PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini At>b. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 190 (6774) TRST, sobota, 12. avgusta 1967 VČERAJ SO SE ZAČELA POSVETOVANJA MED TITOM IN NASERJEM Izmenjava misli o celotnem položaju in o možnosti politične rešitve Trditve tiska, da ima Jugoslavija pripravljen načrt, so le spekulacija - Stališče Jugoslavije je dobro znano - Posebna pozornost se posveča vlogi, ki bi jo lahko imele nevezane države - Tito bo obiskal tudi Sirijo in Irak KAIRO, 11. — Razgovori med predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom in predsednikom ZAR Naserjem o krizi na rednjem vzhodu so se pričeli danes dopoldne v kairski palači £Ubeh. Na prvem skupnem sestanku so bili s predsednikom titom Edvard Kardelj, Vladimir Popovič, Kiro Gligorov, Milo Pavičevič in veleposlanik SF-v Kairu Salko Fejič. V druž-Dl Naserja pa so bili podpredsedniki vlade Zekeri Mohiedin, Ali Sabri, Husein šaferi in Sed-Jci Soliman, predsednik parlamenta Anuarem Sadat, Mah-mud Riad, Mahmud Favzi, Ab-oel Megid Farid in veleposlanik AAR v Beogradu Hamdi Abu fteid. Ta plenarni sestanek je grajal okrog dve uri. Kakor se J® zvedelo, sta predsednika skupno s svojimi sodelavci o-Pravila pregled položaja na Srednjem vzhodu in krize, ki se je začela z napadom na arabske države. Po mnenju pristojnih krogov vale! v Kairu ocenjujejo, da so sta- Iz pristojnih krogov se je zvede-J medtem ko so izvolili predsed-'?ka včeraj. Pri prvem glasovanju 3 boben odbornik prejel dovolj-'®Ka števila glasov. Zato so gla-Pvanje ponovili in izvolili dvanajst ubornikov z relativno večino gla-j^v. Vsi odborniki so demokristja- M^JJSjl italijanski policijski ofi-jd' in avstrijski strokovnjaki so "bes ugotovili, da je koča «Venna li.a gerla« (Landhuter Htitte), ki ezi v višini 2713 metrov vzhodno J* Brenerja na italijansko-avstrij-meji. minirana. Našli so nam- poklonil posmrtnim ostankom senatorja Vittoria Vallette ter izrazil sožalje svojcem. Posmrtnim o-stankom senatorja se jc poklonil v imenu vlade tudi minister Pa-store, ki je izrekel sožalje svojcem tudi v imenu predsednika vlade Mora. Minister bo zastopal vlado na pogrebu, ki bo na državne stroške. v®.f dva peklenska stroja, ki bi se iAla takoj razpočila, če bi se bil ;5*° dotaknil naprave. V skupini hil general karabinjerjev Pa-»mbi ter nekaj polkovnikov, med st* , j°i Pa strokovnjak za raz-jielivo inž. Massak. Menijo, da »z nastavili peklenska stroja v ko-0 Pred kratkim. dni nister za trgovino Tolloy je (V1 za dnevnik «Lavoro nuovo« v f^bovi intervju, v katerem je o-stn?I tudi, da imajo mnoga pri-njTbišča zastarele naprave in med JUhi celo Genova. Kar se tržaške-Pristanišča tiče, je minister re-rsiš. da Pi lahko o njem mnogo re"h in da je bilo mnogo tudi že vir,ebo. Ce gre za en primer zelo UrBri* Pomanjkljivosti, kar se tiče za®mtve prevozov in same organi-pristanišča, je to prav pri-raril tržaškega pristanišča, saj za-stoi. Pomanjkanja prometa to pri-jahišče žal prednjači glede viso-... cen za pristaniške storitve. fa’41bistrstvo za zdravstvo sporo-da je bilo zaradi svinjske ku-r,5JizaPetih v Italiji 28 pokrajin Sažarišči okužitve, zaradi če-94 tior?0 morali zaklati in, uničiti po?!)0. prašičev. Precejšnje število ^ ^rajin je zdaj izven nevarnosti. avb° pa so odkrili nova žari- q v« SO Lombardiji in Emiliji, ki pa tuni h Pttro zatrli. Ministrstvo je Obsodilo brezbrižnost in ne- vu; inaP}°st številnih trgovcev z živino Smetarjev. dilabmkalne organizacije so potr-aVxr,,Vsedržavno stavko uslužbencev o^°?Psnih podjetij, ki bo trajala do 15. avgusta. Kot porodu«0 ,na drugem mestu, stavke v p1 deželi ne bo. je |fdsednik republike Saragat, ki ,na dopustu v dolini Aosta, je danes v Turin, da bi se »Ušel, MOSKVA, 11. — Sovjetska vlada je izročila kitajskemu odpravniku poslov v Moskvi noto, s katero o-stro protestira, ker so kitajske oblasti v pristanišču Dalny prišle na sovjetsko 'ladjo «Svirsk» in odpeljale poveljnika ladje. Nota zahteva takojšnjo izpustitev poveljnika in strogo kaznovanje krivcev. Nota ugotavlja tudi, da se je med a-retacijo poveljnika zbrala blizu ladje množica tisoč Kitajcev, in številne osebe so vdrle na ladjo ter skušale pretepsti člane posadke. Te pisti so popisali po vsej ladji umazana gesla, ki žalijo Sovjetsko zvezo in njeno ljudstvo. Nota ugotavlja, da se je vse to dogajalo ob navzočnosti kitajskih predstavnikov oblasti in z njihovo odobritvijo. vsebuje kairska izmenjava mišljenj tudi medsebojno informiranje o aktivnosti obeh držav ter o njunih naporih, da se kriza prebrodi. V zvezi s tem poudarjajo tu odločno in aktivno stališče Jugoslavije ter njene sistematične napore, da se najde pot za mirno rešitev. Tu omenjajo številne neposredne stike, ki jih je imel predsednik Tito med krizo in pred prihodom v Kairo, in obvestila in poslanice, katere je prejel v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu, kakor tudi napori Jugoslavije skupno z nevezanimi državami v OZN in njenih organih. V zvezi s tem poudarjajo, da bosta predsednika prerešetala dejavnost nevezanih držav na nedavnem zasedanju glavne skupščine OZN kakor tudi možnosti bodočega delovanja nevezanih sploh. S svoje strani je bila ZAR v stiku z vrsto držav. Predsednik Naser je imel pred kratkim tu izčrpne razgovore z voditelji Alžirije, Jordanije, Iraka, Sudana in Sirije. Temu je sledila konferenca ministrov zunanjih zadev arabskih držav v Kartumu, a predvideva se tudi arabski sestanek na vrhu. Na osnovi tega pregleda stanja, vzajemne aktivnosti in stališč bo izmenjava mišljenj v Kairu, kot se pričakuje, osredotočena na načine, kako bi prebrodili sedanjo krizo in kako bi našli politične rešitve. S tem v zvezi izjavljajo v pristajnih krogih, da ne gre za neki jugoslovanski načrt za reševanje krize. Razni članki v jutranjem tisku, po katerih naj bi imela Jugoslavija pripravljeno gotovo rešitev, se označujejo kot špekulacije. Tu poudarjajo, da gre za izmenjavo mišljenj o celotnem položaju in v zvezi s tem o možnosti, da se najde politična rešitev. Tu spominjajo, da je stališče Jugoslavije do dogodkov na Bližnjem vzhodu jasno in že zdavnaj znano. Jugoslavija je nedvoumno obsodila napad in uporabo sile za reševanje mednarodnih vprašanj. Jugoslavija tudi odločno obsoja vsak poskus diktata in vztrajanja na tem, da se z uporabo sile vsilijo rešitve. Jugoslavija se bo, kakor pravijo pristojni krogi, uprla poskusom, da se kriza na Srednjem vzhodu reši s tem, da bi arabskim državam diktirali pogoje. Z druge strani, se tu poudarja, da se morajo napadalčeve sile umakniti z arabskega ozemlja, če hočemo, da se kriza premakne z mrtve točke. V zvezi s tem je treba, da kairski razgovori vsebujejo vprašanja sodelovanja m akcije za rešitev krize. Pri tem posvečajo posebno pozornost vlogi, ki bi jo lahko Imele nevezane države. Po drugi strani pa je Jugoslavija zainteresirana na tem, da se utrdi ZAR, vštevši gospodarsko stabilizacijo. Zato morajo razgovori vsebovati tudi gospodarsko sodelovanje, zlasti v zvezi z negativnimi ekonomskimi posledicami napada v Egiptu in drugih arabskih državah. V Kairu pričakujejo v zvezi s tem prihod posebne gospodarske dele- lišča Jugoslavije in njenega predsednika med krizo in napori, da se zagotovi arabskim narodom nemoten neodvisen in svoboden razvoj in napredek, naleteli na velik odmev v arabskem svetu sploh in v Egiptu še posebej. Včerajšnji veličastni sprejem je izraz priznanja in zahvale za to nesebično in vsestransko pomoč in podporo. Po zaključku prijateljskega obiska v ZAR bo predsednik Tito obiskal še dve arabski državi: Sirijo in Irak, V Damasku pričakujejo prihod predsednika Tita 13. avgusta, v Bagdadu pa 14. avgusta. Men tem obiskom bo Tito gost voditelja, sirske države dr. Nuredina Atasija in predsednika Iraka Abdul Rahmana Arefa. Kongoški poziv varnostnemu svetu NEW VORK, 11. — Kongoški zu nanji minister Bomboko je posla! predsedniku varnostnega sveta OZN pismo, s katerim zahteva, naj pozove člane varnostnega sveta in države prijateljice Konga, naj pošljejo v najkrajšem času pomoč Kongoški minister je takole utemeljil svojo zahtevo: 1. Kongožani so prestregli radiofonska sporočila med četami, ki jih vodi polkovnik Schramme v Lubumbašiju, in dvema oporiščima v Angoli 2. Od 21. julija je več bivših plačancev v Luandi; med temi so južnoafriški poveljnik Purent in dva belgijska pilota. 3. Prav tako sta v Angoli eno letalo «Dakota», ki pripada Combeju, in eno letalo «Super-Con-stellation« družbe «Air Trans Afri-que», ki jo vodi bivši čombejev pilot Jacky Mailot. Bomboko zaključuje svoje pismo OZN, ker je potrebno boriti se pro-s poudarkom, da se Je obrnil na ti dejavnosti plačancev v Kongu, da se prepreči morebitna razširitev spopada, ki bi lahko ogrožala mir v srednji Afriki. Kongoška vlada je nocoj objavila odlok, s katerim ukinja v Kongu dejavnost tiskovne agencije »Reuter«. Odlok pravi, da so to sklenili, ker je ta agencija delovala kot »reklamni agent« za plačance, ki so | ob vzhodni meji Konga. Sklepi konference v Havani poudarjajo oboroženo borbo Odobrili so 50 resolucij - Guevara «prvi latinskoameriški državljan» HAVANA, 11. — Konferenca organizacije latinsko - ameriške solidarnosti je zaključila sinoči svoje delo z odobritvijo 50 resolucij. Pred zaključkom je dolgo govoril predsednik kubanske vlade, Fidel Castro, ki je dolgo in ostro kritiziral dejavnost ameriške obveščevalne službe, in drugih ameriških organizacij, ki delujejo proti Kubi. Obtožil je predsednika Johnsona, da dovoljuje, da se na ameriškem ozemlju pripravljajo in vodijo operacije, katerih namen je umor kubanskih voditeljev. V zvezi z delom konference je Fidel Castro izjavil, da se je na njej vodila «ideološka borba« in da so «nekatere delegacije« izrekle pridržke. Dodal pa je, da so kljub temu dosegli soglasje. Spor je nastal «med tistimi, ki hočejo revolucijo, in tistimi, ki jo hočejo zavirati«. Obtožil je nato latinskoameriške komunistične stranke, o katerih je izjavil, da so zadobile »nekatere lastnosti zakotnosti in da morajo zaradi tega izginiti. Obsodil je «težnje teh strank, da bi vodile niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMimiMiiiiiiniiiiriMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii PO FANFANIJEVEM OBISKU V ROMUNIJI Objavljeno skupno poročilo o razgovorih v Bukarešti Poudarek na naporih za ohranitev miru v svetu ter za prenehanje vojne v Vietnamu BUKAREŠTA, 11. — Medtem ko se je italijanska delegacija, ki je spremljala zunanjega ministra Fanfanija na njegovi poti po Romuniji, vrnila v Rim> je Fanfani še' ostal v Bukarešti, kjer si je ogledal katoliško katedralo in italijansko cerkev, ki jo obnavljajo. Nekaj predpoldne je Fanfani odpotoval z avtom proti romunsko-bolgarski meji. Pričakuje se, da bo jutri nadaljeval svoje potovanje skozi Bolgarijo v Turčijo, kjer se bo morda v nedeljo ali ponedeljek sestal s turškim zuna- ministra podpisala 8. avgusta konzularno konvencijo, kulturni sporazum in sporazum o kinematograf- njim ministrom Gagiajangilom. ski koprodukciji ter sta izmenjala Fanfani se bo vrnil v Rim na; pismi o odprtju turističnih uradov dan velikega šmarna. V Buka-; v obeh državah, rešti so izdali o uradnem clr' j Sporazumela sta se tudi. da se sku zunanjega ministra Fanta-1 bodo v kratkem začela pogajanja nija skupno poročilo, v katerem za sklenitev pogodb o trgovini in najprej naštevajo, kdo vse je plovbi in sporazum o turističnem sprejel ministra in kdo se je | sodelovanju. udeležil uradnih razgovorov. | V izmenjavi mnenj o mednarod- Zatem pravi poročilo, da sta mi-' nem položaju sta ministra izrazila nistra z zadovoljstvom ugotovila, I zaskrbljenost glede sedanje napeto- da se odnosi med ohema država- ter sta se strinjala, da so po- ma sta no m ugodno razviialo v ' trebni Rtalni naPori za ma stalno in ugodno razvijajo v m,ru ter za dosego p0_mirjenja v ugodno razvijajo v duhu tradicionalnega prijateljstva, ki veže obe državi, v njunem skupnem interesu in v interesu mednarodnega miru. Ministra sta poudarila, da je v poslednjih letih okrepitev stikov med predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega življenja obeh držav prispevala k okrepitvi vezi med italijanskim in romunskim ljudstvom, k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in k obojestran skemu sodelovanju. Tudi gospodarske izmenjave se ugodno razvijajo, ker je več možnosti za sodelovanje zaradi razvoja obeh držav. To težnjo bodo okrepili z večjim gospodarskim, tehničnim in znanstve- gacije jugoslovanske vlade. Opazo- nim sodelovanjem. V tem duhu sta ...............................................iiiimimi.milil.. Nigerijska vojska bo vodila totalno vojno proti Biafri Uporniška letala so bombardirala nekatera mesta LAGOS, 11. — Vrhovni štab zvez-] ne vlade je danes popoldne sporočil, da je vrhovni poveljnik oboroženih sil dal navodila vojski, letalstvu in mornarici, naj vodijo totalno vojno proti Biafri. Sporočilo dodaja, da so to sklenili, ker so uporniška letala bombardirala nekatera mesta. Dali so ukaz, da mora vojska začeti obsežne vojaške operacije proti upornikom. Odslej bodo zvezne sile še odločneje odgovorile na vsako akcijo upornikov in jih bodo zasledovale, dokler ne bo upor popolnoma strt. Sporočilo javlja tudi, da so bili incidenti v srednjezahodni pokrajini v sredo vojaški državni udar, ki so ga pripravili častniki plemena Ibo v zvezni vojski na tem področju s pomočjo vojakov vzhodnega uporniškega področja. Sporočilo pravi, da je potrebno ustaviti »to uničevalno blaznost upornikov v čim krajšem času«. Včeraj je neko uporniško letalo letelo nad Lagosom. Ni znano, ali je odvrglo tudi bombe. Neko drugo letalo je včeraj bombardiralo mesto Kaduna. Poškodovana so bila nekatera poslopja na letališču. Voditelj upornikov je govoril po radiu in izjavil, da je Biafra »začela ofenzivo, ki se ne bo ustavila, dokler ne bo poražen poslednji vojak nigerijskih zveznih čet in dokler ne bo osvobodila drugih področij Nigerije ter premagala sovražnika«. Dodal je, da je taktika u-pornikov privabiti sovražnika na ozemlje Biafre in nato udariti po njem. Nato je izjavil, da so »mladi znanstveniki« Biafre pripravili bombe, mine, puške, topove in o-klepna sredstva. Nadaljeval je: «Kmalu bomo razpolagali tudi z izstrelki. Vojna se bo končala, ko bo Nigerija končala svoj napad na našo mlado republiko in bo priznala njeno pravico do neodvisnega obstoja.« Radio Biafra je trdil, da je nigerijska zvezna vlada podpisala tajno pogodbo s Sovjetsko zvezo o vojaški pomoči. Na podlagi te pogodbe sta bili po teh trditvah že izročeni dve češkoslovaški letali Nigeriji, sovjetska vlada pa namerava poslati v Nigerijo 50 vojaških strokovnjakov ,od katerih jih je že 20 na poti v Lagos. V Londonu je britansko ministrstvo za Commonwealth potrdilo, da je odredilo «omejeno» pošiljanje orožja nigerijski zvezni vladi. Angleški predstavnik je izjavil, da je to v zvezi z obveznostmi, ki jih je britanska vlada prevzela do Lagosa, toda nima nič opraviti z nigerijskimi notranjimi zadevami. svetu. Poudarila sta važno nalogo, ki jo ima OZN za dosego teh smotrov, ter sta se izrekla za večjo učinkovitostjo te organizacije v pričakovanju, da doseže svojo univerzalnost ter da se bodo dosledno izvajala načela statuta. Poudarila sta važnost okrepitve sodelovanja med vsemi državami na podlagi načel neodvisnosti, nacionalne vr-hovnosti, enakopravnosti ln nevme-šavanja v notranje zadeve držav. Obe strani, ki se zavedata nevarnosti, ki jo povzroča vojna v Vietnamu, katera ogroža svetovni mir, sta poudarili prepričanje, da je treba spor rešiti na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. V razgovorih so proučili tudi položaj na Bližnjem vzhodu in obe strani sta poudarili potrebo po mirni, pravični in trajni rešitvi sporov, ki ločijo države na tem področju, ob spoštovanju njihovih zakonitih interesov. Ministra zunanjih zadev sta naglasila važnost, ki jo Italija in Romunija pripisujeta uresničevanju evropskega sodelovanja in varnosti v korist vseh prizadetih narodov, miru in splošne varnosti. V ta namen je bistvene važnosti razvoj stikov med evropskimi državami, tudi če pripadajo različnim političnim in vojaškim skupinam in ne glede na njihovo socialno ureditev. Ministra sta se strinjala, da je treba za podpiranje tega razvoja delovati stvarno, potrpežljivo in vztrajno ter ustvariti s tem ugodno ozračje za rešitev nerešenih vprašanj. Da se zagotavlja trajen mir in mednarodna varnost, sta obe stranki poudarili namen, da bi dajali pobude za sklenitev sporazuma o popolni razorožitvi, zlasti jedrski, Skupina žensk v Lagosu beži v zaklonišče med uporniškim letalskim napadom pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. V ta namen bi bilo koristno skleniti sporazum proti sirjenju jedrskega orožja v težnji po ukrepih, da bi sploh izločili to orožje. S tem bi se zagotovila varnost držav, hkrati pa bi jim omogočili, da bi ob enakih pogojih uživale pridobitve znanosti ln sadove tehnike v zvezi z jedrsko energijo, ki služi v mirne namene. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da sta zunanja ministra zadovoljna z doseženimi rezultati in da bosta pospeševala srečanja, ki bi lahko koristno orispeva!« k ve. no večjemu pomirjenju v Evropi bi v svetu ter k razvoju prijateljskega sodelovanja med Italijo in Romu nijo. Na koncu omenja poročilo še povabilo romunskemu predsedniku vlade Maurerju, naj obišče Italijo, katerega je Maurer sprejel. Mimster Fanfani je dal romunskemu tisku in televiziji izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo z rezultati obiska. V Južnem Vietnamu sestreljen bombnik «B 52» SAJGON. 11. — Ameriški bombniki so danes bombardirali dolg most čez Rdečo reko, ki veže Hanoj s predmestjem Gia Lam. Ta most povezuje Hanoj z letališčem. Po njem gre tudi železniška proga, ki vodi v Hajfong. Zatrjujejo, da je bil most porušen. Ameriška letala so most danes prvič bombardirala. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali. Včeraj pa so ameriška letala bombardirala jeklarsko središče 56 km severno od Hanoja in železniška skladišča v Kep 61 km severnovzhodno od prestolnice. V Južnem Vietnamu ni bilo v zadnjih 24 urah večje vojaške dejavnosti. Severnovietnamska tiskovna a gencija je danes javila, da so juž-novietnamske osvbbodilne sile sestrelile 21. julija ameriški bombnik «B 52». To je prvikrat, ko javljajo, da je bilo sestreljeno letalo te vrste. To ogromno letalo so sestrelili med bitko v pokrajini Bien Hoa blizu Sajgona. Predsednik sajgonske republike Van Tieu je izjavil, da če bo prihodnji mesec izvoljen za predsednika. bo zahteval, naj Američani prekinejo za en teden bombardiranje Severnega Vietnama «v upanju, da bo to pripravilo Hanoj do tega, da zmanjša vojaško dejavnost in eventualno začne pogajanja*. V Washingtonu je 57 ameriških demokratičnih parlamentarcev pozvalo predsednika Johnsona, naj odločno posreduje pri sajgonski vladi, da prepreči, da bi volitve v Južnem Vietnamu bile «nič drugega nego norčevanje«. Izjava, ki so jo objavili omenjeni parlamentarci, pravi, da bi morali sporočiti saj-gonskim voditeljem, da bi ameriška vlada lahko začela temeljito revizijo svoje politike v Vietnamu, «če bodo vladne oblasti Južnega Vietnama še dalje odklanjale jamstva za svobodne in pravične volitve«. Izjavo je podprl tudi senator Robert Kennedy, ki je izjavil, da je vedno bolj razočaran «zaradi vmešavanja južnovietnamske vlade v svobodne volitve«. Skupina 21 republikanskih poslancev pa je predložila resolucijo, ki poziva zunanjepolitično komisijo predstavniške zbornice, naj ugotovi, ali resolucija o Tonkinškem zalivu iz leta 1964 (s katero kongres odobrava vse ukrepe, ki bi se zdeli predsedniku potrebni) pooblašča predsednika tudi, da izvaja vojaške operacije v sedanjem obsegu. borbo iz mest, namesto da bi prejele za orožje in začele boj«. Kritiziral je »tako imenovana legalna sredstva, ki jih imenujejo miroljuu na, za prevzem oblasti«, ln Je pripomnil, da «samo revolucionarna sredstva, predvsem gverilska vojna, lahko pripeljejo do zmage revolucije«. Ostro je napadel «desničarsKo vodstvo« venezuelske komunistične stranke in dejstvo, da se je odpovedala oboroženi borbi ter da je zavzela stališče «sovražnika revolucije«, z eno besedo, da je »postala orodje venezuelske oligarklje«. Castro je tudi izjavil, da bo borba ameriških črncev za njihove pravice pripeljala do revolucije, ter je pozval revolucionarje vsega sveta, naj podpirajo to gibanje v ZDA. še posebej je pozdravil črnskega voditelja Carmichaela, ki je prišel na Kubo, da se udeleži konference kljub prepovedi ameriških oblasti. Glede tehnične pomoči državam Latinske Amerike, je Castro izjavil: «Obsojamo vse, kar prinaša tehnično in finančno pomoč državam, ki zatirajo gverilsko dejavnost in ki so sokrive dejanj proti Kubi.« Dodal je, da najmanj, kar se lahko pričakuje od vsake socialistične države, je, da ne pomaga državam, ki se borijo proti gverilcem. Pripomnil je, da je svoje mnenje že jasno sporočil Sovjetski zvezi. Splošna in končna resolucija poudarja, da je «temeljna oblika solidarnosti v razvoju revolucionarne borbe v vsaki državi in predvsem oborožene borbe za prevzem oblasti. Zatem se primerja revolucionarna borba v Latinski Ameriki z osvobodilnimi borbami azijskih in afriških držav, z delavskim gibanjem v kapitalističnih državah, z borbo črncev in vseh ljudi, ki se borijo za osvoboditev narodov. Revolucionarji vsega sveta morajo u-skladiti svojo dejavnost in se vedno odločneje boriti proti imperializmu in še zlasti severnoameriškemu imperializmu. Resolucija o solidarnosti z Vietnamom poudarja, da je treba v Latinski Ameriki ustvariti dva Vietnama, tri ali več. Sprejeta je bila tud', resolucija, ki obsoja akcijo a-mensh. obveščevalne službe proti Kubi, ter resolucija solidarnosti z oktobrsko revolucijo. Resolucija o Srednjem vzhodu obsoja ameriške imperialistične sile, ki so skupno z britanskimi kolonialisti krive izraelskega napada na arabske države. Resolucija jDoudar-ja, da je kriza na Srednjem vzhodu posledica politike, ki jo imperialisti vodijo proti narodom Afri-kp. Azije in Latinske Amerike. Konferenca izreka vso solidarnost z naprednimi in revolucionarnimi silami, ki se borijo za obrambo svojih pravic, ter jih poziva, naj bodo v teh odločilnih urah trdne. Na- rodi Afrike, Azije in Latinske A-merike morajo uskladiti svoje ng-pore v borbi za popolno likvidacijo imperializma. Resolucija o Afriki poudarja solidarnost z afriškimi narodi, ki se borijo za neodvisnost, ter obsoja stare kolonialne države pod vodstvom Velike Britanije in Francije, da skušajo na vse načine okrepiti napadalni neokolonialni sistem v a-friških državah. Organizacija afriške in malgaške skupnosti ter britanski Commonwealth sta orodje tega neokolonializma. Resolucija obsoja ameriški imperializem, da uvaja nov kolonialni sistem v severnoafriških arabsKih državah. Pri tem se omenja gospodarsko, politično in vojaško prodiranje ZDA v Tunizijo, Maroko in Libijo. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki se zavzema za okrepitev solidarnosti med narodi Afrike, Azije in Latinske Amerike, in izreka vso podporo organizaciji solidarnosti narodov treh celin. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki obsoja ameriško intervencijo v Dominikanski republiki ter pošiljanje vojakov Brazilije, Nikarague, Kostarike, Paragvaja in Hondurasa na to oeemlje. Glede Haitija obsoja zadevna resolucija Duvalierovo nazadnjaško diktaturo, ki jo podpira »njegov cinični gospodar« severnoameriški imperializem, ter opozarja na oliž-njo nevarnost severnoameriške intervencije v Haitiju. Organizacija latinskoameriške solidarnosti zatem pozdravlja borho bolivijskih in gvatemalskih gverilcev, obsoja ameriško vojaško intervencijo v Boliviji ter vojaško diktaturo v Gvatemali in poziva paragvajsko ljudstvo, naj prime za o-rožje, da si prevzame politično oblast. Med odobrenimi resolucijami je tudi resolucija, ki obsoja vodstvo venezuelske komunistične stranke ter podpira venezuelsko osvobodilno gibanje. Druga resolucija obsoja francoske, angleške in holandske ter ameriške zatiralce, ki imajo še vedno pod svojo oblastjo nekatera latinskoameriška ozemlja. Sprejeli so tudi resolucijo, ki izreka tudi solidarnost z borbo ameriških črncev ter razglaša 18. avgust, obletnico upora v črnskem predelu Los Angelesa Wattsu. za dan solidarnosti z ameriškim črnskim prebivalstvom. Upor v Wattsu, pravi resolucija, Je pomenil spremembo v strategiji borbe ameriških črncev, ki so opustili mirne oblike protestov in začeli nasilne in oborožene manifestacije. Na konferenci so soglasno taz-glasili Guevaro za «prvega latinskoameriškega državljana«. Imenovali so stalen odbor, ki bo imel seaež v Havani. Glavno tajništvo bo vodila Kuba. V stalnem odboru bodo poleg tega Bolivija, Brazilija, Kolumbija. Gvatemala, Peru, Venezuela, Urugvaj in Trinidad-Tobago. ..evropeizacije' F! Obsodil je sklep italijanske vlade, da se ne udeleži dunajskega velesejma DUNAJ, 11. — Avstrijski kancler Klaus je po televiziji izjavil, da bo po potrebi upošteval tudi možnost evropeizacije in internacionalizacije južnotirolskega vprašanja, potem ko je italijanska vlada s povezovanjem tega vprašanja z evropskim skupnim tržiščem s svoje strani odprla to možnost. Sklep Italije, da se ne udeleži dunajskega velesejma, je Klaus o-značil ne samo kot neprijeten korak temveč tudi nerazumljiv. Dodal je, da italijanski zunanji minister očitno ne ceni avstrijskih ukrepov dobre volje in s tem ustvarja nevarnost ,da bo uporaba čet avstrijske vojske na meji z Italijo nepotrebna. Klaus je izjavil, da Je pripravljen proučiti novo zakonodajo za boljše nadzorovanje teroristične in prevratne dejavnosti. Pozval je na politiko trdnih živcev in potrpežljivosti in poudaril, da bo bližnji obisk predsednika francoske vlade Pompidouja prva priložnost za proučitev teh vprašanj in težav skupno z neko državo evropskega skupnega tržišča. Arcf danes v Amanu AMAN, 11. — Jutri bo prišel v Jordanijo iraški predsednik Aref, ki je sedaj v Siriji. Sestal se bo s kraljem Huseinom. Kralj Husein je govoril danes po radiu ob obletnici prevzema prestola. Znova je predlagal sklicanje konference najvišjih predstavnikov arabskih držav in je poudaril, da je ta konferenca potrebna, zato da se postavijo temelji za novo arabsko življenje in da se dokončno odpravijo vse šibkosti, ki so povzročile poraz. Husein je dodal, da so bili Arabci «hkrati žrtev načrta, ki so ga pripravili njih sovražniki, in svojih lastnih napak«. V jordanski prestolnici je bilo zborovanj* predstavnikov kričan iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiimitniiiiiiiimiiiiiimiMtiiiimiimniiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiN IZJAVA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA skih cerkva, krščanskih predstavnikov raznih sindikatov in delegatov vseh krščanskih skupnosti v Jordaniji. Z zborovanja so poslali pismo tajniku OZN U Tantu, kralju Huseinu, papežu Pavlu VI., patriarhu Ate-nagori in kanterburijskemu nadškofu. V pismu protestirajo proti priključitvi arabskega dela Jeruzalema in proti izraelski okupaciji svetih krajev. Septembra U Tantova tiskovna konferenca NEW YORK, 11. — Predstavnik OZN je javil, da bo glavni tajnik U Tant imel septembra tiskovno konferenco, na kateri bo sporočil svoje mnenje o stanju v Vietnamu in na Srednjem vzhodu pred začetkom 22. rednega zasedanja glavne skupščine. V poročilu, ki ga je U Tant poslal danes varnostnemu svetu OZN, javlja, da sta ZAR in Izrael privolila v ustavitev vsake vojaške dejavnosti na področju Sueškega prekopa in da bosta ustavila plovbo ladij po Sueškem prekopu za en mesec od 27. julija dalje. Poročilo govori o nadzorstvu nad ustavitvijo ognja na Srednjem vzhodu za razdobje od 11. julija do 5. avgusta in vsebuje tudi nujno zahtevo po večjem številu opazovalcev OZN. U Tant poroča, da bo imenoval drugih 21 opazovalcev, tako da bo njih število znašalo petdeset. BEOGRAD, 11. — Član izvršnega odbora ZKJ Nijaz Dizdarevič je imel danes razgovore s članom vodstva KPI Carlom Galuzzijem, ki je sinoči pripotoval v Beograd na vabilo centralnega odbora ZKJ. Razgovarjala sta se o nekaterih vprašanjih medsebojnega sodelovanja ter o položaju v mednarodnem delavskem gibanju. Cario G*-luzzi bo Jutri odpotoval ia Juao-slavifc •% * 7%JJ t -A «4f;- . S> Hi® in francoski raziskovalci MOSKVA, julija. — Si bosta Sovjetska zveza in Francija delili a-tomske skrivnosti? Še pred sedmimi leti bi bilo vprašanje absurdno, dandanes pa je le še na videz nerealno: proti koncu leta bo v Serpuhovu, kakih 100 km zahodno od Moskve, začel delovati nov inštitut za raziskovanje visokih e-nergij. Na voljo bo imel najsodobnejšo opremo, med drugim tudi največji pospeševalnik elementarnih delcev na svetu. V inštitutu, ki zaradi svoje tehniške opremljenosti obeta postati pravi eldorado strokovnjakov za teoretično fiziko, ne bodo delali samo sovjetski raziskovalci, marveč tudi francoski. Sožitje, ki se je začelo z dobavo nekaterih francoskih naprav za pospeševalnik, naj bi po napovedih seglo tako daleč, da bodo francoski znanstveniki s svojimi družinami prebivali v Istih — že zgrajenih — blokih kot sovjetski. Če se bodo napovedi o tem sodelovanju uresničile, utegne postati delitev atomskih skrivnosti vsakdanja praksa, potekajoča na najnižjem, zato pa znanstveno najbolj kompetentnem nivoju. »Podvig Serpuhov* postaja tako zanimiva ilustracija prisrčnosti «antante», ki od leta 1964 dalje po obojestranskem mnenju — sovjetskem in francoskem ■— napreduje po svoji poti s petmiljskimi koraki. V Moskvi opredeljujejo te nove odnose kot »podobnost in sovpadanje stališč*, francoski premier Pompidou pa jih je med svojim nedavnim in bleščeče uspešnim o-biskom v SZ definiral kot »zmagoslavje zdrave pameti*, čeprav je navidez anekdotičen, Pompidou-jev odgovor ni brez soli in v Moskvi so m bržkone vselej pripravljeni pritegniti. Zbližanje po vsej priliki ni posledica revolucionarnih sprememb v strukturi družbe in oblasti (in tu nihče ne jemlje resno izjav, ki prihajajo od francoske desnice in po katerih de Gaulle s svojo »vzhodno politiko* odpira vrata komunizmu), marveč nečesa drugega, kar bi lahko imenovali dosledno in prožno analizo tako lastnih zmogljivosti kot tudi novega ravnotežja sil v svetu in na podlagi tega izvedene revizije zunanjepolitičnih pogledov. Sicer pa vse to že dolgo časa ni več novost; vendar pa je bilo v Moskvi na pomlad med opazovalci precej takšnih, ki so pričakovali, da se bodo na konferenci v Karlovyh Varih oblikovana stališča SZ in sočialfstičnih držav odražala tudi na francosko-sovjet-skih odnosih. Konferenca je, kot je znano, sproščanju evropske klime postavila nekaj bistvenih pogojev: priznanje obstoja obeh nemških držav, nespremenljivost evropskih meja, opustitev Hallstei-nove doktrine in dokončno odpoved miinchenskemu diktatu. Že tedaj je bilo slišati precej glasov o tem, da so ta stališča v praksi zavezovala predvsem socialistične države in še te ne generalno, marveč v odnosu do Zvezne republike Nemčije. Kasnejši dogodki, predvsem pa obiska italijanskega zunanjega ministra Fanfanija in francoskega premiera Pompidouja v Moskvi, so te komentarje v precejšnji meri potrdili. Sama Francija pa ima v tem okviru še nekatere druge kvalitete, ki so omogočili, da je sodelovanje med obema državama postalo v zadnjih treh letih tako razvejano in konkretno: Francija miinchenskega diktata ne podpira in prav tako se je že izjavila za nedotakljivost evropskih meja, medtem ko gleda na Hallsteinovo doktrino z diskretnimi pridržki. Če k temu dodamo de Gaullovo izrazito protiameriško politiko in njegovo devizo »Evropa Evropejcem*, so okviri, ki tvorijo temelj serpuhovskemu eksperimentu, že kar jasno začrtani. Čeprav Francija ni pripravljena podpisati sporazuma o delni ustavitvi jedrskih poskusov, pa s Sovjetsko zvezo soglaša o tem, da je treba širjenje jedrskega orožja odločno preprečevati. Da vse to »sovpadanje* ni abstrakcija, pričata dva konkretna tekoča politična elementa franco- uporabo matematičnih metod in računskih naprav v ekonomiki, prenos električne energije, si francoska stran obeta precejšnje koristi. Za realizacijo teh načrtov je bila izdelana podrobna struktura o-perativnih organov. Prav pred kratkim so v Parizu odprli fran-cosko-sovjetsko trgovinsko zbornico, medtem ko je bila že z lanskim sporazumom med obema državama ustanovljena mešana so-vjetsko-francoska kom sija, ki ji kratko pravijo kar velika komisija. Dinamika sovjetsko - francoskih odnosov sicer ni popolna, je pa vseeno impresivna in opazovalci pravijo, da Francija v vsej svoji zgodovini nikdar ni imela tako dobrega stika z Moskvo. Vzgledi vlečejo in sovjetski komentatorji ne zanikajo, da se skušajo v te procese vključiti tudi druge zahodne države. ske diplomacije. Prvi je francosko stališče do vietnamske vojne, francoske zahteve, da ZDA ustavijo vojno in da se mir poišče na temelju ženevskih sporazumov iz leta 1954; drugi pa je nedavna de Gaullova opredelitev do vojne na Srednjem vzhodu in izraelske agresije. Oboje je sovjetski tisk opisoval kot izredno manifestacijo »zdrave pameti* in realnega ocenjevanja položaja in Kosigin se je v kritičnih dneh diplomatske bitke zoper izraelsko ekspanzijo kar dvakrat ustavil v Parizu — na poti v New York in nazaj — da bi realiziral tudi tisti del sodelovanja, ki ga tukaj imenujejo stalna politična posvetovanja. »Sovpadanje* v sferi visoke politike ni vselej oprijemljivo; pod njim stoji druga sfera, sfera konkretnega sodelovanja, k je že tretje leto v nenehni ekspanziji. Za srečanje dveh svetov, ki sta desetletja živela vsak svoje in pogosto zelo antagonistično ocenjevano življenje, je zanimivo, da bo imel od njega — vsaj v perspektivi — največ državljan-potrošnik. V moskovskem parku Ostankino bodo na jesen končali gradnjo gigantskega televizijskega stolpa, ki je v prvi vrsti namenjen študijem barvne televizije. Moskovski in drugi filmski producenti že snemajo televizijske barvne filme, hkrati pa sovjetski in francoski strokovnjaki pripravljajo ustrezna tehniško bazo — barvne oddajnike in ustrezne sprejemnike po dokumentaciji francoskega sistema Se-cam. Potrošnik si kajpada barvnega televizijskega sprejemnika še lep čas ne bo mogel privoščiti — tega si ne more niti potrošniško bolj razviti Zahod — zato pa si ga bo lahko privoščil »kolektivno* — v izložbah in klubskih prostorih. Druga »potrošniška* sfera sodelovanja je industrija motornih vozil. SZ je s podjetjema Renault in Peugeot podpisala pogodbo za dobave v vrednosti 250 milijonov novih frankov; s pomočjo francoskega kapitala naj bi razširili in modernizirali proizvodnjo »Moskvi-čev», pri čemer pa sodelovanje ni omejeno samo na investicije, marveč zajema tudi tehnološke in teoretične raziskave, povezane z razvojem avtomobilske industrije. Podobne podatke je nadalje moč navesti za kemijsko industrijo; tudi to sodelovanje naj bi v perspektivi osrečilo potrošnika, saj mu v večji meri kot doslej odpira svet koristnih izdelkov iz plastičnih mas. Tok iemenjave koristnih doforur* pa nikakor.ni enostranski: od sporazumov, ki zajemajo raziskave morja, biologijo in genetiko, tehnologijo kmetijstva, naftno industrijo. iiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiitfiMiiiiiiiiiiiiifiiuiiMiiiiMiiiiiriiiiiiiiinitiiiniiiiiMiiiiiiontiiiHiiiiiii V dveh letih dokončan celinski del jadranske magistrale do K. Mitroviče Pokojni častni predsednik Fiat prof. Vailetta je s sovjetskimi predstavniki sklenil sporazum o gradnji tovarne Fiat v SZ. Na sliki ga vidimo, ko se rokuje s sovjetskim ministrom Tarasovom (na desni) po podpisu zadevne pogodbe v Turinu. — Včeraj so pokojnikovo truplo prepeljali iz Pietra-san te v Turin, kjer so ga v hiši, kjer je stanoval, postavili na mrtvaški oder. Jutri bodo krsto prepeljali v Fiat Mirafiori, kjer bo ob 10.30 pogreb ZARADI POŽAROV MILIJARDE ŠKODE Na Sardiniji so zaradi vročine plameni at jeli obširna področja Poleg temperature 40 stopinj v Sassariju še oblak dušljivega dima je razgrela občinstvo Danes zvečer ponovitev, jutri pa spet cČardaška kneginja» RIM, 11. — Letalska meteorološka služba je danes ob 13. uri zabeležila sledeče temperature: Bočen 27, Verona 25, Trst 26, Benetke 26, Milan 26, Turin 25, Genova 26, Bologna 28, Firence 28, Piša 26, Ancona 28, Perugia 31, L’Aqulla 25, Pescara 30, Rim sever 30, Rim Fiu-micino 28, Campobasso 29, Bari 29, Neapelj 28, Potenza 25, S. Maria di Catania 30, Catanzaro 27, R. Calabrla 34, Messina 32, Palermo 28, Catania 34, Alghero 26, Cagiia-ri 30. Na Sardiniji so cela področja v plamenih. Gasilci, vojaki in prostovoljci se že od včeraj popoldne borijo, da bi preprečili napredovanje požarov proti naseljenim krajem, iz katerih je v mnogih primerih prebivalstvo v paniki zbežalo, škodo ocenjujejo z milijardami lir. Uničeni so gozdovi, sadovnjaki, nasadi oljk. Požar Je v nekaj minutah uničil delo desetletija. Močno so prizadeta tudi turistična področja. Tudi tukaj Je ponekod zavladala IVANGRAD, 11. — Po krajši zamudi zaradi spremembe trase in pogostega deževja so zdaj dela na odseku jadranske magistrale od Ivangrada do Rožaja v polnem teku. So tudi možnosti, da bo ta del jadranske ceste nared do konca prihodnjega leta. Izvajalci so po ustreznih pripravah začeli delati na večjem delu odseka. Najtežji odsek Je predor pod planinskim vrhom Turjak. To bo najdaljši cestni predor v Jugoslaviji, saj bo dolg nad 1000 m, prebija pa ga beograjsko podjetje »Žegrap*. Del magistrale od Ribarevine do Ivangrada bi moral biti v celoti dograjen še letos, vendar — kot zdaj kaže — ne bo. Več kilometrov tega odseka, in sicer del magistrale, ki pelje skozi kanjon Lima v Tivranu, kakor tudi most čez reko Lim v Ivangradu bodo dogradili več mesecev pozneje, jeseni ali do konca leta. Ko bo prihodnje leto končan odsek magistrale od Ivangrada do Rožaja v dolžini 32 km, bo za dograditev celinskega dela magistrale o-stal le še eden najtežjih odsekov na tej cesti, in sicer odsek, ki po dolini Ibra povezuje Rožaj in Ki-sovsko Mitrovico. Strokovnjaki menijo, da bi morali glede na to, da mora biti magistrala po načrtu dograjena leta 1970, čimprej začeti dela v dolini Ibra. Gradnja ceste in še zlasti več mostov bo namreč tu zahtevala daljše priprave in tudi daljše izvajalske roke. To pa praktično pomeni, da bi se morala prapravljalna dela začeti še pred dograditvijo odseka Ivangrad-Ro-žaj, saj je samo tako mogoče pridobiti čas. Ker je ta odsek ceste, dolg več kot 80 km, na ozemlju Črne gore in Srbije, se bodo te dni sestali predstavniki omenjenih dveh republik ter AP Kosova in Metohije in skupaj preučili gradnjo ceste skozi ibarsko sotesko. Želja vseh je, da bi bil ta odsek dograjen leta 1969. Najbližja cestna zveza Jugovzhodnih krajev države z magistralo pri Ivangradu sta neasfaltirani in precej slabi cesti od Raške in Peči v dolžini 146 oziroma 92 km. panika: ko se je požal približal nekaterim hotelom, so jih turisti naglo zapustili ter zbežali k morju. V Sassariju so včeraj popoldne zabeležili 40 stopinj v senci. Skoraj ves popoldan je bilo mesto zavito v gost oblak dima, tako da je bilo skoraj nemogoče dihati, medtem pa Je veter prenašal drobce razžarjene zemlje in pepela. Skoraj nič manj toplo ni bilo v Cagliariju: 39 stopinj. Požar Je pustošil tudi ponoči in danes dopoldne. Pozneje so skoraj vse požare na Sardiniji ukrotili, škoda ie posebno občutna na področju Calette in Siniscole- Notranji minister Taviani Je določil, naj se takoj nakaže pomoč 30 milijonov lir za najbolj prizadeto prebivalstvo v pokrajinah Sassari in Nuoro. O požarih poročajo tudi iz raznih krajev na jugu polotoka-in na Siciliji. V Palermu je bilo preteklo noč najbolj toplo v Italiji; zabeležili so namreč 28 stopinj, medtem ko je bilo opoldne 32 stopinj v senci. V Cataniji Je danes dosegla temperatura 38 stopinj. Po požaru brez dela čez 500 delavcev CASTELFRANCO VENETO, It. — Silen požar je uničil skladišče družbe «Pettinatura Italica* dl Ca-stelfranco Veneto. Požar Je nastal okrog 3. ure zjutraj. Kljub takojšnjemu nastopu gasilcev Je požar popolnoma uničil skladišča volne in sintetičnih vlaken, škode je najbrž za milijardo lir. V Industrijskem kompleksu, kjer so predelovali s^. rovo volno, Je bilo zaposlenih čez i 500 delavcev. Pozneje so ugotovili, da je požar povzročil za dve milijardi in 200 milijonov škode. Dve milijardi je bilo namreč vredno blago, ki je zgorelo, medtem ko je bila vrednost nepremičnin 200 milijonov. E-den izmed voditeljev industrijskega podjetja je dejal, da se bo delo začelo takoj po avgustovskih počitnicah. Vima Lisi (na sliki) ima glavno vlogo «Arabella» v Boiogninijevem filmu VATIKAN, 11. — Državni tajnik kardinal Cicognani bo odpotoval jutri zvečer kot papeški legat v Brazilijo, kjer bo izročil «zlato rožo* Marijinemu svetišču v Aparecidu. V sredo 16. avgusta bo obiskal brazilsko prestolnico, kjer bo uradno sprejet. H,....nun.m.........1111..Hill.'"""»'«I"I'.........................I..IIIIIIH.i.im. Eden od velikih mojstrov kuharske umetnosti Kadar govorimo o kuharski u-metnosti, potem skoraj da ne uporabljamo po nemarnem imena umetnosti. Lahko bi jo res označili kot «osmo muzo* in iskali bi lahko kako boginjo, ki bi Ji postala zaščitnica. Gre torej za umetnost, ki jo ima — kdor jo ima — v sebi, v srcu in v duhu, ali pa je spioh nima. Lahko bo kdo postal dober kuhar, toda nikoli se ne bo povzpel na Olimp gastronomije, če te umetnosti v sebi ne čuti. Danes Jih Je še malo, ki se s predanostjo posvečajo kultu gastronomije. Eden od teh je Natale Ercolano, »chef* na »Michelangelu*, eni izmed obeh sijajnih admiralskih ladij plovne družbe «Italia», ki ploveta po severnem Atlantiku. Ercolano poseduje v obilni meri tisti dar, ki ga dela za enega izmed najbolj znanih »chefov* na ladjah. Sedaj ima 52 let, rodil pa se je v Sorrentu. Svojo kariero je pričel, ko je imel komaj 17 let. Pričel Jo je v nekem hotelu, enem izmed tistih, ki so videli toliko slavnih osebnosti «tridesetih let*. Sorrento, Neapelj, Rim, Švica, Francija: toliko let učenja od najbolj preprostih stvari do tisoč skrivnosti kuhinje najvišjega razreda. Končno je prišel leta 1951 Ercolano, ki Je vedno ljubil morje, na novo ladjo «Giu-lio Cesare*, ki Jo Je družba «Italia» dala zgraditi v ladjedelnici v Tržiču. Ercolano se je vkrcal kot vodja oddelka, to se pravi kot odgovorni za enega iz- med sektorjev, na katere se deli kuhinja velike ladje. Komaj se Je še nekoliko izpopolnil v skrivnosti kuhinje na ladjah, že je postal 1. 1955 namestnik šefa. Za nekaj časa se je spet preselil na kopno v letih 1958-59, nakar se Je vrnil na ladjo »Gluho Cesare*, toda sedaj že kot prvi odgovorni za kuhinjo. Potem je prešel na ladjo »Leonardo in končno na »Michelangelo*. Kuhinji na admiralski ladji se je Ercolano posvetil že od zime 1964, ko so še izpopolnjevali opremo transatlantika v ladjedelnici Ansaldo v Sestri Po-nente. Potniki velikega transatlantika so osebe najrazličnejših narodnosti, ki pa vse želijo da bi potovanje z ladjo prijetno preživele; kuhinja pa v znatni meri prispeva k zadovoljnemu vzdušju na ladji. Rafinirano občinstvo na takih ladjah večinoma pozna različne tipe kuhinje in všeč mu je, če najde na mizi tudi kako, tradicionalno jed iz svoje dežele. Seveda klientom ugodijo, obenem pa jim tudi pripravijo najbolj tipične in najbolj okusne jedi zelo mnogovrstne italijanske kuhinje. Rekli smo italijanske kuhinje ne pa kuhinje raznih italijanskih dežel. Gre nam- reč za razhko: prav na ladjah so se razni tipi deželnih kuhinj harmonično združili v enotno kulinarično umetnost. Ercolano, ki je dnevno odgovoren za 40 do 50 ton živil, mora vsak dan preštudirati — pravzaprav opravi to že 48 ur prej — različen menu, ozirajoč se na letni čas, na narodnost potnikov in na toliko drugih elementov, po katerih se formira pravi »chef*. »Toda zasluga, pripoveduje mimo in skromno, ni samo moja. Treba Je imeti vrle sodelavce in naučiti jih je treba vsega, kar človek zna, ne da bi se bal, da odkriva skrivnosti. Jaz sem to srečo imel, zaradi tega z zadovoljstvom delam na ladji, kjer za dobro delo pač ne pogrešamo sredstev in možnosti.* »Chef* z »Michelangela* Je doma povsem miren meščan, ki skoraj ne vstopi v kuhinjo. «Saj Je moja žena odlična kuharica. Zakaj bi Ji kratil to veselje teh nekaj dni, ko ostanem doma, saj sem sicer ves čas na morju.* Natale Ercolano pa Je dosegel tudi lepo zadoščenje, saj je leta 1965 prejel največjo domačo gastronomsko nagrado «Angelo Berti*, privilegij le redkih mojstrov kulinarične umetnosti. PAOLO DE DOMENICO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiimiitiiiiiiiiitiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiniM TURISTIČNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Rekord v Opatiji Tudi črnogorsko primorje zelo zasedeno OPATIJA, 11. — Največ gostov, kolikor se jih je kdajkoli mudilo na opatijski obali, so zabeležili 7. avgusta — 16.577 turistov. To je 2500 turistov več kakor istega dne lani oziroma 1500 več od števila registriranih v hotelskih in drugih zmogljivostih. Tega dne so morali uporabiti še pomožna ležišča in tudi v avtocampih je bilo več turistov kakor normalno. Vdor turistov na opatijsko obalo se je začel že 20. julija. Od takrat se mudi tam vsak dan veliko več gostov kakor lani — od 1000 do 2000 več. Predvsem jih je bilo mogoče sprejeti zato, ker so v novi sezoni odprli objekte z nadaljnjimi 1400 ležišči, največ v av-to-campih. Po neuradnih podatkih se mudi Eda.) v letoviščih Boke Kotorske in črnogorskega primorja nad 85.000 domačih in tujih gostov Največ jih je na območju Ulcinja, Budve ih Hercegnovega. Tudi obisk motoriziranih turistov je rekorden — cjkoli 12.000. Njihovo število se Je zlasti povečalo po 5. avgustu, ko ji začelo prihajati iz tujine in dlžave vsak dan tudi po 2500 vozil. Največ tujih motoriziranih turistov je iz Zahodne Nemčije, potem iz Francije, Italije in CSSR. Od manjših letovišč so najbolj obiskana Petrovac na moru, Suto-mqre in Igalo pri Hercegnovem. Kljub tako velikemu obisku pa je pojsod še dovolj prostih mest, v hotelih kakor pri zaseb-nil istinsko podjetje »Hvar* v Križ. ni luki je konec julija odprlo hotel A kategorije «Adriatic», ki ima 126 postelj in je že zaseden s tujimi gosti. Sedaj pa so dobili še nov objelct, hotel C kategorije »Galeb*, ki ima 62 postelj. V njem je 32 moderno urejenih sob s toplo in hladno vodo in drugim udobjem. V no- vi hitel so se že vselili prvi tuji turisti, med katerimi je največ Italijanov. Preteklo soboto so v Pagu slovesno odprli nov hotel »Bellevue*, ki je zdaj največji in najmodernejši turistični objekt na otoku. Hotel ima 302 postelji, prostorno restavracijo in teraso s pogledom na morje. Te dni Je v mestu Krku toliko turistov kakor jih doslej še ni bilo. Vse postelje v hotelih in zasebnih sobah so oddane. Gnečo so povzročili Belgijci, ki jih je prišlo več kakor so napovedali. Ansambel budimpeštanskega o-peretnega gledališča se nam je včeraj zvečer na gradu predstavil z drugo opereto, ki jo ima na sporedu na svoji turneji, z «Gro-fico Marico». čeprav je avtor i-sti (Kalman), je vendar ičarda-ška kneginja» bolj živahna, medtem ko prevladuje v «Grofici Marici* skoraj umirjena glasba. V naslovni vlogi se nam je to pot predstavila dobra pevka Judit Gallai. Njen lep glas ni mogel priti do popolne veljave zaradi precej močnega vetra. Ugajal je tudi Janos Csangi kot grof-oskrbnik. Živahna Erzsi Ga-lambos (Liza) je občinstvo razveselila že ob svoji prvi pojavi, saj se je spominja iz prve operete. Njen sijajni partner je bil Kalman Latabar ml. kot baron Zsupan, ki je z vsakim svojim nastopom spravil občinstvo v dobro voljo. Zabavna je bila tudi lllona Kiss, odločna teta Cecilia K uspehu predstave pa so pripomogli še igralci in pevci, zbor, balet in orkester pod vodstvom dirigenta Ferenca Gpulaia Gaa-la Ko se je na koncu občinstvo natrpalo pred oder, so nastopajoči ob ploskanju še večkrat ponovili živahno zaključno pesem. cGrofico Marico» bodo ponovili še danes zvečer, jutri pa bo druga predstava «čardaške kneginje*, ki je morala v četrtek zaradi slabega vremena odpasti. Tri knjige za poletno branje Med zbirkami, ki jih izdaja Državna založba Slovenije, je tudi zbirka Kiosk, ki je namenjena, kot smo o njej že zapisali tudi v našem časniku, širokemu krogu bralcev. To pa še ne pomeni, da bi bila dela, ki izhajajo v tej zbirki, nekvalitetna. Res da sicer po prvem zagonu zbirka ni obstala na enaki višini, kar je sicer od take zbirke tudi težko zahtevati. Lahko pa rečemo, da imamo pred seboj zdaj tri knjige zbirke Kiosk, ki niso sdmo prijetno branje, temveč tudi na umetniško dostojni višini. ABBE PREVOST: MANON LE-SCAUT: Zgodba o lepi, a nezve sti Manon Lescaut pozna danes ves svet. Ne sicer po romanu, * Temveč po popularni Massenneto-vi uperi. Libreto te opere pa je napisan po romanu, ki ga je napisal sicer plodoviti a samo še po tem delu znani Antoine Fran-(ois Prevost, imenovan kratko Abbe Prevost. Ta je napisal veliko del, a kot rečeno, trajno veljavo je ohranila deloma avtobiografska zgodba znana pod naslovom Manon Lescaut. V njej pripoveduje pisatelj deloma ljubezensko deloma pustolovsko zgodbo o poštenem in plemenitem mladeniču, ki so ga očarale lepote dekleta, ki ga je ljubil in šel za njim v izgnanstvo v Ameriko. Zanjo je kradel, ponarejal, dal ves svoj denar in svojo čast. Dekle pa mu je bilo vseskozi nezvesto. To je zgodba, ki pripoveduje, kot pravi pisatelj sam, o tem, kakšno moč imajo strasti. «Prikazati hočem mladega zaslepljenca, ki peha srečo od sebe in svojeglavo dirja v najhujšo nesrečo. Mladeniča, ki ima vse darove, da si lahko pribori slavo, pa si rajši izbere zakotno potepuško življenje kakor pa sijaj bogastva in narave. Mladeniča, ki vidi svojo nesrečo, a se ji noče izogniti . . .,» je zapisal uvodni besedi. Na dogodkih pestra, zanimiva a tudi poučna zgodba (pisatelj sam je zapisal: *Razveseljevalo jih bo prijetno branje in zraven bodo mogli našteti kaj malo dogodkov, ki ne bi navajali k čed-nostnemu življenju.*) je sicer današnjemu času precej odmaknjena. To je razumljivo, če vemo, da je pisatelj živel v letih 1697-1763 in da je njegov roman nastal leta 1731. (V tistem času so na primer pri nas izšle pridige o. Rogerija, znane pod naslovom Palmarium empgreum). Toda po realističnem prikazu takratnega življenja in po pretresljivi in analitični obsodbi strasti je roman tudi za današnjega bralca še vedno mikaven. Največje mojstrstvo je pisatelj dosegel vsekakor v prikazu strasti in moralne problematike, čeprav je sicer pripoved sama, po takratnih literarnih navadah, močno obremenjena s podrobnimi opisi najrazličnejših dogodivščin. Glede na znano opero —■ pravzaprav lahko navedemo še Puccinijevo opero Manon Lescaut* — bo delce tudi pri nas vzbudilo zanimanje. Pa tudi sicer je roman le toliko zanimiv in umetniško močan, da ga je bilo vredno posloveniti. Roman Manon Lescaut je prevedel Ivan Šavli. liuman sodobnega črnogorskega pisatelja MIODRAGA BULATO-VIČA : RDEČI PETELIN LETI V NEBO (prevedel Dušan Dolinar) je seveda nekaj povsem drugega. To je tekst za intelektualnega bralca, napisan z modernimi prijemi, zato pa manj zanimiv za povprečen okus. Dela Mio-draga Bulatoviča so vzbudila zanimanje ne toliko doma temveč bolj v svetu. To pa zaradi slikovitega prikaza razmer na Balkanu. Gre za razmere nekje na meji med Črno goro in Bosno ob Limu, kjer kljub vsemu napredku in civilizaciji žive ljudje v zakotnem kraju skrajno primitivno. Ne samo fizično temveč tudi duhovno primitivno življenje, ki pa je zato toliko bolj elementarno. Pisatelj slika v svojem tekstu en sam dan v zakotnem naselju, ko dva pijana grobarja pokopujeta umrlo muslimanko, ko se istočasno ženi duševni revček Kajica z revnim dekletom Ivanko, ki bo na ta način vendarle prišla na kmetijo, ko skozi vas kolovratita dva lačna potepuha in ko bolan fant, Muharem, s svojim rdečim petelinom pade v roke pijanim svatom in doživi med njimi svojo tragično zgodbo. Muharem je osrednja osebnost Bulatovičeve pripovedi, on in njegov petelin. Ko mu petelina pijani svatje vzamejo, ostane sam. «Popolnoma sam si,* pravi pisatelj. «še nikdar ti ni bilo tako hudo. Dokler si imel petelina — je nekako šlo. Zdaj pa ti bo zares trda predla. Oženil se nisi. Čakal si na Ivanko. Njo so ti ugrabili. Iztrgali so ti jo. Dokler je bil pri tebi petelin. si lahko vsaj sanjal o njej-Zdaj, ko njega več ni, pa niti sanj več ne bo... Ni življenja zate — ker msi več človek; ti nisi nič več.* Bulatovičeva realistična, pa obenem poetična slika balkanskega neciviliziranega sveta in elemen-tarnosti je morda všeč zahodnemu svetu. Roman NE MOTI PRAHU, ki ga je napisal veliki ameriški pi' satelj in Nobelov nagrajenec WIL-LIAM FAULKNER, je seveda od vseh treh omenjenih tekstov zbirke Kiosk najtehtnejši. Ne samo po motiviki, problemih, ki jih obravnava, temveč tudi po umetniški moči pripovedi. Res se sicer ta tekst ne more primerjati z manj-boljšimi Fnulknerjevimi stvaritvami. Je tudi težko bran ie. Toda v okviru skorai kriminalne zgodbe obravnava pisatelj odnose med belci in črnci na ameriškem ju-an, slika družbene odnose in prikazuje posamezne like s tako dovršenostjo, da se zgodba z vsemi problemi neizbrisno vtisne bralcu v spomin. Pri tem pisatelj 1 moderno tehniko preskakuje ir sedanjosti v preteklost, niza Pf glede raznih ljudi na dogodke 'J1 ustvarja zanimivo delo, ki ga odlikuje pisateljev optimistični pogled na svet. Ta pogled je morda bolj svetal kot v drugih Faulk-nerjevih delih. Odlična gradnja, moistrsko risanje značajev, pr°' nicljavost v duhovno notranjost junakov, vedno aktualen ameriški problem — vse to ustvarja poleg dinamične, moderno napisane zgodbe tekst, ki ga je vredno prebrati. Roman je odlično prevedel Janko Moder. Sl. Ro- Na Danskem se je dogodila huda železniška nesreča. Blizu Odenseja je brzi vlak s hitrostjo 166 k na uro zavozil v neki drug' vlak, ki je vozil 10 minut pred njim, pa se je zaradi okvare ustavo-Potniki stoječega vlaka so na poziv železničarjev še utegnili vlak zapustiti, ni pa bilo več niogo opozoriti prihajajoči vlak na nevarnost V Serpuhovu sovjetski GOSTOVANJE BUDIMPEŠTANSKE OPERETE Tudi «Grotica Marica» DELOMA PRIZNAVAJO TO TUDI SAMI DRŽAVNIKI V PEKINGU Tako imenovana kulturna revolucija ima zle posledice tudi v ekonomiji Tudi če bo žetev enaka lanski «rekordni» in če bo industrija dala toliko, kot je dala lani, je vse to vendarle korak nazaj, ne pa uspeh Na Kitajskem so letošnjo žetev že pospravili. Trdi se, da je za 10 odst. večja od lanske, ki je bila »rekordna*. Skeptiki pa pravijo, da so področja, ki jih kitajska tiskovna agencija omenja kot najbolj produktivna, prav področja, koder je prišlo do neredov. To se posebej nanaša na provinco Sečuan kjer spori med Maovimi pristaši in nasprotniki začenjajo dobivati že videz državljanske vojne. Podobno je v pokrajinah žitnega pasu srednje Kitajske. Točnost statističnih poročil iz teh nemirnih krajev se zdi dokaj sumljiva. Še več, verjetno je, da so si maoi-stični voditelji enostavno izmislili neko številko in jo poslali v Peking, da bi pač razmeram dali čim lepši videz. Resnici na ljubo bi riževa polja na jugu, kot tudi ostala žita v srednji Kitajski, morala dati letos zelo visoko povprečje. Ta sklep izhaja iz vremenskih razmer odnosno iz poročil o vremenskih razmerah na tem področju. Toda spomladanska setev, ki se nanaša na sedanjo letino riža — ne pa na pšenico, ki je bila sejana pred zi- Pekinška poročila pa poročajo o proizvodnih uspehih v glavnem samo v tistih mestih, v katerih je kitajskim oblastem uspelo ohraniti kolikor toliko mirno ozračje. Poleg kmetijstva in industrije so utrpele določeno škodo tudi komunikacije, predvsem železnice. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na Kitajskem imeli na železnicah dva večja zastoja. Prvi je bil že v januarju, ko so se železničarski delavci razcepili v več skupin in stopili v medsebojno borbo. Drugi zastoj je bil proti koncu maja, ko je bil CK primoran posebej pozvati prometne delavce, naj prenehajo s stavkami in sabotažami. Do zastoja je prišlo tudi v pristaniščih Šangaja in Kantona. Vsekakor moramo s tem v zvezi omeniti nerede in ustrezne posledice v Vuhangu, skozi katerega gre ves promet med severom in jugom de- mo — torej spomladanska setev riža se je letos zakasnila zaradi znanih političnih dogodkov. Iz tega bi mogli sklepati, da je področje, koder sejejo zgodnji riž, dalo verjetno manj kot je znašala žetev v lanski rekordni letini. Dejstvo je namreč, da so spomladi, ko bi morala biti dela za setev v polnem jeku, nemiri, ki jih je povzročila «kuiturna revolucija* verjetno upočasnili setev žit na vsem Kitajskem, hkrati pa je prišlo tudi do zastoja kar zadeva dobavo in delitev umetnih gnojil. Sedanja zaskrbljenost uradnih krogov glede stanja poljedelcev, zaskrbljenost, ki je prišla do izraza tudi v raznih pokrajinskih radijskih oddajah, kaže, da na nekaterih področjih razmere niso takšne, kot bi jih bilo želeti. Letos marca so oblasti mobilizirale del vojske, ki je morala priskočiti na Pomoč pri setvi in del te vojske je ostal na poljih. Pretekli mesec pa so kar po radiu opozarjali ljudi proti kopičenju pridelkov in proti temu, da bi kmetje odhajali v mesta, da bi tam «sodelovali v sporih*. Ker so ta opozorila imela nekakšen nujnostni prizvok, se da sklepati, da je vlada zaskrbljena «nad pomanjkanjem discipline na Podeželju*. In vendar se da reči, da bo letošnja letina, kljub vsem tem težavam, vsaj približno enaka lanskoletni, za katero smemo reči, da je bila rekordna. Toda v splošnem, kljub gornjim dejstvom, smemo reči, da je bilo na podeželju od začetka »kulturne •■evolucije* do sedaj razmeroma mirno, če to stanje primerjamo z industrijskimi področji, z mesti, kjer je bilo povsem drugače. Začenši z decembrom lani, ko je bil •zdan poziv, naj se «kulturna revolucija* razširi tudi na industrijo •n na rudnike, je vse do danes “do po mestnih središčih in industrijskih revirjih izredno »živo*. zadnjih časih, v zadnjih dneh Ostaja ponekod celo preveč »živo*. Šangaj je že v januarju pretresla »januarska revolucija*, ki je pr'veclla do prekinitve dela v šan-Sajskih tovarnah, na prometnih ži-luh in v ]uki. Uradni podatki o proizvodnji v šangaju, glavnem Industrijskem mestu Kitajske, le “olj megleno govore o tem, da je Proizvodnja od januarja do maja 'nekoliko večja kot je bila v istem azdobju lani*. Stenska poročila o nemirnih Sete'*) mesecih letošnjega leta ohse-»ajo tudi važna petrolejska podreja Karamaje in Tačinga, podaja čistilnic nafte okoli mesta pančou, pa tud' središče jeklarske niustrije Paotou, da ne govorimo . rudarskih področjih v Šansiju in antungu. Poročila o »kulturni re-j.°luciji» omenjajo tudi mesto Kaj-,en8. to se pravi mesto z veliko °varno umetnih gnojil in tudi dru-večja mesta industrijskega se-provzhoda. Vidni pekinški funk- °nar Hsije Fuči je rekel, da je Proizvodnja v Pekingu v aprilu in DaJU padla za 7 odst. Vzrok: spo-i am in sabotaže. To sicer ni kdove ra*° pomembno, kajti Peking žari;?.n' pomembno industrijsko sre- Hkrati je tudi res, da so km turno revolucijo* pogostnejši Zdi drugod. Toda za 7 odstotkov lV1 onjšana proizvodnja v Pekingu IrlKl/A m l.rvi nnlm1rro ameriške oblasti med zadnjo vojno za-prič na desettisoče svojih državljai Janov japonskega porekla Poletje 1967: ameriška mesta gorijo. Ustava Združenih držav priznava enake državljanske pralo' vice vsem državljanom, ne glede na raso, jezik ali veroizpoved. Toda tisti, katerih koža ni tako svetla kot tista velike večine državljanov »najbolj svobodne in demokratične države sveta*, ki brani «svobodo in demokracijo* s plohami bomb na Daljnem vzhodu*, se morajo še stoletje po formalni odpravi suženjstva boriti za najosnovnejše človeške pravice in življenjske pogoje v svoji domovini, medtem ko ne zaostajajo za drugimi, ko pride tudi na njih vrsta, da žrtvujejo svoja življenja v vojni, ki je mnogi ne razumejo. Toda v ZDA se ne dogajajo primeri rasne nestrpnosti in mržnje samo nasproti črnskemu prebivalstvu: tam živi tudi nekaj stotisoč državljanov «druge kategorije* — portoričanskega, kitajskega in japonskega izvora. Ustavimo se pri tem. Ko je poleti 1945 v San Franciscu stopil v brivnico stotnik ameriške vojske Daniel K. Inuoye, katerega uniformo sta krasili dve najvišji ameriški vojaški odlikovanji, medtem ko je desni rokav suknjiča visel prazen — roko so mu amputirali zaradi težke rane, ki jo je dobil v bitki pri Monte Cassinu spomladi 1944 — mu je brivec šepnil: »Japsom ne stre- žem!* Inouye je bil namreč ameriški državljan japonskega rodu in si je hotel ostriči lase pred povratkom na rodne Hawaje: sedaj je pa razumel, kaj morajo trpeti in prenašati njegovi sodržavljani istega porekla že dolga leta: rasno mržnjo in preganja- kmalu občutili na lastni koži v ZDA naseljeni Japonci: tri mesece pozneje so ameriške oblasti pričele internirati državljane japonskega porekla, ki so živeli na zahodni obali. Bosivorth pravi dobesedno: »Latentna rasna mržnja je končno le našla pretvezo patriotizma*. Medtem ko so na vzhodni obali zahtevale oblasti od tam živečih Japoncev, da so se pri njih registrirali, so na zahodni obab ameriške celine pognali v taborišča 110.000 oseb, med katerimi jih je bilo kar 70.000 rojenih na ozemlju Združenih držav Na koncu polotoka pri Los Angelesu, kjer je bilo oporišče japonskih ribičev na tune, je moralo februarja 1942 nad petsto japonskih družin zapustiti domove in imetje v roku 48 ur. Kot za časa »arizacije* v nacistični Nemčiji, so se tudi tukaj takoj pojavili izkoriščevalci, ki so po smeš- nih cenah pokupili vse njihovo Ul premoženje. Tako je morala na primer gospa Yosabura Hama, kateri je bil FBI že pred tremi meseci odpeljal moža, prodati svojo trgovino z mešanim blagom za 4.000 dolarjev, medtem ko je bila vredna nad 25.000. Imetje, ki so ga morali preganjani Japonci e-nostavno zapustiti, je ocenil Bos-worth ,ia 400 milijonov dolarjev. Kdaj in kako so se Japonci naselili ob zahodni obali? Prvi pri- io pt Francisco. Toda dvajset let pred tem so že suženjske ladje tihota- «če ta brivec še živi, bi mu rad povedal, da se je upiral striči lase današnjemu senatorju Danielu K. Inouyu iz zvezne države Ha-wai,* piše Alan R. Bosworth v svoji knjigi z naslovom: »Ameriška koncentracijska taborišča*, ki je izšla letos v New Yorku pri založbi Norton et Co. V svojem delu upokojeni kapetan vojne mornarice Bosvvorth opisuje diskriminacije, katerim so bile podvržene ameriške družine japonskega porekla — ki so se bile naselile ob zahodni obali ameriške celine že pred pol stoletja — za časa druge svetovne vojne. Stotnik Inouye je pripadal elitnemu 442. udarnemu bataljonu, ki so ga sestavljali v glavnem vojaki japonskega porekla. Ta bataljon se je boril v prvi liniji v bitki za Monte Cassino in je osvojil v štirih dnevih enajst mest. Zaradi hrabrega bojevanja so si njegovi borci zaslužili 18.143 odlikovanj, to je največ odlikovanj, kar jih je dobila ena sama bojna enota Sorodniki padlih junakov niso mogli niti sprejeti njih odlikovanj, niti izkazati zadnje časti njihovim ostankom: v tistem času so namreč živeli internirani v ameriških koncentracijskih taboriščih, obdanih z bodečo žico. Japonci so 7. decembra 1941 nepričakovano napadli ameriško oporišče na Tihem oceanu Pearl Harbour, uničili 19 vojaških ladij, med njimi osem rušilcev, ki so hili ponos ameriške vojne mornarice. Pri tem napadu je izgubilo življenje tudi 2334 ameriških vojakov. Posledice tega napada so pile kitajske kulije in japonska dekleta, ki so jih pošiljali v javno hiše na podeželjska mesteca. Toda po nekaj letih suženjstva po n so začeli skromni in varčni Japonci jemati v zakup in celo kupovati manj vredna zemljišča. Z izsuševanjem močvirnatih predelov v delti reke Sacramento jim je v nekaj letih zelo napornega dela uspelo spremeniti prejšnja močvirja v plodne farme. Toda njihovi beli sosedje so kmalu z zavistjo gledali na razvoj »azijske konkurence* in da bi odstranili »rumeno nevarnost*, so na primer leta 1906 v San Franciscu izločili iz šol otroke japonskih priseljencev: nekaj let pozneje so jim prepovedali nakup nove zemlje, leta 1926 pa omejili pravico do zahteve po polnopravnem ameriškem državljanstvu, tj. naturalizaciji. Dva tedna po napadu na Pearl Harbour je prišlo do prvih izgredov in nasilij: v Los Angelosu so kar ra cesti umorili Američana japonskega porekla, ki je nekaj obrekoval ameriško vojsko. Pri podobnih primerih je bilo skupno ubitih sedem Japoncev. Takratni kalifornijski minister za pravosodje Earl Warren (danes najvišji zvezni sodnik, ki je vodil tudi »preiskavo* v zvezi s Kennedyje-vim umorom), je v volilni kampanji za mesto guvernerja pridno uporabljal rasno nestrpnost: njegovi voli v i naj bi mu pomagali pognati »Japse* daleč proč, tja do Filipinov. Velika racija pa je bila akcija za evakuacijo in interniranje Ja- poncev, ki jo je uzakonil pred ‘ " “ sli ......................... sednik Roosevelt z odlokom št. 9066 z dne 19. februarja 1942. A-meriška zvezna vlada je dala zgraditi deset začasnih preselie-; recolo- valnih taborišč (Wartime recolo-cation centres) v Kaliforniji, Ar-kanza.su in Nevadski puščavi, ki so stala skupno 70 milijonov do- larjev. S polno paro se je akcija pričela šefe potem, ko so bili po- slani nazaj v Evropo maja meseca italijanski in nemški diplomati. Ameriška koncentracijska taborišča niso bila tako uničevalno orodje kot so bili zloglasni nacistični lagerji s plinskimi celicami in krematoriji, vsekakor pa spadajo med najbolj žalostna poglavja ameriške zgodovine. Straže so pozivale internirance, naj izpovejo svojo privrženost domovini — Združenim državam Amerike; na take pozive so se jetniki upirali in dokazovali, da je interniranje kršilo njihove osnovne državljanske pravice. Debata o zvestobi je razdvojila jetnike v lagerju Man-zanar. ob robu Nevadske pustinje. Medtem ko so eni s posmehom zavračali vso zadevo o zve; stobi, so jih nekateri prijavili pri OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkori stite priložnost, ki se _ vam ne bo več ponovila. Ne dopuščajte, da bi se nepoklicani vmešavali v vase čustvene zadeve. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z uspehom se boste postavili po robu nekomu, ki bi vas rad spodnesel. Imejte ra- zumevanje do mlajših. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izboljšane finančne razmere vam bodo koristile za nadaljnje uspehe. Uveljavit« svoj jaz. RAK (od 23.6. do 22.7.) Potrudi; te se, da vam predstojniki ne bi imeli kaj očitati. Svoj prosti čas posvetite sebi in svojcem. LEV (od 23.7. do 22.8 ) Vseh svojih načrtov ne bost mogli izvesti. Nekaj več pozornosti ljubljeni o-sebi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo veliko bo naporov, hkrati pa bo tudi žetev obilna. Srečali se boste s staro ljubeznijo. na ameriške Japonce TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Previdnost je edina rešitev iz težav. Tudi v družbi ne rinite pre- ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izkoristite ugodne razmere, ki bi vam mogle pripomoči do izrednih uspehov. Utrujeni boste. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dolgo ste odklanjali ponudbo, ki jo bo treba sedaj sprejeti. Nove simpatije. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Gmotne razmere ne bodo najbolj urejene. Pa ne bo hudo. Odpravljate sc na pot. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bolj energični bi morali biti, kajti sicer boste ostali za drugimi. Tudi v ljubezni več pobude. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne popuščajte pred izsiljevanjem. V družini bo razpoloženje pomirjevalno I vplivalo na vas. upravi taborišča, ki je takoj poskrbela za njihovo aretacijo in segregacijo. Med protestnim zborovanjem za osvoboditev aretiranih je prišlo do manjših izgredov, ko so nekateri stražarji izgubili mir in pričeli streljati. Posledica: dva mrtva in deset huje ranjenih. Do podobnih primerov je prišlo tudi, ko se je razširila novica, da so japonski vojaki pokončali po invaziji Filipinov nad 600 ameriških ujetnikov na »pohodu smrti v Ba-atan*. General John L. DeWitt, poveljnik zahodne obrambne komande, je tako komentiral primer, ko je prišlo do smrtnih žrtev: «Japs je Japsl* Zvezna vlada je ob takih primerih zatisnila obe očesi: zanjo je bilo 300.000 državljanov japonskega porekla nič drugega kot 300.000 potencialnih sovražnikovih pomagačev in to kljub temu, da niso mogli nobenemu internirancu dokazati niti ene same sabotaže, subverzije ali izdaje. Edino stvar, kar so jim lahko očitali, je bilo njihovo poreklo. Bosvvorth piše: »Zdi se neverjetno, da so se v taki naciji, kot je Amerika, lahko dogajale take stvari s sinovi priseljencev.* Seveda so imeli interniranci zdravniško nego in oskrbo pri porodih. Jetniki so lahko tudi delali, toda za neznatno plačilo. Najvišjo plačo je dobival neki zdravnik: 16 dolarjev mesečno!, medtem ko so znašali prejemki navadnega delavca le 8 dolarjev mesečno. Neki interniranec je zapisal med svoje zapiske, ki so bili pozneje objavljeni kot »Dnevnik Mr. H.»: »Delal sem kot kuhar in dobil le 12 dolarjev mesečno. Verjeli smo in upali, da bodo Združene države oskrbovale taborišča z vsem potrebnim. Toda s časom smo morali ugotoviti, da smo se motili. Pičli dohodki mi niso zadostovali niti za cigarete niti za najnujnejše potrebe mojih dveh hčera.* Iz patriotizma ali iz upanja, da bi si zopet pridobili svobodo, se je mnogo internirancev prijavilo prostovoljno za na fronto. General Charles Willoughby, takratni šef tiskovnega oddelka pri generalu Douglasu McArthurju je izjavil, da je 33.000 japonskih Američanov v vojski ZDA skrajšalo za dve leti vojno na Pacifiku. Največ so jih uporabljali kot tolmače in obveščevalce, bili pa so dvojno ogroženi, kajti bili so v neprestani nevarnosti, da bodo u-streljeni od lastnih ljudi, ker so bili fizično podobni sovražniku. Konec leta 1944 so se na podlagi predsednikovega odloka za večino zopet odprla vrata v prostost. Mnogi pa so kljub temu samovoljno ostali še več mesecev v taborišču. Njihovi sorodniki in prijatelji so jim prigovarjali, naj še ne zapustijo varstva taborišča, kajti zunaj jih čaka rasna mržnja in preganjanje, bombni atentati in linčanje. Šele leto po koncu druge svetovne vojne so lahko začeli zopet obnavljati imetje, ki so ga morali pri deportaciji kar prepustiti belim izkoriščevalcem. I. M. zgradila lovska družina Trnovo — Ilirska Bistrica. Z gradnjo so začeli pred dvema letoma in so s kraja mislili samo na kočo. V pritličju doma, ki leži na krasni legi na severni strani ob vznožju hriba Devin, bo dvorana za seje in gostišče ter soba z 10 ležišči. V gornjem nadstropju so 4 sobice z dvema in tremi posteljami. Skupno bo 19 ležišč. Ob domu so uredili vodnjak za pitno vodo ter vodnjak za živino in divjad, za električno razsvetljavo pa bodo uporabljali agregat. Ob otvoritvi doma bo tudi proslava 50-letnice lovstva na tem področju ter 15-letnice ustanovitve omenjene lovske družine in razvitje prapora. Dopoldne bo svečana otvoritev popoldne pa ples. Lovci izpod Snežnika bodo seveda poskrbeli za divjačino in pijačo, tako da bo zares prijetno. Pobudo za gradnjo lovskega doma je dal dolgoletni predsednik lovske družine Franc Derenčin iz Trnovega, pomagali pa so člani lovske družine, ki so opravili skupno s predsednikom veliko ur prostovoljnega dela in tudi dali denarni prispevek. Prispevali pa so tudi gasilci iz Ilirske Bistrice ter podjetje «Javor* iz Bača in »Lesonit* iz Ilirske Bistrice. Dom so si zgradili, da bi imeli svoje zavetišče ter nudili gostoljubnost tujih lovcem, ki prihajajo tja na lov, ter ljubiteljem narave, krasnega sveta pod Snežnikom. Izbrali so krasno lego v višini 900 m nad morjem, kjer se začenja gozd. Na eni strani v razdalji 500 m se dviga hrib Devin s pečino, kjer gnezdi orel, na drugi strani pa hrib Planina z golim pobočjem, zelo primernim za smučenje. Dom so zgradili prav ob lepo urejeni gozdni cesti, ki pelje iz Koritnic po gozdu do Sviščakov pod Snežnikom in nato v Ilirsko Bistrico. Po vsej cesti se lahko peljete z avtomobilom do doma in še naprej do Sviščakov in Ilirske Bistrice. Idealen kraj za izlete in oddih. Spomladi vonj šmarnic, poleti maline, sonce in hladna senca, nato, jeseni, lešniki in očarljive barve, sneg in zimska idila pa čez vso zimo. Tu je pravi raj za lovce in ljubitelje narave. Prav blizu doma je prehod divjadi, zlasti srn in jelenov. Medved je tu doma, pa tudi divji petelin. Iz Trsta se lahko pripeljete čez Šempeter (Pivka) in Knežak, ali čez Ribnico. Za ležišča v lovskem domu se je treba prej dogovoriti z lovsko družino Trnovo, ki ima sedež v Ilirski Bistrici. A. B. Zadnja dela pri novem lovskem domu «Devin». Pred domom so uredili tudi plesišče Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih pesmi - 11.50 Lahka glasba - 12.10 «Bohinjsko jezero* -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Orietta Berti in Johny Halliday 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.20 V tričetrtinskem taktu - 16.30 »Deček Jarbol*, napisal Beno Zupančič - 16.40 Glasovi in zvoki - 17.20 Pesniku Alojzu Gradniku v spomin - 17.40 Melodični orkestri - 17.50 Ne vse, toda o vsem 18.00 Sentimentalne pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza - 19.00 Počitniška srečanja - 19.15 Pianist Valentino Liberace - 19.30 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna 20.30 Teden v Italiji 20.45 Vokalna skupina »Dalmacija* -21.00 A. Marodič: «Kralj robotov* - 21.20 Trobentač Nini Ros-so - 21.35 Vaški ansambli - 22.15 Johannes Brahms: Madžarski plesi - 22.35 Za konec tedna. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila -8.15 Jutranja glasba - 9.15 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Celentanov klan - 11.15 Plošče -11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke v soboto - 16.00 Mali koncert lahke glasbe - 16.45 Pojeta V. Nanodovič in A. Simanovski -17.00 Razigrani ritmi - 17.15 Izbrali ste - 18.00 Plošče - 18.35 Oddaja za mladino - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje Claude Fran?ois - 23.15 Plesna glasba. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ «Človek in prostor» v palači Costanzi SOBOTA, 12. AVGUSTA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.50 Sobotne radijske kronike -15.10 Ital. popevke - 10.00 Program ?.a najmlajše - 17.00 Izžrebanje loterije 17.27 Mezzosopranistka G. Bumbry - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.15 Lahka glasba - 19.30 Luna-park - 20.20 Oddajali smo - 22.20 Sodobni ital. skladatelji. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Jazz - 10.35 Glasbeno - govorni spored - 11.42 Pesmi desetletja - 12.45 Turistična oddaja - 14.00 Juke-box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Dirigent Ferdinando Previtali - 16.00 Popevke neapeljskega festivala -16.38 S transistorjem na peščini -17.40 Plošče za najmlajše - 18.50 Glasbeni aperitiv ' 20.00 Jazzovski koncert - 21.00 Plesna glasba. lil. program 10.00 Stradella in Bach - 11.00 Antologija izvajalcev 12.20 Mar-tinujev Nonetto in Janačkova Sin-fonietta op. 60 - 12.55 Griegove skladbe - 14.40 Recita! trija Ebert - 15.20 Borodin: Knez Igor - 18.00 Pregled tiska 18.10 Strauss: Till Eulenspiegel - 18.30 Posebna lahka glasba - 18.45 Filmske in gledališke novosti 19.15 Koncert -20.45 Simfonični koncert - 22.30 M. Tonecki: «H quinto per il bridge*. Slovenija 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.5 Glasbena matineja - Utemeljevati umetniško vredno takšnih del, kot se nam predita• Ijajo na razstavi »Človek in pr štor» v palači Costanzi, v kale odmevajo najnovejši podvigi ko monavtike, je pač tvegana zadeva Priznati pa moramo, da so ta d la vsaj zanimivo zabavna. Tal so naravnost polna jedkega h, morja v večini izmed trideset risb. Je pa povsod opazno, da skl šajo njihovi ustvaritelji razbeli lastno domišljijo do fantastičn jarkega žara, ki naj osvetljuje sti letje pred nami. Kako so v tei uspeli, bo povedal bodoči rod, kč ga predstavlja tu sinji otrok n visokem podstavku, zamisel Gali neja, in ki brezskrbno gleda srt d i te pestrosti barv, luči in oblil Tržačane predstavlja tu le 11 najdljiva Miela Reina z ogron ni m nabiralnikom vsemirske pc šte, ki ga bojo v svoii žabavn kompliciranosti razumeli le zc namci. Poleg nje se uveljavlja, i | le po svetlobnih učinkih, enostav : nost koncentričnih kvadratov u , trioajočih v raznobarvni neonsk i luči, delo Ramose. Zato postaji , bližnji prozorni blok, v kateregi j je vgradil Marchegiani napravi , j bliskajočih se luči neznaten. V obliko dveh vsemirskih kapsu ' je izrezal lesketajočo pločevini Passotti ter jo nadrealistično po slikal prav natrpano z zmešnjavi oblik strojev in človeka. Kozmo navta podajata še Fioronijeva ir Persico. Prva zelo povečan por tret, drugi pa duhovito občutene lebdenje v breztežnosti s konstruk- tivistično uporabo urnega kolesja. Znanstveno se v slikah izživlja- , ta Vassulli z odtisi stopal na v ogromnost povečanem milimetrskem papirju, Volpini z zaporednostjo človeškega dogajanja v kozmičnem prostoru na reportažni na- 1 čin, Schiafina pa z enakim po- , stopkom podaja kot strip podlo-večen stroj, toda izostreno, skoro tehnično. Bolj slikarsko dojema snov Dan-gelo v sliki z rdečo luno in pa Dine z neke vrste televizorjem, kjer se sočnost hruške postavlja v protiutež phematizaciji zasnove z rešetko. , ,lU;1j Ne vemo u kakšno zvezo s prostorom naj bi pa postavili ogromnost spektroskopskih prog olja Bellgardeja, dočim je razumljivejši namen kolaža v olju, v katerem lepi Naldi prav spretno tiske, radioteleskopa, konice vsemirske rakete, starinskega lesten- ca in drugo v učinkovito poveza- vo fantastičnega stroja. Vendar ga pa v tem prekašata s človeško bolj dojemljivo snovjo Buzzati v olju stroja, ki požira golo dekle, Cordani pa z nadzemeljskim stvorom. Nadzemeljsko se odražajo nad gorsko vasico tudi tantitelesa» Baja. Umetniški dovršenosti se bolj približujejo prikazane plastike. Predvsem ob vhodu stoječi veliki bro reliefa lunine površine, kot st jo predstavlja Bogogni in še izredno rahla žična konstrukcija, delo znanega Angleža Calderja. Že reklamno pa deluje pestra vrteča se konstrukcija iz barvanega polisterola, ki jo je sestavil De-gani. MILKO BAMBIČ g '//////A 't '////M 10.00 M. Kruse M. šušmel: Zgodba o kakaduju - 10.15 S. Mihelčič: Suita »Iz otrokovega sveta* 10.30 Revija zabavnih ansamblov - 11.15 Med koncerti in sim- fonijami - 12.00 Turistični napot- --------- • i5.of ki - 12.20 Slovenske narodne _ Na današnji dan - 13.10 Pesmi i plesi od Istre do Medžimurja 13.30 Kmetijski nasveti - 13.4( Operetni zvoki - 14.30 Priporočajo * ..........do i vam - 15.05 Od melodije do melo dije - 16.40 »Tičnica* iz Bravni čarjeve opere Hlapec Jernej 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gre mo v kino - 18.35 Igramo beat! 19.00 Aktualnosti doma in v sve tu - 19.15 Godci in pevci po naš deželi - 19.50 S knjižnega trga 20.05 Glasbeno razglednice - 21.0< Lahko noč, otroci! - 21.10 Izbral: smo vam 21.30 C. Aveline: Red ni potnik na liniji U 22.15 Glas ba ne pozna meja - 23.10 Oddaje za izseljence - 24.05 Zaplešite j nami. Ital. televizijo 17.00 Ital. drž. prvenstvo v pla vanju - 18.15 Program za mladi no - 19.40 Izžrebanje loterije ....... ................... 20.! 19.40 Šport in ital. kronike Dnevnik - 21.00 »Eccetera, ecce tera...» - 22.10 Tednik mode gastronomije 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: »I racconti della Louisiana* - 22.30 Komisar Maigret. Jug. televizija 21.00, 23.40 - Poročila • 19.15 Baletne zgodbe — pionirsko gledališče Zadar 19.53 Vsako soboto - 20.10 Zaplešite z nami -20.40 Obzornik - 21.38 Pri treh srcih — zabavnoglasbena oddaja - 22.50 Golo mesto — film • 24.00 Vaterpolo Mladost : Jadran. Vreme včeraj: najvišja temperatu-a 26.3, najnižja 19.9, ob 19. uri 26.2 i topl-nje, vlaga 55 odst., zračni tlak ' 010.6 rahlo pada, veter 12 km na ro severovzhodnik, nebo Jasno, mor. e rahlo razgibano, temperatura mor-i a 24.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 12. avgusta Klara Sonce vzide ob 6.01 m zatone ob 20.19 Dolžina dneva 14.18. Luna vzide ob 13.44 in zatone ob 23.25. Jutri, NEDELJA, 13. avgusta Liliana NA AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU Dežela Furlanija-Julijska krajina in Koroška: most med obema državama S tiskovne konference deželnega odbornika za industrijo in trgovino dr. Marpillera - Včeraj dan Jugoslavije (Od našega urednika) CELOVEC, 11. — Furlanlja-JuUj-i ka krajina in dežela Koroška z , • i -aljnjim poglabljanjem medse-lojnih odnosov lahko veliko nare-. lita, da se napetost med Rimom ' n Dunajem čimprej poleže. Prija-; eljsko vzdušje, v katerem se raz-i - ija vsestransko sodelovanje med i lašima deželama, se lahko z našo i i »omočjo ponovno raztegne na vse ; j 'dnose med Italijo in Avstrijo in ; ni vsi si želimo, da bi do tega \ irišlo čimprej. Tako je zaključil 1 vojo današnjo tiskovno konferen-■ o odbornik za industrijo in trgo-• ino Marpillero na 16. avstrijskem etnem sejmu v Celovcu. Konfe-’ enca je bila v novem paviljonu ' ležele Furlanije-Julijske krajine, u-leležilo pa se je je večje število ' vstrijskih novinarjev. Iz dežele so ; »ili prisotni predsednik tržaške rgovinske zbornice Caidassi. pred-: ednik videmske zbornice Magna-: ;o, predstavnik goriške zbornice I ! Jrassilli, nekateri funkcionarji vseh . reh zbornic ter predstavniki de-I ;eIrtih gospodarskih krogov. ' Novinarjem, ki so letos poka-1 1 ;aii veliko zanimanje za gospodar -! ! ka dogajanja na področju sosed le dežele, je dr. Marpillero naj- jina, je na koncu poudaril dr. Marpillero, je področje, ki pr< d-stavlja most med srednjo in vzhodno Evropo na en. ter Sredozemljem in afriškimi deželami na drugi strani. To vlogo pa bo lahko koristno izvajala le v primeru, c'a bo med sosednimi deželami Avstrije, Italije in Jugosl"/ije prišlo do koordiniranega tesnega sodelovanja na vseh področjih. Včerajšnji dan na celovškem sejmu je bil posvečen republiki Jugoslaviji, ki je tudi letos prisotna na njem z bogato kolektivno razstavo v lastnem paviljonu. Ju-gtslavija pripisuje precejšnjo važnost celovškim velesejemskim prireditvam. Tudi od včerajšnjih otvoritvenih slovesnostih se je udeležilo večje odposlanstvo iz sosedne republike in sicer so bili v njem podpredsednik skupščine LR Slovenije Jože Brilej, člana izvršnega sveta Bojan Lubej in S. Razdevšek, generalni konzul v Celovcu Pirkovič, podpredsednik gospodarske zbornice ra Slovenijo J. Ne. dog, njen glavni tajnik M Majcen, strokovni svetovalec dr. F. Burger, podpredsednik gospodarske zbornice za Hrvatsko Ivo Huštrak, generalni direktor narodne banke dr. Stefan šoba in drugi. V okviru jugoslovanskega dneva na velesejmu je konzularni zbor v Celovcu priredil sprejem, ki so se ga udeležili številni gospodarstveniki in politični predstavniki ter predstavniki pokrajinskih poslovnih krogov. E. F. 1 in prodajalnah živil in pijač, ter da je posvetila še posebno pozornost nadzorstvu lahko pokvarljivih živil in pijač. V preteklem mesecu se je prav tako nadaljevala dejavnost tehničnega oddelka osebja, tci jc opravilo 82 ogledov stanovanj v slabem stanju, za katera so uslužbenci izdali zadevna potrdila. Nadzorna služba je opravila v teku meseca skupno 3627 ogledov in je vzela v skladiščih, proizvajalnih podjetjih in trgovinah 123 vzorcev raznih živil in pijač, ki so bili nato poslani v analizo kemičnemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in orofilakso, medtem ko so 118 vzorcev poslali v analizo zdravstveno mikronafskemu oddelku laboratorija. V preteklem mesecu so omenjeni uslužbenci naložili 27 glob zaradi kršenja občinskega higienskega pravilnika ter poslali 9 prijav sodnim oblastem zaradi kršitve zakonov in odlokov. Danes, jutri, v ponedeljek in torek Kmečki tabor na Opčinah Danes ob 19.30 uradna otvoritev — Od 20. do 24. ure ples Jutri: Odprto od 9. do 24. ure — Popoldne koncert godbe Iz Trebč — Zvečer ples V ponedeljek in torek zvečer ples — V torek popoldne koncert godbe iz Trebč POKUŠNJA DOMAČIH VIN RAZSTAVA SADJA IN ZELENJAVE — RAZSTAVA KMEČKEGA ORODJA RAZSTAVA «KAMNITA LJUDSKA PLASTIKA NA KRASU« RAZSTAVA KMEČKIH STROJEV IN POTREBŠČIN Kmečki tabor že slovi po dobri preskrbi jedače in pijače KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV pozivata vrtnarje, da razstavijo povrtnino in sadje na Kmečkem taboru, ki ga prireja Kmetijska zadruga 12., 13., 14. in 15. t.m. na Opčinah. Pridelke je treba pripeljati v Prosvetni dom na Opčinah danes, 12. t. m. do 15. ure, da jih bodo pod strokovnim vodstvom primerno razstavili. V NAŠI DEŽELI Odpovedana stavka na avtobusnih progah V zvezi z napovedano stavno u-službencev pri prevoznih podjetjih na vsedržavni ravni, ki bo trajala od 12. do 16. avgusta, sta deželni odbornlštvi za prevoze in za delo posredovali pri odgovornih delodajalskih in sindikalnih organizacijah. Deželno posredovanje je želo popoln uspeh, kajti na vsem področju dežele Furlanije - Julijska krajina bodo prevozniška podjetja nemoteno delovala v prihodnjih dneh. Zvedelo se je, da je bila stavka preklicana tudi na področju bocenske pokrajine. I • irej orisal glavne značilnosti eko-| ] lomske strukture Furlanije - Julij-|1 ike krajine ter razdelil, časnikar-: ' em publikacijo v nemškem je-! ) dku, ki jo je za časa tržaškega I i velesejma izdalo odbomištvo za I ndustrijo in trgovino, v kateri I io podrobno obdelana posamezna 1 ndustrijska, trgovinska in turistič-i la področja naše dežele. Odbornik j e nato prikazal razvoj dogodkov r zvezi z gradnjo novega pavi-jona dežele Furlanije - Julijske ! crajine na celovškem sejmu ter ga 1 ,ako tudi uradno predstavil širši ivstrijski javnosti. Letos je Združenje trgovinskih zbornic pripravilo prikaz turističnih privlačnosti n industrijskih in trgovinskih delavnosti naše dežele ter namesti-o v njem tudi uradno gospodar-iko - politične informacije. Za prihodnje leto pa je dr. Marpillero napovedal, da bo v paviljonu nameščena razstava raznih izdelkov, razdeljenih po strokah, in si-Der bo Združenje trgovinskih zbornic pripravilo širši prikaz izdelkov v sodelovanju z zasebniki in industrijskimi organizacijami iz dežele. Dr. Marpillero je še nanizal vrsto pobud dežele na gospodarskem področju, ki bodo v prihodnje lahko odločilno vplivale na razvoj sodelovanja z deželo Koroško in sosedno Slovenijo. Med pobude, za katere se posebno živo zanimajo v Avstriji spadajo gradnja pomola 7, napovedana speljava avtoceste iz Vidma v Trbiž in čez Kokovo v Avstrijo, dalje realizacija predora pod prelazom Monte Croce Camioo, adaptacija ronškega letališča za mednarodni letalski promet itd. Dežela Furlanija - Julijska kra- nillllllllllllllllllllflllllllimillHIIIIIIinilllllllllllltlllllllllllllllllllllMIHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllMIIIIIIIIIIMlIllUIIIIIIIIIIIIIIII DEŽELNI ODBOR POTRDIL ZELO VAŽEN ZAKONSKI OSNUTEK Prispevki in posojila za gradnjo in obnovitvena dela na kmečkih hišah Upajo, da se jim bo z boljšimi življenjskimi pogoji posrečilo zajeziti beg mladih sil s podeželja Delovanje občinskega oddelka za zdravstvo v preteklem mesecu Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da je nadzorna služba oddelka v mesecu juliju o-pravila svoje običajno nadzorstvo v proizvajalnih podjetjih, skladiščih lllllllt1IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIItlllimill||||||||||||||||||||||||||UIHil|ll|||||||||l|||||IM|irilll|lll|lll|lllll„lllllllll|lllll„„hH,||„m|||M|||„|,ll||,l|||,mi,l„„„|„lll ŠE VEDNO PREMALO OBČINSKIH OTROŠKIH VRTCEV Za šolsko leto 1967-68je bito vpisanih v vrtce že 3.762 otrok Vpisovanje, ki se bo nadaljevalo tudi od 22. do 26. septembra, že sedaj znatno presega razpoložljiva mesta - Letos bodo odprli tri nove sekcije Občinska svetovalka KPI Jole otroških vrtcev, in sicer v rocolski Burlo je poslala odbornici za šolstvo prof. Faraguni nekaj vprašanj v zvezi z vpisovanjem otrok v otroške vrtce in o drugih vprašanjih otroških vrtcev na sploh v zvezi s težavami, ki so nastale v preteklem letu za sprejem vseh vpisanm otrok v občinske otroške vrtce. Letos jt občinska uprava sprejemala prošnje za vpisovanje v vrtce že konec junija pri vseh 18 občinskih otroških vrtcih Vpisovanje se bo izpopolnilo še v dneh od 22. do 26. septembra. Prof. Faraguna je v odgovoru svetovalki pojasnila, da je bilo doslej vpisanih v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1967-68 3.762 otrok, kar je precej več kot lansko leto. Število do sedaj vloženih prošenj presega za 290 enot število razpoložljivih mest. Samo za otroški vrtec v Školjetu je bilo vpisanih 97 otrok več, kot je mest na razpolago. Občinska uprava in odborništvo za šolstvo, pravi odbornica, skrbno zasledujeta ta položaj. Občina je že sklenila odpreti tri nove sekcije šoli, v Ul. Vittorino da Feltre in v Ul. Pallini. Zato si sedaj občina prizadeva, da bi našla rešitev, da oi ostalo brez otroškega vrtca čim manjše število otrok. V tem smislu iščejo tudi rešitev za vrtec v Školjetu. Ker tega otroškega vrtca ni mogoče razširiti, občina proučuje možnost, da bi odvečno število otrok iz omenjenega področja vozili v otroški vrtec v Ul. Pallini, kjer bo ustanovliena nova sekcija. Glede števila pomožnega osebja v otroških vrtcih, odbornica pojasnjuje, da je sedaj zaposlena po ena pomožna moc na sekcijo. V vrtcih, kjer otroci dobivajo toplo hrano ali imajo ločene oddelke, je število pomožnega osebja povečano na dve ah tri enote. Glavno vprašanje tega osebja predstavljajo odsotnosti zaradi bolezni, ki se zlasti v zimskih časih precej zavlečejo, ker je zelo težko dobiti nadomesti lno osebje. Kljub temu pa, poudarja odbornica, je zaposleno osebje znalo premostiti vse težave, da ni^ trpelo delovanje otroških vrtcev. Zato v preteklem letu ni prišlo do nobenega primera zapore vrtcev, ter je bilo treba samo v treh od 18 vrtcev predčasno zapreti pouk staji progi 6 in 9, ki sta v Drevoredu R. Sanzio v višini Donatello in B. Angelico v eno, ki bo pri Ul. Bottlcelll. Danes zjutraj je vladni komisar dr. Cappellini sprejel predsednika zveze trgovcev z zootehničnimi proizvodi g. Suppancicha, ki ga Je spremljal svetovalec iste zveze g. Morgan. Trčil je v zadnji del avta francoskega turista Neprevidnost pri vožnji Je bila včeraj popoldne kriva trčenja dveh avtov v Miramarskem drevoredu. Približno ob 16. url je 50-letni učitelj Pietro Gamba iz Panaglierija blizu Turina, Trg Amedeo 5, proti Barkovljam vozil svoj avto fiat 850 TO 644765, v katerem se je peljala tudi njegova 38-letna žena Carla Buriasco. Ko je Gamba privozil do stavbe štev. 29 omenjenega drevoreda, je treščil v zadnji del avta «dauphl-ne» 532-DB-08 (F), ki ga je pred njim šofiral 35-letni francoski državljan Jean Filipič iz Molhalna v Franciji. Pri trčenju sta se lažje ranila oba zakonca v turinskem avtu. Z rešilnim avtom so Ju preiti peljali v bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč. Gamba se je ra-ob 13. uri, in se to samo za 11 dni nil po desnem sencu in opraskal Med raznimi osnutki zakonov, o katerih bo moral razpravljati deželni svet, ko se bo ponovno sestal po poletnih počitnicah, Je -zelo pomemben tisti, ki ga je predložila deželna uprava in ki zadeva gradbeništvo na podeželju. Prvi člen tega zakonskega o-snutka pravi dobesedno: «Z namenom, da se pomaga kmečkim družinam, tudi če pripadajo zadružnim organizacijam, da se za stalno naselijo na svojih zemljiščih in da se okrepi ta njihov položaj, se pooblašča deželno upravo, da odobri prispevke na račun kapitalnih investicij ter na obresti za najeta posojila.« V poročilu, ki pojasnuje zakonski osnutek in ki je bil izdelan pod vodstvom deželnega odbornika Comellija, se poudarja, da predstavlja ta osnutek nov korak na poti izvajanja programatičnih obveznosti deželne vlade. Pri tem ne gre samo za posege, ki so sicer izredno važni na socialnem področju, temveč tudi za premostitev velikih težav, ki še vedno onemogočajo uravnovešanje stopenj razvoja na različnih sektorjih. V poročilu je rečeno, da je vprašanje kmečkih stanovanj tesno povezano s splošnim vprašanjem izboljšanja življenjskega standarda na podeželju. Po mnenju poročevalca je to vprašanje izredno važno, ker je treba na vsak način zajeziti beg najboljših mladih sil iz kmečkih področij v mesto. Sodobno stanovanje in drugi ukrepi bodo utegnili zajeziti ta pojav ter pomagati pri obnovitvi obdelovalnih postopkov v skladu z zahtevami, ki jih postavlja Skupno evropsko tržišče. Deželni poseg Je še toliko bolj pomemben, ker so vsedržavne pobude na tem področju na splošno pomanjkljive. Tako je na primer tako imenovani «zeleni načrt št. 2» bolj ozek in skop, kot «zeleni načrt št. 1». Na drugi strani na so bili razni vsedržavni zakoni, ki zadevajo področje gradbeništva na podeželju vedno neprimerni in nezadostni spričo velikih potreb, ki se tu nenehno porajajo. Zato je deželni poseg toliko bolj pomemben, ker si na eni strani prizadeva rešiti vprašanje stanovanja kmetovalcev, a na drugi strani posega v same tehnične in gospodarske procese na podeželju. Deželni zakonski osnutek predvideva dve obliki prispevkov, ki pa se izključujeta in ki jih ni niti nutka menili, da Je treba povišati ispevek od 40 na 50 odst. Zakonski osnutek določa nadalje, da se bodo sprejemale in odobravale prošnje, vsako leto. v skladu z višino finančnih sredstev, ki so določena v ta i nen. Povedano po domače bo veljal domači pregovor: «Kdor prej pride, prej melje«. Zamudnil i bodo morali pač počakati na prihodnje leto. Kar se tiče prispevkov kapitalu, veljajo določeni prednostni pogoji. V prvi vrsti so pogoji higiene stanovanja, a v drugi stopnja gospodarske zaostalosti področja. mogoče pridobiti, če je že država dala svoj prispevek. Prva oblika prispevka zadeva obresti na posojila, za največ 20 let, ki so bila najeta za gradnjo novih hiš, ali pa za obnovo in razširitev starih. Zelo pomembno je, da zakonski osnutek predvideva, da se bo ustanovil »deželni jamstveni sklad«, ki bo kril riziko posojil ter s tem odpravil strah pri kmetih, da se zadolžijo pri denarnih ustanovah, ki zahtevajo na splošno zelo težke pogoje jamstva. Druga oblika deželnega finansiranja gradnje kmečkih stanovanj zadeva prispevke v kapitalu, in sicer v najvišjem znesku 1 milijona lir. Ta prispevek se dodeljuje za izboljšanje higienskega in zdravstvenega ter splošnih pogojev kmečkih stanovanj. Deželno odbomištvo, ki je predložilo osnutek, meni, da bo ta oblika prispevka naletela na splošno odobravanje, posebno še zato, ker so pogoji za odobritev prispevka zelo preprosti in je sploh ves postopek odobritve in izplačila prispevka zelo preprost ter ne obremenjuje prizadetih z nobenimi stroški (načrti itd.). Domnevajo, da bo ta pobuda učinkovito prispevala v kratkem razdobju :.a korenito izboljšanje stanovanjskih razmer na podeželju in tudi, kar je zelo važno, za privlačnejši izgled kmečkih naselij. Zakonski osnutek predvideva tudi, da je treba na poseben način priskočiti na pomoč gradnji in obnovi kmečki hiš v hribovskih krajih. Ker so tu splošni stroški večji, so predlagatelj' os- fiiiiiimiiitiiiiininHiiiiMiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiitiMHMHiiMiiHimfiiiiiiiiiiiimtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii Pes jo je ugriznil Poleg običajnih vsakodnevnih nesreč se tu pa tam pripeti tudi to, da pes ugrizne človeka. Taka nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v veži stavbe v Ul. Lazzaretto Vec-chio 17, kjer je Carlo Doriguzzi, ki stanuje v tisti hiši, držal privezanega volčjaka. Tam je bila tudi 66- v vsem šolskem letu Do tega je prišlo, ker je manjkala kuharica ali kaka druga neobhodno potrebna delovna moč za pripravo kosila. Da bi odpravili tudi to pomanjkljivost, odbornica zagotavlja, da bo občina za prihodnje šolsko leto sestavila lestvico nadomestnih u-službenk, ki bodo nadomestile bolno osebje. Odbornica nadalje sporoča, da je bilo vloženih sedem prošenj za natečaj za dve vodilni mesti v otroških vrtcih. Ocenjevalna komisija bo začela z delom ob koncu tega meseca. Včeraj skupščina mladinske konzulte Sinoči je bila v glavni dvorani rikreatorija «G. Padovan* izredna skupščina mladinske konzulte. V odsotnosti predsednika konzulte Ter-zona je vodil sejo odbornik Ceschi, ki je najprej orisal položaj konzulte v zvezi z mednarodnim mladinskim festivalom. V organizacijskem odboru slednjega je namreč 11 mladinskih predstavnikov, ki sploh niso člani konzulte. Prav zaradi tega je prišlo do izrednega zasedanja tega mladinskega organa, ki naj privoli ali ne v vstop predstavnikov konzulte v festivalski odbor. Po krajši razpravi, v katero je osegla večina odbornikov, je pri- icSa vuh-jam. 1 «uu jc uuaiuui oo-1 posegla vecma odbornikov, je priletna gospodinja Gisella Dombrov-1 šlo do volilnega predloga ali naj er« hi V H ITonarrofto i t ITI F r>r\ rtr\. i_1 a _ _i_i. • _: <• i:_I.. xr schi vd. Fecarrotta iz Ul. Econo-mo 6. Nenadoma je pes iz nepojasnjenih razlogov napadel Dombrov-schijevo in jo globoko ugriznil po desni lakti, ji z ostrimi zobmi povzročil kitne in mišične poškodbe .ter ji s kremplji naredil lažje rane po desnem stegnu Dombrovschijevo so z rešilnim av tom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 7 do 15 dni. konzulta sodeluje pri festivalu. Volitve so dale sledeči rezultat: 20 odbornikov je glasovalo pozitivno, 6 pa se jih je vzdržalo. Nato je prišlo do volitev 12 predstavnikov konzulte v festivalski odbor. Izvoljena sta bila tudi dva Slovenca in sicer Stojan Spetič (F-GCI) ter Neda Lah (UDI). 5 Vodstvo Acegata javlja, da bodo Iz prometnih razlogov od nedelje, 13. t.m. dalje, združili obe po- Katoliški glas je 10. t.m. objavit na prvi strani članek pod naslovom *Ob drugi obletnici Titove e-konomske reforme*. V članku govori o velikem zastoju gospodarstva in pravi med drugim: cZastoj se kaže predvsem v velikih zalogah surovin, izdelkov v proizvodnji in izdelanega blaga. Tega je povsod veliko, v trgovini, v prometu, največ seveda v tovarnah. To sicer nazadnje še ne bi bilo tako strašno, čeprav leži v zalogah zmrznjenih okoli štiri bilijone dolarjev (bilijon je tisoč milijard), če bi se dalo to blago na kak način spraviti na trg. Toda kaj. ko je veliko bla ga izredno slabe kvalitete ter radi dolgotrajnega ležanja pokvar- SFR Jugoslavija najbolj bogata država na svetu j enega ter je ze tudi prišlo iz mode.* Po uradnem tečaju, ki ga tudi omenja časopis, znaša uradni tečaj do'arja 1250 Sdinarjev. ' Vsak otrok, ki je opravil peti razred o-snovne šole. lahko zračuna, da to rej pomeni štiri bilijone dolarjev 5 milijonov milijard dinarjev, ko Ukor naj bi bile vredne neprodane zaloge blaga v Jugoslaviji. Če o menjeno vsoto razdelimo z 20 milijoni prebivalcev (ki jih šele bo), u-gotovimo, da je za vsakega Jugo- slovana od novorojenčka v plenicah do starčka na robu groba na razpolago v zalogah 250 milijonov dinarjev neprodanega blaga. Kaj takega bi si ne upal trditi noben najbolj vnet propagandist. Katoliški glas je bil doslej znan kot list, ki bi, če bi mogel, potopil socialistično Jugoslavijo v žlici vode. Le kaj se je gospodom zgodilo? Ali so šli morda po poti o Damask ter se jim je ponovil čudež Savla, ki je po padcu s konja postal Pavel. Toliko obrekovana Ju goslavija je torej kar čez noč postala prava Indija Koromandija. Ampak če hočemo po pravici povedati, jim najbrž ni zmešal glave dinar, marveč dolar, in to že dolgo od tega. po desnem kolenu ter bo okreval v 8 dneh. Njegovi ženi pa so razkužili udarce po čelu in jo odslovi.! s prognozo okrevanja v 7 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Nesreča gojitelja japonske rokoborbe Športniki so imeli včeraj smolo. Poleg nesreče igralca nogometa, o katerem poročamo na drugem mestu, se je včeraj zvečer ponesrečil tudi gojitelj japonske rokoborbe 24-letni Franco Dubbini z Lonjerske ceste 32-1, včlanjen v športnem združenju Ginnastica Triestina. Ko se je sinoči Dubbini v telovadnici omenjenega športnega združenja spoprijel z nasprotnikom in sta se oba začela ruvati, se je nenadoma nerodno prestopil in padel na blazino skupaj z nasprotnikom. Pri tem se je Dubbini pobil in ranil po desni nogi in si povzročil verjetne kostne poškodbe. Rokoborcu so prisotni priskočili na pomoč, mu pomagali v zasebni avto in ga odpeljali v bolnišnico. Dubbinija so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 6 do 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Motociklist je podrl upokojenca Pred kliniko INAM v Ul. Farne-to se Je včeraj zjutraj okrog 10. ure pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 69-letni upokojenec TJgo Lampi iz Drev. XX. Septembra 89. Priletni upokojenec se je podal čez cesto, ker je bil namenjen domov. Ko pa se Je znašel sredi cestišča, Je navzdol po strmi ulici na motornem kolesu privozil 22-letni mesar Giorgio Fonda s Šalite Promontorio 7. Mladenič je pešca opazil prepozno ln ni mu uspelo, da bi pravočasno zavrl motorno kolo. Trčenje je bilo neizbežno in Lampi je padel ter se pobil po glavi in ranil po tilniku, si zlomil desno ključnico ter za-dobil rane po levi podlakti ln nogi. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio, Ul Ginnastica 44, Mianl, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do « 301 Alla Bastlica, Ul San Giusto 1; Busollni, Ul Kevoltella 41: INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul Settefontane 2, Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Ginnastica 72 in Čampo S. Lui-gi H (avtobus 25 - 26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/II (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij, ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali. Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da bi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če hi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili hi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti! RAVNATELJSTVO Športno društvo «GAJA» v Padričah priredi danes ob 19. uri in jutri, v nedeljo ob 16. uri PLES NA PROSTEM Jedača in pijača preskrbljeni IGRA ORKESTER «5 LORDS« Vabljeni vsi, posebno športniki POTOVALNI URAD AURORA priredi DANES, 12. t. m. ob 18.30 IZLET V OPATIJO na predstavo slavnega ruskega baleta Mojsejev ZSSR Cena potovanja in vstopnina 3000 in 4000 lir Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu A u r o r a, Ulica Cicerone 4, tel. 29243 Zveza partizanov AN Pl sporoča, da bo 21. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah sestanek pripravljalnega odbora za zbiranje dokumentacije o priznanju kvalifikacije borca na našem ozemlju. Odbor V zadnji številki Prosvete smo že objaviU vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne hi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 11. avgusta 1967 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 68-letnl Glno Biagtnl, 54-letni Danilo Grassi, 79-letna Maria Kuss vd. Vernier, 72-letna Amalia Slo. bez vd. Cervlnl, 70-letnl Giovannl Clarlch, 84-letna Gisella Bertos vd. Zimolo, 82-1 etm Antonio Toso, 3 ure stari Alessandro Zacchlgna. Avtonomna letoviščarska In turistična ustanova OPERETA NA GRADII SV. JESTA DREVI ZADNJIC «GROFICA MARICA» JUTRI ZVEČER ZADNJIC «ČARDAŠKA KNEGINJA» 150 izvajalcev — Izredna razkošnost — Izreden uspeh ZAČETEK TOČNO OB 21. URI Danes in jutri prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. — Pred in po predstavah bodo vozili avtobusi. Šolske vesti Na znanstvenem liceju 9 slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije In liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967 « * * Vpisovanje za šolsko leto 19(7-68 v Državni trgovska tehnični zavod «Ziga Zois« s slovenskim učnim Jezi-kom, Trst. Vrdelska cesta 13-i je vsak dan od 10. do 12. ure. * • • Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpt. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • • * Šolsko skrbništvo sporoča, da 1e na oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev In didaktičnih ravnateljstev Iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1966, št. 574. * * • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Rojan. Ulica Montorslno 8, obvešča. da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni Izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8 30. po urniku in razporedu ob javljenem na oglasni deski šole. Prosvetno društvo v Skednju organizira 20. avgusta 1967 Izlet v Novo Mesto In na Otočec. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah ln nedeljah, od 20,30 do 21.40 na sedežu društva. Ske drnjska ulica 124 • • • SPDT Javlja, da bo odhod avtobusa na izlet na Triglavsko pogorje jutri. v nedeljo, ob 6.30 iz Ul. F. Severa in ob 6.45 z Opčin (križišče). Razna obvestila Aero klub Postojna priredi v nede-Jjo 13. t.m. družabni piknik na prostem na domačem letališču. Poskusni in krstni poleti. Skromne cene. Vabljeni simpatizerji in prijatelji zrač-nih višav. 19. IN 20. AVGUSTA X. L. VSI V NABREŽINO OB PRILIKI I. TROFEJE SOKOL PRIREDI ŠD SOKOL PLES NA PROSTEM Z ORKESTROM «5 LORDS« DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE VSTOP PROST! Poletne prireditve Mlramarskl park. Predstave «Lučl )n zvoki«. Danes ob 21. uri «Der Kai-sertraum von Miramare« v nemščini, ob 22. url »Masslml-liano e Car lotta« v italijanščini Avtobus »M« z zvezo v Barkov-IJah s tramvajem št. «6». Grad Sv. Justa. Dve operetni predstavi z ansamblom državnega gledališča iz Budimpešte. Drevi ob 21. url zadnja predstava Kalmanove «Grofi-ce Marice«. Jutri ob 21. uri «Carda-ška kneginja« zadnjič na odru. 150 izvajalcev. Teksti delno v italijanščini. Razkošna scena. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Nazlonale 16.00 «Le 4 chiavi« Jurgen Roland, Hanns Lothar, Monica Pei-teh. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «11 lago di Satana« Technicolor. Barbara Steele Prepo. vedano mladini pod 18 letom Fenice 16.30 «1 crudcll« Technicolor. Joseph Cotten, Norma Bengel, Angel Aranda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «lmprovvisamente 1’estare scorsa« Crnobeli film. E. Taylor, C. Hepburn. Prepovedano mladini pod 16 letom. Grattacielo 16.00 «1 fantasticl super-men« Technicolor. Tony Kender. Hitz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «Tempo dl terrore« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Tecn!ca per uri mas-sacro« Technicolor. German Cobos. Maria Mahor. Filodrammatlco 16.30 «Lettt sbaglia-tl» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «1 Comanceros« Technicolor. John Wayne. Crlstallo 16.30 «Dick Smart 2.007» — Technicolor. Richard WiUe, Margaret Lee. Capltol 16.30 »Segretissimo« Technicolor. — Magda Konopka. Gordon Scott. Aurora 16.00 18.45 21.45 «L'albero del-la vita« Technicolor. Elizabeth Tay-lor. Garibaldi Počitek. Impero 16.00 «La lun ga estate calda« John VVoodvvard. Vittorlo Veneto 17.00 »Tecnlca dl un omicidlo« Technicolor. Franco Ne-ro, Jose Della Villalonga. Prepovedano mladini. Ideale Počitek Astra 16.00 «Texas oltre U fiume« — Technicolor. Mary Forsythe. Abbazia 16.30 «La gatta sul tetto che Scotta« Technicolor. Elizabeth Tay-lor, Paul Nevvman. Astoria 16.00 »Tobruk« Technicolor. Rock Hudson, George Pappard. Letne cene 200 in 150 lir. LETNI KINO Satelllte (Borgo S. Serglo, avt. 21. fli 19, 20) Blagajna ob 20 15. začetek ob 21.00 «La Fayette (Una spada per due bandiere)« Technicolor. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV priredita dne 2. in 3. septembra 1967 tradicionalni «IZLET na DOLENJSKO'» z naslednjim sporedom: 2. septembra: Odhod iz Trsta in okolice ob 6.00. Prihod v Pleterje ob 10.00. Ogled znamenite pleterske kartuzije (posestvo in samostan), nato kosilo v hotelu «KANDIJA» v Novem mestu. Popoldne ogled farme bekonov in zidanice v Črnomlju, združen s pokušnjo belokranjske črnine in dolenjskega cvička. Večerja in prenočišče v Dolenjskih Toplicah. 3. septembra: Po zajtrku odhod v Kočevje. Ogled nekaterih objektov gozd-no-kmetijskega kombinata. Kosilo v restavraciji «PUGLED» v Kočevju. Popoldne odhod v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo. Prigrizek s pokušnjo vin na razstavišču-Ob 19.30 odhod iz Ljubljane proti Trstu. Avtobusi bodo odpeljali udeležence do vasi. Cena izleta na osebo je 8.800 lir. Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 21. avgusta. Vpisuje urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, ter zaupniki obeh organizacij v posameznih vaseh. Opozarjamo še, da je na razpolago le omejeno število prostorov, zaradi česar prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo1 V vaseh vpisujejo: Dolina — gostilna Lovrenc Strajn, Boljunec — Josip Ota (P0-karna), Boršt — Ljubi Petaros, Ricmanje — Društvena gostiln®* Bazovica — Miro Križmančič št. 43, Padriče — Evgen Kalc št. 12* Lonjer — Silvester Glavina št. 255, Col (Repentabor) — Alfonz Guštin št. 12, Salež — Jože Perčič št. 43, Slivno — Jože Kralj št. 8, Praprot — Alojz Skerk št. 20, Nabrežina — gostilna Celestin Pet-tot, Vižovlje — Jože Pernarčič št. 3, Mavhinje — Ludvik PiP®11 št. 43, Cerovlje — gostilna Legiša. * * • Ob mednarodni vinski razstavi bo 3. septembra 1967 tudi o00-dnevni izlet v LJUBLJANO in na BLED Odhod iz Trsta oziroma vasi ob 7. uri. Kosilo na Bledu, P°" poldne ogled vinske razstave v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane o° 19. uri. — Cena izleta Je 3.300 Ur. Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov Pogled na del campinga pri Sv. Jerneju, kjer letuje letos okoli petsto ljudi. Največ je v campin-gu Nemcev, Francozov in Nizozemcev. Seveda v tem lepem kraju ne manjka tudi domačinov Tržačanov. Camping je v bližini italijansko • jugoslovanskega mednarodnega obmejnega prehoda Sv. Jernej - Ankaran Na jugoslovanskem delu obmejnega prehoda pri Fernetičih - : - — mrzlično nadaljujejo z deli pri pokrivanju bloka in pri ureditvi nove stavbe, v kateri bosta nova poslovalnica Kompasa in bar. Cestišče med stavbama obmejnega poverjeništva in carine so razširili In ga pokrili, staro stavbo, kjer je bila menjalnica, pa so podrli. Na tem prostoru so razširili parkirališče, nekoliko dlje pa so zgradili lično nizko stavbo, v kateri bosta našla svoje svetle in zračne prostore ljubljanski Kompas s turističnim uradom in menjalnico ter bar in bife. Predvidevajo, da bodo dela zaključili 15. t.m. Kljub delom pa se promet, ki je v teh dneh zelo živahen, odvija redno brez neposrednih zastojev. DOBRE PERSPEKTIVE JULIJSKEGA LETALIŠČA Z mednarodnimi charterskimi poleti povečuje letališče v Ronkah svoj promet Priprave za privabljanje turistov iz severnih dežel - Letalska steza bo prihodnjo sezono dovoljevala pristajanje tudi največjih letal '■MiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIHODNJIH DNEH SE BO NASE MESTO POPOLNOMA SPRAZNILO Morje in gorati predeli - cilj Tržačanov za veliki šmaren y mestu bodo ostali le tuji turisti, redki domačini in seveda mestni stražniki, ki verjetno ne bodo imeli dosti dela Bliža se veliki šmaren in vzpored-n? s tem edinim avgustovim praznikom skrbi in načrti Tržačanov, bodo zapustili naše mesto. Isto-Casno pa se pričakuje tudi velik bkval tujih turistov, ki bodo ne-kako nadomestili izpraznjeno me-Mo domačinov. Tržaške potovalne agencije ter Sploh avtobusne postaje in železniška postaja imajo te dni res binogo dela z urejevanjem raznih dokumentov, potnik listov ter voznih listkov. Tako računajo, da bo ZaPustilo za veliki šmaren naše {Pesto okoli 35 tisoč ljudi, ki se o°do podali na daljše ali pa samo P? enodnevni izlet z osebnimi avtomobili, z avtobusi ter nazadnje tu-vlaki. Tržaške potovalne agencije so Poskrbele za vrsto posebnih avtobusov, ki bodo vozile izletnike na oan velikega šmarna .posebne avtobusne proge pa bodo seveda delova. stili veliki šmaren, posebno še če bo vreme ugodno. V zvezi z množičnim odhodom ljudi iz našega mesta, bo znatno ojačena tudi varnostna policijska služba na vseh pomembnejših Cestah, da bi ne pršilo do prometnih nesreč. S tem v zvezi policijski organi pozivajo vse avtomobiliste naj se strogo drže varnostnih predpisov, kajti s kako nepremišljeno potezo ne škodujemo samo sebi, ampak tudi ostalim. Tudi na vseh obmejnih prehodih se pričakuje velik dotok ljudi z obeh strani. le ves mesec avgust in mogoče še septembru. . Od potovalnih agencij smo na-?®lje izvedeli, da se bo mnogo Tr- ?Pčanov odpravilo v Kanalsko do-°. Karnijo ter Dolomite. Kdor w . ----- r1 bo želel ostati zvest tradiciji in “'Veda ne bo imel dovolj finančen, sredstev na razpolago, si bo “bko izbral za veliki šmaren Re-£jPtabor, že od nekdaj priljubljena ‘‘stniška točka posebno naših ljudi. mPa tudi razna društva in orga-'zaclje pripravljajo te dni razne ,te- Tako SPD iz Trsta, ki priredi tridnevni izlet na Triglavsko poje1!® z avtobusom. Ogledali si boje znamenite izletniške točke kot k.°v«c, Trento, Vršič, Bled, Bo-W ter s,aP Savice, škedenjsko I osvetno društvo pa organizira iz- Torej z lastnimi ali javnimi prevoznimi sredstvi v severno Italijo in Jugoslavijo, kjer so vsi hoteli, posebni ob obali popolnoma zasedeni, vendar pa bo pri zasebnikih še dovolj prostora, železnice pa po vsem polotoku ter čez državne meje. Kdor se bo odpravil v Jugoslavijo z njenimi naravnimi lepotami, bo lahko imel priložnost, da bo obiskal številne dalmatinske otoke ali pa še Atene ter grška otoka Kreto in Rhodos z modernimi jugoslovanskimi ladjami in to po zelo ugodni ceni. Precej dela bodo imeli barkov-ljanski tramvaji in openski tramvaj, ki so v teh pasjih poletnih dneh in še posebno za veliki šmaren, res ugodno prevozno sredstvo za kratek oddih ob barkovljanskem obrežju ali v borovih kraških gozdičkih. Skratka za vse bo poskrbljeno. vsi bodo pač nekam odšli, le občinski stražniki v mestu bodo nadzorovali »neviden promet,«, kot nam je pravilno povedal neki stražnik... In s tem bi zadeli v živo, kako bo za veliki šmaren... Julijsko letališče v Ronkah se vedno bolj vključuje v mednarodni letalski promet. Prejšnji dan so sklenili pogodbo z neko zahodno-nemško turistično družbo iz Hannovra in Duesseldorfa, ki vsako soboto pripelje s tremi letali tipa «Fokker» okoli 360 turistov, ki letujejo v Gradežu, Lignanu ali v jugoslovanskih letoviščih. Prav toliko turistov se s temi letali vrne v Nemčijo. Sodijo, da se bo s »charterskimi« poleti, ki so se začeli 13. maja in se bodo zaključili septembra, pripeljalo odnosno odpeljalo okoli 5000 turistov. Kolikšno prihodnost ima to letališče, nam pokaže razvoj letališč ob letoviščarsklh krajih jadranske obale. V Riminiju imajo tedensko okoli 30 charterskih poletov iz Anglije in Nemčije, ne zaostaja dosti Grosseto, ki se ga poslužujejo predvsem švedske turistične družbe, in Trevlso. Razvoj ronskega letališča Je v veliki meri odvisen od smotrnejše uporabe njegovih vzletišč in od nadaljnjega usposabljan la naprav za pristajanje največjih letal, ki so danes v prometu na mednarodnih progah. Konzorcij za Julijsko letališče je pozval turistične ustanove v naši deželi, da bi usmerili svojo skupno koordinirano propagando za letalske promete na relaciji Severna Evropa - Ronke. Za dosego tega smotra se bodo povezale s potovalnimi agencijami severnih držav, da jih pridobijo kot nove kliente. Vzporedno s to dejavnostjo pa se nadaljuje Izgradnja letališča, ki naj bi bilo prihodnje leto docela 'n» ren); Vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Sreda, 16. avgusta: Zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne. Umik mesnic za praznike Prihodnje dni bodo mesnice na Goriškem (izjema je Gradež) odprte po temie umiku: Danes, 12. avgusta 7-13 in 17-20, Jutri, 13. avgusta — zaprte, po- nedeljek 14. avgusta 7-13 in 17-20, torek, veliki šmaren — zaprte, sreda 16. avgusta 7-11. Od četrtka dalje bodo poslovale normalno. Ne hodite po poljskih poteh Goriški župan opozarja občane, ki nimajo opravka na polju, naj ne uporabljajo poljskih poti, ker so zasebna last ter vodijo na njive. Glavni namen tega opozorila je čuvanje pridelka. Kogar bodo poljski čuvaji zalotili pri kršitvi odredbe, bodo kaznovali z globo. Asfaltiran most čez Vipavo pri Sovodnjah Te dni so delavci podjetja Mat-tiroli iz Gorice končali z asfaltiranjem novega dela pokrajinske ceste, ki veže Sovodnje, z odcepom tik po županstvu do novega mostu čez Vipavo in dalje do razširjene ceste, ki pelje proti Zagraju. Popotniku ki namerava iz Sovodenj v Zagraj ni več potrebno napraviti ostrega ovinka skozi Rubije. Ko bo tudi okolica tega novega dela cesta urejena, bodo Sovodnje pridobile na zunanjosti. Kar se ceste Gorica - Sovodnje -Zagraj tiče naj povemo še to, da so že pripravljeni načrti za hitrejšo zvezo med štandrežem in So-vodnjami, in sicer med Piloščem in križiščem, kjer začenja ravna cesta, ki pelje do Sovodenj. Tudi ta del bo imel 7,5-metrsko širino. Na področju zagrajske občine, zlasti na odseku med Zdravščino in Zagrajem so razširjevalna dela še v teku. Nameravajo tudi asfaltirati del ceste pri Petovljah, da bi tako povezali novo traso pokrajinske ceste z občinsko cesto, ki iz Petovelj pelje k Sv. Martinu. PISMO UREDNIŠTVU Ali ne bi lahko počakali z davčnimi kartelami? 1 ifi Spoštovani gospod urednik, v teh vročih dneh, ko je mnogi ljudi na dopustu v raznih letovi j ščih, oh morju ali v planinah, kič1; manj premožni ljudje prežiuljaji.: svoje počitnice kar v Sesljanu, not sijo občinski sluge po hišah davč ne kartele. Gre za občinske davke , v glavnem za družinski davek. Nič hudega ne bi bilo v tem, sa,j|| smo davčnih kartel vajeni, in dai/jl | ke tudi kot lojalni državljani tr,|j občani stalno plačujemo, mordcH prav mi Slovenci v večjem soraz j ■ merju kot toliko odličnih soobča-:|| nov italijanske narodnosti. To trdi’ | ' tev lahko izrečem ker sem preč,11 kratkim v časopisih bral, kako jt • občina obdavčila — vedno za ob-„ činski davek — številne magnate, 1 veletrgovce in svobodne poklice, j: Tudi tokrat, kljub letošnji kontro- -it in novi politiki ustreznega urada j in občinskega odbora, moramo be■ i težiti, da so ljudje s stalnimi pre- s? ..........M111 ■■■ IIIII, III..............1IIIII ......II HM Tli II i lil i .....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..........................................................IIIIIIIMIIIIIIII.......milil milil jemki tisti, katere najbolj pritiska davčni vijak. Ker je to že obče znana resnica, sem upal, da nas bo občina pusti-, 1M mm* m, i fn 110/11 4« /in ni iflf rnil i POGLED V RAČUNE POMEMBNE USTANOVE NA GORIŠKEM Zaradi zaostajanja v plačevanju pristojbin občin je otežkočeno delo protituberkuloznega konzorcija so v Slovenske občine plačujejo redno, nekatere občine na Tržiškem pa zaostanku že od 1952 leta - Priprave za cepljenje otrok proti jetiki To se je pripetilo 62 letnemu Ugu De Lindeggu s Šalite Contovello 3, ki je predvčerajšnjim dopoldne pustil svoj novi avto fiat 125 TS 94595 bUzu stavbe št 8 W Beadiščni ulici Santa Caterina, v neposredni bližini ICorza. De Lindegg' je 'parkiral avto okrog 10. ure, ga zaklenil in se oddaljil. Vrnil se je čez nekaj časa, toda avta ni bilo več. Drzneži so ga bili že odpeljali. Tatvino je De Lindegg prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia in povedal, da je bil avto vreden milijon 200.000 lir. Na komisariatu pri Sv. Soboti se je predvčerajšnjim zglasil 29-letni kurjač Gino Rossi iz Ul. Brigata Casale 117. Službujočim agentom je povedal, da so mu neznanci zvečer odpeljali 900.000 lir vreden avto «taunus» TS 75100, ki ga je bil parkiral v Ul. Sv. Frančiška blizu kinodvorane «Ritz». Tatovi so izkoristili priložnost, ko je bil Rossi v kinu, da so se odpeljali z ukradenim avtom. Predvčerajšnjim je na komisariat Kolonje prišel 40-letni inštalater Corrado Boschin iz Gorice, ki je trenutno v našem mestu in pove-dai. da so mu neznani tatovi odpeljali \i.-spo GO 15766, ki jo je bil pustil v Ul. Giulia, blizu stavbe št. 17. Vesp;, je bila vredna 20.000 lir. V vseh treh primerih so agenti uvedli preiskave, da bi izsledili predrzne ljubitelje tuje lastnine. Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. red za pristajanje največjih letal In s tem tudi za povečan mednarodni turistični promet. Sedaj so v teku dela za podaljšanje pristajalne steze dd 2200 metrov. Pred nekaj dnevi so pričeli graditi drugo povezavo z glavno stezo, da bi omogočili vzlet in pristajanje več letal hkrati. Dela. ki jih financira ministrstvo za prevoze In civilno letalstvo (vrednost teh del bo znašala 70 milijonov lir), so pričeli predčasno, ker se je nepričakovano povečalo zanimanje za ronško letališče in s tem tudi promet. Na takšen način bo letališče docela na red pred pričetkom nove turistične sezone. Poslovanje trgovin na veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine objavlja urnik, veljaven za trgo vine na veliki šmaren v goriškem in tržiškem območju ter v Krmlnu. Ponedeljek 14. avgusta: Vse trgo vine se lahko zapirajo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji dan. Torek, 15. avgusta (veliki šma- Prejšnji mesec je imel odbor protituberkuloznega konzorcija svojo sejo, na kateri so razpravljali o obračunu za leto 1966 in sprejeli sklep o povišanju kvote, ki jo morajo plačevati občine in pokrajinska uprava na prebivalca od 200 na 225 Ur letno. Na kratko smo o tem v našem listu že poročali, danes hočemo tu osvetliti, zakaj Je prišlo do povišanja letne kvote. Protituberkulozni konzorcij ima pokrajinski značaj: pokrajinska u-prava ima do te ustanove, ki je sicer samostojna, dolžnost nuditi uradne prostore in upravno osebje. Zdravstveno osebje pa spada pod direktno pristojnost konzorcija. Predsednik pokrajinske uprave je Istočasno predsednik konzorcija. Denar za svoje delovanje dobiva konzorcij iz treh virov: državni prispevek, prispevek občin in prispevek pokrajinske uprave; v zadnjih dveh primerih morajo dajati Konzorciju krajevne uprave določeno letno pristojbino na prebivalca. V gorlški pokrajini je trenutno letna pristojbina na prebivalca 200 lir. Tako bi moral imeti konzorcij dohodkov 27.549.000 lir letno od pokrajinske uprave in logično prav toliko od posameznih občin. Država prispeva od svojega še 23 mi lijonov lir, tako da znaša celotni proračun gorlškega protituberkuloznega konzorcija približno 78 milijonov lir. V Trstu pa plačujejo pokrajina in občine 340 lir na prebivalca, v Vidmu pa 300 lir na prebivalca. V gorlški pokrajini so torej pristojbine najnižje na celotnem deželnem ozemlju. Kljub temu pa deluje gorlški protituberkulozni konzor- cij zelo dobro; ima ambulante Gorici, Krmlnu, Gradiški, Tržiču In Gradežu. Za določene kategorije bolnikov daje denarno pomoč, bodisi ko so v sanatoriju ali pa doma. Res je, da je ta dnevna pomoč bolnikom majhna, je pa vezana na dohodke, ki jih konzorcij ima. Pred kratkim so pričeli z akcijo za pro-tituberkulozno cepljenje med šol- niiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiniiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHioiiiiiiiiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiii Novo mesto in Otočec. tQ5adaljna priljubljena izletniška v«ii;ia so zadnja leta Stare Milje, ta« ar Pridejo tudi ostali kraji tiar«®4 Krasa v poštev. Pozabiti hn»eč ne smemo na Kmečki ta-ga „ ki S«Ujska J?eveda prireja na Opčinah zadruga. p^^eua pa bodo prišli tudi ko- na svoj račun. Za ljubitelje (j^blaženeB mokre slanosti prav ne bo posebnih težav, saj q1?j10 takorekoč morje pred seboj. kovjj^1’ .Sesljan, Devin, Križ, Bar- iwJe- Torej vsi obrežni kraji od Jo !rla pa tja do Portoroža pridete Poštev za številne kopalce, ki 0 'Prav gotovo «do dna« lzkori- Drznost tatov je vsak dan večja Tudi včeraj so neznani tatovi bili pridno na delu. Zadnje čase so ti neznanci postali tako drzni, da ne kradejo avtomobilov in motornih koles samo ponoči, ampak celo podnevi. Takih tatvin je v našem mestu vse polno in zasebniki nisg več varni niti pri belem dnevu. Pustiti avtomobil ali motorno kolo na cesti, pa čeprav_ z zaklenjenimi vrati, je postala že tvegana zadeva. V vsakem trenutku se lahko zgodi, da ga tat odpelje. ' KLJUB KRONIČNEMU POMANJKANJU OSEBJA Sedem tržaških kanclistov premeščenih v druge kraje Najhuje bo prizadet urad za zemljiške knjige Juho na Ojtčina a- Predvaja danes, 12. t. m. ob 18. in 21. uri na prostem barvni *** film: 1 *»ajo: JAMES STEWART, RICHARD ATTENDOROUGH, HARDY KRUGER, PETER FINCH in drugi Kino «iris» pbosek r„!?vaja danes, 12. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film po n'anu Karla Maya: %ajo: LEX BARKER, PIERRE BRICE, in BIK BATTAGLIA SOPHIE HARDY V teh dneh je življenje v sodni palači skoraj popolnoma izumrlo. Na kazenskem sodišču so na sporedu le redke obravnave in večinoma gre le za procese, ki zadevajo zapornike. Prihodnja obravnava bo šele 18. t.m. Podobno je stanje tudi na prizivnem sodišču, kjer bodo imeli ta mesec samo še eno zasedanje. Nekoliko več obravnav je na okrajnem sodišču. Toda tudi v tem primeru gre le za zapornike, ki so zagrešili malenkostne prekrške (vinjenost in podobno). Ce pa se v sodni palači ne govori mnogo o procesih, se pa veliko več razpravlja o vprašanju premestitve sedmih kanclistov iz raznih uradov sodne palače v druge kraje italijanske republike. Ministrstvo za pravosodje je sprejelo ta sklep že pred nekaj meseci, a v Trstu se je zvedelo zanj, ko je bil objavljen v uradnem listu. Ta novica je hudo prizadela najrazličnejše kroge, začenši s prizadetimi, ki premestitve sploh niso pričakovali, saj so bili prepričani, da bo držal sklep o stalnosti službe v Trstu državnih uradnikov. Toda to je le ena plat vprašanja. Kot je znano, je italijanska justica, s tega ali onega razloga, zelo zamudna. Tu se ne bomo spuščali v obravnavo vzrokov te počasnosti, omenili bomo le dejstvo, da se morajo sodišča ukvarjati z vrsto prekrškov, ki bi bili lahko poravnani, in to zelo hitro, po u-pravni poti. Sedanji način poslovanja pa zahteva vsakdanjo angažiranost številnih kanclistov, mnogo panirja in seveda izgubo časa. V teh pogojih predstavlja seveda skrčenje osebja na petih področjih (tu pridejo v poštev prizivno sodišče, generalno pravdništvo, kazen-s in civilno sodišče, javno tožilstvo in okrajno sodišče) izredno hud udarec za normalno delovanje, kar posebno prizadeja odvetnike, komercialiste itd. in seveda prizadete, ki bodo morali čakati morda mesec ali pa še več, da se bodo rešile njihove zadeve. Pri vsem tem bo najteže prizadeto okrajno sodišče, in predvsem urad zemljiške knjige. Tu bodo premestili kar 6 kanclistov. Ukrep je v zvezi z dejstvom, da bo ta urad prešel v kratkem v pristojnost deželne uprave. Prav ta okoliščina pa pogaja absolutno negativni značaj ukrepa. Razumljivo je, namreč, da bo v novih pogojih potrebno še številnejše osebje, ki bo moralo biti seveda kvalificirano ter zmožno, da hitro rešuje številna vprašanja, ki zadevajo neposredno koristi prebivalstva. Kje dobiti to osebje ,če danes premeščajo tiste, ki so se že vživeli v to problematiko? Ministrski ukrep zadeva praktič no premestitev sedmih kanclistov. Doma se je ponesrečila Na svojem domu v Drev. XX. septembra 86 se je prejšnji torek ponesrečila 84-letna gospodinja Caterina Gruber. Spodrsnila Je In tako nerodno padla, da sl Je zlomila desno stegnenico, ženska je mislila, da ne bo hudega, toda bolečine niso prenehale in včeraj se je odločila ter zaprosila za zdravn‘ško pomoč. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek, če ne bodo nastopile komplikacije, se bo morala zdraviti tri mesece. Požar povzročil ogromno škodo v starem delu pristanišča V skladišču štev. 27 v Starem pristanišču Se je sinoči malo pred 20.30 iz še neugotovljenih razlogov razplamtel silovit požar, ki je Kmalu zajel celo skladišče in raznovist-no blago v njem. Redki prisotni so takoj poklicali gasilce, komaj so se zavedli nevarnosti. V skladišču je bilo nakopičenih precej praznih zabojev, razne drobnarije, umetna hrana za kokoši in domače živali, umetni gnoj in še razno drago blago. Gasilci spočetka niso imeli lahkega dela. Prav sinoči je v mestu pihala burja in še bolj razplamtevala požar, ki se je hitro razširil in zajel strop skladišča. Ogenj je z vso sklmi in predšolskimi otroci na celotnem ozemlju pokrajine in letos na jesen bodo prve prostovoljce tudi cepili. Gorica bo tako med prvimi pokrajinami v Italiji, kjer bodo otroke cepili proti jetiki. Protituberkulozno cepljenje in povečanje režijskih stroškov so narekovali dvig letne pristojbine na prebivalca. Stvari pa ne bodo šle lahko od rok, kajti mnoge občine ze leta ne plačujejo pristojbin, ki bi Jih morale plačati. To seveda postavlja v težak položaj upravo Konzorcija, kajti če so proračuni na papirju vsako leto brez primanjkljaja, je na drugi strani stanje blagajne precej različno. Posamezne občine na Goriškem dolgujejo do današnjega dne konzorciju skoro 40 milijonov lir; skoro enaka je vsota, ki jo konzorcij dolguje raznim bolnišnicam. Medtem ko pokrajinska uprava redno plačuje svoj prispevek, ko se denar iz Rima steka v blagajno konzorcija zelo redno, ko nekatere občine redno vsako leto plačajo februarja in avgusta dva obroka, so nekatere občine v kroničnem zaostanku. V glavnem so to občine tržiškega okoliša, med katerimi so nekatere, ki ne plačujejo prispevka od leta 1955. druge pa morajo pia čati še obroke iz leta 1952. Slovenske občine so tudi na tem področju med najbolj poštenimi. Doberdob Je letos plačal oba obroka v skupni vrednosti 279.800 lir. So-vodenjska občina, ki je plačala februarja prvi prispevek 178.800 lir, mora v avgustu plačati drugi obrok enake vrednosti. Steverjanska občina pa letos februarja ni plačala prvega obroka 92.400 ltr, prav ‘ako ni plačala drugega obroka v enaki višini, ki zapade avgusta. Medtem ko so torej Doberdobci bili irid-nejši kot Je potrebno, so v Sovodnjah na tekočem; zaostajajo pa v števerjanu. Menda je prvič, ko se to dogaja. Gorica je letos plačala svoj prvi obrok 4.218.700 lir, ni plačala pa drugega. Oba letošnja obroka je poleg Doberdoba plačala le Farra (340 tisoč lir). Prvi obrok so plačale še občine Kopriva (145.600 lir), Gradež (966.600) in Slovrenc pri Mo-ši (121.400). Vse ostale občine so v zaostanku s plačili, občina Kopriva od lani še za 145.600 lir. Krmin je dolžan po en obrok (vsak 776.600 Ur) let 1965 in 1966 ter dva obroka za leto 1967 (1.553.200). Občina Dolenje je dolžna en obrok iz leta 1965 ter po dva iz dveh zadnjih let (skupno 479.650 lir). Občina Ma-riano ni letos še nič plačala (350 tisoč 200 lir). Medea dolguje konzorciju 911.700 lir, ker ne plačuje obrokov že od leta 1963. Na Istem je Gradiška, ki dolguje konzorciju 4.120.500 lir že od leta 1964. Iz Mo-rara se niso oglasili od lani in dolgujejo 188.400 lir, prav tako niso že lani plačali svojih obrokov Mo-ša (608.800), Romans 1.224.000) In Villesse /567.600). Na levem bregu Soče. v tržiškem okolišu pa je položaj še hujši. Fo-Ijan - Redipuglia ne plačuje obrokov od leta 1964 (dolg znaša 1 milijon 758.250 lir), Tržič dolguje o-broke iz let 1963, 1966 in 1967 (8 milijonov 379.750 lir); letošnja obroka dolgujeta občini Ronke (1 mili jon 868.600 Ur) in štarancan (638 tisoč Ur). Zagraj dolguje 1.632.800 Ur od leta 1964 naprej. Škocjan ob Soči dolguje 4.899.950 Ur od leta 1961 dalje, Turjak 2.569.200 od leta 1955 dalje, San Pier dTsonzo pa 1.424.640 Ur od leta 1952 dalje. Iz tega pregleda vidimo, da pošteni upravitelji — in lahko upravičeno trdimo, da so upravitelji slovenskih občin pošteni — plačujejo redno to, kar morajo plačati. Drugi se na redno plačevanje požvižgajo, tretji pa so postali že kronični dolžniki. In prav v teh občinah Je tuberkuloza najbolj razširjena. Kako bo sedaj, ko je bil letni prispevek povišan od 200 na 225 Ur na osebo? Bodo morale spet «poštene» občine plačevati tudi za tiste, ki svojih obveznosti ne spoštujejo? Štiridnevne šagrc na Goriškem no premestitev seamin Kanciisiuv. movjefda sOe^ato^rSsila stre-Kot smo dejali Je povzročil med ha slavbe po dveh urah težavnega prizadetimi in sploh pri vsej kategoriji veliko nezadovoljstvo. V teku so razne pobude, da bi se preprečilo njegovo izvajanje. Treščil je v soigralca Na nekem igrišču pri Proseku se je sinoči ponesrečil 18-letnl ličar Bruno Babudri iz Ul. San Nazario 141 na Proseku. Z nekaterimi prijatelji je igral nogomet in med igro je z glavo treščil v soigralca, ko Je skušal brcniti žogo. Pri nesreči se Je Babudri pobil po glavi, se ranil po čelu, zadobll lažji pretres ln se začel močno potiti. Soigralci so ponesrečencu priskočili na pomoč In ga v zasebnem avtu odpeljali v bolnišnico. Nesrečnega igralca so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 9 dni. dela je gasilcem končno uspelo po gasiti nastali požar. Na srečo so ga omejili samo na skladišče. Zaradi vetra Je bila namreč nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednje stavbe in na železniške vagone, na katerih so bila natovorjena motorna vozila in razni z&Doji. železniški vagoni so namreč stali za skladiščem, v katerem je divjal ogenj. Na kraj požara so poleg gasilcev odhiteli tudi agenti s pristaniškega komisariata in pomagali pri gašenju. Silovit požar je povzročil približno pet milijonov Ur škode, oaj je uničil blago in stavbo. Gasilci so se vrnili v vojašnico šele ob 22.30. V Starem pristanišču pa je ostalo nekaj gasilcev, da bi pogasili še zadnja žarišča požara in tako preprečili vsakršno nevarnost. Vaščani iz Pevr.ie in z Oslavja priredijo na veUki šmaren 15. • avgusta enodnevni avtobusni izlet Begunje in na Bled. Odhod avtobusa z Oslavja ob 5. uri s trga v Pevmi ob 5.10. Do sobote, 12. avgusta vpisujejo Karel Sošol v Pevmi, Milko Klanjšček na Oslavju ter urad SPZ Ascolijevi ulici 1 v Gorici. Voznina 1.500 lir. Pohitite z vpisom! Slovensko planinsko društvo Gorici priredi 19. in 20. avgusta dvodnevno visokogorsko turo Trento, kočo na Prehodavclh in na Triglavka jezera. Prijave sprejema Artur Košuta, UL MamoU št. 8. pri miru vsaj v dobi poletnih j praznikov. Iz ust si mnogi izmed'- ' nas vzamejo denar, da pošljejo j, svoje družine za kak dan k morju , ali v hribe. Za mnoge je izreden ( izdatek tudi navaden izlet v Ses- I Ijan ali Devin. Vsakdo se veseli ! teh poletnih praznikov. Pa ti pri- j de v hišo občinski sluga (proti nje- t mu seve. nimam ničesar!), ti iz-' < roči davčno kartelo in ti reče: «V [ , * | dvanajstih dneh morate to plačati!* Ko bi bili na občini malo bolj taktni, bi ljudi vsaj ta mesec pu- | stili pri miru. Pustili bi jih, naj v miru preživijo počitnice, šele po- ; tem bi jim poslali davčne kartele. J Tega niso napravili. Bali so se, [ da bi morda izgubili kak tisočak 1 obresti. Kaj menijo o tem občani, j je slišati v teh dneh povsod, ka- ■ mor se obrneš, kaj menita o tem i občinski davčni urad in občinski odbor, pa je druga muzika. Gorica V prazničnih dneh bo" za vse tiste, ki niso šli na počitnice, ampak so ostali doma, obilo zabave, kajti povsod so se našle podjetne skupine, ki so priredile celo vrsto ljudskih veselic. Naj tu omenimo samo tiste, ki bodo v bUžnjih krajih. Na prostranem dvorišču gostilne «Gira» pri pevskem mostu prirodi skupina mladincev iz Fevme in iz bUžnjega naselja pri mostu štiridnevno zabavo. Plesali bodo vsak večer, začenši z današnjim. Jutri bo na sporedu z bogatimi nagradami tudi tekma v valčku, v torek zvečer pa bodo izvolili neizbežno »lepotico pevmskega mosta«. Prireditelji obetajo, da bodo na voljo piščanci in dobro vino. Prav enaka prireditev bo na dvorišču gostilne «Pri Mirku« v Groj-ni. Tudi tu se prične plesna prireditev danes zvečer. Igral bo orkester Zamparo. Ples bodo ponovili Jutri, v ponedeljek in v torek. V ponedeljek ob 17. uri je na vrsti tekmovanje v briškoli. Prva nagrada eno živo tele, druga dve pletenki vina, ostala nagrade so pijača in jedača. Tudi tu bodo v torek zvečer izvolili «lepotico Grojne«. Slično praznovanje bo v Martin-ščini na Krasu. Tu prireja praznik vaška mladina. Danes zvečer ob 20.30 bo tekmovanje v briško-li; prva nagrada dva surova pršuta. Jutri zvečer bo ples, vmes pa tombola, ob 21.30. Dobitki na tomboli so naslednji: činkvina 10.000 11 ■, prva tombola 25.000 lir, druga tombola 5.000 Ur. V ponedeljek zvečer bodo imeli tekmovanje v balincanju, v torek zvečer pa ples. CORSO. 17—22: «La signora sprint«, Julie Christie in Staniey Baxter, angleški film v barvah. CENTRALE. 17.30—21.30: «E1 Ci- sco«, V. Berger in J. Wang, italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «Davy Cro- cett«, film Walta Disneya, v barvah. o ,|. Tržič AZZURRO. 18—22: «Un gettone per il patibolo«, J. Louis in M. Jose. F.XCELSIOR. 17.30—22: «L’uomo dal braccio d’oro», F. Sinatra in Kirn Novak. PRINCIPE. 18—22: «Io non prote-sto, io amo«, C. CaselU, L. Loren-zon in T. Murgia, v kinemaskopu in barvah. S. MICHELE. 19.30—22.30: Štafeta di fuoco«, E. Presley, v kinemaskopu in barvah. Ronke RIO. 20—22: «11 terzo giomo«, J. Peppard in E. Achley, v kinemaskopu in barvah. EXCELSIOR. 20—22: «Tutti insie-me appassionatamente«, J. An-drews in C. Plummer, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33-49. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« od dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Centrale» od dr. Fitza in Ennerija, Trg republike 23, tel. 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 13. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, telefon 24-33. v Gostišče Sterk na Ajševici Gostinski obrat Sterk na Ajševici sodi med najboljše na območju Nove Gorice. Odprli so ga pred kakšnim letom, vendar si je s svojo solidno postrežbo, lepo urejeno notranjščino ter prijetno okolico (zgradba ima obsežno dvorišče v senci košatih dreves) pridobil zlasti za mejo mnogo obiskovalcev. Poslopju so pred nekaj dnevi uredili pročelje. S temnicami so opremili okna v prvem nadstropju, kjer bodo prihodnje leto odprU šest tuj-skih sob. Jedilni Ust pri Sterku nudi vedno bogato izbiro, pestrijo pa ga specialitete kot so raki ln soške postrvi. Na sUki je pročelje gostinskega obrata. iCOMETNI TURNIR «10. JUBILEJNIH SSI» v Ze v prvem kolu odločilna srečatija t;: trebanje za nogometni turnir : I je vzbudilo precejšnjo pozor-! J;3t, saj se ga je udeležila večina j »dstavnikov društev, ki bodo na-, ipila na naši največji športni pri. | , litvi. »o končanem žrebanju so seveda ! j dili prvi komentarji. Primorec • j sna: to je že mali finale, ki bo i . v prvem kolu izločil iz turnirja i ega favoritov v nogometu. Usoda j 1 č novega sistema: direktno izlo-j iiije. ! ; precej izenačeno bo tudi sreča-i e med Bepnom in Prosekom, saj ■ se nogometaši iz Repna vedno ' ' bro odrezali na tem turnirju. 1 . osečani pa imajo že staro no-: ■ metno tradicijo, ki večkrat več 1 : meni kot sama požrtvovalnost. Žrebanje je dalo naslednje dvo- I ■ *: liji 1. Zarja ......... Union • Gaja . 2. Škamperle-Kontovel Sovodnje-Barkovlje 3. Repen - Prosek . . Doberdob - Sokol . 4. Primorec - Vesna . Breg • ........... B !! HlfHIIHHnHIHIIH»|m»m»M mi—■in»iiiiiimiiii|»wni|M|Hi|i|||||||||||||||||||||lllllllll,mllll»limillwl11 .............................nogometna d 1 tl O sezona na Primorskem , Letos se obeta na Primorskem i ijuspešnejša nogometna sezona po rvoboditvi. To področje bo imelo prvi republiški ligi dva predstav-Ika (Novo Gorico in Koper) v ihodni conski ligi pa štiri pred-avnike (Izolo, Tabor, Piran in olmln). Možnost pa ima tudi Priorje iz Ajdovščine, v kolikor bo-d kvalifikacije za nje ugodno po-rkale. Zdaj so končno rešili vse spore iiradi registracije tekem. Ajdovsko rimorje se je sicer pritožilo na Jšjo instanco, vendar ni uspelo lužbeno odsotnost posameznih fralcev niso namreč upoštevali kot lovolj tehten razlog, da moštva ploh ni bilo na igrišče. Zato je llopOr to srečanje dobil s 3:0 p.f. Les pa Je. da ima tudi Hrastnik možnosti za uvrstitev v slovensko .go, če bo uspel na kvalifikacijah, ia usodo Hrastnika se močno zalima ajdovsko Primorje, ki bi le v irimeru uspeha Hrasničanov os taci v drugi ligi. Tudi spor Plran-Nanos Postojna e zdaj končan. Pristojni republiki in lokalni forumi bo vse gradivo e enkrat proučili in skladno s jravili razglasili Piran za prvaka jrlmorske lige. Postojnski Nanos e napravil veliko napako, ker se li pritožil na izid tekme z Idrijo. 7 idrijskem moštvu Je namreč gral nepravilno registriran igralec, ro dejstvo je Piran izkoristil in lobi! srečanje s 3:0, Nanos pa Jo |e zamudil in sl s tem zapravil pr-zo mesto. Grajo pa zaslužijo tudi funkcionarji iz Idrije, saj so bili opozorjeni na nepravilno registracijo. Vsekakor so s svojim dejanjem povzročili mnogo nevšečnosti ne samo Piranu in Postojni, ampak tudi republiškim nogometnim forumom. Postojna se kljub temu ne more sprijazniti z drugim mestom. Morda imajo tudi delno prav, saj bi jim po rezultatih na igrišču pripadalo drugo mesto. Vendar, če pogledamo perspektive, je Piran vsekakor na boljšem. Tamkajšnji nogometni delavci, predvsem pa predsednik kluba Vlado Jenko, vlagajo ogromno truda v nogometni naraščaj in imajo med drugim kar tri mladinska in pionirska moštva, medtem ko je Postojna v stainih težavah glede Igralcev, pa tudi naraščaj jim primanjkuje. Ne dvomi mo pa, da bo Postojna letos osvojila prvo mesto v primorskem pr venstvu, se kadrovsko okrepila in prihodnje leto prvič zastopala to področje v višjem razredu. Koper se še zmeraj bori s finanč-mi težavami. Posamezna podjetja, kot na primer Slavnik, so pokazala nekaj razumevanja, vendar večina je ostala gluha za vse prošnje. Nekaj razumevanja Je pokazala tudi občina, tako da bo Koper vendarle lahko nastopil v tekmovanju. Trenerske posle je prevzel znani trener Mihelič, ki je že treniral zagrebško Lokomotivo in reškl Orient. Dosedanji trener Jerkovič pa Je prevzel trenerske posle v Izoli. Koper se Je igralsko precej okrepil Iz Izole sta prišla znana napadalca Škorjanc in Backovič, iz Aluminija Kudrič, iz zagrebškega Elektrostro-ja Pintarič in iz Bihača Skopljak. Najbolj razveseljiva pridobitev pa je vsekakor pristop znanega vratarja Nenadiča iz ravenskega Fužinar-ja. Koprčani so že začeli s sistematičnimi treningi in kot vse kaže, bodo formirali moštvo, ki bo doseglo svoj cilj — to je obstanek v ligi. V prvi trening tekmi preteklo nedeljo je Koper igral s Slavijo iz Vevč 2:2. To je vsekakor lep uspen, saj je Slavija s številnimi okrepitvami eden izmed glavnih kandidatov za prvo mesto, EDINSTVENO SREČANJE V ATLETIKI V MONTREALU Prepričljiva zmaga Evrope Moški 109:100, ženske 60:55 Povsem zadovoljiva nastopa Jugoslovanke Vere Nikolič in Italijana Silvana Simeona (oba na drugem mestu) - Američani so delno razočarali - Bambuck ni uspel ■ Frinolli je dal lorlait POKAL PRIJATELJSTVA Jutri na «Prvem maju» Union-Manzano Jutri bo ob 17 .uri na Igrišču «Pr. vi maj» tekma med enajstericama Uniona in Manzana za Pokal prijateljstva«. Prejšnjo nedeljo Je Manzano premagal Primorca in tako dokazal da je v dobri formi. Predvsem v o-brambi se je furlanska ekipa solidno izkazala. Toda tudi Union je v turnirju za «Pokal prijateljstva« žel res prepričljive zmage. Obeta se zanimivo in privlačno srečanje. . ODBOJKA L’AQUILA, 11. — V prvem dnevu mednarodnega odbojkarskega turnirja v Aquili je poljska reprezentanca premagala italijansko še-sterko s 3:2. Srečanje je bilo izenačeno, proti koncu tekme pa je le prišla na dan boljša kondicija Poljakov, ki so tako lahko premagali Italijane. Končni rezultat Poljska - Italija 3:2 (15:8, 15:9, 13:15, 10:15, 15:6). Na tem turnirju nastopa tudi izredno močna sovjetska reprezentan. ca, ki je favorit turnirja. Jutri se bo spoprijela s Poljsko. Roger Bambuck boljši od Američanov MONTREAL, 11. — Evropa Je sorazmerno z visoko razliko 14 točk (169:155) odpravila atlete Amerike, ki so v drugem dnevu tako v moški kot. v ženski konkurenci vidno popustili in tako omogočili Evropejcem, da so jih gladko premagali. V drugem dnevu niso atleti dosegli izrednih rezultatov. Delno za- adi tega, ker je močan veter stalno motil potek tekmovanj, kar je bilo predvsem za sprinterje neugodno, delno pa tudi sami atleti niso gledali toliko na čas in so tekmovali le za prva mesta. Usoda pač takih tekmovanj, kjer taktika atletov večkrat ne dopušča izrednih le-zultatov. Slabi izidi predvsem pri sprinterjih. Od Italijanov je Frinolli moral dati pred startom forfait, njegovo mesto je prevzel rezervni tekač Ne mec Hennige, ki se je uvrstil na zadnje mesto. Dobro pa se je izkazal Videmčan Silvano Simeon, ki je zasedel drugo mesto za svetovnim prvakom Danekom. V ženski konkurenci je Jugoslovanka Vera Nikolič navdušila, saj je le za las Izgubila prvo mesto. Na cilju Jo Je premagala Američanka Manning. Obe tekačici sta dosegi! več kot soliden čas 2’02”6. Posamezni izidi ŽENSKE 200 m 1. Irena Kirszenstein (E) 23”3 2. Una Maurice (A) 23”9 3. Irene Piotrovski (A) 24”0 4. Anna Maria Tath (E) 24”5 80 m hs 1. Cherrie Sherrard (A) 10”9 2. Mamie Awlins (A) 11”0 3. Mary Rand (E) 11”2 4. Inge Schell (E) 11”2 Višina 1. Eleanor Montgomery (A) 1,72 2. Ilona Gusenbauer (E) 1,69 3. Gertrud Schmidt (E) 1,69 4. Jenny Meldrun (A) 1,52 800 m 1. Madelelne Manning (A) 2'02”6 2. Vera Nikolič (E) 2'02”6 3. Doris Brovvn (A) 2'05'3 4. Karin Kessler (E) 2’07”1 Krogla 1. Margetta Gummel (E) 17,27 2. Renata Boy-Garisch (E) 16,83 3. Nancy McCredie (A) 14,15 4. Maureen Dowd (A) 13,03 Kopje 1. Daniela Jaworska (E) 56,16 2. Barbara Friedrich (A) 55,60 3. Amelia Kaloska (E) 54,70 4. Ranae Bair (A) 53,48 KONČNI REZULTAT (ženske) Jerry Bright (A) 2I”3 3, Maurice Herrlot (E) 8’56”0 Jean-Claude Nallet (E) 21”4 4. Conrad Nightingale (A) 9’01”2 Kladivo Skok s palico Uve Beyer (E) 67,40 1. Herve D’Encause (E) 5,20 Gyula Zsiwotzky (E) 66,88 2. Dick Railsback (A) 5.10 Tom Gage (A) 66,52 3. C. Papanicolau (E) 5,10 George Frenn (A) 62,20 Bob Seagreu se ni uvrstil, ker 5000 ra je že pri 4,90 m (pri tej znamki Lajos Mecser (E) 14’01”8 je začel skakati), podrl lestvico. Gaston Roelants (E) 14’02”0 4x400 m Maximo Martinez (A) 14’14”4 1. Amerika (Albert Stenson, Jose Louis Scott (A) 14’31”2 Franceschi, Vince Matthews, 800 m Lee Evans) 3'03”6 Franz-Joszef Kemper (E) 1’49”3 2. Evropa (Jean-Claude Nallet, Tt- Jean Pierre Dufresne (E) 1’50’T mothy Graham, Jan Werner, Brian McLaren (A) 1’50”3 Andrej Badenski) 3’07’’6 Bill Crothers (A) 1’51”7 Disk Troskok 1. Ludvik Danek (E) 60,99 Jenrlk Kalocsal (E) 16,26 2. Silvano Simeon (E) 60,45 Josef Schmidt (E) 16,25 3. George Puce (A) 59,54 Nelson Prudencio (A) 15,99 4 Garv Carl sen (A) 58.73 Charles Graig (A) 3000 m ovire 15,69 KONČNI REZULTAT (moški) Chris McCubbins (A) 8'44”1 Evropa točk 109 Istva Joni (E) 8’5ti”4 Amerika too 19. IN 20. AVGUSTA Nfl NOVEM IGRIŠČU V NABREŽINI Mednarodni ženski turnir za «Prvo trofejo Sokola» Udeleženci: AGI (Gorica), Bor, TVD Partizan (Celje) Sokol - Več nagrad, na sporedu tudi druge prireditve športno društvo Sokol iz Nabrežine (Trst, Italija) priredi dne 19. in 20. avgusta 1967 mednarodni ženski odbojkarski turnir imenovan «1. trofeja Sokol«. Turnir se bo )d-vijal na novem odbojkarskem igrišču v Nabrežini, ki ga je zgradila nabrežinska mladina s prostovoljnim delom. Igrišče je 25x15 metrov velika betonska plošča prekrita z nabrežinskim marmorjem. Na severni strani je zavarovana z zidom in mrežo, sicer pa na ostalih treh straneh razpolaga z obširnim prostorom za publiko. Udeleženci AGI iz Gorice in SZ Bor lz Trsta, ki sta preteklo sezono nastopala v državni A ligi. mnillimilliiillllliHllliiiiiiliililiiiiiillillliiiiiiiiiiiiiiillimlliiiilllliiliminitmmiiilllllliiininiuiiillliillliliiiiiliiiiliiillliiiliilllilliiiiiilliilllliiMOUiiiillllIllltlilll č/i Evropa točk 60 Amerika MOŠKI 400 m hs 55 1. Ron Whitney (A) 50” l 2. John Sherwood (E) 50”8 3. Russ Rogers (A) 50”9 4. Gerhard Hennige (E) 200 m 51”6 1 John Carlos (A) 20”5 2. Roger Bambuck (E) 20”9 V TOREK, 15. AVGUSTA NA IGRIŠČU V NABREŽINI Škotski mladinski prvaki The Atademy Airdrie proti Primorju Gostje bodo odigrali več prijateljskih tekem v Franciji, v Italiji in na Bavarskem - Nekaj odličnih nogometašev v škotski enajsterici V torek bo proseško Primorje odigralo prijateljsko tekmo s škotskimi nogometnimi juniorskim-i prvaki The Academy Airdrie. Srečanje je zares edinstveno za zamejski nogomet in bo nedvomno privabilo ob rob nabrežinskega igrišča številne navijače in ljubitelje nogometa. Kdo so pravzaprav ti Skoti. To je zelo močna ekipa, ki je letos priredila zanimivo turnejo po Evropi, da bi si pridobila novih izkušenj. Med drugim bo «Airdrie» igral v Franciji, Bavarski in Italiji. «The Acaderny Airdrie« pa sestavljajo naslednji igralci: Vratar: David Smillie (8.6.49). Močan, spreten vratar. Sodeloval je tudi v finalu škotskega mednarodnega šolskega prvenstva. Desni branilec' Lan Burke (23. febr. 1949). Spreten v «tackleju». Tipičen škotski branilec. Levi branilec: Leslie Nottram (5. marca 1951). Močan in atletsko dobro pripravljen nogometaš. Zna se tako v napadu kot v o- mednarodnem šolskem prvenstvu v letu 1966 in 1967 proti Angliji in je uveljaviti brambi. Desni krilec: John Traynor (3. oktobra 1950). Dober v preigravanju. Uveljavi se v zahtevnih tekmah. Srednji branilec: James Hender-son (8.12.1948). Kapetan moštva Gotov in izredno odločen v obrambi. Dober atlet in odličen kapetan. Levi krilec: Walter Clarke (2. novembra 1949). Komaj petnajstleten je nastopil za škotsko šolsko mednarodno prvenstvo proti Angliji, Irski in Wallesu. Zadovoljil je na vseh tekmah. Desno krilo: Andrew Mclnnes (26.2.1951). Dober dribbler, kljub temu pa dobro organizira igro. Desna zveza: John Whiteford (24. januarja 1951). Nadobuden, nevaren strelec iz vseh razdalj in z obema nogama. Srednji napadalec: Colin Griffin (2.10.1949). Hiter, spreten, altruist. Leva zveza: James Clover (3. aprila 1949). Igral je v škotskem PO KONČANEM ŽREBANJU Po žrebanju za nogometni turnir «10. jubilejnih SŠI» so prisotni živahno komentirali izid žrebanja. "Vsi so se strinjali, s tem da sta tekmi Primorec • Vesna in Repen • Prosek najzanimivejši prvega kola Walesu. Proti Angliji se je se po sebno izkazal. Levo krilo: Thomas White (3. septembra 1949). Dobro preigrava, izvrstno podaja. Zagrize se v vsaki tekmi. Rezerve: Robert Marshall (25. dec. 1950), vratar: Robert Glen (23. avgusta 1949), branilec; George Greenshields (6.12.1950), krilec; Robert Cairns (5.1.1949), zveza. Kot lahko vidimo iz teh podatkov, je to tipična škotska ekipa: odločna v obrambi, vsi so dobro atletsko pripravljeni, nekaj drib-blerjev, v glavnem pa nogometaši odvijajo racionalno igro. Obeta se zanimiva in res edinstvena tekma. Srečanje pa bo v torek, 15. avgusta v Nabrežini ob 18. uri. —edson— FIRENCE, 11. — V tretjem dne- vu italijanskega plavalnega prven- .stva sta oba tržaška predstavnika Dapretto In Del Čampo osvojila pr- vo mesto na 100 m hrbtno. Danes niso plavalci dosegli niti enega državnega rekorda. Skratka, povprečni Izidi. 1 1 |T i J 111 y 1. — prvi 1 2 drugi 2 X 2. — prvi 1 drugi 2 2 3. — prvi 1 1 drugi X 4. — prvi 1X2 drugi 1 X 5. — prvi I drugi 2 6. — prvi 1 2 drugi 2 X ) TVD Partizan iz Celja, ena najmočnejših ekip SR Slovenije. ŠD Sokol iz Nabrežine, ki se je v letošnji sezoni uvrstil v državno B ligo. Spored tekem Sobota, 19. avgusta 1967 ob 18.00 Otvoritev ob 18.30 Bor — Sokol ob 19.15 AGI — Partizan ob 20.00 Partizan — Sokol ob 20.45 Bor — AGI Nedelja, 20. avgusta: ob 9.00 AGI — Sokol ob 10.00 Bor — Partizan ob 11.00 Nagrajevanje Vendar so možne spremembe sporeda glede na možnost ekip, da se pravočasno prijavijo. V primeru slabega vremena pa se bo turnir odigral v Trstu, v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Po zaključku turnirja bo sestavljena lestvica. Za vsako zmago se ekipi prisodi dve točki, za poraz pa nobene. Ker se vse tekme igrajo na dva dobljena seta, ni mogoče nobenega izenačenja. V primeru, da imata dve ekipi isto število točk, odloča o mestu v lestvici kvocient točk. Nagrade Turnirju bo sledilo nagrajevanje. Nagrade so naslednje: Prva uvrščena ekipa prejme T. trofejo Sokol, svinčen kipec na marmornatem podstavku. Druga uvrščena ekipa prejme no kal, ki ga je dala na razpolago no-krajinska turistična ustanova (Ente Provinciale Turismo). Tretja uvrščena ekipa prejme po kal, ki ga je dala na razpolago občina Devin-Nabrežina. Zadnja ekipa prejme zlato kolaj no, ki jo je dala na razpolago uprava pokrajine Trst. Najboljša ekipa iz dežele Furlanija - Julijska krajina prejme pokal deželne uprave. Kapetan zmagovite ekipe prejme zlato kolajno, darilo zlatarne Sedmak. Poleg tega je državna odbojkarska federacija dala na razpolago štiri spominske kolajne. Druge prireditve V okviru turnirja bodo v Nabrežini še nekatere druge prireditve. Tako bo v soboto in nedeljo v večernih urah ples z znanim ansamblom «1 5 Lords«. V nedeljo pa bo koncert nabrežinske godbe na pihala z začetkom ob 19. uri. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo. Vstop na prostor prireditve je prost tako za turnir kot za vse druge prireditve. Bilten Prireditelj bo izdal še dva biltena. Prvi bo izšel v soboto takoj po zaključku prvega dela turnirja in bo vseboval rezultate prvih štirih tekem in postave ekip. Namenjen bo le prisotnim časnikarjem, ki ga bodo lahko dvignili pol ure po zaključku zadnje tekme pri tajniku organizacije. Zadnji bilten bo vseboval ostale rezultate preostalih tekem in razporeditev nagrad. Prisotni časnikar-ji ga bodo lahko dvignili pri tajniku organizacije med nagrajevanjem, ostalim časopisom pa bo odposlan v teku dneva po pošti. Za vse potrebne informacije je prireditelj vsem na razpolago in se je mogoče obrniti nanj pismeno na naslov ŠD Sokol, 34011 Nabrežina št. 89 - Trst ali telefonsko na št. 20-317 (tajnik). OBVESTILA ŠD SOKOL (Nabrežina) obvešča, da so treningi ženske odbojke ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri na novem igrišču v Nabrežini. Na treninge so vabljena vsa dekleta iz Nabrežine in okolice od 10. leta starosti dalje, kdor nima lastnega prevoznega sredstva, naj telefonira na št. 20-317, da bo za prevoze poskrbelo društvo. Odbor ŠZ GAJA (s Padrič in iz Gropade) priredi danes, 12. avgusta ob 19. in jutri v nedeljo, 13. avg. ob 18. uri ples na prostem na Padričah. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. Vabljeni vsi — posebno športniki. IHIIIIIIIItIHIIIIHtllllllllllllimilllllllHIlimilHIIIIIHIIItitMIllillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIimillllUllMi DANES OB 17. URI NA IGRIŠČU <4'[1VI MAJ» Prijateljska tekma Zarja-Tabor (Sežana) V okviru priprav za nogometni turnir «športnih iger« bo danes ob 17. uri na igrišču «Prvi maj« bazoviška enajsterica Zarja odigrala prijateljsko tekmo s sežanskim Taborom, ki se pripravlja za bližnje prvenstvo. Torej bo povsem zanimiva tekma, ki bo več kot ugoden trening za bazoviške igralce, ki se vestno pripravljajo za nogometni turnir naj-večje zamejske športne prireditve. Vsako predvidevanje za današnjo tekmo je zelo težavno. Obe enajsterici sta močni na sredini igrišča, v obrambi neusmiljeni, vseeno pa je v napadu po našem mnenju močnejši Tabor in morda bo prav ta činitelj vplival na rezultat tekme. Zarja bo po vsej verjetnosti igrala s svojo običajno postavo. V vratih bo mladi Babuder skušal potrditi zadovoljiv vtis, ki ga je pustil po tekmi z ajdovskim Primorjem. Tudi oba branilca sta v Ajdovščini prepričala (mislimo na Bernetiča in M. Križmančiča). Kril-ska vrsta pa je nedotakljiva. Vojko Križmančič, Metlika in Komar so v obrambi več kot solidni. Na sredini igrišča pa sta Baldasln in Žagar poskrbela za organizacijo igra-Morda odvisi od njiju rezultat današnje tekme. Možna postava Zarje: Babuder: Bernetič, M. Križmančič; V. Križmančič, Metlika, Komar; Sancin, žagar, Ražem, Baldassin in Mant iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiminiiiiiiinmii ......................................................................iiimiiimmimiimmimiitiiinimmmiiiiiiiiiimmmm............................n mn........mu........im......... immmmmimmiimiim mmmimmmmiiiii Mn LOBOV PFPBT 54 1 Luh I Rogera je obsedla misel: »Nikoli več ne bom videl Jeanet- !» — Mislim, da je najvažnejše, ujeti Cameya. Potlej doktorja Preletel je poročila, ki so bila na mizi. srensena in kajpada Helene Wolff. Vtis pa imam, da bi Car-*y najprej govoril. On nedvomno ve za najmanjše podrobno-i. Kaj mislite? — Strinjam se z vami, Roger. Poslal sem že tiralice na ;e strani. O Heleni Wolff, Carneyu in Sorensenu vedo vse poljske postaje v deželi. Po prvih informacijah so jih videli v tzličnih krajih, kakšne resne sledi pa še ni. — Kaj pravi pa tisk? — Tolče po nas, da zvoni. — V redu. Vprašajte, ali je kakšen novinar v tiskovnem radu . . . . Cortland Je dvignil slušalko, Roger pa je naprej bral jročilfl —_Je, je, nekaj reporterjev je doli, Je rekel Cortland. __Hvala Nekaj besed jim bom rekel. Javil se bom po ■lefonu brž ko bomo končali pri maten Dingle. Roger je hitro odšel iz urada in opazil na hodniku super-ltendanta Chatswortha, vendar se ni ustavil. Odhitel je po cpnicah in kot veter priletel v tiskovni urad Scotland Yarda, jer se je inšpektor Bream, ki Je bil odgovoren za odnose s tiskom, pogovarjal s petimi reporterji. Zahtevali so poslednje novice. — Poslušajte, je rekel Roger. Lobo je ugrabil mojo ženo. Torej ne gre samo za to, da samo vodim preiskavo, vendar gre tudi za obračun. Bodite prepričani, da si bom prizadeval na vso moč. Domnevam, da vas zanima človeška plat vsega tega, kajne? Potlej vedite, da se moja dva fantiča dobro počutita. Igrata se pri sosedovih. Od časa do časa se zgodi, da ju vidim. To je vse. Lahko še napišete, če želite, da je privatno življenje policaja pekel, če sploh lahko govorimo o privatnem življenju in da bi morali biti inšpektorji samci. — Vendar Roger... ga je prekinil Bream. — Gospodje, me razumejo. Vsaj enkrat naj gredo z ramo ob rami Scotland Yarda, namesto da ga zasipajo s svojimi vzdevki. Obrnil se je in odšel. Pognal je avtomobil in z največjo hitrostjo odpeljal proti East Endu. Roger je zapeljal v Marsten Street. Ni videl niti enega policaja v uniformi. Vozil je mimo stebra, pod katerim Je poslednjikrat videl nesrečnega Sama Browna. V Zlatem vrču je bilo videti luč. Pred penzionom je bil parkiran majhen avtomobil. Dve okni penziona sta bili razsvetljeni. Roger je peljal do križišča, potlej pa se vrnil. Ko je obračal avtomobil, se mu je približal iz sence človek v civilu. — Ali ste vi West? — Ja. Roger je prepoznal komisarja okrožja, čestitam. Niti enega našega nisem opazil. — Povsod jih je nekaj. — Dobro. Ali je bilo kaj nepričakovanih obiskovalcev pri stari? — Ne. Običajni gostje. Oba osumljenca sta še vedno tamkaj. Ali bomo? — Da. Kakšen pa je dogovorjeni signal? — Pet znakov s trobento. Komisar se je vsedel poleg Rogerja in odpeljala sta se proti Zlatemu vrču. Prisluškovala sta nekaj trenutkov, direndaju v lokalu, potlej pa se je komisar vprašujoče zazrl v Rogera. Brž nato je Roger pritisnil petkrat signal, skočil iz avtomobila in stekel čez ulico. V trenutku, ko je prispel do vrat penziona, so iz noči prihitele štiri sence... Med njimi je bil tudi Taggart. Na vratih ni bilo zvonca. Roger je potrkal. Za vrati je bilo slišati počasne korake. Roger je imel desnico v žepu plašča, kjer Je imel revolver. Vsi, ki so ga spremljali, so bili oboroženi. Skozi špranjo je Roger opazil, da se je na hodniku prižgala luč. Znova je potrkal, tokrat nekoliko močneje. — Že grem, že grem, je zaslišal jezen glas. Kaj pa za vraga tako hitite. Potlej so se odprla vrata. Na pragu je bila velika zanemarjena ženska, pretirano in brez okusa namazana, s polno glavo sponk za lase. Prek ramen je bila ogrnjena v lahen plašč, oblečena pa je bila v obleko z velikimi neokusnimi rdečimi cvetovi. Smrdela je po whi-skyju in poceni parfumu. — Kaj je, je vprašala. — Policija, je odgovoril komisar okrožja. — Policija? Kakšne zveze pa imam s policijo? To je poštena hiša, registri stanovalcev in gostov pa so v redu. — Dovolj, jo je prekinil Roger. — Odvedite jo tjakaj, Taggart. Kljub protestom je Taggart odvedel žensko v salon, ki je bil levo od vhodnih vrat. Še eden od inšpektorjev je odšel z njo in zaprl vrata. Roger, komisar okrožja, Taggart in še en inšpektor so odšli po hodniku do kuhinje. Bila je prazna. Potlej so preiskali še ostale prostore. V kleti niso našli nikogar. — Kljub temu morata biti oba tipa tukaj, če ne bi j® videli ko sta odšla. — Pojdimo gor, je rekel Roger. — Grem prvi. Izvlekel je revolver. Njegovo brutalno, pravzaprav surovo obnašanje je vznemirilo njegove tovariše, saj ga doslej nikoli niso videli takšnega. — Prišli so v prvo nadstropje. Na kratkem hodniku so bila štiri vrata. Izpod vrat dveh sob je bilo videti luč. Roger je dal Taggartu znamenje, naj ostane na vrhi* stopnic, potlej pa je na hitro pregledal obe sobi, ki sta b111 zatemnjeni. Nikogar ni bilo v njih. — Ali mislite, da se bosta upirala, je zašepatel komisaf okrožja. — Mogoče. Čudno je, da nista pokazala niti nosu, da videla, kaj se dogaja. Potrkal je na vrata prve sobe. — Odprite, policija. V sobi je bilo slišati lahen šum. Vrata je odprl droben človek, oblečen v sivo oblek<£ Roger mu je položil cev svojega revolverja na prsi. Človek je razširil oči. Za njim je stal drugi neznanec, ki bi bil lahko prvemu dvojček. Mencal si je oči, kot da bi se pravku* prebudil. . To sta bila Briggs in Milsom. čakala sta molče. Vide sta bila neoborožena. — Kaj pa se dogaja, je vprašal prvi. u — Aretirana sta Zaradi vloma. V skladu z zakonom v®|.j opozarjam, da bomo vse, kar bosta odslej izjavila, uporab' v obtožbi zoper vaju. Soba je bila relativno udobno nameščena, precej bo*J ’ kot bi lahko pričakovali v hotelu te kategorije. Oba sta oblečena v dobro krojene obleke. Na mizi je bilo nekaj pra: bil® ,znib ------------------------rT, MnvTrrrui h H TELEFON 93-81)8 in 94 638 - PoStnl preda' 559 - IODRUŽNK A GORICA: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur-«” UREDNIŠTVO: TRSI - UL J«*™««« * 700 m - SFRJ posamezna Številka , tednu tn nedeljo 50 para (50 stanh dinarjev), mesečno 10 din (1 000 startb dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) četrtletna »a»br, P°“*tna on 22-207 tekoči račun pr) Narodni nanki v Liuhliam - 5013-270/1 OGLASI <«, »»lasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnanftno-upravni SFRJ: AD1T. JŽS, Ljubljana, Stari trg '™B)0&pr1 upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubhllcitk Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja lr tiska umivvvuu, v uuuiu aiujcuc uuicitc. 14 a ihikji je UI1U IlCtvaj škatel piva In dve steklenici gina. Za njimi so bile iSialv karte in kup drobiža. Na stolu v kotu je bil telefon. (Nadaljevanje sledi) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ^ 250, osmrtnice 150 Ur — Mali »glasi 40 Ur bose c’a — Oglasi tržaške Založništvo tržaškega iskn Trst __