;tev je bila zgrajena samo šola, z gradnjo telovadnice pa seje odlašalo in še do danes ni zgrajena.
Da bi prišlo končno do realizacije tega objekta je bil izveden drugi in tretji samoprispevek krajanov celotne KS. Po zaključenem prvem amoprispevku je bilo premalo sredstev za telovadnico (s strani TIS in TKS občine Grosuplje). Da nebi' sredstva ležala neizkoriščena, smo jih solidarno odstopili Skupnosti atroškega varstva, ki je dodalo še manjkajoča sredstva in zgradilo VVZ v Šmarju. Drugi samoprispevek ie bil namreč dvonamenski, za VVZ m telovadnico. Tako zbiramo sedaj sredstva iz drugega samoprispevka. Po razvojnem srednjeročnem planu pa naj bi prišlo do pričetka gradnje / tem srednjeročnem obdobju.
Pouk telesne vzgoje predstavlja velikanski problem. Po prehodu na Kabinetni pouk ni na šoli nobenega rrostega razreda, kjer bi se ob Jabem vremenu za silo lahko telovadilo. V teh razmerah imamo na razpolago samo zunanje'igrišče in za skrajni primer malo dvorano družbenega doma, ki je popolnoma neustrezna (problem ogrevanja, zra-
POVZETEK SEDANJEGA STANJA NA ŠOLI

a) Imamo 222 učencev, od tega 111 učencev od 1. do 4. razreda in 111 učencev od 5. do 8. razreda. Na nižji stopnji je 5 oddelkov, na višji pa 4.
b)	Prostorske kapacitete: 4 razredi (normalni), 2 razreda pridobljena iz kletnih prostorov, 1 razred v podstrešnem delu pridobljen iz večnamenskega prostora.
c)	V kletnih prostorih in delno v mansardnem delu so oddelki podaljšanega bivanja. V oddelkih podaljšanega bivanja v kleti je obenem v opoldanskem času tudi jedilnica.
č) Kabineta za tehnični pouk ni Ta predmet poučujemo v razredu za kemijo in biologijo. Delno si bomo pomagali .tudi z manjšim prostorom v kleti pridobljenim s prezidavo za kurilnico. To je le začasna rešitev.
d)	Ure telesne vzgoje so na prostem, delno v dvorani družbenega doma
e)	»Šolska kuhinja je v kletnem
prostoru,	,
f) Sanitarij je dovolj, so primerne, dovolj je tudi hodnikov, na katerih se zadržujejo učenci med odmori
Brasu
POUK V ŠOLSKEM LETU 1981/82
Zaradi porasta Števila učencev sta za drugo šolsko leto planirana dva oddelka 1. razreda. Tako smo sedaj pred dejstvom: ukiniti dva oddelka podaljšanega bivanja (v kombinaciji v enem razredu), ali pa locirati oddelek podaljšanega bivanja v stavbe izven šole. Ker se vse ponavlja tudi v prihodnjih letih, se bomo morali pač opredeliti: ali iskati prostore izven šole ali pa ukinjati težko pridobljene in zelo koristne oddelke podaljšanega bivanja. Pri vsem omenjenem je mišljen dvoizmenski pouk.
Pri navedenih podatkih je treba upoštevati učence iz vasi Hrastje, ki so v demografski študiji zajeti k šoli
Grosuplje in učence vasi Pleše, ki spada v drugo občino, a' je bila vedno šolski okoliš naše šole.
Šolski center Josip Jurčič, njegova izgradnja in funkcionalna opremljenost, je izreden gradbeni dosežek in velika pridobitev delovnih ljudi celotnega področja, ki nanj gravitira. Je dragocena pridobitev za občino Grosuplje, pa tudi širše, za velik del Dolenjske med Ljubljano in Novim mestom. Republika Slovenija je s svojim denarnim prispevkom potrdila perspektivo razvoja srednjega šolstva v teh krajih in s tem njihovega kulturnega in gospodarskega razvoja. Toda čeprav je Center tako širokega pomena, dobro vemo, da bodo njegovo vzdrževanje, kvaliteta življenja in dela v njem odvisni predvsem od skupnega prizadevanja delavcev Centra, obeh bližnjih KS in sploh vseh delovnih ljudi občine Gr o: suplje. Pri tem ne mislimo samo na materialno-finančno plat, ki bo nedvomno zahtevala velika
sredstva; mislimo predvsem na .p, velike kadrovske potrebe in na it vzporedne naloge, ki sledijo nji- to hovemu reševanju (stanovanja, [ otroško varstvo itd.). Načrto-f! vani vpis v šol. letu 1982 /83 in j1 pričetek dela v delavnicah za K drugi letnik bo zahteval pri 15 L oddelkih najmanj 24 peda- f goških delavcev, od tega 8 = novih (med njimi 2 dipl. ing. ; strojništva in 3 ing. strojništva). Čez 4 leta bo v srednjem usmer- ; jenem izobraževanju 20 oddelkov in bo potrebnih vsaj 33 * pedagoških delavcev.	(h
Naloge, ki so pred nami, r resnično zahtevajo enotnost v r delovanju. Obstoj srednje šole jj1 na našem področju, ki ji je bila ^
novogradnja pogoj, prinaša zna- t«,
te
PREDLAGAMO SLEDEČO PROSTORSKO REŠITEV:
Dozidava prizidka k šoli, oz. podaljšanje enega trakta šole, ki bi ob tem, da bi pridobili 8 prostorov, predstavljal tudi povezavo med šolo in telovadnico.
IAST ŠTEVILA UČENČEV DO LETA 2030 Povzetek iz demografske študije občine Grosuplje)
] /Cto:	1976	1985
učencev	212	378
1995
365
2000
350
2010
377
2020
384
2030
390
l
ji) V novem traktu bi v kletnih prostorih pridobili novo kuhinjo z večjo kapaciteto in jedilnico. Mansardni del bi primerno urejen in zasteklen služil likovnemu in glasbenemu pouku.
b) V novi telovadnici bi del podkletenih prostorov izrabili za delavnico tehničnega pouka in garderobe. Tako bi rešili vse bistve ne prostorske probleme za najmanj 20 let.
c) Tetovadnico in prizidek je možno graditi v več variantah. Odvisno je od tega, .kakšno soglasje bo dala uprava železnic. Končni predlog bi podal projektant ob ogledu na licu mesta.
nje, kulturo in z njima na- te predek, razvoj, korak z drugimi, ki Zato moramo biti pripravljeni tudi na žrtve!
Jože Intihar J*
ni;
to to
ETERINARSKI ZAVOD "KRIM” GROSUPLJE
Oti OVNI kNUTl Ul M JANA Vlf. HUDNIK. GHOSUPUE. CtRKNICA, VRHNIKA HIHNICA
RAZPORED
službe stalne pripravljenosti7 veterinarjev v marcu 1982
Za nujne veierinarske intervencije na območju občine Grosuplje Je '14. do 7. ure naslednjega dne en dipl. praznikov, ko stalila pripravljenost traja sobote oz. predprazničnega dne d^ 7. ure v ponedeljek
stalni 'pripravljenosti od 14. do 7. izjemo nedelj in ds '
veterinar, z od 14. ure oi oz.
. dne po prazniku: od S. 3. od 14. ure do 12. 3. do 7. ure vet. Žitnik J.
od 12.	3.	od	14. ure do 19. 3.	do 7.	ure	vet.	Vukelič
od 19.	3.	od	14. ure do 26. 3.	do 7.	ure	vet.	1’angerc
od 26.	3.	od	14. ure do 2. 4.	do 7.	ure	vet.	Vukelič
tel. 772-991 tel. 771-188 tel. 783-1 1 1 tel. 771-188
0
to)
l>ti
ki
to
*.(
<>b
to
to

Novi zakon o varnosti cestnega prometa
Od sobote, 20. 2. 1982 velja novi republiški zakon o varnosti testnega prometa, ki je v našo prometno zakonodajo vnesel precej •ovih obveznosti do udeležencev v prometu, posebno do pešcev in Manev oz. otrok.
Žato priporočamo, da vse delovne organizacije, ustanove in »nige organizacije, v okvirih svojih zmogljivosti seznanijo s tem žejakonom člane kolektiva oz. učence in varovance, ter starše, lakon bo vetjetno kmalu v prodaji, izšel pa je v uradnem listu SRS k- S, dne 12. 2. 1982.
• ODDELEK ZA URBANIZEM IN GRADBENE ZADEVE:
V javni razpravi spremembe in dopolnitve odloka o urbanističnem redu občine Grosuplje
'P «01 Itc
KRŠITVE JAVNEGA REDA IN MIRU
bne 4. 2. 1982 so miličniki lrali intervenirati na domu S. ttfana na Grosupljem, ker je ta hpadel svojo ženo in jo telesno pikodoval. Pri tem je Štefan bil *‘° užaljen, ker so mu miličniki keprečili nadaljnje trpinčenje žene, W J* izjavil, da ženi lahko stori kar in mu nihče tega ne sme iejevati. Ker je bilo utemeljeno »kovati, da s kršitvijo ne bo hal in ker je bil pod vplivom . kola, je moral v pridržanje do teeznitve Zoper njega je podana ženska ovadba in predlog sodniku a Prekrške.
Dne 8. 2. 1982 so miličniki prav f*o morali intervenirati pri dnižin-~n' sporu na Udju, kjer je S. Ivan (jj ,.ctepal svojo ženo in ker je s kršit-’J° nameraval nadaljevati je moral ,iv tako v pridržanje. Zoper njega e’ 'Podan predlog sodniku za pre-:o Mite.
ki Dne 9. 2. 1982 so miličniki ih Jtedi kršitve JRM dali v pridržanje a> k Ibrahima, ker je ta v vinjenem ;0 j iu Vznemirjal in nadlegoval goste e. ^stilni „Brdavs“ v Dobrepolju.
**»di svojega početja se bo moral *8ovarjati pri sodniku za prekrške.
ZADUŠITEV Z MONOKSIDOM
■ Dne S. 2. 1982 ob 6,30 uri je ptajo milice obvestil Grabar ie ,°lnan, da je v svoji garaži na >, amičevi c. 17, na Grosupljem Jtel mrtvega M1KL Janeza, ki je v^ov delavec.
Komisija, ki je opravila ogled “gotovila, da je Miki prišel ntov že prejšnji večer. Takrat je ^ Precej mrzlo in se je verjetno ia rel.08ret‘* zaradi česar je v garaži S?v‘.1 v pogon motor avtomobila in i izpušnih plinov tekom noči
Ker so tovrstne nezgode po-s,c, opozarjamo vse, da je vsako »nje motorjev z notranjim
1-
3 i
občane, da v stanovanja ne puščajo nepoznane osebe, če pa so že neposredno ogroženi, pa si v takih primerih skušajo čim bolj zapomniti opis storilcev, nuditi čimvečji možni odpor in po možnosti ga zadržati do prihoda delavcev milice.
Zelo prisebna je bila oškodovanka AHLIN Ludvika iz Cikave, ko je dne 19. 2. 1982 organizirana trojka iz Ljubljane iz njene hiše ukradla zlatnino. Oškodovanka jim je sledila s svojim vozilom in jih zadržala, naposled do prihoda miličnikov.
Prav tako naj občani, ki se znajdejo v bližini podobnih primerov, pomagajo prijeti storilca ali če beži, mu vsaj odvzeti kak predmet ali dele oblačil ipd. To svetujejo predvsem zaradi tega, ker so tovrstni storilci največkrat prehodni in niso z našega območja, ter jih je potem zelo težko ali skoraj nemogoče izslediti
— V drugi polovici meseca marca 1982 bo v krajevne skupnosti posredovan osnutek sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu občine Grosuplje, kjer bo 30 dni v javni razpravi
Na podlagi sprejetega družbenega plana občine Grosuplje in številnih pobud krajevnih skupnosti in občanov je Urbanistični zavod PA Ljubljana pripravil osnutek sprememb in dopolnitev odloka o urbanističnem redu občine Grosuplje.
/Veliko predlogov za spremembo namembnosti površin, predvsem v stavbna zemljišča je bilo nesprejemljivih, kajti interesi posameznikov graditi kjerkoli niso v skladu z družbeno usmeritvijo policentričnega razvoja občine - to je omogočati novogradnjo v . centrih občinskega in lokalnega značaja, v ostalih naseljih pa v okvim možnosti izenačevati širši urbani in komunalni standard (predvsem z nadomestnimi gradnjami).
V tem času je osnutek sprememb urbanističnega reda v
in. e^-..jv	i. iivjuaiijmi
’a £reva"jem v zaPrtih prostorih, ki 5 l° ustrezno opremljeni vedno a. "teno nevarno.
8 nezgoda zaradi
TRENUTNE
nesposobnosti
Dne 6. 2. 1982 ob 13,45 uri se - i n» Velikem Mlačevem zgodila hhnetna nezgoda, v kateri je bil
i,	fetežen ZEVNIK Milan iz Bru-V j®nJe vasi Do nezgode je prišlo le jradl trenutne slabosti voznika oz. a »3ad' občutno znižanega krvnega
j.	£l,*ska, kot so to ugotovili v Klinič-,- Ejte centru v Ljubljani Voznik i V^K je k sreči utrpel le lahke • In**11® P°*kodbe, vozilo pa je skoraj
11 Plinoma uničeno.
i Primer navajamo predvsem zato, it °Pozorimo vse tiste voznike, ki »Jo težave s krvnim pritiskom, ker k ko občutneje odstopanje od U kalnega krvnega pritiska, je ži-J®nJsko nevarno za prizadetega “tnika in ostale udeležence v "°metu.
IZSILJEVAL
PREDNOST
i. ^ne 6. 2. 1982 ob 11,45 uri je (j Partizanski cesti v Grosupljem *v*n iz Grosuplja povzročil pro-hoh ° "“S0110- ker je s svojim avto-. oilom pri zavijanju v levo zaprl K vozniku kolesa z motorjem, l^rjogar Bojanu, ki je kot pismo-p. , opravljal svoje delo in vozil jVttno po desni strani vozišča. Pri ly*8odi je Podlogar utrpel lahko Pj sn° poškodbo, materialna škoda SA/Vozilih pa znaša približno '^O.OO din.
drzne tatvine
ot)rt^ekom preteklega meseca so na v^ij v°«Ju občine miličniki obravnavi ,Ve* drznih tatvin, ki jih do sedaj d°- Zato miličniki opozarjajo
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA »STOJAN ŠULIGOJ** GROSUPLJE
RAZPISUJE
NATEČAJ
za pridobitev varstvene družine v naselju: Ivančna gorica, Šmarje in Grosuplje.
Pogoji za ustanovitev varstvene družine so:
-	da je kandidat ali član gospodinjstva lastnik ali imetnik stanovanjske pravice
-	(Ja ima končano osnovno šolo ' - starost nad 21 let
-	da ima aktiven odnos do pridobitev revolucije in samoupravnega socialističnega sistema.
Rok za prijavo je 20 dni po objavi natečaja.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
Vzgojnovarstvena organizacija »Stojan Šuligoj** Grosuplje Trubarjeva 15.
PROGRAM KINEMATOGRAFOV MAREC 1982		
C 4. 3. P 5. 3. S 6. 3. N 7.3.	Grosuplje Ivančna gorica Grosuplje Podtabor Dobrepolje	Hong-kong barvni karate film SEDEM VELIČASTNIH BORB
P 5. 3. N 6.3.	Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica	Angleška barvna komedija DAMA KI IZGINJA
C 11.3. P 12. 3. S 13.3. N 14.3.	Grosuplje Ivančna gorica Grosuplje Podtabor Dobrepolje	Ameriški barvni vestem DIVJA HORDA
P 12.3. N 14.3.	Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica	Zah. nemška seks komedija EROTIKA NA DELOVNEM MESTU
C IK 3. P 19.3. S 20. 3. N 21.3.	Grosuplje Ivančna gorica Grosuplje Podtabor Dobrepolje	Ameriški barvni pustolovski film OTOK PIRATOV
P 19.3. N 21.3.	Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorici	Jugoslovanska barvna kriminalka NEKA DRUGA ZENSKA
C 25.3. P 26.3. S 27.3. N 28. 3.	Grosuplje Ivančna gorica Grosuplje Podtabor Dobrepolje	Ameriška barvna komedija DVA SUPER BANDITA
P 26.3. N 28. 3.	Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica	Ameriška barvna komedija NEBO LAHKO POČAKA
Film »Erotika na delovnem mestu‘* ni primeren za mladino do 15. leta starosti		
pregledu pri pristojnih inšpekcijskih službah in interesnih skupnostih. V javno razgrnitev pa ga bo Izvršni svet občine predvidoma posredoval sredi meseca marca. Odlok z ustreznimi grafičnimi prikazi posameznih naselij bo vsem občanom na vpogled v krajevnih skupnostih in Oddelku za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje, kjer bo možno posredovati predloge in pripombe.
Vodstva krajevnih skupnosti bodo v tem času organizirala tudi javne razprave, na katerih bodo odgovorni urbanisti pojasnjevali posamezne odločitve.
(Oddelek za urbanizem in gradbene zadeve)
TEHNIČNI
PREGLEDI
TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES
Lastnike kmetijskih traktorjev in motornih koles obveščamo, da se letos tehnični pregledi kmetijskih traktorjev, traktorskih priklopnikov in motornih koles pričnejo marca in končajo v novembru.
Pregledi bodo potekali po naslednjem razporedu:
1.	ŠENTVID PRI STIČNI
vsak tretji torek v mesecu (razen julija) od 7. do 11. ure
2.	GROSUPLJE
vsak tretji torek v mesecu (razen julija) od 13. do 16. ure.
3.	VIDEM DOBREPOLJE
drugi torek v mesecih marcu in septembru od 7. do 11. ure
4.	ZAGRADEC
drugi torek v mesecih marcu in septembru od 13. do 16. ure
Razpored tehničnih pregledov bo torej enak kot Unl z razliko da v mesecu juliju tehničnih pregledov ne bo.
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje
Občani - zavezanci, ki opravljajo obrtno, drugo gospodarsko dejavnost in intelektualne storitve in so obdavčeni po dejanskem dohodku, morajo po zaključku poslovnega leta do 31. 1. vsako leto predložiti letno davčno napoved, pavšalisti pa napovedati predvideni promet za tekoče leto.
Poleg teh so dolžni napoved vložiti občani - zavezanci, ki dosegajo dohodke od premoženja (najemnin) ter nekmetje, ki posedujejo več kot 0,5 ha gozda.
Vlaganje je razvidno iz naslednjega pregleda:
Vrsta zavezancev	Število zavezancev	Število nevloženih napovedi	% nevia- gateljev
obrtna dejavnost	223	33	15
avtoprevozniki	140	23	16
gostilne	35	5	14
obrtniki pavšalisti	58	10	17
intelektualne storitve	43	5	12
dohodki od premoženja	187	73	39
obdavčitev gozda	159	52	32
SKUPAJ:	845	201	23
Zavezancem, zamudnikom so bili že poslani ustrezni osebni pozivi za vložitev napovedi, pri odmeri pa bo obračunan ustrezen povečani davek.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Ljudmila Galjanic Hyldebaervej 9 21S:24OO_K0benhavn_NV Tlf. 0045-1-197754
Kbhvn.26.jan.82
Občinska konferenca SZDL
Grosuplje
Ker smo že parkrat prejeli Vaš list, je nam dolžnost,da se zahvalimo za Vašo pozornost. Kot Vam je gotovo znano,da naš klub še ne obstoja dolgo,zato tudi nimamo še stikov z neko skupnostjo v domovini,in nam je tembolj dobrodošel vsak glas.
Naš klub sicer nima veliko članov,(50) ker v tem območju ni dosti Slovencev,vendar smo kar precej aktivni,ter smo imeli že kar lepe prireditve. Člani so različnih poklicev,od intelektualcev do delavcev, stalno naseljenih in tisti,ki se v kratkem vračajo,vsi pa so enako aktivni,tako,da smo res prijetna "družina".
Najbližja prireditev bo Prešernov dan,ki ga bomo izvedli skupaj z učenci slovenskega dopolnilnega pouka,za 8.marec bo pa zabavni večer, z domačo glazbo in domačimi dobrotami,nato pa imamo 27.marca letni občni zbor,z volitvijo novega odbora.
To bi bilo v kratkem o našem delovanju,naša želja p\ je,da bi v bodoče z Vami izmenjali misli,ideje in nasvete,saj nam je vse dobrodošlo.
Naj omenim,da sem odrasla med dolenjskim gričevjem,zato imam tudi osebno zanimanje za Dolenjsko.
V bodoče lahko pošljete Vaš list in event. kak drug glas od Vas,kar direktno na moj priloženi naslov. Že vnaprej se Vam zahvalimo,če se boste tudi Vi oglasili obširneje.
Pri Vašem plodnem delu,Vam želimo veliko uspehov,ter Vas lepo pozdravljamo
Za Upravni odbor Predsednica
£ -
Ljudmila Galjanič
Posneto na tekmovanju v Mariboru. Z leve proti desni: E. Žagar, L. Štepic, J. Kastelic, L. Ceglar.
LETNA KARATE ŠOLA
Vsako leto od 1977 dela dalje organizira karate klub FORUM letno karate šolo v avtocampu Arena v Umagu v začetku avgusta. Tam se zberemo člani karate klubov tehnike sankokai iz cele Slovenije. Tudi lanskega srečanja smo se udeležili člani naše karate sekcije iz Ivančne gorice z našim trenerjem Jožetom Kastelicem.
V	teh desetih dneh smo bivali v šotorih, ki smo jih postavili v bližino igrišča, kjer smo imeli treninge. Treningi so potekali dvakrat dnevno po dve uri, vodila pa sta jih Vlado Paradižnik, nosilec črnega pasu (4. DAN), in Slavko Šorotar, prav tako nosilec črnega pasu (3. DAN). Zjutraj smo pričeli ob 6. uri s tekom po okolici avtocampa, kajti jutranji trening je bil namenjen predvsem nabiranju kondicije. Po teku je sledilo razgibavanje. Jutranji trening je potekal nekajkrat tudi v vodi, kar se po predhodnem dolgem teku in razgibavanju še posebej prileže, pa tudi sonce največkrat prav neusmiljeno pripeka.
Trening se je končal ob 8. uri in potem je bil na vrsti zajtrk. Po Zajtrku pa smo imeli prosti čas za sončenje in plavanje. Popoldne se je trening pričel ob 17. uri. V tem času smo se predvsem izpopolnjevali v naši tehniki, spoznavali njene principe in obeležja ter novitete.
V	teh desetih dneh se da z rednim treningom naučiti marsikaj novega in poglobiti že staro znanje iz karateja, ki ga potem kažemo na tekmovanju ob zaključku letne karate šole v Umagu. Tekmovanje poteka v katah (borbi proti enemu ali več namišljenih nasprotnikov) in borbah. Letos se tega žal nismo mogli vsi udeležiti. Pri treningih je namreč prišlo tudi do lažjih poškodb.
Kljub temu, da so bili treningi včasih res malo naporni, predstavlja letna karate šola vseeno prijetno in nepozabno doživetje za vsakogar izmed nas.
Poleg tega pa se vseskozi udeležujemo še drugih tekmovanj in tako tudi tekmovanja v Mariboru, ki je bilo v septembru. Tu smo dosegli naslednje uspehe: Jože Kastelic 1. mesto, v katah in 1. mesto v borbah, Lojzka Ceglar 3. mesto v katah in Liljana Štepic 2. mesto v katah.
V	mesecu februarju bomo organizirali tekmovanje, katerega se
tlA tKlalaiiio cL>o«t IcKibov iar Clovonija T1 Alrmsivartjo Ko 3®. T. 1QQ3
v novem šolskem centru v Ivančni gorici.
Če pa koga zanimajo tovrstne borilne veščine in bi želel trenirati v našem klubu se lahko vpiše vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure. Vpis bo od 15. 2. do 15. 3. 1982 v šolskem centru v Iv. gorici.
Razstava ptic v avli osnovne šole
Proti koncu prve polovice januarja so se po Grosuplju pojavili plakati, ki so vabili na razstavo ptic v avli osnovne šole »LOUIS ADAMIČ'1. Kot organizator je bilo podpisano Društvo za varstvo in vzgojo ptic, društvo za katerega do takrat večina krajanov še ni slišala. Organizacija razstave, ki že sama po sebi govori o dejavnosti članov pa še pridobi na teži ko zvemo, da Društvo za varstvo in vzgojo ptic deluje komaj 8 piesecev in šteje za enkrat les 18 članov, ki so za organizacijo razstave sami posegli v žep, da so kupili 100 razstavnih Metk za sobne ptice in valjero (kletka za zunanje ptice) v kateri so razstavili okoli 20 zunanjih ptic — vrabcev, sinic, taščic, liščkov, kosov itd ... Za zunanje ptice pa niso poskrbeli le na razstavi temveč tudi v naravi. Postavili so štiri večje krmilnice in v njih med zimo natrosili 400 kg piče, v načrtu pa imajo še postavitev valilnice zunanjim pticam in jim tako omogočiti nemoten razvoj. Društvo seje začelo bolj posvečati tudi obročkanju ptic, kar prej kot posamezniki niso počeli.
Če se vrnemo še malo nazaj k razstavi, lahko povemo, da je uspela, kar potrjuje tudi število obiskovalcev, 1500 jih je bilo, ne da bi šteli otrok, ki so si jo ogledali z vrtcem. Žal pa ta uspeh nosi v sebi primes grenkobe, kajti našli so se nepridipravi, ki so ukradli pet, največje pozornosti vrednih ptic na razstavi. Za konec zaželimo še veliko uresničenih načrtov in veliko novih članov, in da jim delovna vnema ne bi popustila.
E. Perme in M. Svilar

1
Kulturno društvo »Svoboda" Grosuplje je s svojimi pevskimi zbori (moški, ženski, mešani, oktet), OO ZSMS Stojan Šuligoj Grosuplje ter učenci osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje 19. februaija v kulturnem domu v Grosupljem pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju.
Po šolskih počitnicah so proslavo db tem prazniku pripravili tudi člani KD Louis Adamič Grosuplje. Slednja proslava je bila 22. februaija dopoldne v avli nove šole v Grosupljem.
V

)
(	*AKC1)A v SENTVimj ) Izgradnja spominskega parka Josipa Broza Tita
Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični deluje odločili, da v spomin na tovariša Tita, ki je bil pokrovitelj 10. voljne prispevke oddajte vaškim ali krajevnim organizacijam že trinajsto leto. Letos naj bi nastopilo 250 zborov z 8000 pevci, tabora, uredijo spominski park in v njem postavijo tribuno za SZDL. Le te bodo tako zbran denar dostavile na OK SZDL do 15. To je danes, ne samo v naši občini, ampak v državnem merilu, 10.000 nastopajočih. Odločili so se, aa vse to zgradijo do 13. aprila. Opozarjamo obrtnike, da se jim darovani znesek odšteje pri največja tovrstna kulturno politična manifestacija.	tabora, ki bo 20. junija letos. Še veliko sredstev jim bo primanjko- davčni osnovi. Bodite prepričani, da bodo Sentvidci sodelovanje
Prireditveni prostor je že pet let pretesen. Zato so se vrli valo, zato vabimo vse krajane vseh krajevnih skupnosti naše znali upoštevati in bodo tudi oni v bodoče podprli podobne Šentvidci in prek 300 organizatorjev, ki delajo vse brezplačno, občine, da po svojih močeh to koristno zamisel podprejo. Prosto- zamisli drugih krajevnih skupnosti.
SPOMINSKI PARK TOVARIŠA TITA SENTVIO PRI STIČNI
•ti

naša
skupnost
niK
\cM.