Stev. 76 V Trato, v Rgdsllo 28. marca 1920 letnik XIV Izhaja — itvzema ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Frančiška A;i£kega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij I>sta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol ieta L 18,— in celo leto L 36.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po- 20 osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključim upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20- ' Tfiosfv^^ ji-^ip^Tf.*.-) ^ i * tIouousIio Mutitf Ti iC: •z-šr.i m sliiilfj MMi f-i is. iffiffl M Wo» u tujini. V nedeljo, 21. t. m., je bil pravi narodni praznik po v rej Jugoslaviji: bil je daa ustanovitve obrambne družbe — s Juge slovenske Malice*. Pcv rd, kjer biva naš Iroimcni jugoslovenski nrrcd cd Drave do Vardarja, od Skada'-skega do B!: t ne ga jezera, od Triglava do Balkana, so sc v vseli večjih, pa ttrdi manjših mestih vr.' lj ustanovna zborovanja podružnic > Jugo-i-.Ir--. er ' e Mat' . ki naj skrbi za pospeševanj? k-'.Hu; n;h n gospodarskih koristi jugoslovcn-, n v tuj-ii. Od * strani Jugosla- \ ;e pr jr> poročila o veličastno uspelih p: i eiitvah ob priliki teh zborovanj, tako iz D: ncr e, iz Hercegbosne, Macedonije, Sr-1 ijc, \ ojvcd:ne, iz Ilrvalske, tu zlasti z cgrom-nim sodelovanjem vseh slojev meščanska v Z:prebil, kjer je štela družba že prvi dan da-cč r.:id 3C.0C0 članov; potem pa iz vse Slove-r' , ' er <'a ni balo rnesteca, da, skoraj ne cb-. j, ca bi se ne Lila ustanovila podružnica : o!. .-g ke Matice Jugoslovenski narod. , prav je sprejasno pokazal tu svojo ; ■ !'>, i e. i njeno volje, da hoče z vsemi s. i ji močmi pomagati bratom v tujini. Tu u; •. eč mi.ake razlike slejev, nikake razlike strr k_, tu je ves narod edin. Naj znotraj pljuskajo valovi itrenkarske in razredne borbe še t ko visoko: na zunaj, ko gre za .koristi bra-iov v tujir , toj: ves nared v krepko, trdno strnfe-pi, skl njeni bojni vrsti k&kor en sam mož, pripravljen za vse, na vse. Ker n-ui ni mogoča poročati o vseh teh brez-. I; priredi Ivah, naj se omejimo le na rav^alnejše poročilo o ustanovnem zborovanju Ju^orlo , en .kc Matice v središču Slovenije, miši beli Ljubljani, po 'katerem si moremo vrt-ar'L ■fas-o sPko, kako se jc praznoval ta veliki narodni prazn'k tudi povsod -drugod. Ljubljana, 21. marca. Slavnostno okrašene ljubljanske ulice, na-rJne r>>."?, okrašeni kmetski vozovi, Sokoli v •kreju in "I v ine množice, ki so valovale po mestnih ulicah so -udile pestro sliko, ki jo je v Ljul !j?ni le reikokdaj videti. Ob 10 dopoldne se je pričel polriti trg pred hotelom Slon, kjer sc ic imelo v rš-:tr ustanovno zborovanje *Ju-goslc venske Matice . Od vseli strani so prihajale Iju; ske m:. razne korporacije, društva z za lavami in napisi ter napolnile prostom; j P c ter, kjer se je zbralo do \\ 11 okreg 30.000 ljudi. Ob 11 dopoldne je o tvoril ljubljanski žu-pr.n dr. Ivan Tavčar z balkona hotela Slcn zborovanje, poudarjajoč pcmen ustanovitve Ju^oslovcnrke Matice, in očrial krivice, ki se gode velikemu delu našega troimenega naroda s stran? mirovne konference v Parizu in s strani t stih, ki tlač jo naš narod v robstvu. Naloga Jugcrk venske Matice je, da olajša bedo nairm neodređenim bratom in da dela z vsemi silami na to, da bo kcmčno tudi zadfiji naš brat združen z materjo Jugoslavijo! (Odobravanje!) Govor prof. dr. Mazovca. Župan je pedelil nato besedo zastopniku kršč? nsko-scc ij al nc zveze, prof. dr. Mazovcu, k: je izvajal: Slavni zbor! Čast mi je pozdravili Vas v imenu vseh onih mnogoštevilnih Slovencev, političnih in kulturnih delavcev, k; so si iz-b ji krščanska načela za smernico svojega živinskega delovanja. Glavno načelo krščanstva je ljubezen — ljubezen do bližnjega. Zato slovesno v imenu vseh naših somišljenikov proglašam ljubezen, tako tudi ljubezen do italijanskega ljudstva, in br'dko obžalujem, da je lov svojem jedru pošle r.o ljudstvo orepano prilike, da bi razpravljalo brez posredovalcev po svojih pravih za-st: pnikrh z našim jugoslavenskim ljudstvom. Vrinili so se vmes imperialistični in nacijona-T .lični r-.cšetar;i, ki so kljub globckoresnim svarilom velikega misleca Wilsona ©sleparili :ia!i;ansko ljudstvo z lažnivimi podatki o naših k a ji h v.\ ki včdljajo sedaj za našo zemljo kot • IV: Ctlgoli za obleko r.a križ razpetega Kristusa. In naravnost getoljivo je, kako varro se po-č u t o ti kvart«>pirci p^d bridkim križem, na katerem visi naša Jugoslavija. In kako slovesno si zagotavljajo medsebojno ljubezen, ker se jliu za enkrat še ne zdi primemo, da bi si skočili v 1 ?e, ker njihove račune in zapadle menice ;uaćuje za enkrat še Jugoslavija. Tcda, če tega \ .č ne bo, kaj pa petem?! Mi razumemo Italijo in njeue težave! Italija h j če bili velesila. Italija se s tem teli ponaša. Toda velesila z na vseh koncih in -krajih pristopno in nezavarovano obaljo. veles !a brez potrebnih sircvin in kolonij, velesila brez lesa in premoga. Zato se je Italiji zahotelo vse vz-h dne jadranske obali od Trsta do Val ene, zato Kalija neodoljivo hrepeni po celokupni Slo eni j i, po naših šumečih gozdih, po našem črnem dem ntu — premogu. Italija bi rada našo Adrijo izp. einenila v italijansko jezero, jugo-sh;v easki Balkan pa v svojo kolonijo, da bi tako cjačena pc^egla pozneje tudi preti severo-zapadu, jugu in jugovzhodu v francosko in ar-^leško posest. Da so or.i zgoraj omenjeni kvar-topirci menda slepi in gluhi, nas koncem koncev ne more rn ne sme več toliko brigati: skrbeti moramo predvsem, da naše darove, po katerih tako hlepi razburljivo italijansko srce, cbesimo bolj visoko da se jih ne dotakne nepoklicana roka. Poudarjam še enkrat: Mr ljubimo italijansko ljudstvo, mi mu prijateljsko prožimo roko. Boli nas srcc, ko opažamo, da Italija le naše prjate!*=ke roke nc vidi. Italija si po nepotreb- nem dela sovražnike. Italija izziva ves pošteno misleči svet, nasproti razljučenLm so-vružnii:c.n re pa misli zavarovali s strateškimi n;ej?.mi. Dandanes ne Jržr nobena strateška ' meja vcc, pač le ena drži: Medsebojna, na pravičnosti temelječa ljubezen. Italija dela pa račun brez k romarja; dela se, kakor da bi krč-| marja ne hotela poznati. Ves svet pozna Srbe lin njihov bej za s\ obcio; Hrvate poznajo Itali-1 ja iz svoje laitre zgodovine, bolj kot marri-I kateri drugi narod, zato jim nc maram svežiti I spomina; in Slovcnci smo tudi d o bojev ali uprav gigantski boj z nemštvom, boj za obstanek. In ta naš trcedini narod SHS, da bi klonil z glavo? Niko H! Slavni zbor! Kdor je enkrat okusil svebedo, ta je ne izpusti-več; kdor se je seznanil s svobodo, nebeško poslanko, ta jo ijubi na veke. Naš iroimcni narod Srbov, Hrvatov in Sloven-! cev jc segel svobodi v reke, te roke naš narod ne izpusti več, tudi ItaTji na ljubo ne. Naj si zapomni in naj se odloči Italija: Naš troimeni narod zna biti dober, iskren prijatelq, pa tudi odločen nasprotnik! Slavni zbor! II koncu se zaved'mo še one zgodovinske resnice: Romanska zvezda ugaša, naša slovanska pa šele vstaja. Pozdravljamo bratski narod češki in viteški narod poljski, ki nastrgata zrpet pot slavnega, nasilno pre-trganega zgodovinskega razvoja. Naj bi ta dva brata v medsebojni ljubezni in pravici poravnala obmejne spore in se spomnila potem svojega brata Jugcslcvena. Pozdravljam mogočno Poljsko in našo mater Rusijo. Naj bi poljski narod tudi s svojim ruskim bratom rešil obmejno vprašanje na podlagi pravice in ljubezni :n Ru-s';i dal prosto reko, da zaščiti nas Jugoslovcne. Naš posebni pozdrav pa še velja veliki naši materi Rusiji. Pozdravljamo jo, pa ne one cari-sL:čnc Rusije, ki je podpisala londonski dogovor. marveč Rusijo svobodnih .kmetov in svobodnih delavcev. Tej novi Rusiji velja naš pozdrav- in klic: Vstani! Ta Rusija sc bo duševno preoblckla i nakopala medtem ko romanski zapad tega ni več zmožen iz lastne moči. Prijet ••Ja bo morala velika Rusija za slabotno tresoče sc roko in peljali k vodi živll^nia. In takrat bo naš dan, dan slovanstva. V duhu žc vidim ta cian in kličem vsem Primorcem, Slovencem, Hrvatom in Srbom: Na svidenje ^vofccdnl med svobodnimi, v naši mladi krepki Jugoslaviji. (Viharno odobravanje.) Govor dr. Ravniharja. Jugosloveni! Bratje in sestre! Tako smo vas nazivljali, ko smo vas pred prevratom bili klicali na edinstveni, odpor proti sovražnemu vladnemu sistemu in vsem našim protivnikom, koso se nam odpirali zapahi naše stoletne ječe ko smo trli okove, ko smo vam kazali pot \ veliko solnčno svetlobo. Tako vas kličemo •danes, ko razvija svoj prapc.r Jugoslovenska Matica; zakaj eno vas zove vse brez razlike pela, stanu in razreda, vse, ki gledate v nare du svojem svojo krvno rodbino, vse, ki vam c tudi njen najmanjši član brat ali sestra. •Znamka jugoslavenstva sc je žc toliko zlorabljala in izrabljala tudi v nečedne namene, da bi skoraj vzdilmil: nc imenu; po nemarnem božjega imena. Toda, če kaki ustanovi, tedai Driliče naši Matici z njenimi nameni in cill:, da r.csi z vso pravico pridevek Jugcslovenska . Cre za cdličr.a skupno korist našega naroda, Id se mora, ako hoče v mednarodnem sveiu veljali ket enak med enakimi, napram temu vvelu predstavljati kot en edinstven narod enega mišljenja^ ene volje in enega imena. Gre za "stolisoče naših bratov, pa najsi bodo tega ali onega domačega političnega prepričanja, ki so estali v tujini, kakor pravijo naša pravila. Zre za njih gospodarske, kulturne in socijalne koristi, gre za njihovo politično mišljenje al' mrt. Z enako ljubeznijo objema Mat'ca vso svojo deco do končnih meja njenih bivališč. To Jeco ohraniti svejenvu narodu, telesno in du-levno zdravo, do onega trenutka, ko cb skrbnih točkah trenili stanovališč poteče tudi dr-ža"na naša meja, to je eden Izmed visokih namenov Jugo; lc. venske Matice. To ime nam bodi poslej geslo v naši zunanji politiki. StopivŠi na lorjsce svetovne vojne pač nI:mo i ,iil da bomo ob nje zaključku, ki naj bi mo--al po menjat i zmago resnice n pravicc, še snovali' obrambna društva za ohranitev le nzj-nanjšega dela našega redu izven naših meja. Moj Bo«, grvcrili so nam toliko lepih besed nemila in vabila so nas blesteča gcila, da smo, nai vneži slepo verjeli. Vstajali so prvi držav-:.iki, zastopniki mogočnih narodov stare kulture ter ozncrjali evangelij bratstva, prave demokracije«, enakesii pravic narodom velikim m malim, narodom, ki naj sami odloča',c o svoji usodi ter o svoji pripadnosti tej ali oni državi. Danes sc mi zde evangelisti kakor ori straJicpetni grešnik, ki v nevarnosti zn rveje ži vljenje pada na kolena, sc trka na prsi čer mc-li iz definstva pozabljeni očenaš, ki ga pa no preslani nevarnosti zrpet pozabi Ler živi staro svoje grešno življenje. In oni vrhovni svet takoimenov ane mirovne Iconie-.tnce v Parizu. Kadar čitam o enih treh ali štirih boncih, ki so se v sedli na tako strašne vi?cke stole, da ne rečem preštele, da komaj naši pogledi sežejo do njih, kaj li da bi čuli naše glasove, tedaj se spominjam lepe balade ■o treh jezdecih . Trije jezdeci, v boju smrtne renjeni, jezde čez plan. Nad njimi pa vže jastreb', prežeč, trije v smrtni ježi jim slede, rlreščeč dele jrh med seboj: Ta bode tvoj, ts ivoj, ta moj!<-. Zaprli £ose v zaduhlo posvetovaln:co, \anjj niso pusiili solnčiiih. žarkov, zunaj pa je oslalo življenje resnično, stvarno življenje. Sedli so za zeleno mizo, priklicali Mettecnichovega duha in vzeli so zemljepisne karte, potrpcil^:v papir, vanje zarisali modre in zelene črie te.- c-i dejaJa, to i:naš ti, lo ti, to ^a jazi Te črte, meje so jih imenovali, pa n:.j ČLrva — Zveza narodov. V živo meso so jih rezali, v ž-ivo meso življenja polnih narodov. P -^mikajo te na:ode, kakor po Wilsonovem izdanu — figure na Šahovi deski. Pomilovanja vredni ljucj-J Kaj mislijo, da so narodi res še to, kar so bil' nred sto leti, orodje v roka-h mogotcev, bogata hrana za njih nenasitna pohlep? Suverenost je prešla v roke teh narodov samih, in ti iiartii si šli skozi žareči ogenj svetovne vojne, ki jih je očistil mnoge nečiste primesi. Narodi sami popravijo, kar greši nad njimi »viseka« diplomacija. Govorili so, da morajo slreti Nemčijo, !ccr hočejo poraziti v njej imperij al ize m. A danes vemo, da so se fcorili zavistni le proti nemškemu imperializmu, zato da na mestu njega postavijo — svoj imperijalizem. Po milcsti te visoke diplomacije ostanejo najlepši, starodavni naši kraji z av tohtonim svcjlni slovanskim ljudstvom izven naših državnih meja. Silijo nas, da bi radovol;no pripoznali ta položaj ter da bi se pogodbenim poLom odrekli svoji 1-stnini. Pripisujejo nam torej nemoralnost, izdajstvo nad lastno 'krvjo in nad lastno zemljo. Le dvoje je mogoče: ali nas smatrajo za nravno tako nizke, ali- pa za duševno manj vredne ljudi, ki sc nc zavedajo posledic in dalekesežnosti svojih činov. Ker pa nimamo nc enega, ne drugega, ne smejo pričakovati drugega našega odgovora kakor odločni in ogor- | -eni: n;kdar! Mirovna pogodba, ki naj po-mea;a odrezanje živega in zdravega dela našega telesa, je nasilje in zc nas ne bo obstojala, bo za nas le »chiiiou dc papicr« (krpa papirja), dokler ne pride pravični trenutek — in ta čisto gotovo pride, lega naj si bo gospoda sve-sta — ko bode ves narod jugoslovenski ena jolilična celota. Nismo ustvarili Jugoslavije, ia bi v njej životarili po milosti svojih sosedov, bi v njej hirali in umirali. Nam se hoče živ-jerja, življenja lepega in velikega, vrednega le bogate zemlje, vrednega ejenegu li^asr-cgr. judstva. iu živ!jer?jfc Je i -j in bo; je življenje! Ni to imperijalizam, ker nočemo ničesar, kar ni naše. Ne segamo ne po tujem blagu, ne po tuji zemlji. Pri- nobeni drugi državi zložbe ozemlja ni izvršiti tako lahko in tako prirodno, ':er malo je narodov, ki bi na svojih tleh živeli ;ako zdržema in tako kompaktno kakor pri nas. Zato uspešno kličemo pred drugim na iomoč: prirodno pravo. Zakon prirede pa je še vselej prej ali slej ostal zmagovit. Zavestno zremo v bodočnost. V svoji borbi ^a pravioo bemo iskali zaveznikov. Naše oči >o uprte v stolnici ob Vltavi in ob Visla; ni več 'aleč čas, ko bo ruski velikan z mogečno svo- 0 roko pcsegel v naglo se vrteče kolo povest-nrce. Toda večaa je resnica: najboljši zaveznik 1 sam sebi, je lasl&a tvoja sila. To nani dokazuje naša preteklost, to nam jc dokaz naša neposredna sedanjost. Lastno svojo silo izgraditi i o viška popolnosti, tudi to jc naloga Jugo-slovenske Matice. Ona nas mora vzgajati, ona nas mora pripravljati na veliki trenutek; naj-nanjšemu našemu človeku mora vcepiti zavest, Ta ne živi samo zase, ampak da je njegova orokleia dolžr.cst, da živi in dela za cdrešen'c .svojih zasužnjenih bratov in njihovih domov. In še več! Naša \ clja mora biti, da si v okviru svojih državnih meja vzgojimo velik edinstven': i?rc£i, nsiod sv<^e kulture, narod, ki se uve-Mavlja z lastno gornedarsko silo in socijalno pravičnostjo. Je to ideal, tcda slab Jugosloven, ki bi le^a ne hotel. Trdna in resna volja pa je '.e pel uspeha. Kakor je nekdaj penosni Rimeo rzbočil svoje prsi ter v zadrjem kotičku svoje 'ržave ponosno v/ liknil: civ'3 Romanu» sum!, 'cakor je francoski državljan ljubosumen na ..vejo >£rarde nalicn , prav tako mora. pr:li oba, ko bo državlian naše države prešerno vz-kl'knil: Sem Jugosloven in kdo je več!? Vihamo odobravanje -je sledijo izvajanjem ^ovcrri\a dr. Ravniharja. V imenu narodno socijalne strarke je podal zjrr. o g. Deržič, poudarjajoč, da zavedni jugoslovenski proletarijat pozdravlja ustanovitev T-ugcslovenske Matice ter že!;, da bi dosegla -vej cilj, to je uoainje i' 2 vsega ju^ersiovenskega prelet areala v svebedni naši državi. (Odcbra-v-anje.) Izjava jugoslovanskega Sokolslva. V imenu soko'skega saveza S1IS jc poJol •išji Šolski nadzornik brat Engelberi Gaagl tole z javo: Starešinstvo Sf.koi^kega Saveza Srbov, Hrvatov In Slovencev mi je naročilo, nai v imena j tega udruženja na današnjem zborovanju na-j clopno izjavim: S okel "ki Savez Srbov, Hrvatov in Sle vencev kot vsenarodna, nepolitička in kulturna ^ganizacija vseh sinov in hčera našega jugo-slovenskc^a naroda brez razlike z ozironi na ilan in sloj, starost, razred in vero pozdravlja ustanovitev Jugcslovenske Matice. Njene na-1 'cge in smotre sprejema za svoje, ker je vsej 'elovanjc in stremljenje Sokolstva zgrajeno naj .er^alju svobode in pr:t\ics, bratstva, caakcsli n morale.' j V Sokelstvj je vir socijalnega gibanja vsega j naroda za povzdigo njsg'rve telesne, duševne i-n \ aoti in odprtih ječ družilo v mogočno c-rpcrno silo proti rebstvu in krivici, stremeč za visekim idealom našega nore d ega in državnega uedin-jenja. Ko je med \rojno veletek človeške k—, i razdiral u tva-ritve rok in uma ter pustošil nato zemljo, in so sovražniki našo svobode in pravi-e kepali grob našemu nai'ccu, tsdaj so naši b~alje So-kcl: — prostovoljci in Sokoli — zarotniki planili na» cdločilno dojenje ter so na vseh frontah in po vsem zaledju prižigali kresove narodnega osvobejenja! S pravico, ':i si jo je Sokel-stvo priborilo v letih borbe, I: pijenja, umiranja in ustvarjanja, nam kažejo sokolski prapori zmagovalno pol cd Kcscvega polja do Gospe Svete, od solunske fronte do enkraj Soče :n Jadranskega morja — do one nr^e zemlje, koder danes naši bratje in naše i os tre v nezlomljivi1 zvestobi do matere Jugoslavije poslušajo nuse prisege in gledajo in sodijo niša dejanja! Danas sva naša snaga ima da še grčevito sakupi, da izvede samo jedan udar, ali močan i pobedan, da do temelja i do nc traga obori i sruši sve, što nam na putu na-pred smetaj zadržava nas, sputava nas! Sokolski Savez Srbov, Hrvatov in Slovencev ne šteje še danes med svojimi 60.000 članstva enih, najvrlejs h bratov in sester, ki — uvrščeni v pet sokolskih žup — čakajo združitve z nami! Nj h hrepenenje jc naše hrepenenje, njihova bcicst jc naša belest! A naša naloga je, da neprestano mislimo nanje in delamo zanje! Najprej pa dvignimo vse svoje me rane in materialne sile v z mi s! u sokolskih nalog in sokol-okega bratstva in demokratizma do one enotne, vztrajne in složne ustvarjajoče moči, ki ne ■>czna in neče ničesar drugega — nego srečo, moč in veličino naše domovine! V sc kolskih načelih stoji zapisano: Sokol-otvx> jc bojna organizacija, kadar je treba braniti obstoj in svobodo naredi ter čistost na- •odne misli. — Temu iiačelu jc bilo sokclslvo vsekdar zvesto, dn zadnjič, ko je bilo treba ustaviti nemški plaz na Koroškem, so naši go-t-njski bratje storili z orožjem v roki svojo dolžnost. Sok c Is t vo je skiipna zadeva vsega naroda, zalo pa hoče Sokolstvo služiti vsemu narodu. In ker je Jugoslavenska Matica ustanovljena za vso našo državo, stopa Sokolski Savez kot presto voljno organizirana narodna vojska v njeno službo! Kadarkoli rabite naše pomoči v vprašanjih in primerih, ki so skladni s sokolskimi načeli in z blaginjo domovine, evo Sokolov: pripravljeni smo vsi od prvega do zadnjega! Delovanje Jugoslovenskc Matice naj spremlja sreča junaška, njej velja «kct zakletve odmev naš .jugoslovenski sokciski pozdrav: Zdravo! Ta govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Govornik »Samostojne kmetske stranke«. Gospod Janko Kušar jc podal v imenu Samostojne kmetske stranke za Slovenijo nastopno izjavo: Po naročilih Samostojne kmetske stranke za Slovenijo pozdravljam ustanovitev Jrgoslovenske Malice v imenu samostojnih kmetov kar najprisrčnejc. Izjavljam, da se 'imetje z juga zavedamo sveje neredne in gospodarske d-clžr.csti napram onim bratem, po ciiri kmetske" g a slanu, ki še danes vzdihujejo pod oblastjo tujca. Slovenski kmetje kličemo v pcm'slek vsemu svetu one besede, ki so jrh r-ši predniki rkcli leta 57S. odgovorili div-ja§k!m Avarcm, ko so si takrat hoteli podvreči naš svclbo.-ni r.?rci, namreč: Kdo izmed liudi, '.c' jih c i: - c vajo vclčni žarki, je tako močan, Ja bi rr.s zir.agcl! Ne dovclimo, da bi si kdo esve-11 našo zemljo. Taka bo na;a navada, dokler bo'kaj bcja in kaj mečev!« Necd-rešeni braijc, tu je naša reka, da bo tako! Vsem drug:m pa, ki preste voljno bivate kje v tuj:ni, kličemo am, da se vselej in povsod zavedate, da več sveta o tre kom cli« Slave! (Odobravanje.) V imenu akademikov in srednješolcev je govoril ak .'demik Ček in v imenu jugoslovenskih koroških preslev cljcev pa Al. Ude. Njiju izvajanja so žela viharno cdnb:a\un^*. Resclucije. Po kratkem, temeljitem in temperamentnem utemeljevanju je preči tal gesp. dr. Fcrnazaric naslednje re?c'uc'je: Vsi narcano čuteči Jugoslaveni v »t li političnih strank in vse njihove kulturne, gospodarske insccijalne organizacije, zbran: v ogromnem šlev Ju 21. marca 1920 ob ustanovi t vi glavne pcdruinlce Jugo^dcven-ke Matice na mani-| festaerskem shedu ped milim netom v I-jub-Ijani 1. z ogorčenjem protestirajo, da mirovna konferenca, gazeč načelo samccdločcvanja narodov, ne priznava r.ašemu naih robstvo; 5. poziva vse rcjaike brez izjeme, naj lo organizacijo podpirajo z vsemi' močmi pri njenem vzvišenem delu; 6. sporočamo rojakom na zasedenem oeenvFa bratski pozdrav, zagotavljajoč jih, d-a narod v Jugoslaviji z njima bridko čuti k.h ico, ki jo morajo prenašali ped tujim jarmom, ter jih pozivajo, da vztrajajo neomajno v borbi za svoje narodne pravice. Zupan g. dr. Ivan Tavčar jc dal prečitar.a resolucije na glasovanje ter so bile z viharnim odobravanjem soglasno sprejele, nakar je gosp. župan zaključil zborovanje. Na zborovanje je dešlo še mnogo f "smenlh izjav in brzojavk, ki se pa vsled r.c ostatka časa niso mogle pročitati. Tu navajamo nekatere izjave. Slovenska straža iskreno pozdravlja u^lrino-vri'tev Jugcsloverske' Maticc, ieli y. kot staro obrambno društvo, ustanovljeno za 'korsti cb-mejmh Slovencev, Jiajlepših uspehc-v ter pričakuje z gotovostjo, da se najde po skupnem 1 ogovoru način za vzporedno sodelovanje z Jugcslovensko Matico na Jslein polju in za ■iste rojake v tujini. Slovenska krščansko - socijalna .zveza pozdravlja Jtrgoslovensko Alatico ter pr čr.kive od nje, da bo v brats'ki skgi in sporazumno z drugimi obrambnimi društvi zvesto ščIL.la •gmotne in kulturne snterese našega narod i v L uji ni. Jugoslovensko orlovstvo ugovarja pcnoi vo najodločnejše proti •amolj.uboA iji nasilni zasedbi vseh onih krajev, fki && dn cs"Ur.cjo nedeljiv del Jugoslavije. Z vso ostrostjo se etbra-ra proti vsakršnemu imperij al'zrnu in zahteva neokrnjene ljudske samoodločbe za sleherni ■^nrod. Jugoslovenski Orel se bo boril vedno proti -vsem, kr bi hoteli omalovaževati praviec človeške in narodne svobode ali ki bd j.h 'i r-šili na kakršenkoli način. Izjavlja žc vnaprej, da ne bo priznal nobenih sklepov, lu bi bili sklenjeni proti tem načelom brez nas te proti nam. Naj se odreče pravici kdorkoli, ^godoveo sk i Orel se ji ne bo in bo delal z v semi svojimi sredstvi na to, da se nam prizna ta v celem obsegu. Rešitev te strani svoje naloge pa bo vršil Orel predvsem z delom, ki vzgaja tihe In &ilne značaje, vajene požrtvovalnosti ter nesebične sopomoči zatiranim in bednim, in ki dovaja do somerne rasti jasno preudarnega razuma in čistega srca vseh članov. Slomškova zveza: Tudi učitelji Ivo, organizirano v Slomškovi zvezr, izjavlja, da hoče dekli med narodom an »vzgajati .izročeno mu mladino po namenu ustanavljajoče se Jugosloveolske Maticc. Izročeno nam mladino hoče! '.o prepojiti z »neugasno narodno zavednostjo. Ljubezen, vccp'jena v mlada ne. mine. Tega se zavedamo in po tem prepričanja uravnavamo svoje vzgojno delo po vsaJi šoL.h naše lepe domovine. Izjavljamo, «1 a 1* oče ni o sto/li vse, da naša mladina ne postan« gluha in nema za obupne klice neodrešer h bratov in sestra, da nikdar ne prizna kot tujčevo last našo s krvjo in petom namočeno grudo. Vzgo v t i hočemo mladino v križarje, ki ne bodo poznrtll hlapčevstva in ki bodo pripravljeni, da maščujejo prej ali -slej vsak rop, pa naj ga izvrše na zapadu, severu ali jugu. To smatramo za svoj;> nalego, zato: Jugoslcvcnska Malica raj ži\l! Po končanem zbcrovnnju se je raz vr L i po Aleksandrovi ccsti veličasten izpreved, katerega je olvoiilo 41 Sokolov na ikorjh. Sledila je mladina siednjih žel z zastavicami, nato godba Dravske divizije, zastave crganizacij, predsedstvo shoda, med njini tudi zastopniki cerLralnega drušlva Jugoslo venske Matice v Bclgradu, nato sokolska društva s šesti ni zastavami, ž:*nsko telovadno društvo, klub pri-rr.orskih učitelj^v-begunccv. društvo provtn-vcljce.v, končno kulturne organizacije, obrambna.. izobraževalna in pevska društva itd. DrugI del izpreveda yc otvorila godba zveze jugoslovanskih železničarjev, sledi:o so skupni c narodnih nos, ne'oroj lepo okrase'Vi> vozov, strokovne organizacije, športne organizacije, gasilci in ostali udeleženci manifestac:j-skegai zborovanja. — Izprevcd se je pomikal po Aleksandrovi, Blciv,eisovi. Rimski, Emon-%ki in Ccjzovi cesti, čez sv. Jakoba trg, po Starem trgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici do pred poŠte, kjer se je mimo razšel. Tekom cclega dneva so prodajale naše zavedne narodne d.*unc in gospodične po ljubljanskih ulicah cvetke, brcšurice, znake itc. v prid Jugoslovenski Matici, Prireditelje ni, rediteljem izprevoda in našim naroiniin d;.mam j're vsa hvala za njihovo požrtvovalno«:t. Na večer sla se vršili v ljubljanskih gledališčih slavnostni predstavi An je imel v dramskem gledališču nagovor na občinstvo vseuči-Ušni profesor dr. Fr. Ilešič. Jugoslovenska Malica je ustanovljena! Naša naloga in dolžnost pa bedi, da jo podpir- n^ tako, da ne bo daleč čas, ko borno vsi zavedni J ugor 1 oveni združeni pvd okriljem naše svobod ac, neodvisne Jugoslavije! Siru iL »EDINOST« štev. 76. V Trsi u, dne 23. marca 1920. Najostrcjši boj proti Proiiccvi vladi. BELGRAD, 25. (JDS) Pos*ar.ec dr. Smodla- j ka je v imenu izver.strarrcexbkpariamen-j farnega khAa obvesti min. predsedn. Preti ca in preds. nar. predli, dr. Pavlovića, da so se nevtralni poslanci uvei 11?, da ooemcgočugcfo sporazum izključno vladne stranke, so sklenili, Ca bedo podpirali demokratsko stranko v nje-ie*.n fbo*u rv?adi- In zabeli tudi s svoje . L/oa' najestrejši bo} prdi Protič-Koroščevem kabinetu. Vladi ne bedo več omogočali kvoruma. P otič na Smo dlake , o obvestilo ni od-}>cvc.-a Naredno predstavništvo. BELGilAD. 24. 79. sejo začasnega narodnega p reJ t r. vniš L v a je o t veri I predsednik tir. Draža. Pavlov č ob 4.30. Tajnik dr. Mancjlović •c proč;tal sporočalo poslanca Dakoviča (črnogorska skupina}, da odlaga svoj mandat. — Pred prehedom na dner.oi red zahteva posla-! icc Peč«: (demokratska zaednica) z o žirom na zja.e pcslonca dr. Smcd3ake, da vladi ne bo mx>£©čii livoruiua, naj predsednik na podlagi 67. tačke skupščinskega poslov nika odredi prozi vito , da se ugotovi, ali je navzoče zadostno število poslancev, ali nc. — Poslunec Naoia Petrovič .izjavlja, da ugotovitev kvoruma ni nctrefcna. k er so Vti n-oeianci pr ča, da kvoruma ni, vsled česar tudi ni potrebno, da sc prozivka izvede. Poslanec Ceda Kostič (radl-kaicc) "izjavlja, da je zahteva poslanca Pečica, raj sc ugotovi kvorunt, samo šikana. — Poslanec Pečic protestira proti ternu, da se označuje njegova zahteva ket šikana. Pravi, daj vprašanje !»v:roa ni stvar sporazuma, temveč -\:var u^oloi ivc. Ni mogoče, da bi se stranke dogovorile med sebe;, ali obstoji kvorum, ker h- se v tekem primeru mogle stranke spora-zuv.e'.i, da obstoji kvorum L.ko bi jja tudi nc b'o. -— Pes lancu Pečiču odgovarjata minister Tri-funević in poslanec Aieksa Šujovio. ki izjavljal ;:;cd drugim, da bi junaki, ki so dali za vojno! f v oje zi Ijenic za demovino. ne žrtvovali sveje i ga žiJvif'enja-, ako bi vedeli, kako bo deloval ta; pari a ?i ent. Končno izjavi, da bo v primeru, j ako predsednik edredi štetje, ostal v dvorani.] (Okoli stoječim poslancem: Evakuirajte se! —i Vzk'iki.) PiedsedrJk cdredi nato štetje in ugo- i trvi, da ni niti 15 poslr.ncev prisotnih, vsled ! česar zaključi sejo ob 13.30. — Prihodnja seja j v petek ob 9. PaHć ni pozvan za sestavo nove vlade. BELGRAD, 24. Kakor javlja r.Tribuna , so netočne vesli, po katerih bi bil Pašič pozvan, da sestavi koncentracijsko vlado. Pasić in Trcmbie v Belgradu. BELGRAD, 27. Epoha poroča: Vsi glasovi, da rrideia Peiač in Trum bič v Belgrad zakadi '»p'-ašan; ^imenjc pel like. so popolnoma neistiniti. Gg. Pasle in Trum bič dospeta v Belgrad jadi notranjega položaja, da bi po možnosti po-sredc.ala pri sestavi nove vlade. Radič zopet oretiran zaradi zločina proti domovini. _ ZAGREB, 27. (Službeno) Po nalogu kr. drža* rrga prav dni štva v Zagrebu je bil v ponc-d-.Ijck, 22. i. m., aretiran Stjepan Rad:ć, ker je na pediagi slaž&ene prljave redarstvene obli-' si: os*; ml; en, da je izvr?;l zločin proti domovini. Pregre?;1 ?e je proti § 166, točka 1, kazenskega zsker. ka. Radića so odvedli v zapore kr. sodišča. Reški dogodki. * REK V, 27. lialjar.ski Ccns^Ho Nazicnale jej ratificiral zrken, s katerim se na reškem czem- ' 'ju prepeveduje premet .bankovcev avstro-ogr ke banke, ki niso prepečateni. REKA, 27. Z dekretom italijanskega naroi-iie^a sveta sc jc na Reki uvedel z 22. t. m. letni čfu. Sprejemanje kronskih bankovcev v državnih BELGRAD, 26. Presbiro objavlja uradno: Da bi imele vse državne blagajne čas, da izvrže zameno kronskih novčanic alo ravnateljstvo južne železnice, odnosno ako imajo odobrenje tega ravnateljstva za transporte. Izprcmeaiba veznega reda na južni železnicL LJUBLJANA, 27. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljutbijani priobčuje: Izpre-memebe v voznem rodu na progah južne železnice cd 1. aprila. Od 1. aprila t. 1. voz: na progi Grabštajn-Maribor, glavni kolodvor, mesto dosedanjega vlaka št. 416 vlak št. 416 a, ki odhaja iz Crabštejna ob 4.40, iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor cb 8 ter ima tako zvezo z vlakom št. 35 b. 203, ki vozi proti Ptuju in KoicriPoi. — Nadalje vozi cd !. aprila dalle na pregi M a ri bor-Pragersko-Č akovec vlak št. 229,207, ki cdhrja iz Maribora ob 18.55, iz Pra-' garskega ob 20.30 in prihaja v Čakovec ob | 22.33. V nasprotni smeri vozi iz Čakovca v laik i št. 250 do PUija la iz Ptuja vlak št. 224 do Maribora. Vlek št. 250 odhaja :z Čakovca ob 3.45, \lak št. 224 pa iz Ptuja ob 5.43 ter prihaja v Mrribor ob 6.59. — Na progi Maribor-Grab-btain v^ezi- mešani vlak št. 447 do Dravograda in viak št. 497 od Dravograda do Grabštajna, in sice,- c: Kuja vlak št. 447 iz Maribora, Koroški keledv ?r, cb 5.52 in prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda cdhaja vkk št. 497 ob 9.13 in prihaja v Grabštajn cb 14.24. Ta vlak ima torej zvezo v Dravogradu z osebnim vla-k. ni št. 1813 proti Velenju :n Celju. V nasprotni smeri vozi mešani vlak it. 472, ki odhaja iz Grabšt?;na ob 7.52, in prihaja v Dravograd ob 10.40, iz Dravograda vozi viak št. 4i>8, ki odhaja cb 15.01 in prihaja v Mar bcr, Koroški kolodvor, ob 17.13. f* čašVej^vske. Tafn^k nerušluh narodnih socija'cev aretiran. PRAGA, 27. Glavni tajnik nemške narodno - sccij-1 is tiske stronke, Krcbs, jc tU aretiran. Zagrešil je, kakor poroča policijsko poročilo, manipulacije s perarejenmri b-ankovci, ■ki morrda izvirajo cd ilruiiva *HilfsvercLn fvir d"e Sudetcnlander-< na Dunaju. Polidjako po-ročllo cmonja tud/, da so bili zaplenjeni letaki z veleizdcj: Isko vsebino. V stvar so zapleteni še drugi člani imenovane stranke. Načrt za i^udsko Šte'jc. PRAGA, 27. Vlada je predložila v narodni skupščini zakonski načrt za ljudsko štetje, ki nai bi se izvršilo po vsej čehoslovaški od l.j novembra 1920. do 31. marca 1921. Nadalje je predložila vlado zakonski načrt, s katerim se poob-lasčn, da more s tujimi vladami skleniti pogodbe glede ureditve medsebojnih odr.oša-jev v zadevah socijalnega zavarovanja. Čehoslovaško odposlanstvo v Moskvi. PRAGA, 27. Večerna izdaja Prava Lidu potrjuje vest o prihodu čehcslova^ke uradne ir olje v Moskvo zaradi ureditve vprašanja ujetnikov ter vzpostavitve gospodarskih edne-s-ujev. Ailsljo je rprejel Ljenin v avdijcnci. Zrsčni premet v čehoslovaški. PRAGA, 26. V petek je imel praški mestni svet sejo. Cbrovnali so vprašanje glede osebnega in blagovnega zračnega premeta. PoIIl:i-r.a deželna uprava ja vprašala, kakšno stališče zavzema praška oblina glede prošnje zrakoplovne družbe zaradi koncesije. Praški mestni svet je^sklenil, da bo prošnjo priporočil. Pod;etic ^e bo oživotvorilo z glavnico 468.000 funtov šterlinov. Glavne proge so: Budejevi-ce - Praga, I glava - Proga, Prescv - Košlee -Bratislava - Prostejev, Svitava - Prrga, Ciiru- Masaryk o boljševištvu. PRAGA, 27. Predsednik Masaryk je i:nel \čeraj povodom pregleda čet nagovor na polk legij-or.arjev mi-sira Jana Husa, v katerem ie svaril legijenarjc pred boljševištvom. Predsed- nik le izjavil, da se ruske razme c ne smejo prenesti na Cehoslovaške, ker jc boljševištvo popolnoma ruski pojav. Nadalje je opozarjat nato, da morejo svoje mnenje uveljavili pri volitvah ter jih ie pozval, naj gredo k volitvam mirno in resno. Končno je predsednik sprejemal prošnje in pritožbe vojakov ier odgovarjal nar le dobrohotno. Med burnim vzkl :;a-njem vojaštva in prebivalstva sc je predsednik vrnil v Hradčane. Realistiški klub. PRAGA. 27. Tu je bila ustanova skupščina realis tiske ga kluba kot samostojne politične organizacije. Sprejet je bil okv'rni program in organizacijski statui. Klrib se ne bo udeležil prihodnjih volitev \ narodno skupščino, hoče pa odkrito pod.p:rati cbc veliki socijalistični' stranki1, t. j. socijalne demokrate in čehoslo-vaško socijaMstično stranko. IZ Mirovna pogajanja med Litvo in Rusijo. VARŠAVA, 26. Litv'r'ka delegacija je prišla v Moskvo, da sc pogaja s sovjetsko Rtuijo o miru. Položaj v Sibiriji. PARIZ, 26. Iz Tci'ja se javlja: Peolblaščeni zastopnik čehcsl&vaške republike, dr. Girsa, je obiskal v VlacLirvcstcku zaotopnrka japonske vlade, da mu predloži predloge zastopnikov sibirske so\jetske ^iade, Smirnova in Janso-na. Sib rska JOvjeUka vlada predloga, naj se vojski ustavita na sedonjt črti, da sc prepreči nadaljnjo krvolitje. Nadalje predlaga s-birska sovjetska vlada, da te deleči kraj. kjer se bodo pega jen'a nadaljevala. Japonski zastopnik je obljubil, predložiti predloge sibirske so\ jetske vlade svoji vladi v Tekiju. Dne 10. marca so dešla v Čito japonska ojačema. Repa trlaclja čeheslcvaške vojske se vrsi dnevno po dveh vlakih. Zadnji zapadni oddelek čebo-sl o vaške vojske se nahaja med Bajkalskim jezerom in Verbr>jim Udinsk.m. MOSKVA, 26. Z vzhodne fronte sc javlja. da je izpraznitev vzhodno Sibirije po japonskih čciah na podlagi sporazuma med Japonsko In Zedinjenimi državami gotova stvar. I>oljševlki sc vračajo h kapiUl«škira melodom- MOSKVA, 24. V gospodarskem glas;lu ruske beljševiške vlade, Ekonomičeski Žkni^ so izšle sovjetske naredbo, ki obravnavajo delo in plače. Važne so zlasti r.rslednje točke: Po-verjeništvo ru-ke federativne sovjetske republike je odredilo za transportne in prometne delavce postopne plače z cz'rom na individualne sposobnosti posameznih delavcev. Centralno tipografsko-litogralsko poverjeništvo je sklenilo uvesti nagodbeni sistem. Prejšnji se s tem ukine. Da preneha neprestano neopravičeno popuščanje dela od strani delavcev, je centralno delavsko poverjeništvo v Moskvi sklenilo zadržati oni del plače, Ivi odgovarja zanemarjenemu delu. Ako delavec zapusti delo večkrat na teden, sc mora takoj odpustiti. Ako delavec zapusti delo v primeru kakšnega sporazuma med delavci, se bo to smatralo za zločinski poizkus sabotaže in se bedo takšni poizkusi udušili z vsa m i sredstvi. Krivci se bodo poslali v kraje, •ki so posebno določeni za brezposelne. Člani komunistične struje so obvezani, delati v sobo?o zastonj. To delo sc imenuje dobrovoljno in obstoja v izkrcavanju 11 aga iz vagonov ter v dela v železniških ar-zenailh. Jsponci dementirajo boijševiške vesti. PARIZ, 26. (S.) Iz Tokija poročajo: Vojni minister jc izjavil, da so povsem neresnične vesti neke moskovske radiebrzojavke o raz peleženju japer.sklh čet v Sibiriji- Vojni mi nister zamka Ludi podcibne vesti, ki so sc pre; kratkim širile v Kitr.ju in drugod, in ki prihajajo cd boijševiške propagande, ki nameravf prepričati javnost, da Rusi zmagujejo na skrajnem vzhodu. Državni pedtajnik za vojno je izjavi!, da s.c bile poslane japom ke čete v Sibirijo sporazumno l zaveznik', d:t vzdržujejo trm red in pometalo ruskim rodcljubcm v Kitr-ju (?}. Državni pcdtajnlk je pripomnil, da se je začela ž s nekoliko časa sem živahna prcpagsrda s strani enih, ki bi hoteli cdsira-nit: zovezr_lke iz Sibirije in uničiti čete, k; so namenjene za obrambo krajnega vzhoda pred grozečimi nevarnestm:. Iz Poljska. Po'jski pogoji za mir z Rusijo. VARŠAVA, 27. Poljski minister za zunanje stvari je zastopnikom tujih držav naznanil vsebino note, ki sc namerava poslati sovjetski vlrdi in ki vsebuje pogoje za mir z boljševiki. Nota stavlja nastopne pogoje: 1. Rusija prizna, da so vse delitve Poljske neveljavne, 2. Rus ja prizna vse države, ki so nastale na razvalinah bivše Rurije in ki obstajajo de jure, 3. Rusija mera vrniti Poljski vse premoženje in blago j vseh držav, ki so takraj p: !>skih mej od leta j 1772, 4. Udeležba pdjske države pri delitvi I ruskega bančnega zaklada, in sicer na podlagi j-bilance od 1. avgusta 1914, vrnitev arhivov in t'aH o tek, 5. Vrhovne rusko zakonodajne cblosli morajo pcgoabo potrditi po svojih delegatih, 6. Poljska bo o usodi pokrajin, ki so zahodno cd meje :z !e!a 1772., odločevala sporazumno z voljo prebivalstva. Ako Rusija te točke sprejme, br se take j lahko začela pogajanja. Boji z boljševiki. VARŠAVA, 27. Po pore čilih od vzhodne fronte so jc v Polesju začel splošni boljšo, iški napad. Boj šc traja. « Kšsnln rdeča uojsM on nlzozsinsKi snejl, Bsutrjsva vlatfa cdif^Fr. — Pol Eerolina! v sptrisSsiisMJi reKan. Prodiranje rdečih čet proti Nizozemski. PARIZ, 26. Chicago Tribuno- javlja, da se je vicfela včeraj malo kilometrov pred nizozemske mejo rdeča .vojska, ki šteje kakih 60.000 mož in je oborožena s tanki, ognjemeti, C'kioptiLmi afvtomoibili in drugim orožjem. Nizozemska vlada je ustavila pošiljanje žneža v spesiakorvske kraje. >New Yor'k Herald- javlja, da so bili ameriški podaniki v Beroiinu obveščeni, naj zapuste mesto, ker se ne more več jamčiti za njihovo življenje. Doslej je baje že odpotovalo v Koblenc kakiih 200 Amerikancev. Polovica Be-rolina fe baje v spartokovskih rokah. Revolucijonarne čete pred WezelGm. BRUXELLE3, 27. (S.) Iz A-^chena poročajo: Včerajšnji dan je bil miren. Obstreljevanje mesta s strani revelucijonarnih čet z moeta na Wczeli sc je dickcnčalo. Včeraj rcpoldne so revclue-'Ienarne čete ctvorile hud *>gcnj na predmestje \Vczela, ki je šc vedno zasedeno po četah državne hrambe. Zadnje vesti potrjujejo, da so pogajanja v Bielfeldu prekinjena. •Francoski general Degoutte, poveljnik za-sedbenih čet v Porenju, je prispel v Aachen, "dkoder je po pogovoru z bclgijski.n generalom Mlchelem zopet odšel. Spartakevci znsodli Dui bcurg. BRUXELLES, 25. Iz Krefeida javdjajo: Snar-Lrkovske č^te so zasedle Duiibourg. Med nii-ni Jn belgl j ukinit četami se je dosegel nekak sporazum, po katerem se spartakovci ne smo-o približal1 Hombergu na daljavo 500 metrov. Boji med rdečimi Četami iu državno brambo pri Duisburgu. AACHEN, 26. (S.) Ker je popoldne eksplodiralo neko! ko granat v bližini trdnjave Blii-chcr levem bregu reke Rena, ki je zaseden po belgijskih četah, je poslal poveljnik bei-gčjokih čet parlamentarce v Duisburg, da iz-roče pretest v obliki ultimatuma. Poveljnik rdečih čet jc obžaloval dogodek, do katerega je prišlo po pometi, in je o-kazal, *da se lekoj us-te vi streljanje. Obstreljevanje seje vršilo istočesno z napadom državne brambe prot^ rdcč'm četam, ki so se nahajale nedaleč od Rena. Boji na Lippi. MA1NC, 26. (S.) Iz Berolina poročajo: Rdeča vojska je ločena od državne brambe z reko ki p po. Nemški kabinet cds'opi«. CUR1H, 26. Kriza v nemškem kabinetu potaja vedno bolj cslra, posebno ker se sindikati kiieujejo na čJ. 1. sklenjenega sporazuma, po aterem imajo pravico odločevati pri izberi seb ea novo ministrstvo. Tako so zahtevali 'a se bri5e ime Kuna kot kandidata za novo n'nistrslvo, ćn da odstopita podkancelar Schif-*er ter minister za javna dela Schlicke, so-;Ija!ni demokrat. Po dclgih pogajanjih so ven-!ar popustili cd sv-o;Ih zahtev, izvzemši zalite-vO, da se Kuna briše z liste kandidatov, i- Ves kabinet je odstopil, a predsednik republike Ebert je poveril se slavo novega kabineta Miillerju, ki je že začel podajanja s strankami Sestava pruskega kabineta. MAINC, 26. (S.) Iz Berollna poročajo: Pruski j kabinet je že sestavljen. Na mesto socijalnih' demciUratov Hirescha in Sudekuma sta Mla sprejeta v kab;.net Konger iu Sudemann. Pruski socijalni demckrati smatrajo, da bo gib-nje proti levici rešilo položaj. Nemški pooblaščenec v Rimu. MAINC, 26. (S.) Iz Berolina poročajo: Lega-cijski svetnik Zaahn je bil imenovan za nemškega pooblaščenca v Rimu. Mirovna kan^ren^, Prihodnji sestanek mirovno konference 1 v San Renu. RIM, 27. (S.) V&Ied de govor v med ministrskimi p-edsednlki se bo sestala mednarodna mirovna konferenca-v San Remu, dne 10. a! 1!. aprila. Nemčija zopet prosi, da bi smela porlati aove čete ^ rtrhrsko koiliiio. PARIZ, 27. (S.) Zagotavlja se, da je nc uš1 i vlada obnovila prošr;o pri zavezniških v'.ud. 'j, da bi ji d. volile prslati v ru'irsko kotlino no-Čete. Zavezniki se n'so šc odločili glede ic- i novega predloga, teda doslej so bili prn lemu nemškemu predi 'u. ZeJi.ijeuc države proti vi>fn&kcmu posredo-venju v ruhrski kotlini. WASHINGTON, 27. (S.) Zagclavija . i so Zed'r. j ene države sklenile sl-rditi prime*-.! Anglije on I'Lali;e (?) in ae upreti vsaki veja. ! * akciji za vzdrževanje reda v ruhrski ki/liini. Turško vprašanje. LONDON, 26. (S.) Poslaniki in niiuist.i vnanjih stvari so razpravljali v a n gibkem ministrstvu v nanjčb stvari o mirovni pogodbi s Turčijo in določili dnevni red z^R priliodnjo sejo .zkovnega sveta. Sestanek se je ko-Tčal ob 17*30. Sct-anka o se udeležili Scialoj^ Berthcloth, poslanika dlnjemh držav in Japonske ter nekateri tehniški izvedenci. Konferencije predsedoval i d Curzon. Iz Shmleineisko maščevanje. LONDON. 26. (S.) Dolnja zbornica. Bomard Law je izjavil, rf«a je bil obveščen o neke;»i atentatu, ki se če izvršil davi ob belem dnevu v sredi DubKna. Ji tiri esev-e so u.Uavile v-aj, v Katerem se je vozlJ naki ptlic' s ki uradnik, ki jc nameraval rit na scd»8če. Vdrle so v voz itn viigle "uradnika na ulico ter ga ustrelile. — .AJun Bell, ustreljeni sodnik, se jc bil ^ d-likoaal s svojim pt^naganjeti- policiji t^-' i i zadnjih iv-glrcdbv. Njemu je bila poverjena p: c-iskava o rwpaJ-u na k>ntla Preneha i i je razen Lega predsedoval zelo -protinarodni preiskavi glede denarja, ki so ga bili Sinn IV ne o i plenili v irskih bankah. Tujski promet v Angliji. LONDON, 27. (S.) London Gazetts ob ivl.u odlok, s katerim se urejuje vprašanje prihajanja tujoev v Anglijo. Tujci hodo morali laneti y i prihod v Anglijo dovoljenje od p 'scljevalnega urada; tujce».n. podaaiikom sovražnih držav, jo J c voljen prihod v Anglijo samo proti dovoljenju ministra vnanjih stvari. Gibanje med an gleškimi rudarji. LONDON, 26. (S.) Rudarski zastopniki o dali svojemu odboru s 623 glasovi pr^ti 16C •pooblasLlo, da natfiaijuje pogajanja z vlado.-Javlja sc, da bo vlada ponudila zastopn kem nove penirdbe tekmti pogajanj med rudarji in ministrskim precJse^n'kom, ki sc bodo v o' i prihodnji ponedeljek. finf!sri>.e. Vprašanje poslanske zbornice na Wl!soaa. WASHINGTQN, 26. (S.) Poslanska zbornica je odobrila danes resoluvijo, s katero vpraša piedse^dnika Wilsona pojasnil o teh le točk;.«: Ameriške čete v Ncmirji. V kakšnih odrK^aj h je maršal Focfj ž nji-ni, a ker \Vilson ne .-prt -jema vodstva, kitkšcr. način uprave obstoja. Kaku, predsednik vojaške komisije, je obvt t f zborr.ico, da ni Bacher, tajnik za vojno, nič p; -pomnil k tej resoluciji. Potovanje španskih socijalistov v Rusiji. MADRID, 26. (S.) Besleiro in Anguilaho, ipanrica oodja^bt, ki sta bila zr>prta na Nizozemskem, sta cdpotcvala v Bru\eIIes, odkod se pridružita do kak h 15 dni angleškemu odposlanstvu, ki bo potovalo v Rusijo v svrho proučevanja organizacvc -revjetske vlade. iz Madžarske. Proglasitev kraljestva na Madžarskem. VELIKI BECKEREK, 27. /Srbski glasnik javlja iz Sze^ed na: Vsl«l prevrata v Berolimt razvijajo monarhistički agenti na Madžarskem živo agitacijo. Guverner Horthy pripravlja proglas kraljestva. Za kralja bo proglašen nadvojvoda Jožef. _ Proti teroristom. BUDIMPEŠTA, 27. Policija jc zaprla terorista Štefana .Takaba, ki je priznal, da je nje^ju . i teroristična ski:pina pomorila 210 oseb in na-lož la različnim 0'bč nam 12 milijonov k:\rn kcntribucij. PODLISTEK DA MIR FEIGEL: Zakaj m ns? Pravljica. Ntkcč ]c živel kralj. Ljudstvo mu jc bilo verno in vda*no, ministri ljubczr.jivi in lojalni, svetovalci pošteni in pametni. S sosednimi \ladarjl je živci v prijateljskih odnošajih, z tr n so ga vezale celo soredniške vezi. Trikrat r»a leto se je pokazal svojemu vernemu in vdanemu ljudstvu, spremili so ga ljubeznivi :n lojalni ministri, sledili so mu pošteni In pametni svetovalci. Zgodilo se je to na njegov,rojstni dan, na njegov god in ob letu nastopa njegove vlade. Prazniško razpoloženje, zastave, godba, živiol-klici so mu razvedrili skrbno čelo, ministri so mu i^aztcLraačili splošno zadovoljnost in svetovalci, zagrljeni od vpitja in hripavi od vzkiikanja, so mu šepnili na uho govorico o njegovi neskalj:vi sreči. Vkljub temu se ni čutil kralj zadovoljen. Smililo se mu je ljudstvo, ker ni imel naslednika. Jn ravTio po takih prilikah, ko sc je bil poka-zai ljudstvu, se ga je lotila skrb za obči blagor s podvojeno silo. Zapiral se je v posebno scfco svr-jega dvorca, kjer je nemoteno premi- šljeval Ln si preganjal z zlato kupo napolnjeno z rajnim trtnim sokom mučne skrbi. Zopet so trle kralja teke skrbi. V svoji posebni sobr si je zaželel potomstva, naslednika. Pozvonil je. Služabnik je spoznal to znamenje in vstopil s svežo steklenico v roki. Tcda kralj je bil slabe volje. ^Odnesi zopet steklenico in privedi mi takoj Zakajpanetaf t Čudeč se, a vendar molče je izpolnil služabnik ukaz svojega gospodarja. Črez par minut se je žc prikazal Zakajpane, priklonil se trikrat globoko da tal in pozdravil: »Veličanstvo me je klicalo in najvdanejši sluga je takoj ubogal! Zakaj pa ne? Zakajpane je hU majhen mož! cel j. Njegove -kretnje posebr.o pri ponižnih poklonili so od-j rekale sključenemu teiesu vsak obstoj hrbtenice in trdili kosti. Za čelom se jc skrivala laka premetenosiio iznajdljivost, da se jc kralj najrajši poJuževa! njegovega sveta. Radi navade zaključevati stavke z vprašanjem: Zakaj pa ne? se mu -je bil izmisHl dvomi norec to ime, ki sc je takoj prijelo možiceljna. Na dvoru so ga vsi poznali le pod tem imenom. 'Poklical sem te, da mi svetuješje pričel kralj. »Veš, do popolne neskaljene sreče mi treba samo šc naslednika! Kaj naj storim?« »Veličanstvo, ti si pesvetil vso svcyo očetovsko skrb edino le javnemu blagru, a rase n pozabil. Treba ti ženske, kraljice! Zakaj pa ne?« Dobro si jo pogodil to pot! Moj blagajnik | naj ti takoj izplača deset ziatov za ta tvoj svet! Sedaj me pa pusti samega! < »Veličanstvo, tvoj na'pekomcjši sluga se ti klanja! Zakaj pa ne? Ko je bil kralj zopet srm, je pozvonil in že je 6tal pred njim služabnik. » Ali tako poznaš moja znamenja? * ga je oštel kralj. Kje iuiaš pa novo sLekicnico?* Ćud eč se, a vendar molče je uzpoln.l si uža b-j r.ik željo svojega gospodarja. Rulni trini sok se je penil v kupi, toda vedno le malo čusa, ker je bila precej kiLro prazna. Kralj je premišljeval In iz delov al načrt. Ko se je bil odzval slažabr.I«. že tretjemu znamenju, je (kralj Izgotcvil svoj načrt, naslonil svojo trudno glavo na mizo in zaspal. — Poroka se je vršila po običajnem obredu. Verno in vdar.o ljudstvo je Imelo nov praznik, ljubeznivi in IcjalnI ministri nove redove, pošteni in .pametni svetovalci pa nove frake. MmevaH so dnevi. Ljudstvo jc ostalo vkljub nov emu prazniku verno in vdano, ministri vkljub novim redovom ljubeznivi in lojalni, svetovalci vkljub novim frakom pošteni in pametni. Nobena izprememba! Edino le kralj je skoro pozabil svoje posebne sobe, kamor je tako rad zahajal pred poroko preganjat svoje vladarske skrbi. Potekali so meseci. Bližal sc je odločilni trenutek, ki jc imel dati kralju naslednika in ■ljudstvu bodočega kralja. Zopet so mučile kralja skrbi. Spomnil sc je že pozabljene sebe. Tudi po tako dolgem cd-, moru ni; bil še pozabil služabnik, kaj pesnenja j znamenje z zvoncem. Prinašal je steklenice in sc slednjič žc bal, da sc pokvari zvonec, tolikokrat je moral stopiti*prcd s\ojcga gospodarja. Kralj je končno zadremal v naslanjaču. Imel jc čudne sanje: V sosedno sobo, kjer je spavalo dete, so stopile tri devejke-rojenice, da obdarijo novorojeno kraljično s svojimi običajnimi darovi: z bcgasLvcrm, z incdrostjo In s srečo. Otroče, zavedno kakor vsa deteta ženskega spola, se je v tem vzbudilo, cšvignilo dtvejke z radovednim pogledom in zajokalo, ko ni zapazilo med njimi ne matere, ne babice in ne zdravnika. Rojervce razjarjene, da jih je zazrla človeško oko in da jim je s tem cdklenkal za vedno njihov pravljični posel, so se takoj odstranile, vzele svoje darove s seboj, zadnja jc pa pokazala rjemu, v naslonjaču spečemu očetu, z roko Pgo in mu tako pričarala nesrečo. ^Veličanstvo, moram te prekiniti v tvoji kraljevi brigi za občni blagor! Deklica se ti je rodila. Zakaj pa ne? Ljudstvo te želi videti. Pod oknom stoj? in pričakuje tvojega nagovora. Zaka; sane? S temi besedami ic vzbudil kra- lja brezkestno se priklanjajoč njegov «iajljub i svetova'cc. Že vem vse! Će bi nate čakal, bi sc mi lah-| ko redil žc drugi otrok. In šc več vem! Jaz sa-| njam resnico, katere mi vi. svetovalci, ali ne znate alt pa nočete povedati. Kralj si je mer«-cal oči in nadaljeval: V tisti figi cem videl jaz vso bodočnost. Kadar pokaže zadnja rojenica, ki deli srečo, s svojo nežno reko figo, ni več rešitve! Ni težko pro:cko\a!i, si je mislil sKižabi:'!•:, ki je stal pred vrati in prisluškoval, ko je pa zvonec nepretrgoma pel! Kralj se je vzdignil in slopil k ckr.u. Pod sabo na velikanskem trgu je l>'lo zbrano ljudstvo. Glava pr; glavi. To se pa ni samo kralju dozdevalo, marveč je bila resnica. Verno in udano ljudstva je kralja v/hičv .<» in navdušeno pozdravilo. »Moj mili narod, povej, s i -li zadovoljen z mojim vladanjem? S tem vprašanjem je prekinil kralj glasno tikanje in radostne vzklike. x Zadovoljen! Živio J, jc zadonelo kralju »;a uho iz tisoč in tiioč grl. Bilo ic to prvo ljudsko glasovanje. -V znak moje ljubezni sprejmi, mili moj narod, ta dan kot nov praznik!« >Bravo! 2riio!t je -vzkliknilo ljudstvo in sc takoj na to razgubilo po raznih krčmah, go-atilnaii. vinotočih. hotelih in ' ivamah. — * iwt«, etie marca -EDINOST, iUr. 16« Stran IIL TVsnobiiiMcija na Roauariieffi. BUJCAREšT, 24. (S.) Ura<*ai list objavlja IcMbLjfev odlok o demobiitzaciji vo^lae. Letnika 18°0. 3u 1895.: 3ti sta že na neomejenem do-pu»tu, se smatrala za odpuščena. Pod orožjem oafta<* scmo stoječa vojska. Odiok pa vendar prtpaača vladi prosto, da v slučaju potrebe zopet vpok&6e potrebne letnike. Veliki glavni ci«*i je razp^tšfren. in njegovo delo prevzame vrhovni Štab. Krtea v romunski vladi. BUKAREšT, 24. (S.) Erdcljska narodna stranka, ki je rvajmo č a ejša v zbornici, je oklenila; da bo podpiraia kabinet Avarescu*- Pozvala je dva svoja člana, gg. Vogakeja in Hol-ris-a, da vstopita v kai>ir»et kot ministra brez listnice. Oba nova ministra sta že prisegla. Za Kacsbaržase. DUNAJ, 27. Katoličani dunajske nadškofi jc so imeli predvčerajšnjim in včeraj na Dunaju katoliški shod. ki je je otvori! z govori, kateri so imeli odkrit monarhistiškl značaj. Grof Wakerskirchen je dejal v svojem govoru: Sla-vj!3, pc&ožna dinastija je morala pobegniti iz domovine. Še na predvečer svojega padca se je klanjala sv. cvharbtiji. Nobena pesem Andreja Ho• cvp 5c ne bo več glasila, nobena Radecke-g«t koračnica se ne bo več svirala, ne bo več zaJonela pesem >Prinz Eugen der edle Rit ter«. Prehrana. DUNAJ, 27. Amerikanaka družba Grain Cc.rpGTc ton, ki ie meredajna za pošiijanje ži-\ il v one Igraje Evrope, ki trpijo pomankaojc, js sklenila, nakazati Avstriji 200.000 ton krušne moke, ki naj se transportirajo z angleškimi ladjami. Dokler pa re dospejo le pošiljalve.. ©aj Francija stavi Avstriji- na razpolago s 30.000 in Italija 20.000 krušne moke. Žc'czaičrTska stavka v S poniji dikonč: na. MADRID, 26. (S.) Ždezui carska etavka je d občana, izvzemsi nekatere postaje, kjer se c- }a vc nLo zadovdj-ili z doseženimi uspehi. Asc;iški konzul v Tre tu zanika ve^ii o do-mnevnih stikih z rešk ra poveljaišivom. Agencija ^Štefani poroča k Trsta: Tukaj-konzul Zedlnjenih držav izjavlja, da ne oi-i v-arja resnic: vest, češ da je 'rnel on kake s t 3 z režkim povelrništvom. ker on r>i po- ©Kaščcn na politična pogajanja. Italijanska zbornica. R]M, 27. Izgredi, ki so na dnevnem rcd.u po vsej državi, so tudi predmet vsakodnevne razprave v zbornici. Tudi danes ni hote!o oiti ■konca protestiranja proti postopanju vlad < it . n?-proti delavstvu. Razprava o , u-da';*i~r"j začasnega proračuna za 1. 191°. 2r<. je b'la Icral'ka. Po hudem prerekanju med sredina n skrajno levico se je vršilo glasovanje: 231 glacov za podaljšanje začasnega proračuna. 123 proti. Proračun jc torej podaljšan. Tudi razprava o predlogu, -cfa se da senatu pravica ao Jciovitve oa'ikoi^'nc svojim čia-i3ti! za vsako sejo, ni bila Jc'-ga. Socijalist MoJi J lani ;s siccr ob burnem odobravanju na skrojr levici pc-udarjal. da bi v demokratični dr i:ni ne ~ ni el o bili dvozborni-čnega sistema, in da ser:.!orji ne potrebujer ni k?, kršne odškodnina va pctsamezRO seje, ker so itak večinama vsi dovolj premožn-, teda zbom'ca. je predlo:* ven' "le odobrila. n alkar se je začela razprava o \' .n;h izjavah. Govorica sta samo dva go-vo«n ka. Varsallo je izrazil mnenje, da bi Italija ne smela slediti zaveznikom na njihovi poti v; Turčip temveč ca bi si morala na vsak način zc.k * c v iti simpatije Turčije, ker ji bo to pr.inc-i>-o veliko gospodarskih'kc-ricti. Sr.c j-iist Afcbo je zan kal vsaki meščanski vladi zmožnost rešitve sedanje gospodarske krize, pozdravljal je g:bai>je nemškega proletarijat .i žrtve zadnjih izgredov v 11 aH ji i.i pczivrjoč vlado, na,i da poljedelstvu na iazpo!ago sredstva, ki Se sedo$ porabljajo j v vojaške s vrhe. Jutri ob 15 ce bo nadaljevala razprava o vkinvh izjavami. Ncvi izgredi v Na poliju. NAPOLI, 26. Sla-, ka traii še vedno. D*nes okoli 11 ja vdrlo c4- k o število stavkujočih proti ivcrnci tobaka S. Pielro Martire, da preprečijo delo. Pri tvornici je ustavila demonstrante policija, kameri se je po hudem bc/ju posrečik> pazgasti denvonstrairte. Skoraj istočaeno jc vdrla neka druga skupina demonstrantov proti strcjodeVtlci Boffi. Tudi tej sku-i se je postavila siasproii policija, in nastal jc boj, lekcm katerega j« bM u-streijen neki mladenič. Po meetu krožijo c^orožene vc^aške in orožnike pt^rukr. Ob 16 se je vrš 1 sijajen pogrob nekega delavca, žrtve zadnjih izgredov. Pogreba se .je udeležila li*oč^2va množica. Na vozu za vence je bilo več vencev iz rdečih klinčkov. Glasba je igrala delavsko hfmr.-o. Izgredov ni bilo. Želm&ni mevčm pri Poatebi. VIDEM, 26. (S.) Davi se je utrgalo na pon-tebski postati oeem vozov, nafoženrh z gradbenim matericom in vk>csm, 'od vlaka. Vozo ^ so uair z vefcko na^ico proti Chiusaforti in prždrvefe €4cozi predor na 40 m visok most na Beli, kjer so trčiii ob brzovlak T rs t-Dunaj, ki je odšei iz Vidma ob 5. Sunek je bil tako silen, da ste se dve tretjini tenderja za lokomotivo za?drii v tovami vagon, a neki voz 3. razreda jc predrl voz 2. razreda, kjer se je nahajalo nekoliko egiptovskih dija-k-gv, ki so potovali v Bero!In na medicinske nauke. Ves materijal iz onih osmih vozov in tri vozovi so padli Čez most v reko Belo. Mrtvih potnikov je 13, vsi egiptovski dijaki, razen železničarja Blasu-chija. Ranjenih je 28, katerih nekoliko zelo težke. V Kofic je prispel prvi vlak z ranjenci. Prefekt kom. Masi, uradniki in zdravniki so odpotovali na mesto nesreče. Proga bo ostala z a prta dva dni. Profili „štirih". Firenze, meseca marca. Vedno jasnejše postaja dejstvo, da je pariška mirovna konfcrenca nesrečne voine najbolj ponesrečeni epilog. V blaznem samopeveličevanju so ententni vodilni državniki v množici vprašanj, izgubili stvarna tla pod nogami in ustvarili v Evropi »mirovno- stanje, ki je vse prej kot trdna podlaga mirnega razvoja evropskih narodov. Nemčiji so narekovali take mirovne pogoje, da naravnost izzivajo r.a vračilo sedaj ponižanega nemškega naroda in potem, ko so oropal vseh 'kolonij in brodovja in jo s tem gospodarski popolnoma usužr.jili, zahtevajo od nje sto mi tiar d vojne odškodnine, ki jih nc more plačati. Ne glede na to protislovje sc gospodje v Parizu prezrli s smešno kretnjo Rusijo, ki dosega dve tretjini vsega evropskega ozemlja, ne da bi se za hip spomnili, da je brez Rusije s is len mir nosr.o^oč. Spoznanje je prišlo (?vli ni prepozno?! in zadnje seje vrhovnega .svela v Londonu ni-so nič drugega kot revizija mirovnih p-egodeb, (po domače: polom dosedanje ententne pcliilkč, ki je ustvarila v Evrcpi gospodarsko in politično ncvzdržljiv položaj) in mrzlično iskanje rešitve iz le zagate brez izhoda. Blo je mož, ki so spoznali v pravem trenutku vso nesrečo te politike in svarili odgovorne kroge pred njen:mi nedoglcdnirai posledicami. Med njimi je tud John Meynard Kcy-nes, profesor ekonomije na K ing's Collegs v Cambridgeu, ki Je bil Član angleške mirovne delegacije do 7. junija 1919., ko ia cdstcp:l ob spoznanju, da njegove m'sli ne bedo predrle v lem zboru »slepcev, nevednežev in nadu-te.lev . Oprostil so jc vseh uradnih vezi in pričel ostro kritiko gospodarskih zmot, ki jih ic zakrivila mirovna konferenca. Sp:cal je delo »Gospodarske posledice mira« [The eccnomic ccrj4se-quenccs of Ibe pcacc — London, jMac-millan and Co.), ki je radi svoje brezobzirne obsodbe pariških gospodarskih sklepov vzbudilo veliko pozemost vseh evropskih gospo-darskMi in političnili krogcv.1} Delo bodi toplo priporočeno vsem našlai izobražencem, ki sc pečajo s tako važno panogo: z narodnim gospodarstvom. Tu naj pedsm Ic zanimive slike, ki jih je začrtal Keynes v svojem delu, slike štirih mož, ki so imeli »v rokah vso moč skoroda nad celim svetom in ki so ustvarili podlago vsem pariškim mirovnim pogodbam. Profili so podani v tako cslrih in značilnih potezah, s lako globokim •opazovanjem, da zamorerao iz njih brati in razumevati vse usodepolno delovanje mirovne konference in >-svela štirih ki so ga sestavljali Clčmenceau, Wi!scn, Lloyd George in Orlando, državniki torej, ki so odgovorni za vse pariške sklepe pred sedbo narodov in zgodovine. I. Clemenceau. Francozi — tako poroča Kcynes — so imeli svojo politiko. Clemenceau (izg. Kletnansć) jc zapiral oči z izrazom trudnostf, kadar francoske korisli niso bile v razpravi^ toda ko je š!o za Franc-jo, se je zbudil in dobro vedel, katere so življenjske točke, v katerih je popušča! malo. Ce glavne gospodarske črte pogodbe z Nemčijo odgovarjajo organ:čni zamisli, je lo ideja Francije in Clemenceauja. Ciemcnceau je bil najbolj izrazila osebnost sveta štirih«. »On sam je imel idejo in jo premislil v vseh posledicah. Njegova starost, njegov značaj, njegova duhovitost, njegova ztma-t so mu pripomogle do tega, da jc obdržal neko mirnost in odločnost v zmedenem okolišu. Ni ga bilo mogoče ne ljubili, ne zančevati: bilo je mogoče imeli le različno mišljenje o Glej !*L'Unita- — Problemi della vita ila- ■ liana. Roma, 27. Febbraio 1920. ' naravi civiliziranega človeka, ali pa negovati upanje, razKčno od Njegov prostor v so4>f, kjer se jc sestajal svet štirih, je bil širok naslonjač iz brokata sredi polkroga pred kaimnovn, z Orlando in na levi, s predsednikom Wilsonom ob kaminu in z Lloyd Georgeom na desni. Ni nosil s seboj ne papirjev, ne listnice; ni mu pomagal noben osebni tajnik, d as i ravno so biK navzoči razni francoski ministri in nekaj voščakov v stvari, o katerih se je razpravljalo. Njegov korak je bil še trden, njegova reka in njegov glas dovolj močna, kljub temu, da je bil videti posebno po atentatu zelo star. Ko da bi hotel hrjniii svoje moči za izredne prilike, je redkokdaj govoril in puščal ministrom in vešča kom, da so pričenjali z razvijanjem vprašanj; često je a-piral oči in se zleknii v naslonjač z brezčutnim pergamenrnim obrazom, z rokami v sivih rokavicah, sklenjenimi pred seboj. Tupatam kratek stavek, rezek ali ciničen, kako vprašanje, popolna brezbrižnost do svojih mini-liistrov, ki jih ni skušaj niti zakriti, ali pa trdovratna kretnja, podkrepljena s par besedam-v zbadljivi angleščini. On sam izmed štirih je poznal oba jezika, ks:jti Orlando je znal le francoski, L!oyd George in Wilson samo angleški, Zgodovinske Težnosti »e, da Orlando in predsednik W»lson nista mogla, med seboj neposredno občevati. Wiisonovi svetovalci so obkrožali Clemenceauja: takoj nato so sc približali angleški va-ščakr da bi zaznali uspeli razprave in videli, če gre vse dobro, nato so prihiteli Francozi s sumom, da bi morda drugi ne sklenili kaj brez njihove vednosti, dokler ni bila vsa soba po-kcncu in je debata v obeh jezikih postala splošna. Moj zadnji in najbolj živ vtis s cm odnesel z enakega prizora, kjer sta Wrlson in Lloyd George stala sredi nemirne gruče in v zmešnjavi glasov, v hrušču naglih rln improviziranih kompromisov in protikomproiaiso v, sredi vpitja in razsajanja, ki ni pomenilo ničesar in ničesar koristilo. In Clemenceau, miren in sam ob strani' — ker se stvar ni tikala varnosti Francije — je slonel v svojem naslonjaču iz brekata, brezslrasten in brezdušen, zelo slar in truden, toda opazoval je prizor s ciničnim in skoroda krutim izrazom v očeh; in ko se je končno nemir polegel in so se vsi vrnili na svoja mesta, so cpaziii, da je — izginil. Cutll jc za Francijo to, kar Pcriklej za Atene: samo ona je bila, vse drugo zanj ni veljalo nič. Toda njegova politična teorija jc bila bismarekovska. Imel je lc eno ih:z;jo: Francijo in le eno razočaranje: človeštvo, s Francozi in s svojimi tovari« vred. Njegova načela glede miru se dajo izraziti preprosto. V prvi vrsti jc s prepričanjem verjel, da Nemec razume in. more razumeti le ustrahovanje; jc v pogajanjih brez velikodušnosti in brez kesa-nja; ni pridobitve, ki bi je nc iskal in se ne umakne nikomur, samo Ja si pribori korist; je brez srca, brez dostojanstva, brez usmiljenja. Zalo sc z Ncnicem tte smete nikoli pogajati ali se sprijazniti ž njim, svojo voljo mu. morate diktirati. Samo iako vas bo spoštoval in Vi lako mu zabranile, da vam ne pride na pot. Dvcmim, da hi mislil, da so te značilnosti lastne Ic Nemcem in če so njegova naivna mnenja o kakem drugem naiodu bistveno razli-ča«. Njegova filozofija ni pripuščala nobene »sentimentalnosti - v medna rodnih oziiih. Narodi so realne stvari, od katerih moreš ljubiti le eno in čutiti do drugih brezbrižnost ali pa — sovraštvo. Slava naroda, ki ga 1; »bite, je zaželjiv cilj, a ga merite doseči Ic na račun soseda. Politika moči je ncizogibaa rvi tehniški predpogoj vsake kulture! Na u lanov-nem občnem zboru, je bilo soglasno Iz v. "eno naslednic vodstvo: pred -e-dnik dr. K:.re! Triler, podžupan v Ljubljani, podprcdsedr.i, Bernard Prrpper-Altberg, prs-d^ednik dc'ni.ke družbe Leykani-Josefstal na Dunaju, člani ' u-pravnega sveta: Vladatiir Arko, velcindu .tri-jalec v Zagrebu, prof. J. Breznik, p "vi ;.*:*».■-atednik delniške tiskarne v Ljublj :i, A« {;: -t Pra-protnik. ravnatelj Jadranske barke v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar, župan v Ljubljani. A' -jzij Tykač, ravnakij Ljubljanske kreditne bar' e v Ljubljani, Ilugo Wcinbcrgcr, ravnatelj Hrvatske podružnice \Vieivor Bankvercina v L robu. Eni, Fiirth, generalni ravnatelj družbe Leykam-Jo3cfstal na Dunaju. Viktor v. der Lippe-Wintrupp, upravni svetnik iste družbe na Dunaju, Friderik Scl.ii^., centralni telmi.-ki ravnatelj iste družbe na Dunaju. Po narodnosti in državni pripadnosti je v upravnem svetu 7 Jugoslovenov, 1 Cehoslovak, 1 Američan in 2 Avstrijca. Družbenamu nadzorstvu je Imenovan na Čelo Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtniške* zbornice v Ljubljani, člani pa so: Rihard Beck, višji knjigovodja na Dunaju, Franjo Biaurn, bivši poverjenik za finance narodne vlade SHS v Zagrebu, in dr. Fran Win-diseher, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Nova družba je namreč votirala kot prw izdatek prispevek 100.000 K tehniški pedporni zalogi na ljubljanski univerzi. Krvat i Slovenka venčani u srpskoj crkvi. Iz S:>rajeva se javlja: Poznati frankc*»ac župnik Bekavac u Saraje1. u, komu je pred nekoliko meseci morala policija du na intervenciju omladine skine iz uredn sliku ce.^ara Kari«, proslavio se je ovih dana činom, koji sc osu • djuje sa svih strana. Glavni urednik Glasa Naroda R. Štagljar, iiiiso jc da se veača (poroči) u katoličkoj crkvi sa zaručnicom protestantske vere. Gospoju Bekavac uredio je sve poslove i u predvečerje venčanja izjavio je zaručniku, neka dodje drugi den u 6 sata na' venčanje. Zaručnici su s kumovima došli. Medjutim evo — belaia! Gospodin Bekavac u poslednjem momentu htio je Izrabiti situacijt; in tražio jc, da zaručnica predje na katoHčku, veru. Drukčije ih ne će venčati. Taj prilisak uzrujao (-razburil) je kumove i zaručnika, da sir par oštrih reči izbrojili u sakristiji g. župniku Nota bene — i zaručnik i zaručnica potpisali su vsi pred nekoliko dana sve reverse, koje prepisuje katolička crkva u slučaju mešovitib brakova (zakonov). Prema tome vidi se, da jc čin. g03p. Bekavca potekao iz stranačke (strankarske) mržnje. Dokaz je lome najbolji laj, što jc isti gosp, župnik Bckovac pred nekoliko meseci venčao drugog jednog novinara sa Srpkinjom, pravoslavne vere i to bez ikakvih zapreka. Ali taj jc novinar bio, kako sa- Mlnevali ro dnevi, tedni, meseci. Roje ni čin-a figa se je začela udejatvovati. Kmatu je postala pest, ki je tlačna verno in vdano ljudstvo. Fmaninenni ministru, 3e vodno Ijuf-ezrivemu :n icv^inermi gospodu, se je pojavila tik nad •uies! čistLti;rva p4«ša. ker se je vedro pepra«-kal, kadorkolr >e doznal primanjkljaj v državni blagajni, čelo se mu \z pa zvišalo, ker si je moral redno izmišljati nove ideje za nove davke. Kra1; skoro n: več zapustil svojs sobe. Zvonec e?^ Bil jc v resnici Zaka^pane, ki je govoril te besede. Navdušenje za novo stranko, novo idejo, za novo obliko je bilo temeljito C*zpremarviio možicaljna, pckoččenilo mu kakor m^zg mehko hrbtenico in okrepilo njegv pla-šepetajoči glasak. ^Prijatelje in privržen- ce d ase da njega sistema treba ugonobiti-, da nam j ne bodo več škodili! Zakaj pa ue? Rabel-j je ! dovolj časa počival. Mast, nabrana v brezdelju, mu zna še omrtviti ude. Vrvi nam nc zmanjka in kraljevi gozdovi nas bodo založili s potrebnimi vislicami. Zakaj pa ne?« >'Dober svet imej takojšne plačilo!« je zadovoljno pokima! predsednik omizja. vTi, novi moj finančni minister,* s tem je nagovoril svojega soseda na levi, »nakazi temu svetovalcu deset srebrnikov. Mini-ster za notranje zadeve naj takoj izvrši v zvezi s svojim justičnisi tovarišem ta krasni nasvet!- Cez par dni je najel rabclj tri sto pevnaga-čev, državna vrvarnica se je podaljšala, razširila in zvišala, kraljevi gozd skrajšal, zožil in znižal. Potekali so tedni, minevali meseci. Nova vlada je sie>j ko prej zborovala v nekdanji posebni je vi sebi. Skrbi so rastle, F;nančni minister, — navadno se ni i* deleže val sej, ker je mora^ istočasno nadzirati državno lisicarno banko vcev — je bil že ves krvav za ušesi. Po neki taki seji jc stopil predsednik k oknu. Ped sabo r.a velikanskem trgu je bilo zbrano ljudstvo. Toda glava ni staia več pri glavi, ker pelo vica ljudstva se je bila že vknjižila v rab-^cvih knjigah. Ljudatvo, povej si-li zadovoljno z našo vlado?.. :fi vprašal z c>kra predsednik. .Zadovoljno! Živio.' je navdušeno odgovorila zbrana množica. BI o je to-drugo ljudsko glasovanje. »V znak hvaležnosti pedeli vlada jutri vsakemu državi jami hlebec kruha, kos slanine in košček sladkorja brez kart!* nBra. o! Živio!« jc vzkliknilo ljudstvo in se kcj r.a to razgubik) po raznih krčmah, gOGt;l-nah i a v ia o t oči h. Ta vladna hvaležnost je pa popolnoma zmedla finančnega in aprovizacijskega ministra. K;e? Kako? Dolgo časa sta razmolrivala ta vpra&ar*ja in se slednjič odločila, da izstopila oba iz ministrskega sveta. Kriza je navala. Kmalu na to so pričeli stavko rabljevi pomagači, delavci državne vr-varnlce in drvarji in tesarji v kraljevih gozdovih. Prenaporno delo, premalo plačila. Pridružili so se jim hsdi drugi nezadovoljneži. Če se enkrat ukorenim pri posamezniku nezadovoljnost, se nc da zlepa iztrebiti. Izvoljen je bil odbor nezadovoiffena si od sedaj naprej vseh v tednih vfcrbH* Molče se i*e cdstranila vlada. Odbor je pa takoj sedel k mizi in sestavil novo vlado. Možaki! Preobrat >e tu! Prejšnja vlada je Šla, stari sistem je padsk a tu še ne smemo še ustaviti! Zakaj pa ne? Bil je v resnici. Zakaj-pane, ki je govoril te besede. Navdušenje za novo stranko, no\o idejo in novo obliko je bilo temeljilo izpremenilo možiccljoa, pojeklilo mu koščeno hrbtenico in povečalo obseg njegvega glasu navzgor in navzdol. Prijatelje in pri-vržence dosedanjega sistema treba ugonobiti, da nam ne bodo več škodili! Zakaj pa ne? Ra-belj si je zadnji čas s pridnim delom ustvaril krepke mišice in bo vsekakor kos svoji n Glas Naroda* uredjuje pravoslavni Hrvat g, R. Š t agi jar, a acfekalnti » Srpsku Riječ katolički Srbin g. St. Kobasica. I to spada medju — bosanske specijalitete. Igiasifsv tulcev? Genera'r.i civilni komesarijat za zasedeno' azemJfe rezgteša sledeči odlok: \. Određen je popis tujcev, ki bodu navzoči a frolaoči cd 31. marca na 1. aprila. Kut -tujci se i mafaraja r-I^L", ki ni niti rojeni uiti pristojni | v zasedenem ozemlju ili tinico radom iz lira-j pestra. 2. Vsi tujci, tudi tfetf, ki imajo dovođenje za j prebivanje, hi ki se bedso nahajali ob gori do-1 ločenem čtsu v Trstu ali v okolici, bodisi da i so naslagani za stalno, začinilo ali pa mimo-1 grede, se ima-jo potemtakem dolžnost javiti! po družinah, če Svijo skupno, i:i vćak zase, j ako 9o sami. 3. Popb sc bo vršil potom zglasrlnic. Iinaio ! {"»riti po omenjese z^k-dimcc, jih vročiti prisa- I detšm tujcem, jrh pobrati in jih prinesti v roke j oblastim: a) hišni c:krbn!ki ali lastniki za na- j jemnike in podnajemnike; b) scbodajalci za i ' v oje stanovalce; c) gostilničarji, lastniki pen- : zvonov in prenočišč itd. za -svoje najemnike; j č) načelniki zavodov in vsakršnih ustanov bo-( di.-l javnih bradi*] zasebnih za osebe, ki stanu- j jejo v njih; d) za mJadrilctue — tiste osebe, j katerim so izrečeni v varstvo; gospodarji za | t!.•:žacniško osobje. i. Po zglaoilnice za tiste tujce, k; stanujejo v mestu, bo treba priti na civ. komisarijat ul. XXX Ottcbre št. 7, seba št. 1 v pritličju. Dobijo se lahko vsdk dan od dneva priobči t ve iega odloka do 31. april? opa- Jne. Za tujce, ki stanujejo v predmestju In v okolici', sc bodo razdajale z^lak'aice ob istih dnevih in ob Istem ča^u v pristojnih okrajnih načelstvih. 5, Zgbsilnlce mora'o izpolniti in podpisati -užkriri poglavarji za osebe, ki žive v družin?. a posameznika \sak za se. ZgSasilnice se bodo morale vročiti do 3. aprila t. 1. civ. komis ari jatu (ul. XXX Ottobrc ž t. 7) odnccno okrajnim naeclstvom. 7. ZglasiCev jc obvezna tudi za ono tujce, ki I je povrnejo aLi pridejo v Trst po popisu (po i polnoči od 31. marca do i. aprila) brez ozira na ; vzrok ali na trajanje njrihovega prebivanja. Ta : : lasiLcv se bo morala izvrš'ii izključno na j civ. komesarijatu v ul. XXX Ottcbre st. 7, v 24 ; liTtif po prihodu. Opraviti jo morajo hišni i »•skrbniki in lastniki' za najemnike, družinski poglavarji za nove člane, gospodarji sob, go- i fclilničarji, gospodarji penz'jonov in preno- < ek*č, načelniki zavodov in ustanov, varuhi j mladoletnih, delodajalci za .vse nanovo došle esebe, slednjič tudi posamezniki, vsak zase. 8. Ravno tako sc bo moral naznaniti tujčev končneveljavni oJhcd ikiAcr tudi vsaka izpre-inemba njegovega stanovanja v TnJu. 9. Prestopke proti temu odloku s strani obveznikov pod 3. in 7. bo kaznoval civilni komi s arija t v Trstu z globo cd 100 do 1000 lir a'i, v sločani neiztirlji vostl, z zaporom cd 10 do 100 dni: gostilničarjem, lastnikom prenočišč pa sc bode odvzelo začasno a'i trajno dovoljenje obrti. 10. Ob vezniki ped 5. in 7., (ki bi podali ne- ( resnične podatke ali ki bi sc sploh nc zglasili, i fcado izročeni sodnim o i-'a-, tim v zmi>lu § 320 koz. zakonika, ki je v veljavi, in bodo labko | tudi izgnani. 11. Na podlagi popisa in z^IasiiTc sc bodo izdejalc tujcem živilske izkaznice. »| 12. Cirvilni kemisarijat v Trstu r.aj izvrši taj odlok. Generalni civilni komisar: i Moscotti. fralla nproulzncilsKe Kcmlsile za teden cd 29. marca do 3. aprila 1920. (Presol-pne sc številka 40 ž:vilske izkaznice.) Koruzna moka: k kg po 85 s L. kg. RiŽ: li kg po r-10 lir kg. Kristaliziran sladkor: 15 dkg p j 5 lir kg. Prvovrstno olje mešano: 10 cl na odmerek po 7 20 lir liter. Losos: 1 posoda pol kg) na odmerek j po 2'25 lir posoda. Naravno maslo; 5 dkg na odmerek po 14'50 lir kg. Kava: 10 dkg aa odmerek po 14'50 lir kg. Kupovalcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo razdeljevala vsaki dan tudi naslednja neodmerjena živila j proti predložitvi živilske izkaznice: Krompir po 0'55 Hi* kilogram; flžei po 2'25 lir kilogram; Mzcl - koks . po 2'80 lir kilogram; ameriška svinjska mest po 12*— lir kilogram; kuhano maslo mešano (kolikor ga bo na razpolago) po 10'— lir kg; suhi jušni rezanci v zavojih po 50 dkg po 1'75 lir zavoj, v zavojih po 20 dkg po 70 stotink zavoj; paradižnikova j konserva po 3'50 lir kg, v posodah po 1 kg 1 po 3'40 lir poseda, v posedali po *A kg po ; 1'90 lir posoda, v posc-dah po Vs kilograma : 85 stotink posoda; biškotr (London Biscuit Fac-j tory A. Gat ti, Tricste) »Metropoli lani« i>o 1 8'80 lir kg; druge vrste biškolov (Albert, Petit Beurre, Secessicu, itd.) po 10'40 lir kg, v zavojih po 10 dkg po 110 lir zavoj; grenčni j biškoti po IS'—- lir kg: lds po 1'20 lir liter; ! zeleno pralno milo v komadih po 21 dkg po 90 stotink komad; zeleno pralno milo marka »Trieste v komadih po četrt kg po 110 lir komad, v komadih po pol kg po 2'20 lir komad; belo pralno milo marka : Marsiglia* v komadih po pol kg po 2'25 lir komad; belo ameriško toaletno milo marka ^Ivory« po 130 lir komad; an-gl. toaletno milo Borax Swi£t po 1'75 lir kos; tkrob po 8*50 lir kg; kristalna seda po 1'20 lir kg; sveče po 35 stotink komad; jabolčna marmelada po 5'50 lir kg; suhe smokve po 2 liri kg; kakao po 14 lir kg; kitajski čaj »Sou-chong4 P° 20'— lir kg; poper v zrnju po 10'— lir kg; pimenta v zrnju po 9'— lir kg; muškato-vi orehi po 0'20 lir vsak; cimet v prahu po 16'— lir kg; cimet v kosili po 12'— lir kg; klinčLovi žebljički po 24'— lir kg; dišave po 112'— lir kg; vanilija v kosih po 60 stot. kos; sardine v oljčnem olju marka lArrigonl« v j škatlah po '/* kg po 140 lir, jjo '/s kg po 2'— liri, (: ExceIsIor ) po četrt kg po 3'— lire škatla, fileti ^-Excelsiorv oljčnem olju v škatlah po kg po 1*40 lir š kali a; nesladko kondenzirano mleko marka »Colombo« v posodah po kg po 2'70 lir posoda; leča po 2'— liri kg; zdrobljen zelen grah (suh) po 4'— lire kg; cikorija po 4'50 lir kg; kavni surogat S. Giusto v zavojih po 20 dkg po 2'10 lir zavoj; kuiuin po 8'— lir kilogram; zabela »Torre-giani : po 4'— lire kg; mazilo za čevlje (marka »Lift ) v škatlah siev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, Slov.. 5 po !'65 Ur škatla; tekočina (. Lift-) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stoiink, štev. 2 po L 1'45, štev. 3 po L 2'80 škatla; mazilo ( Lift ) za kovine v škatlah štev. 1 po 40, štev. 2 po 55, štev. 3 po 95 stotink škatla; vosek ( Lift ) za parke brane pode v škatlah po četrt kg po L 2'40, v "škatlah po pol kg po L 4'80 škatla. Vino Chianti (Rutino) po 6'40 lir steklenica j dveh litrov; vino Chianti (bratje Dal Canto) i po 6 lir steklenica dveh litrov. Živila, ki sc razdele posetnikom izkaznic sirotišnice: sladkor, kava in vsa živila, ki se morejo dnevno in poljubno kupovati. Na rib"i tržnici. Namočena polenovka po! 4'80 lir kg. Prodaja kruha proti začasnim izkaznicam. Tisti, k'- ne stanujejo stalno v Trstu, nc morejo kupi ii kruha z začrsno izkaznico za kruh (tujska Lrka.cnica) v vsaki prodajalni, temveč samo po pekarijah. Na določbo sc opozarjajo vnovič prodajalci 'kruha s pripombo, da sc bo prestopnikom odvzela predaja. DomaČe vesti. Odboruva seja političnega društva ; Edinosti« bo v torek. 30. marca t. L. ob IS. Vabljeni so vsi odbornik: *n j K) iifih vrp-e-fcni prijatelji drušKa. — Predscdisjrk. Nc razumemo! Napisaii smo i*ekoHko pripomb k lralncveršemu ukrepu -rtaJajans-ke vlade, s kaite-ičm je časno obi?s'.a\iia t'sko\T.o cenzuro. Po-vedaii smo. nas ra ukre-p spravila- Iz dežja pod kap, da nam Nirtii-vu. >t:skcvna svoboda«« nalaga ic šc he)ši- jorem. ker nam \Tača diskovno ccn-zuro po starcavst-rilskem 'kopitu in povrii vsega j se dve'uo sodno pristojnost: o:\t1uo in vojaško kazensko sodišče. Uirljivo je, da muc z ozirom in u .ka pojasr/la -s s-vraaii pristojne oblasti, pričakovali od trža-š-kega ita'I'anskc^ časopisju, d.i izreče svvlo na'^iočnejšo besofo pron liaml-sik da na; h: sedaj, ko že zdavnaj vztl vrag Avstrijo, tte-' i:'- :ukc cilastt davile časopisje s pred-petoprun: ibauni ^vstrriskega tiskovneca zakona. AH ik/ v. '-.. Mno Si inoviii! Razun. skoraj bi Tekli narav iiost ctreškega veselja v »Lovoratoru-, da jo ko:;ee ccnzurnili suiicst: b .nadlo.,% ter poleg NV i. /a li t r..-;ranatfli ofcnesfOv,mj ob nas, nismo nič —, in te naza.::i4e še po-vteče90 pred por< fw> e& vojaško sodišče, ozimam cek tr.-l pr^d oboje. Sil-'uo. tiskovna svebeda, i:: še ie.n si;;t:::e.'ša. če veš i.r znaš, da te »nsalo vki:ub V: wn-.J z.-.r.evr l'i» sv ..'o naklonjenosti In IMieaui r. av tv.ko radi kot ščurka v ktSL Da se prep-ičaT.o, -k-ako s stvarjo. -«no povprcilttli iidhpTikn pri ftnfffonfifcgi p kllealli tomrfi^ m te hranil zase, Ja ga skuha, če se pc«javi španska bolezen. Pred vlado, okrnjeno po odstopu treh m:ni-61 rov in še vedno zborujoče v nekdanji posebni kraljevi sobi, ic slepil Zakajpanc. Vlada! Ljiadstvo sc je sountalo! Ocstavljena si! Ha Idi! Rešena si od sedaj naprej vseli vladnih skrbi. Zakaj pa nc? < Molče se je odstranila vlada. Preobrat je tu! Prejšnja vlada je šla, stari si1 tem -padel, a tu sc ne smem še ustaviti! Z-akaj pa ne? Tako je govoril sam s sabo Zakajpane £n sede! v naslonjač. Samozavest mu jc gorela iz oči. Prijatelje in privržence prednjega sistema moram ugonobiti, da mi nc bodo več škcdJi. Zakaj pa ne? Rabclj že lahko opravi to delo, mesto vrvi, ki je pošla, naj si nabere s robo ta po grmovju, za vislice naj inu služijo mestne sveliljkc! Zakaj pa ne? In koj je izdal rablju tozadeven ukaz. Sara sc je pa lotil dela za boljšo bodočnost svorr-ga ljiAc tva. Ljudstvo treba moralno dvigniti, iztrebiti tako škodljivo sebičnost in lakomnost Iz njegovega srca in ukrepiti potom pametne vzgoje njegov značaf. Zakajpane jc bil gotov, da pride, če sc mu posreči le desetina njegovih načrtov, nc le v pravljico, marveč celo v zgodovino. Zapri sc je v nekdanjo posebno kraljevo sobo in pričel delati. Črez dva dno je prlša! k njemu rabelj. Maje delo jc končan.o. Tvoj ukaz izvržen. Pregledal sem knjige in primerjaje števili pod »dati in imeti < spoznal, da imata samo še dva človeka ^feivo. Teh pa dosedaj še nisem mogel zasledi ti.U Kaj samo šc dva? Ali sc nisi zmotil pri odštevanju? Zakaj pa ne?' In nc da bi čakal cd-tfnvora, je stopil Zekajpane k oknu. Velikanski trg ped njim jc bil prazen. Bilo yi to četrto ljudsko glasovanle. £kcda! jc nadaljeval Zakajpane, govoreč bolj s sabo kakor z rabljem. Tako krasne načrte moram pokopati! Ideal bi postala ta dežela!,Veš, rabelj, ona dva, ki ti mankata, sva midva, jaz In ti!« j.2c megoče! Zadnji, ki je bil obešen, je bil moj pomagač. Samega sdbe ne bom obešal. Ali si že kdaj dišal, da bi pevk. ki peče kruli, spe-kel samega sebe, da ibd mesar, ki seče meso, razsekal samega sobe, da bi kovač, ki kuje konje, podkoval samega sebe? Ne. Torej ludi rabelj, lki obeša ljudi, ne more obesiti samega sebe! Zate pa ni ne vrvi, ne srebota, ne drevesa, nc svetilke. Vse smo porabili, vse polomili! Jaz grem! Službo dobim kjerkoli! Ti si pa pomagaj, kakor veš in znaš!* Kaj se je zgodilo z Zakaj na ne lom, ne pove pravljica, vsaj ta ne. J snic izvedeli zares ljubeznivo no-vloo, vla n;hn m nič zjranssa o kaki ^rinre-a; ajvstrirskega tiskevne-«ra z-kona za časćpšafe v Trstu in esejem žase-•ćeoem oženiti Nym da r.iso p^vetfc'.: -kega! Sed«:' ■pa razum*, člo^k. stvar, čc jo mo-reš. No preostaju nam torej nič drugega, 4cot d-A- na^-fdfcćirc.'e poaov-emo ttI-sl'oćio oblast, d;.v ir.,) rakiii \-s4ev-.iZsrc'h ttkrcjpuv nc sporoča; čusoplski: nstna-no, temveč pc-icnt pismenega uradnega: odloka, da bc.no vedeli, pri čem smo. Ka'_:or store stvsri ;ir.fs«, smo r-ri^'1'cni mislili, df^ sc hc-Čc tuj uvajati dvojna nrera: ena. z ita'rijaiislLO tiskovnoj svobode, aa ita^aasko; tlrug?-. s sU'roavsfcriJsklii: i ccnzr.mhn pa /.a naše iu-sjosioveTisko ča-; sepisje. Gcspotkv, tega pač ne razumemo in htdil nočeeno Tozumeti: nam je farme v in jarir.a "c- več ■ko preveč! Taki so in taki ostanejo, pn r.ač itnl^anski nitnc-strrski predsednik govGri še krpše besede o »rdsKv- pkijateifstva z vsemi uaroili. predvsem z šinri- sosedi« in •..ustvaritvi pris.rč:iili knltrmiih od-KOšaičv.' — iN:, .ccn-e«, dedkhia tis tih, ki so pobirali divb-tine, s c. kr. FrSes-SJceaiejevc mize, ki kot taka ns-jviitneiša -ia »aipantžncjša petoJizniea vm-kc vi-tde, pa bi liKa kakršnakoli, cda: tirdi v'-do istega-, napram nam tako slrd-•kobesednega Nittr>, jc -bila, jo m ostric vkljub vsem sv-o-j-Im NHtijem n3/>Tesranmei'a lu^s-keo'ea protD \ S30Ki, k-ar ali kar naj vsa? b3o na-lesi. Samo čkajte v četrtkovi rNazncoc- do^is iz o-s pese vonju skrv-ensteega prodiranja v Gorico samo. Z naravnost ostip^ločo pop»:st!jrvos.:.o, 'ki dokazuje, tla se :i»č m ve c naši zgodr vini, da niso -prav irič razr^rili dcfeo4r jjiBek» •inrjčenišrva, so lisreci'!« oi>kvst>, da se v Gorici 0 tvori .slovemsika rotraizrednioa- z vz poTCid«Kea3ni -po potrebi^. Tako sc z-epet cdj-.ka-Vi vraat sovraž-nSm. se penarv^a sracnoteiCo Gorice, 'ki se no smatra več za ita" lansko, temveč dvojezična, tako so pek-ada- s'am-a c^nj naredne mržnje in sporov. Slovenski kolegi? (!) se ;e meglo dovoliti, da naj; si na-prr.vi -ped vio-kAn itadaorst\MXit zasebno šolo z IsctiFlnif 5re:.ari sc ji dane ?a,\-nn šo!u. le pclitiena zmota, ki jo bo Gorica briuko ču't'..:a v bedećnes*«. V 'resnici boste dve slovenski šoli, l-:er se je pri zadnjem šteii« našteto (435? — vprašaš postavila N':«£o!ic ) šoloobveznih o--trok slovccrike :v2ff.d5.ir,sr\ od karferih jili 107 v rkelloi (Rožna .dolina- in Stani-gora) in 328 v mostu. Zai;> so zn ^kcličoc^ke crr-oko na zelo pri-pravnem n estu med dvema- barotoma ustanov5 slcvca^-ka dvo-razrcdnien-, vsak rae .drugo \prašav.5e. Vprašanje, na tero dobivamo danes odgovor: rte! I>-r.-es so —-' drugačni. In zopet drugačni bi- se kazoii, če bi p ni šla semkaj klto'^ka oblast. X: svoje oči smo vj.VI drla-vno untđu'kc. kr.ko s> -pridi Veli # v krčn-o vsi zasopilcni in bJestečcga- i-;on, in -kak-so -o — fcH je to diven prizor, vreden *dosio«32i-stva dr2avT.-?ga nradolika — vzpenjali (v -krotit, j-preslinc!!) na s:o!'co in s Jcričavim iecikcni čitači brzojavke, ki to sporc-čaJe o — avstriisiUi znrogah! Daaes -pa — oh. danes ja-ke ccrcmctirje. b3bgosio\-Jian;o io< izročanje zastav, govor Grcs-saelia (:a Je pač ca-stega p'emcna), govor nrega — ! D'.Am unzšla in druidi — tit:nc-' žica vndhia Težko nam jc verieri ; kvec;en;u .db si pri besedi »množica« mV;mo tisto skupi;vo Ki .ioričnlli ž:-:rsk in tiste pri'.-zonre k k*-čim, ki in.ijio korist na tem, da traič ira-h daiVeLc — Tako »Lavcratcrc-. Ml pa smo doznali z Reke še neko peseb*os: s te prodaivc r»'Annnn-zijtvega igodu. V L'i>revo-du je nosfta na odličnem mesta- cvetje aS venec drvfea iz ttrtmija.... svo-tx>d;te Ijiihezni. In tema senlnvemu pr.zor^ :e liki mož posveti na banketu :»ekaj sv c-jlii — Pe-sruikili besed, rek ji, la je pvbotuost dir božfr... Nevedni La sca^staii Jiudre se bodo pri'.'eraa-Ii >za ijilavo, ker nc razunae^o vzvišesos^ ta&e — poezč}e. No- Rdd se pa le zufcsvažo. Ali — r.e vsi! •Prisrčnih kuttursiii odnoiajcv« z Jogcslovcc* žci -ckseeieuoa gospod ministrski predsednik NUti, k^ker je te dni slovesno zagotavlja! v italijanski zbcmici. Li bestte v dotičnem odstavku njegovemu govora so Me ta-lco smcje«e v k^k itcfep namen — z!ožene druga poieg druge, d-u so uapravHais vtisk, da eksee- lei'.eoi resr.o iu pošte«;« misli s t.) iJ\ . T : ?u jvan» .postavl-ki k..čI>Ivo vprašanje: koli" , ; : so njegovih podrc^e^-h organov v >':':idi! z lepo besedo snlalstra, li: -aM- so tok .v. d., nv :c]o prispevali k dosegi prisrč^iii kukttrifcii odneš-a-Jev? Ceic u> bi mogli vpračaii, aii so odredbe iu ukrepi cent: Jiiiii cbl-asi? v Rimu, ki so ircpe* edno pi.d očesciii .^jspođu' Nltr;>a, v -kladit že lo noj prirrčnih oir.ošcjih nxd iLul^a.:-kim in .i-igosTo-! venskim živ^n?! Bridke tof.be n.šcgc Mudstva! v zased-ertCin c^idiu od v -• .•]« strani, duio izčrpen i odgovor na taka vprašanja — odgovrr, ki ne j vzbuža posebne vere v žefo po •prisrčrifr cdno-l šarili...! Al: — r.eka) posebno, naravnost drastičnn-zn^čiinega smo kotoli ugotoviti. Gospod Ivtvi čeli prl-rč:dli -kult-uriisii i * 11 »"ajfn z Jasottovcai, Msa zasodi>c:ui — pnKtfhn pa uaravriost za^ir.1. pot? sadovom kulturnega sno-v.cija v Jugc>k>ve:i»h na :iaše orcmljc. Ne iras'kno tu na kake I>iic;rc časopise, i rošure, propagandno spl-sc. OdUooj nje spisov ti bilo ira koncu k one .i še umlUvo. Ali meja- zasedbeiteg-a ozend,ia zapira poti med nas tudi spisom 7gc'j kafeumega. sospetiar-skei a "n c-eiv? verskega aLi cerkvenega urt-ečaja!' 0!>'ast; sniu6ra-'-:> nve-nda iuui plodove tukega snovasi.ki kol nevene — ne vemo ko-k-lm koristim! če je iernu tako, potem ip-a- :e besr^u, «rna?nK.v:s čdS") p a-prlsrčnili cd'iošcv:i:- prostre, brez v*idu«ie. fko ne tffc^kre-HO prc-n^3uuje:ia čn izrečena !o r:.d» potrebe trenutka! Z„to \ ;d.i gospod Ni-tti, da b; n;-. njegovi lep: bes-odr dej-sJi vero šele red. j, -k.' bodo odgovarjala tu.J'i dejanja!! Imenovanja. N}. lik s o. gcncruln: civilni kon:l*.vr za <*.3 c zemlje ie int-v",K>v?>i : ivčne rpravi- tc^jo Josipa Mrandotiča; Andrej-a- Ke-c c>. Ivjuta (jclČKciia, Tiranca Smncovicbc, 0;-krrja So^scb-a, Davida- Kucacificiia in Alojzija Doeasg-io za vi&jte davčno upravitelje v S. uaovneru razredu v področju finančnega ravcaieljsiva ea zas.der.o c-zen^je. DragiajsLe doktade vujaškbn up^ikojcnceui. Ic- \ VTšujoe cOrebo ai-Iml-^rsksga predsedstva — O-j jrednji ured za nove po^erajinc — to pcobla-s-til • sencrulifi civrlui komisar 1'jat za za-edeno ozens-te s svejkn cdTckcnr od 4./II. št. 0111579 ii-.-au-čno raviKiteljSrvo, da fafrko acnksčnje začasno vojsaškim upr-ko^encenj, njiitovirn vdovam -In siro-tam (katerim 'jo ctviiui- ik'osićstiriir^t začasno petr-dvi prejemke, ki so jšh prrj uživcic) tudi d-ra^lnj-t-kc .'-"oklade. Iste bodo odmerjene po pravi^h b-Iv-še vktdo bi po -r.Jtir.erju, ki je dcioč&4o -tesade viti predpisi. Omeni.?;o draginjske dcklade j.e I>cdo •izplačevale urradao cb času cbračiHia* pokojnin vsokili šest mesecev — v marcu Iti v c-ktobnr, ■rarluneT" -č cd 1. rnarea 1919. Ker se zner-tk kl-ad določi aia podvagš' v»:j<";vt:ega- razreda prizadetih, oziroma rajnkegai moža ali čet.:-, ko gre i za. vdove idr: sirote, bodo m- .rali prizadeti .predio- i žiti nnaidu, ka-Urc.nu -je naiožčn obračun pokoj;dn,! iistiiuo, iz -fcaicrih bo -razviden dejanski člnovt.-i! razred. Tistim vojaškim upokojencem, ki uživajo •merio pokojnin ie začasne podpore, se ne more 1/tplačati za sedat} riobcna d-raginlsku dokladu, -ker so odmerjene takšne podpore v t-klaidU z naj rnj-• nelšlnti življe;-kimi pc'trebanii. OJicr.e se n:-.-gkisa-, da ostane'o na pcdlogi- odredba tnkajsrrlcga 4ienei-el:vL'v;a civilnega komisari-joi.i od 27. ti. 1920. Št. 14011/950 v veljavi dek.-čbe bivšega ne r«.-'nega- tajništva za civilne irriev^e od 31. III. 1919. s!. 03040/A, s .kaserimu- so blU urejeni prejemki voja-vki-h upokojencev bivše \kiido. Radi tega sc ne more podeliti vojaškim osebam, ki - -.> bile upokojene po 24. maja 1913., itika-ka ipckopcria; *te:n-več samo ze-Casna •podpora. V pri-meru, da so s-e! jim frpla'čeva^ kaki obroki kot pokojnine, se bedo i tnoTala izp'učikt smatrati za začasne •podpore. Z::e- j skfe kete-re je zadr2avc»*o pot-: n-ikoin in izseljencem-, da bodo le-hko nesfa" s seboj brez 15-osšjbne-g-:- dov«l;eaja 3 kg živil, ki «c s-:cer f pr-epov :danc- 'izr ažat?. Vzgoja častnikov v bivši monarhij.1. V razpravi; zakena o zasnovi vojske v Nemoči Avstriji jc so-i oL^Sooderacfprafcski podane c dr. Bixcr izustil med dansKšnr tudi naslednje resnične besede: Vzgoja častniškega- zbe-ra v «s-tari mottar-hž'i lo bHa po-vssn> črJr'ita'. Mencrlrija 'je v svrri't vzgojevahii-cali 1.1 z ncdaljnlo vzgojo v vejskr pri vzga-jal-a erio tudi /rdadbtr častnikom povsem tppsebno mišljenje. Misli naroda in domovine, ki sicer daje duševno; sklepnest. v stari Avtlro-Ogr:dci ni bilo. K-cr u^edjm ij..:icin rdso mogli govoriti, da- so moralo boriti za- svoji narod, so 3i.I1 učiii, da' se bore za cesarja. Njihovo mžšJjenfe fo napcJ-ntevoJi s po-vsrm df .'cčen'mi ociio'nopoliiičnimi domnevami, •ki so i le :\:pcl srednjeveštvo. ^spoštovanje do; delavcev i;i kn.otov. domneva, da tisti, ki opravljal kokj rc-čuo dd.>. da ceio tisti, ki -d:uzabno občuje z htteiarvc?. z:A "fcnretk ni vs-edei^ da br bil častnik. "c zavajal^ častnike v vero. da> <0 Tre ebni l-Iadlo--i.'->pk>d,"e iu da ie njihova čast v zaničovapju delavnega človeka.« — Kdor ie kedaj služi! v bivši avstrijski vojsk:-, pritrdi, da je sovernik govor ;•' čis-tv". r;>u'co. .Vi, vendar ne Šc vse resnice. Kajti ugoitn li"- H bi i morka se, da sc ie t'-to. avstrijskim čest-rikr-n- pri v'^goieva m r» zeničevanje dciavca i a kmeta . čiove4:c doki sr leb. še v posebni ri cbrcč..Io pr-c-ti sluovo.ti ttenemske na-J redu. • -r- la s -i.-.n pr,-:: n. rcd. ui samb«. S..i soj Z:ta:i-o v.-c t->*c # P-^vkc z \c '-vSilo'b vezl-.di>.o -la vCiOšiKŠkilii a: v biv.si A vsi: 'ji - > i-ieu.c; i:i*» | -\-.zt&&c& častnikom :irržu5.» proti cd-.vm i nji!--: vin stremi, e: Cen p. Kd-r j-e -a'1 -ped puš'-o le na,-; ruiilejio zi1oei:-.:i;c cd sebe, da IjuLi svoj t'j..r^d iu svoj :ezi-k — t-enra :*c b-'io gorjč! Davek n:i luksm-ne tkanine in rokoviee. b n.r.nč-no nadzorstvo poroča: Opozarjajo se trgovci na debeio in na drri>::o iu spMi v>i trsti, k: imaj^ na predci-j ;:ro>zvede, ka-i^il so Pv.-d>Tže::i davku na Juiflsusne tkanine in rokovlce, da izteče rok za naznanitev 31. l m. Prizadeti se vut vrč opotrp- SlcuensKu $lsda!!lč2 u Trstu. Danes, v nedeljo, 28. marca M a dve predstavi. Popoldne tečno ob 13'30 V Llubllano Jo daleno Veseloigra v treh dejanj b. — Spisal Josip Ogrinc. — Režiser lamil Kralj. Zvečer ločno ob 20* 15 Cigani Malaiiiestna šaloigra s petjem v treb dejanjih in eni sliki. Spisal Jakob Dolinar. — Režiser Emil Kralj. — Pevske točke spremlja orkester ped vodstvom prof. V. Mirka. Pri ^lasovirju g. D. Štular. — >ied posameznimi dejanji svira orkester. Prihodnja noviteta, M©č teme im velikonočni ponedeljek, 5. aprila, 1920. Narodna drama v petih dejanjih in dveh slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Prevela iz ruščine Minka Covekarjcva. — Režiser Emil Kralj, n...: v it So tisi i, ki i ne n..ziu :V\ »'i ki d.itkc, pod\r/.CAW kaznim, ki pa det,č;i, • č!. 15. c."; . l-ratcri se uonaia na omer.icrj 'i;vvelc in ki je bil ohjavijeti v • Osrerva-tere Tricstitr. s I II. i. m.. Št. 58. Nov getieraini kon ui! urngvaisJte republike, (ic-j nt m'nI- ch-kii -k.-nti.-criSit če dm-„H3 z odtok ort jod 21. r. nr. -g. Hektorii! V.a'^u 'Vvr.^v.vije . uesti gccicrakicKu ur; ev a: vcsn v Trstu i ki Istri. Nfcgovo podi čje nc rr/te :a tu bc-j Rtsko pokrajino i.i :ui vsa irotijansku o: .a j do vključno Barija. Sassomor š;>ekidai!a. V Loe.ueu .-o lisčkriij cbn;e>?o avtemebii, -ki Je bil pob nvtan^> bi!:-:-. U —::i» ka»;uc m. bik namenje;:." čre/ nu i» . V o.vtoatcbiki so tri o»ebc. a med uibtt: ti -1 trgovec G:u.-cp;"'c Ressi O r.kai •■■ e izkaza^*-, da jc irsizknr-df t:r.ikorvM nekega fl.naeiihte-.gi urad-nika ivi ni. -postaji v id. Brivedere št. 3s, k .r pet ■Mi mu ui pcsr-cčUe. Včeraj- jc tH r.r ct'rro. V e a poru ic prosil rrcic,; vedo, bi se tanik Ko jc 'itt stv-I tov. je šc stedfaStai i-ei vrte preč «■■> i no vodo. To- je otli)rii c^.tk* -kt... V ie.n Uipu k- R-cs- • -.ske.-jši uaafee iai >c tdebuii s V. nu^ircn^i na tia. ! BIJ ie u.-ko! uieiovs a njegovr« trrp" trrpla so d- peltiaH v nučv^iico pri Sv. Jnstu. Tatova icetvln ttd. S:u>či CD td-:rt.Jči OCBOBOS ta:-'-c :t o RMcnta.vcikr v trtici dvl- rist; ki S?. 12, olja. vns. iiž-t^a in sveč Rt Hrth 2900 Jtr. Krike ?o so Siirzvili v r-x-etiIcuo trgf.«vir;o? NSs.o š'-i rE3rravnr>at k cl":t r. nprd; p; Ičaj- p-rc; cp sd TJO vili s". 2, v riki AV^'r- tu-eciif. Tu so prerkoei'l -z-Id ia sn bi-' ;r: dvorišč si sose-dno 4ršc. OJferrii so «.rv>*a :%tkega prostcffo, in leo srv rvofii prevrtV: z* \-i >Si "c šc Leč'l cd aikl&dčšča g. Mc«iitaiwr'jia oi oe-gove proda<-jckLe. Ko je tijo delo ffotovo, so si ga drago plačali v nmatvč, 'i^kc-r -je brk) že tg-ari poved:«frc>. Vila ukradena. Sit oči so spSez^ ta črez -::Id : vMc dr. ASberta Dama* v žkorklj: — CaML I Ko so -UV. ua dvorišču, so razbiti T.iko ekiio j se spravili t-L. za;o v pritličje. S fpcttcreieiMiii i ključ-a «0 odprS več o ob. -medtem ko drtt/hia spol.- v zzomph sobah. Odnesli so razne srebrite tu^tidz.ic priprave, en pt-.ailcn površnik, l.lo- bi«k itd. Škode ic 6.'X>a lir. Ubojstvo v Sežani. Dno 20. t. nr. 'c utrli čan r-r-rjne Rertocl svojega sovaščtiita rranoa M«-'c-lar.v«. fiO'ctn-ega -moža. Mekdan Ic bil v gc-sii'-L na št 2. BH jo že mrak, ko -Je šd Mala-San r.a str an. Tu ga je nsvšel Renče k ki so re ztačel t kol kregati ž njim oSitaioč mu, da,- snu le fcrtulel drva*. Maiakm mu ni ostal dci.'ati iu re očit;"' s sv. je ts-trani Reiiciu. da .na -e njegova česta krala peso, 1 To je R^nciat tako razjezč-Ja. da> je začel Ma^laua ! i.eusu:'v;ciio udrihati ■?» gtovi z uek'm žeiczem. i .Mel.jlan je padel v nezavest, a Rcnce! je 5e4 j nt-c-v, nc da b: bil komu rcfcek Ma^aZir.:r 1 so našli 'ćrugi pivci. Kt> -;o ti a spravili v gosHlUo, je revež take) nni-r*. R;ncel iito je prebil črepčnjo a ra-rill mcdteraD, kar }e povzročalo smrt. lib'jaiec jo bel- iur ea ran »Oj ti nesrečno ' iuo!* N. ca Irk i ni- dr-V' n P i imenu Vvgiurin M. ul -ce Commeiclalc št. 312 so } cvčeno -nekje prr.v p; štet-* * apiia •' dkt ■ vinca Ni zameriti človeku, kadar ;o -v rc-žccii'. da mru mersitkaj r- de v glavo. Tr.-ko si mislila tudi Virgiuil-a Ui sc ;o šla gna-t v gu^, lako na zemljišču ■ j'Aad ordata-. A T- fcr nxia zabava m* b':i sre: *.a, kaj-d- Virrirdta k padla z - :ge:ki r: t-v .:-vcsiiia t-ia. Z lidvO k; či/O so jo odpe!:;..i na re-.širino postajo, kjer .te zdrave:'k kon.-talira', da I t.a j neko spalno n.kor io je dal < d.pe Ija ti" v I me&Uvo 'boinišnico. i Velika z«p^emba vojce^a TO«teTjal»». Včeraj ! so -orožniki .preiskali trgovino s starinami An-! tona Cerneca v ulici deU'Otmo 4. Našli so pri j njem 40 q raznega vajne ga ma-teriiaL«, 11 ve d j ka-terku so se nabadala pest a, mnogo žice in i Ker ni vedel Cerneca pevedati, od kod mu je j blago, so mu ga zau knili, njej-a pa odpeljali v ! zaper. Tatovi ne. delu. Neki Gitglielmo Hermaner Ijc puttil včeraj svoje vojaško kalo pred hišo I št. 85 ulice Martčri' brez nadzorstva. To pri-: liko so porabili neznani postopači in mu cd-| peljali. _ Včeraj so za rač-lli ororrikr nekega Fiori- na Martttselli ravno, ko je skušal odpreti vrata neke>a c-kls iišča. Aretirali so ga. Pčtrotn® sccžlžše. A'ojzijla Rrišči-k Vn Prošeka fc pa^Ia krave na pašnika bUzu vasi. Hiržai se Ic žc večer. Kar :ra<-enkrat je prišeS tisi- pašnik neki- njej nezn-.m L;r>vx-k, ki te začel kratkome'o goniti njene krav e proti i O p čina nt. 2 ena je tekla za n;kn in kričala, leda vse njeno zapomaganje ji ni koristilo. Vrtnri se je merada 2q po-zao v irači brez krav domov. Oro/nvk'. katerim k bMa tatvina, roznaalea^ » aretiral kot tatu tukega Ro-meki l\nk :. !• i st- -o moral včeraj zagovarjat"!- pred porotnim scdri.<ćem. Obtcžesrec se k br-rlk češ du o0 pogoviurkl z nckfcu i v -jT'-v ; ko k sklepal ž twtn kupčijo za kra-VČ. PoscOrotf k cofa tckdOso denarja, kor Pcnko i;ne' . ■ • s.:>*. O drugunt ne ve ničesar. j«slp Skšgo) i i ftaac Puntor izjavljata, da sta 'sapii 1 dve k—r.ri od Penfcoto. t ve vodoč. da sto i V uden'. I\ m Okrefc iti -Marij Ikfcelin sta iačo > N -.lt .t . \!kukata bi Bandeia o:h> po»-poldne v gQS-ili«:i. Pozneje sta ju vidrin, kako sk'e-para z trekinj vojakom Jamčijo aaradi krav. Lastsiik kua.v Viactor Vcrsa izjavlja, da trpi ško da Ur, ker mit r.iso bile povrnjene vso krave. Obt-i jernčeva žena -tki ovn jo žc dala na račun • 1J00 Ur v ča .1. ko je bil obtoženec v zaix"ju. — Vik kri'!?. Briščik ne mere priseči, aH ie bil r:s tek Penfeo jc odgnal krave s panika. Iyo •ioveni državnega) pravdiuka in brani trik v, ki sta zcdrevv.la naj se obtoženca c prosuta«, '>c priv.redrrk porotnikom vprašartia klede krivde [ b. Tžencev. Na pcdkgi jjonoinnrn:pri .-'eherrfeai v lanu an&unbki. Jn ■ ■ že d v-i ilo» lcčkc,| ki §e trsoirfiai-ia petr-ebra vsak^nni, ki' sc hove po-J ^vct'i gk^dall ' •'. sil: do -lastna interpreta-J o-:.b ■* . z-v—jev. Seveda- iti <5 morda vsak! 5U;e bila r.-.sjbeljša gdč. Kraljeva, ki .'e iztorro zadi!a len in arkinfe ki :s zca-;ino ii; govorjco. • I'b>- iru-jca ivervreta in."' mestne.?.: vcsc^iaka in ksaata-ria» i. tr.e'.» Sera v i,r. Đratužu Ves • luaiaj v-j iilc.-rc bi žc v smeha. Provinci a!no bdb&t : . - MB» v rokah Ksatta. lipovo •J.rhra i^ra jo bila. v pretirani fsoosii nastopa £11 ;-c fahiro rdkrlvJa zakupno zagrcasate. Vsi OBHaŠ dobrr. ~CU .ru c so Jatf žadnil-krat pri Sv. Ivanu pjd vod^rvoni komponista Adam'e a- pre-i d-.aki-mi oairmi kr\ i\>rčj so za Trst sk, roda novost. Za-raJ-*c«.. IJi še veekrat napolni:'. $>tedai:šče. .M.i .-.i ijira cr.Vcstsr, — tgnal lii 1 a riko Irij-V. Pri spre-n^".--lit pevskih ic nrooj-o boVši. P:i ^prernPc nni vi'h (?r-kc: ier g. prof. Mi-rk. — R. ---------- Iz Bazovice prejemamo: Že večkrat sem čila! v nai-1 Edinosti opomin r.a naše ljudi, da iaj cajvjo svojim ulrokcin narodna imena, ki t. raj'o kit: vsakemu poštenemu narodnjaku vete, nc samo zato, ker so naša last, temveč tudi liJoi njihovega res lepega pomena. Tako sem i..J: jaz kotel svojemu o'roku dati pri krstu tako nar .dno ime, ki "cm je izbral v domače i slovenskem koledarju. Ali to ni bilo -nikakor po gedu gospodu župniku, kajti zabru-ic bo'rom ljubeznivo opjzko: Kc) pa je to 7a ena sp'aka? — Kolikor mi je znano, je b:Io v Trstu katelifko krščenih stot-'ae otrok na imena »itaiia-. Roma iti., nc da bi bil du-'< o- . ki je krščcval, delal kake opazke na-pram bobrom a!i staršem. poznam tudi lo-1 ko - šili najbclišlh, cd vsakogar visoko spo-šJovriiiii d Mi no kepišo slovcno«. Prejeli smo: Dogodilo se je v B ršiu. Prišel je popotnik, Ljubljančan. po pokhcu trgovec. Stopil je v gcsblno in proi i za neko pojasnilo. Toda revež je slabo naletel. Gospodar se ;e ohregn«l nad nj&m: >No kapiio slove ivo- Obrni-l se ie odsotni k in odšel naprej v nek o drugo hišo, kjer so mu rade vo- j lje dali zaželjeno pojasnilo in kjer jc mož z j užai|en:m srcr m povedal, kaj sc mu je pripc-| t:Io v oni g-cstiln}. Dogodek sam na sebi ne bi bil lako važen j i:i ne bilo bi treba pisali pripomb o njem, —J pli .endar dovolite par vrst! Človek, ki no i k c -iSi slo v eno , je — žal — rojen v naši vasi cd ; matere, ki ni znala drugega jezika nego : slo-venc , njegev cče, trda slovenska korenina, pa je še nosil kra'.ke bijaše in seveda tudi ni znal drugo kot slovcno . Njegovi bratje in nečaki ro bili. oziroma so vsi naši, Ie on — on ie cdpadel cd nas, pezabil svoje rojstvo, zatajil svojo slovensko maler, svoje brale, svoj rodi Ncs. zavedne Brcžane je sram, da sc jc v naši lepi dolini sploh rrdil tak človek! Seveda, on sc misli s tc-ni prikupiti drugim, toda zelo j sc moti: vsak pošteni Italijan sc ga bo le izogibal, saj jo ravno v italijanskem narodu vi-j soko razvit čut studa nad jtraditorji ! Mi Borštani pa Ic pridno zahajajmo v njego- j vo gostilno — zlacii pa mladeniči in dekleta — in mu nosimo skupaj Pike, da nas bo laže zatajeval ic dalje, saj tam lahko plešemo, pijemo, vpijemo in ropotamo, kolikor hočemo. Tudi na razne odredbe o zapiranju gostilen sc lahko požvižgamo tam, pa naj -bodo te odredbe že zarjavele ali pa najnovejše. Torej le notri, saj smo tain pod okriljem različnih majhnih in velikih — bogov! — Za danes: pika. DAROV!. pipearji za iw>ško CMD: o a-;i zas gosiHuo, pr-oiam iu -sprejeaiam j večse narcabe, mizar, i:k S, Franeesco 51. 4351 HARMONIKA na 2 vrsi I:i sramcfcii se proda. ULj Pcrriera 21, dvorišče-. 43t»! IŠČE se v; er.ee, k: Ima vrstile do mizarske obrti. - lil. FeTrlcra- 17. -dvorisrc. 437 j-1 i PRODA >e po>estA-o ob sravni -ccsri v p^siolen-.vkem ekranu. Pripravno vsako obrt. Naslov pfive i!is. rdi. Bdinosti 439: IIIŠA. nova, s o •prost', ri. pri poslati Sv. Ane. sc c roda to zeio nizki ccn1. Mali s, u3. Indusirfe št. 10. .140 PRODAJO sc mreie : nreiaidc, s^uaineri, ca^io-kre. sar-ctlerc. MšheučiC, id. S. Franccsco >t. 10-___441 KUPIJO moicrji, transmisije, staro žetezo, i to t1 oker, medenina, sviicc, kositer, ter plavam m*višje cene. MihcuCie, atk fra:icesoo št. ia 442 STARA TRGOVINA 7 nre5an:m bJas?m, s žgtTijc-•;c-eni. trafik % na na Notrairiskem, se vki takoj v nal^m samostojnemu sasnskcimi trgovcu jli ir^v'vkt pove ins. ]ć>sa Sbu@!zv u!. Roma 11, na uožflla ui. SMfiiG Rossini se dobi velika izber barhenta, blaga za gospe, svilenine, žameta, celira, borgeta, trliža, plat" enejia in bombaževega blaga, svilene ovratnice, pajčolani, auto-pajčo lani itd.^ — Posebnost: m >ške srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice. Izgotovljeno perilo za gospe, v« Inene. bombaževe in vatirr.ne odeje lastnega izdelka., vse po zelo nizki ceni. — Postrežba točna. Zobozdravniki ambuloforil prej dr. BODO. Zobozdrsv?iskdr. E. CSonf mro in - dentist Stanko Pirhavac Trst« Trg Gol^orci št. 11, II. nidslr. sprejema osi 9 de 12 In od 15 do 19. IzMe zob brez bolečin, zoboi/jo, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone, lisa dela se izvršujejo po moderni tehniki. Stran V F. »lLi?ims&i« sle v. /o. V Tr3tn, dne 28. marca 1920. M nedelje do nedelje. Minoiega ponedetjha trti >e nekdo — gotovo u-verjen, d« ns pošteno zsa^okr — prišel iz očhantem ki ve "c menda CuJ -kje drugje: keko da mor^n cfrijati fcie v tako res-ni-h časdh?! V pcneče!>jck ie bilo In tc*ast3 sem se s humoristom — pod vešefi. i k< je ineniil: ik>. ta teden se k po oafieoia! Niscnn i «e ajjra-vfeevaL Tu vu g£t krpo -prosim, naj »se o- j br?»e do nuoža, ki trm c;r. .'e o;>;.t->\ano n ::•?.!*.. šal. Ja nc -'.•re-s. p vsega iz svojega rokava, marveč da posJu-šu.n hi pobirani. TUko so mi n. pr. naši plmnc1 p: vO\ cJovali nastopne zgodbice iz svojega Itribo-kšfkega živ*etva m — potenja. lJv;t tržaška p!ca;hioa sta p: ista .v L:nhl;Z:io eta porabila priliko za obisk jr'3-ališća. Uveriena str. b'!a. t! bosta poslušala Prod:"u> m:\e>u».-. I)\se j=e »aster. Crez nekoliko časa je eden r" ;. k' sj sploh domnevo^ da »e posebno ;-;:n-štvr , -n:z glavo. ktr m mil glasba in ko^tn-j m tr-c -rie!i posebno češki, ter je menil: -Ti, meni se z'X da to m dVodr.aia nevesta.« Dru®:, fcr 93 |e vedno iskii pokor S sodbi prvega, je pri-tr-čI: Ne bo b!o ?*e!« (Bo bla* je ur-nvreć Joka^zcm v ::. Mi krajih). Na pozne j h prizorih s 2 >jc pa -do-j sdevalo prvemu. Ur. #e v zvokih tn opravi vendar tekaj. češfceaa; zepet popravil svoje mnenie: >bi j ,: je mren da Prodana nevjesta- —. I>rug: ptlucrno: »Bo Mu. bo ftfaU bi ta»ko sc je menfrfa 6 prizora do prvega dejanja med: w6o bL ::i »ne bo Ha! V drugem dej»au»u 'že na-ste; '*. tenorist t ar zuped s pou-nim svojem gin som: Dr Va _ Carmen! Tedai sta tola naša planinca Se!e i: ve-j etra: ca nista poslaife-la -Prodane ne-vestec. amvsk sicvcoega francoskega komponista Bi/-č:a re> krasno opero »Carnicn< .... Se d.igo ćasa prtom so se hudelvte/i smejal: »a izbij-.ii šale na nKiu načini. Jaz ne, ker so delali krh jwO. Ker krivica ie, ee še od \ akega vse z:j-bi-eva: i'a b» vse vedel, vse encđ in vse pozitaJ! FBaeiaeo km s v t je- gore, sv..jc vršace 'n snežm%e, pozac, ntleko in p&anSaricet in zabava (ali pa mn8)j tovariše 'ii lovarišice s svojimi dovtipi al:, da bij bil dtema« tudi r.a i peruom pelin, da bi so znal j tu,-tat: tudi m>i tfctimi kijuj'.asthni Sv\"rizemi j — ne. taka Z-^btcva }e res -kri v vina, ker potem bi b:! prar.'nee sotrpin — slovenskega žurna-Usta. Ob »aparatu-, ki ga invajo naši i■ sti nawd io naj razperiago, bi nirr^! biti slovenski časnikar — vle b! Itoiel . Ijc\.::> vse *ok» e — prrvo = dekle j za vse . lakoc se fcražoio Neme?. Le enega j na e >e ni — ko''ker sc jaz spominjam — zaiite-j v-'o oJ njega. Noćem ga označiti, da-si jc Cesto p cben \ -- zakonskem ži\:je ijii, ub tistih tak> -z.aiirh vvc.-el;h dogcJk/h-. Tržaški planinci ^^> prišli nekoč v neko k u-j-V Izbi Cc bilo silno vroče; ker je -bila <:rač /.akiir-PiajKnceni ic bilo zelo neugodno in t. rn k sc, da ni -za prestati!« Kar jim le nekdo pojasu-i: »Veste, z.ka) ie vtroCc: p^e jc zakurjena!« Tovari i so prasnili v smeh, ker razkril jim ie. kar so — vv-i vedeli! Ob ndki drogi priliki je v i.-:bi strašno »vleklo«. In jezili so se in ugibaJv. < J kodi nek tak prepih? <;. infč ic pego..11 nekdo, da ie kriva velika cev, «fse viki ob ztdtt. Naslednjega jutra pa so se hoteli uveriti ecia 'ko.nisiv.i- >e je .podala naj »kce mesta . iL. •.,« ogleda tc ventilacijo, ker bi sej <1. rda dala upotrebitr tudi kje drugje. In našli soj rt-, ji c cev — popolnoma zadek: na ki herme-1 tk,. - ,:j.r;:-r:i. da mi: najhuji vilic r nc bi bil m< gel p ligniti skf:zJ njo nlri najmanjega diha. Odkod t.v r ' prepih? Brihu n plaiiinec k pojasji.l tem.i to: ie r- h:4o — od fcje drugod! Moder ino/ — W-stra glasa! Sc je živ m zdrav in vesel! Bog ga o'.raai takeua mi-kii plaaiucejn! Nek,!c je v ®ori ponesrečil. Teloiv.ii! je bil z vi-s,'.e r viT*e v : V.bhio. Nekateri -o trdlH, da je bil ol.'c/.al na ozkem r< bu. ki je štrlc! iz sk:Jovia n'i'.je dcJl. Drugi so oporekati temu. češ da je ob I ; j.; s take vis- činc izključeno, da bi lu! mogel \1iansJoe j r v'ierc: Ta \cadar je mogoče, ker morate po-j nrk;t':k Ja je pr.de! — cd g -i do.H!« P^ •tem p. ja-si "•: k pmetade nfftnlM; osaputo jih je. ker j dcsfiel vedeK, da bi Jnogd kdo posti - odi d sias-zgrr! E. tudi v naših B rko-.ljah je bihtiiih .Tj,-vj .Ak pa te hrte!' v.emarne/ pramn^ke tovariše n "d.t !c rpiCCTavi V! N ra-JK ;ite;a irt je -'e Jn a. • r -i«e m r»j-a na — p.:;i>ko k tuereueo. Prišli so \ neko hiša kjer je zepet slr.kno vlclko-. K .v mrzdo j" h ie: in p^i :ik.» 1110.4'j prestajati.' Imeli pa sc iiTC-'i j eJe! c ? č^ eseku bistrega oiesa. Ta je pi.TedII \/.rckj ; . r"!'.:. v A!« ne všCStt, da 9» -- dtjBa odprta? !i S: J ji jte se\ ei.i v . ir za > ve t"! a ! a turna v glevi. / s«> okna; a-dov;i'jit» so b it v zavesti, dal ne piha- več. Ko pa ob z" i dvignil« svojega t k-tva ki-'i z le ž ^e ki otrli ceesa. so \ IJclk! n.*a ciOB - brez Sip! I i vc.^ur ni p!hak> ve&fi K.'m uil ve c'e'a d mišSjija! S svojčmi burketm B3BD včasft <•'... I. mmigit' iH-ff todl greni !'•.:, { ariš k c k ioreiice mc sp^rtninia ta planin-2 j'-". Med urino je faufuei vOnr. Pbteml . ' .iie-eneti s»:s .1. P( rečete mi >ieer, h j-e tc tss r.-tl, ker ena gospa se r.e more sivk t . T< d.: bi MI tetetrk r.es-m'sek krkor ga ie za-j r. r lic -ki uradnik, ki je povoiom nekli ne-11 rov neki c sebi. ki je s na stala na uMei. \eid.! iv. i — rc/.ide! V k. k» zadregi :e b;! ubog"! dr-i 4cv3an! Obteti jv.> d. tian pokorščino; ::!:•. kakok iv . l- j.: \ ' \ o j se resfedell 'IV. k a te moč — nauk me (.lak. Stoka naj m: ne caineri, *da sem iL.1 na joaodo!) 4n — ua\ade! In poiieijc i-najo 1 j včasih vitJ-'c ru.v in zelo ut'.e.pe »n eJo r.-.mne Jiw\Ta.'c. Pariška konferenca sc jc torej ^ 'a. In zarila je svera okna, da ne bi več *pi-i; kv. NI kcristUo; pllialo je d !je. ker tista okna t Ji - irtmr jo i"p! Nekdo me jc vprašal tc dni, kč ,i da Je krava f.ajfcežja? Nisem ved J cdgovora. Oi pa se j-e nasntelmi in m en 9: Kai.:r ti je — •s /k- 1 ' okv! Vidiš ga \raga -- res je! 1 . ze.v.t sc:i» se s-pcnmil pari-ke konference. Dasi M nacača Smeti, kot ženska, L k ko nožico, su>pa \ .i:iar to^Fktm na:-odoTii težko na 'nogo.... da piiia ip sed p J Evropi ijuta sapa jeze proti tej — kaprici i a s.voregiiv"' konferenci. Morda pa, v^.id-r zairrtim» vihar, ki odnese skori okno brez njo samo?! C—Č. Spominjajte se CMD! Tržaške tvrdke. TRGOVINA JESTV1N \la Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, ol>a, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t A Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth. maršala, višnjevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenaii. Bidovec. MEHANIČNA DELAVNICA. . Odlikovana livarniea Ot.aidella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni_ KNJIGOVEZNICA- Pietro Pippan, Trst ulica Valdlrlvo 19. Artistična vrzava. Žepni koledarji lastnega Izdelka. Vpisniki (rezistri) posebnega sistema._ 201 DAMSKA KROJACNICA A. Mer molja. Trst, ul. Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju. Dlesne obleke, oblene za poroke, bUi2e za gledališče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba točna. 337 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zcppar. ul. 5. Glovannl f> in 12. Naibolitfu Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. _202 papir. Velika zaloga papirja ja ovitke, papirnatih vrečic iastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. Gastone Doiiinar. Trst, Via dei Gelsi 16__2J* ^ ^^ Siioi za siva? j j p:3/i mi i jzorci \ ti M i" L Seldel & Neurnann in ! ,Singer' Gast & Gasser »„ . . .... Tvidka ustanovljen 1. 1873 i ; 1 ...ta /alr.ga vseh potrebS&n. cp r Kr-UTFn OCT^riijS ; Mehi.uićn delj.nica ^a »sako riVfip^LiiLil DCutimlJ popr*-.liaDja. Trst, ul Campanile lij VELIKO SKLADIŠČE KLDBUKOU dežnikov, belih In pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd. i f ini, Corso i. L i| m. ik_ u i, v o j c! k' > j N u jj.J ■ . Ji i cr" . V -t ka izb rn vsakovrstnega bla^a /.a moško in ženike. - B ago za suknje, žamet, ba liant, s Ue. o:-»min ter ra/nih predmetov za okrus o;>l» k. \rse po znižau li kuukui enčnih conah. mmmm trocca, tu ul. Sarriara vacchh šiv. 3 ima Vi liko z I050 mrivi^kiii rc-Jmetov. Venci i z porcalane .n biserir, vc;ani z mo-lcno Jicn, umetnih cvctilc s t."ai:ovi tJ0. Rezerve K JO.OK)- 00 Hetgrjd. Celje, Dubrovnik. Dansj. Kotor, Kranj, Ljubljana, "Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRsT, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlage na hranilne kniižiee ter jih obrestuje po 31-,V , a v baneogiro prometu po 3 / Vloge, ki se im.ijo dvigniti samo proti pred- j liodni odpovedi sprejemi po po<šabno ugodnih pogojih, ki se pog -dijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne pred .le (safes) Bančni prostori v Trstu se nahajnjo : ul. Cassa di Rlsp&rmlo, ul. S. Micolo Telefon : štev. 1403, 179 i, 2676 — 5l25ajna posluje ci S.33-12.30 ia ad 14.36-15 — MLINIH inSiMBia 3 Fratelii Sgaravatti j ^ Satinara (Padova) t. i 123 hektarjev obdelanih * | CENIKI BREZPLAČNO I Ličje, žveplo* modra galica za vinogradništvo se dobi pri COLSELE OLSMEKE družba za uvoz in izvoz ul. Pier Lttlgi da Mciltm Jlcv. 2 Trgovske • eliti zate y Mo registrovnna zndr. z neomejenini jamstvom ul. Tesare Da tislI (prej Stadion) št. 21 sprejema hranilna vloos ofl i. 1 2n'ie. Kavadne vloge obrestuje po 4 r2%, uečle po dc23fiora. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na doni. - Rentni davek plačuje iz svojega. Bale poscj'l3 po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oscDno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemM nedelj In praznikov od 8 do 1. lisi! pilili sa sv. maša, biir^ndsr Ir zelen m iefnlKos in bela namizna vln.fl po Srztilli cenaii prodala ! Kmet IfsRo ćrušf no y Ulpfiiil /-.-T-pt-jt --- -------1. v.-^ ~ V.TI čuna mM5 Trst, ul. L'dlne 32 (pnj Eel.ižtie) (na vogalu r' Lodovico Ario^tot Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. — i illpn 7fl dFPŽ^flP fiirlansMo, sila, ttia, m i. p£fii|g za zalogo in gostilne j Sirovo maslo • kandomir:a 3 mis^a • oije Rag. PISCSKiNO VSTTCR O SklndfčeuLTora !t. 6• Telercn 2bS pato^raflčns aidje D01MFF2 f^73 Trst, Corso 2tau. 39. Ra?gtedn!ce v platinu, pccijilii'.'.t: ^lik? v barvah. (otoKfaud. Oabine', vtail. i :jj. lipr^duicije vsikcvrs'.e. E'el.tr. sazivet'-aiM. Z0E02BMSŠKI Mil! ulica Chiozza št. 5, I. nadslr. Sprejema od 9—13 in od 15 -17. Izv: šujcjo sc umetni zobje v kakršnemslbodl sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Tsart'JurSini MftK?O r'GisC, IfeManični vodja. 1 OHFTffl W ^ g yiiSdl&£l fA iS J L- 3 t In brez čel usti, zlate krone fn tuli oorobkl VIUSH fUSCjii«"-®« 1 - S i, ul JO. oktob.-a rex Casenna; lh j vseh čevljarskih pctrcbSčin. — Specijaiitcia: i Za krojenje in prešivanje (štepanje) zgornjih delov najmodernejše fasonc. Filipčič in drnej. rrin IB^bi^P vm^smi P | Nr! » ^ ' j lUU* (J g I F^TMB^ifii&.Ma ^ nt«1- ,1«!^! !-r - _______Trst - Corso imrlo Zrn. lil. ši. 4 — Tr:l.; Sajli oaKuDovalnl izvor eMvals za gospe, m^ in cMe. Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežaosti. -3T Stara in poznana tržaška tvrdka. "S9 j PELLEORIHO CmCELI I Trst - ulica Mal anion si^. 9 - Trot (H:Sa ustanovljena leta 1823.) KOŽE in OSri^E za ženshe In moške. Boic in Chevreaujc, lak, podlage in vsakrvrstnl predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih ccnah. Postrežba točna. hhm pugik&iJiu l&*i Corso y. E. 113. sisv. £7. TeSsfaa 1402 (vo^al CoJdonsKv Dobroznano že mnogo let obstoj če poiljetje je preskrl ijeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških so'> in drov. — Poseduje različne razredne »ozo»/e do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne rurtv .šlce predmete, transportne ralive, !to-vlnaste rakve vsakovrstmh oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, radične vence s trakovi in napisi, obleKe, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba teč in. V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica Tesa štev. 31. Tcleiou štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvaški) potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pii sel c.*sti. D ležnik in upravitelj II. ST1BIEL. Tfil — uSka HlOf. oktobra štev. 4 —--s-——- Predmeti za moto, auto yn dvokolesa. Zaloga automobilov, motornih koles „Indian" in dvokoles „Pianchi". Gumi, mazilno olje, tehničn predmeti. Ceniki brezplačno. Prodaja na drobno in debelo. Preprodajalcem popust. S. a. c. s. m.€L Ferluga & C.i trgovina ir3. oktofera 4. Y