n- Nalmočnejii ss kregajo. Bcseda o dcmolaratih. Dve aajvečji stranki v aaši državi demokrali ia radikali — obe sta se tako razdvojili, da iaiamo mesto prvotnih dveh, — *>edaj štiri stranke. Dcmokratska stranka je že dolgo ločeaa na dve skupini: eaa — pristaši ziuaega nasilrieža Prihičeviča; druga pristaši jDavidoviča: ki so za sporazum s Hrvati ia Slovenci na podlagi spr-membe ustave. Pristaš Havidoviča ia Pribičeviča so še daaes mcd seboj sprti n postavljajo za te volitve čisto ločeno ia vsaka svoj • kandidate- Spor v dcmokratski straaki je tako globok, da ni niti misliti na kako spravo in poravnavo. Kaka je dernokratska edinost, pač najbolje lahko uvidiaio pri aaših slovenskih dfmokratih, kjer se tudi staro- ia rriladoliberaici grizejo ia kavsajo med seboj aa vso moč in bodo ludi pri volitvah šli ločeno Ia ysaki svojo pc>t. Ra/dor mcd radikali. Druga v aaši državi dosedaj najmočuejša slranka so radikal; ki imajo že ixi nckdaj dva voditelja Pašiča in Protiča P.adikali so si bili med seboj cdiai do po volitvah \ Konstiluanto, ko je postal miaistrski predsednik Pašn- ia je ajego.a vlada rodila prvi ia glavai vzrok vscfja z!a v Jugoslaviji — ccatralistično vidovdansko ustavo. PašičeAremu cealralizmu se je nprl Protič, ki je hil In je m sporazum Srbov s Hrvati in Sloˇenci aa 'rmdju avtonomi). Piazdvoj med radikali na privrženee Pašiča ia Protiča je bil skraja bolj t-ijea ia ga nikdo ai smatral rcsnim. Govorilo ia očita*> se je pisalo o sporu v radikalai stranki, a vsakdo je iniflil: radikali se bodo pred yolitvami med scboj že zopet pobotali ia šli v volilno borbo kot /;notaa strajika. Ve ldar je bil razdvoj v radikalai stranki lako resea in globok, da bo šel pri volilvah Pašie svojo pot ia • J-rotič svojo. Protioevi radikufc za spreiucmlio usta\ c. Dne 31. januurja i. i. jc skliral Protič zastopnike svojih prista-kv Beograd v hotel «Slavijo«. Protičevega zbora se je uue;t*2ilo 250 odposlancev iz raznili krajev Jugoslavije. Zbcr je otvoril Protič, ki je nasto])il tudi kot glavin ^ovor rik. Ciij Protičcvili izvajanj je bil: osnovno zlo iiespoi-aziuim med Srbi, Hrvati in Slovenci je yidovdaas'a centralistična ustava, katero jc treba spremeiiiti lako, da bo dajala saiaostojnost piemenom In jih zadavoljevala. V svoj m govoru je Prolič.naglasil, da je bila pie Ivojna Srbija laliko ('entralistično vladaaa, ker se je lahko iz Beograda lako rekoč pljunilo na iaejo, a Jagoslavija je velika država, ki mora imeti čisto drugo upravo kot nezaataa predvojna Srbija. Nadaiie je Protid pomembao povdarjal: Mi Srbi danes prav dobro vemo, kaj da zabtcvajo od nas Hiva- li in Sloveaci v svrho sponuuma. Ia ravao radi te avidaosti je dolžnost srbskcf.-i naroda, da se približa Hrvatom ia Slovencem ia to ;>otom spremembc vidovdaaske ceatralističac aslavc Da izidemo cakrat iz vedno bolj poslabšujočega se aesporazama, je I^rotič macnja, da bi sc morala takoj po volitvah sestaviti močaa vlada iz vseh večjih strank s kraljeia ia parlameatom, ia ki hi dobila od kralja ukaz za razpust skupščiac. Kakor hitro bi bila narodna skupščiaa zopet razpuščeaa, bi se naj razpisale zopct nove volitve ia sicer z geslom: gre za spremembo ustave! Protič je Uidi zagotavljal svoje pristašc, da bodo radikali vcdao ostali nied seboj sprti, ako bodo Pašičevi pristaši čuvali nesrečno ustavo kot nckaj acdotakljivega lcr nespn-nienljivcga. Ako se usfava to bo spremenila, poteai sc bo Jugoslavija pietvorila v Veliko Srbijo — Hn-ati ia Slovenci pa bi v tcai slučaju začeli iskati stikov izvea države. Centralista Pašiča je Protič tudi pomealjivo posvaril, ko je rekel, če hoče Pašič očuvati ncsrečai ceatralizem, pod čigar slabimi posledicami ječi cela država, potem ruora prav vse Srbe pretvoriti v orožaike, da bodo obvarovali centralizem s puškaaii ia bajoncti. Ker je Pašič proti spremcmbi uslav*? in za ceatralizem; Protič pa za ustavao spremembo in sporazum, jc skupaa nasfop radikalov pri volitvah izkljačea ia bo torej tudi Protič poslavil svoje lastne kaadidate. Protičevim pametnim izvajanjem so prttrjevali vsi njegovi pristaši. Protieevi prislasi obsodili samostojne. Za Protičem je še govorilo več govornikov, a aajbolj zanimivo je govoril za Protičera njegov aajožji prijalelj Momčilo Ivanič, ki je pri lej priliki osiro obsodil izdajalslio delo naših samostojaih. Ivaaič je rekel, da je glasovalo ;:a ustavo 24 bo- sanskih Turkov ne iz prepričanja, ami-»ak ker jc vlada kupiia te turške giasove. Muslimuni sa prodali svoje glasove Pašiču ;n ta jim jc -aatrosil nekaj drobtia iz  vladae aiize. Ivanič pa pravii da je nskitp lurSkih $\a-  sov povseai razJičea od Pašičcve kupčije s samosioj- aimi.  l)r. Vošajak, duševai vodja samostojaih, se ji* po aajal Pašiča že za časa vojae za kakega višjega uradaika pii kakem poslanišlvu v iaozemstvu, a mu je Pa šič odbil piošnjo, ker je smairal Vošnjaka za tako služ bo kot čisto nesposobaega. Kakor hitro pa je dr. Vošnjaku uspclo, da je pridobil klub &amo>1.ojnih za itstavo, ga je Pašič takoj poslal kot posianika v Frago. Pred ustavo je bil dr. Vošnjak za pcslanika nesposoben, ko pa je pomogel Pašiču zmešetariti siimostojae v cenIralistično aesrcčno inalho, pa ga ,.e Pa.šič takoj proglasil zmožiiim, da zastopa aašo državo na Cehoslovaškeai. Ivaaič je konečao javno povedal ia to poročilo so piiaesli vsi listi, tudi glasilo očcta Samostojne dr. Žerjava «Jutro«, da Pašič ai nagradil za glaso^anje za u- stavo saaio ur- Vošajaka, ampak tudi ostale saaiostojjne poslaace. Ivanič je trdil, da so aapraviJi samostojni '¦ državi najmaaj 50 milijonov škode. ¦ Radi prodaje glasov je obsodii Ivaaič bosanske Turke, a še bolj pa slovenske samostojae, katerim očila miiijoae, za katere so prodali sebe ia samostojnost Slovcnijc Pašiču in ceatralizmu. Konečao treba tudi pribiti, da je Protičev zbor \ Beogradu skleail, da postavijo Protičevi aeodvisni radikali povsod proti Pašičevim kaadidatom svoje lastnc protikandidate. ' Zaključek. ¦ Iz sporov aied demokrati ia radikali daaes lahko uvidi vsak priprost človek, da je klic ia zahteva po sprcmcmbi ustavc in po samostojaosti pokrajia tako močaa, da bo izvojevaaa v kar aajkrajšem času. Vsc oae pa, ki so kupljeai glasovali za Pašičev ceatTaiizcra, obsojajo že danes vsi količkaj trezai pollliki, a | aajbolj pa jih bo obsodil narod sam aa dan volitev 18. marca t. 1. If