ii7. iimm ________ __i__ Lim. .Slovenski Ntrod' v«l|* p* p**tl: za Avstro-Ogrsko: Mk> leto skopaj Mprej « K 28 — pol leti M * . « . 14*— cttrt lete v • • • • 7*— I at mestc m m • . . 2*50 | za NemCijo: I ćelo leto naprej . . . . K 33*— I za Ameriko in vse druge dežele: | cdo lcto naprej .... K 38.— VpraJan|em glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. fpraTUtttro (ipodaj, dvoriSče lcvo). KnailovE nUoa tt 5, telefon tt 83. fwh«j« T»ak đut zrtćar 1zv*mmU a«4«l]o ta pvmft*. Inscrati se računajo po porabljenetn prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vta., trlkrat po6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena luročila brez istodobne vposlatve naročnlne te ae oslra. „Marfttaa tiskana" toUfoa *L ti. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamadj«, tnsentf 1t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* volja ▼ L|«kt|aal dostavljen na dom ali če se hođi pon] : ćelo leto naprej • . . . K 26*40 I pol leta „ . • . . . 13*20 | I četrtleta „ -viSg^. p £& | na mesec „ .~'."jPfZ.+ 9 2*20 Ftiiilenu itovOka velj* 10 vtaarfev. Dopisi naj se franktrajo. Rokoplsi se ne vračaja. Vreslalitro: SarJloTa ulica *t. 3 (v prittičja levof) telefon šL 34. llaše uradilo porocllo. Dana], 22. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJISĆE. Ničesar novega, ITALIJANSKO BOJIŠČČ. Sovražnik ob Soči se je čuti! po sedemdnevnih brezuspešnih bojih prlsfljenega, dati svoji pehoti mir. Samo vzhodno od Gorice so izvršili Italijani sunek, ki smo ga zavmili. Naše napadalne patrulje so dvignile ▼ tel pokrajini enega častnika, 36 mož in eno strojno puško iz sovraznih jarkov. Na Kraški planoti, na Ko-roškem in na Tiroiskem neizpreme-ojetio. Sef generalnega štaba. • • • naSe vtčekno poroCilo. Dunaj. 22. maja. (Koresp. urad.) Iz vojncporocevalskega stana II. maja zvečer: Od soške armade tuđi danes došle jniporočil o n i-k a K i h b o j i h« lili nrađne peiol. Berolin, 22. maja. (Kor. urad.) Veliki glavni stan; We^ffov urad poroča: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Runrehta Ba-v a r s k e g a. V odseku pr! Ypresu, pH Loosu, Oppvju In na široki fronti jkižno od Scarpe je bilo bojno defovanje artl-Verlje čez dan živahno. Pri več moč-nlh sunkfh. ki so jib izvršili dopoldne pri Buftecourtn , pozneje pri CroU stflesu ter so se popolnoma ponesre-čfli, so imeli Angleži krvave Izgube ter so utrpeJl nad 90 vjetih. Armadna skupina nemSke-g a prestolonaslednika. Med vlšlnami Chemin des Da-lnesa in Afsco, severno od Reimsa ta ob gorenjem Vesle do kanala Sulppe so se razvili včasia silni artiljerijski boji. Jugozapadno od Nau-roya so Francozi čez dan večkrat napadi! naše visinske pozicije. Tam se boreći wurttemberški polki so za-Trnfll sovražnika s protlsankom ter so ofcdržalf nad 150 vjetfh. Zvečer se |e zforafl francoski sunek na juinem pobogu firere Poehl, htROvzhodno od Moronvniiersa. Vihodno od Mose |e včeraj ogeaj ožive!. Prišlo ie tam do malih bojev v predpolja, ki so nam prinesli ▼Jetnlke. Neka naia lovska letalska floti-Ifa Je zažgala v istočasnem napadu pri Bouvencourtu. severozapadno od Rehnsa, 5 sovražnih pri veznih ba-lonov. VZHODNO BOJISČE. Položal ie neizpremeojen. MAKEDONSKO BOJISCE. Med Prespanskim jezerom in crno, na obeh bregovita Vardaria in ob Strumi ie bita sovraina artilleriia ropet bolj delavna kakor preisnje dneve. Prvi eeneraini kvartirni moister r. Ladendorft • • • fffiMSKO VECERNO POROCILO. Beroifai, 22. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča, dne 22, maja zvečer: Sfront o bistvenih do* codkihniporočiL Padec grofa Tisze. V avstra - ogrski monarhiji se ni bilo od začetka ustavne dobe na krmilu moža, ki bi bil imel tako iz-redno moČ kakor ogrski rainistrski predscdnik grof Tisza. Brez primere je pozicija, ki jo je imel grof Tisza na Ogrskeni, pa tud! v Avstriji, zakaj v času, ko je vladal na Dunaju pokojni grof Sttirgkh, je bil faktično grof Tisza njegov vrhovni poveljnik in zgodilo se je tuđi v Avstriji Ie vse to, kar je velel grof Tisza. Med Stiir-gkhom in med Tiszo je bila nekaka pogodba; Stiirgkh je v vsem odne-hal in zato ga je Tisza držal. To se je čutilo v ćeli avstrijski upravi, to so pokazali Stiirgkh-Tiszovi dogovori glede nagodbe, to se je razvidelo iz krutega postopanja avstrijske cenzure glede vsake izjave o Tiszi. Stiri leta je vladal Tisza na Ogr-skem. S silo in največjo brezobzir-nostjo je dušil opozicijo. Njegova vlada je bila strankarska vlada, prav po načelu tistega historičnega ame-rikanskega senatorja, ki je progiasil: Kdor ima većino — njegov je plen. Kaj je pravi in najgloblji vzrok, da je Tisza zdaj naenkrat odstopil. se ni prav jasno. Z opozicijo je bil zapleten v najhujše boje, odklanjal je vse njene predlože glede skupnega dela. glade razšir.ianja voli!ne pravice in se srdita branil, naj bi na me-sto njegove strarskarske vlade prišla koalicijska vlada, kot pravca zastop-nica ce!e dežele. Većina, ki jo ie imel lisza v Darlamentu, je bila zaneslji-va in zato ni nihče slutil. da bo Tisza kar naenkrat odstopil. Poreča se, da je skiicanje av-strijskega državnega zbora eden vzroKov Tiszovega odstopa. Vcrict-no je pač, da se tio tuđi v dunajskem parlamentu marsikaj stišalo o raz-merju med Avstrijo in Ogrsko, saj je A\ strija dosti bridko občutila Tiszo-vo moČ, ali rekriminacije nišo stvar, ki bi spravila iz ravnovesja tako je-kleno naturo, kakor je Tisza. Če je doma prenesel najhujšo in najspret-nejšo opozicijo, bi ga dunajski parlament paČ ne spravil v zadrego. A čuje se tuđi, da je sedanji svetovni položaj vplival na odstop grofa Tisze. Pravi se, da je bil spoznan odstop grofa Tisze za predpogoj posrečenja nacrt o v, k i j i h je i z đ e 1 a 1 o m i -nistrstvo zunanjili del. Vsekako so morali vplivati jako tehtni in veliki vzroki, da je bil grof Tisza prisiljen odstopiti. Strah pred lastno opozicijo pa je bil gotovo najinanjši, saj je Tisza sele pred kratkim izposloval cesarsko lastnoročno pismo glede vol. reforme, katero je zanj pomeniia najlepso zaupnico. Kar nagloma je ogrska vlada sklenila podati svojo demisijo. Dne 22. t. m. je ogrski korespondenčni urad poročal: Ministrski predsednik je cesarju predložil svoje nacrte za volilno reforme: cesar si je odloči-tev pridržal in od te odlocitve je od-visno. če ostane ministrstvo ali če odstopi. Se tišti dan je pa ogrska vlada že tuđi sklenila svojo demisijo. Vse napravi ja vtis, da je vprašanje o volilni reformi Ie formalni povod odstopa ogrske vlade in da so ta odstop provzročili veliko tehtnejši vzroki. Nova ogrska vlada. Sodi se, da sestavi novo ogrsko vlado grof Serenyi. ki je bil v mi-nistrst\ii Khuen - Hederyary polje-delski minister. Serenyi zavzema glede volilne reforme bolj liberalno stališe, kakor Tisza in je odločno zavzet za ustanovitev koalicijslcega minisirstva. Izmeđ sedanjili ininist-rov hoče chraniti finančnega in tr-govinskega ministra Teleskega ter demobranske^a ministra Szurmaya, Kandidat za finangr.o ministrstvo je guverner Avstro-ogrskc banke Po-povics.avmlnistr^.TJ dobe svoje za-stopnike tuđi ustavna stranka, ki jo vodi grof Andrassv, »stranka pristaše v leta 1848.*, ki jo vodi grof Appo-nyi, in katoliška stranka, ki jo vodi grof Zichy. — Govori se tuđi, da sestavi novo vlado grof Ivan Zichy, kl je bi! do zadnjega časa član Tiszove parlamentarne većine. Hfiia m* tentiahil ni ? Luga no, 21. maja. »Corriere del-la sera« poroča: V ententnih krogih se bajijo. da bodo centralne države izvršile novo politično - diplomatič-no potezo, ki se bo tikala najbrž dardanelskega vprašanja. To bi imelo za posledico, da bi odpor Rusije proti separatnemu miru pre-nehal. »Petit Parisien« smatra, da so rodile konference med grofom Czer-ninom in nemškim državnim kancler-Jem senzacionalne rezultate. Lusano, 22. maja. Italijansko ča-sopisje se zelo vznemirja radi konfe-renc v nemSkem glavnem stanu ter domneva, da gre za nova pokajanja z Rusijo. Listi poročajo, da se poda grof Czernin kmalu v Carigrad, kjer bo skušal urediti dardanelsko vprašanje tako, da bo Rusiji po godu. Niren dan na laški fronti. Dunaj, 22. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Po neprestanih sedem dni traja-jočih težkih infanterijskih bojih je na-stopil sedaj na severnem delu soške fronte mir. Samo vzhodno Gorice so podvzeli Italijani sunek, ki pa je bil z lahkoto zavmjen. Nasproti temu so pripeljale naSe napadalne patrulje pri GrČini enega oficirja in 36 mož iz ita-lijanskih jarkov. Dalo se je pričako-vati, da nastopi tak odmor v sovraž-nikovih napadih. Ogromne izgube Italijanov pri njihovih brezkoristnih navalih so provzročile potrebo, da se napolnijo in z nova uredijo deloma sestreljene deloma v nered vržene skupine. Tuđi italijanska- artiljerija najbrže potrebuje počitka. V naj-sprednejših crtah Italijanov se kaže živahno delovanje, katero je naš artiljerijski ogenj učinkovito motil. Samo na kraški visoki planoti je bila italijanska artiljerija delavnejša, po-skušajoč pobijati našo. Topovski boj je bil v popoldanskih urah intenziv-nejši in je trajal tuđi po noči. Iz vojaškega razmotrl-vanja: Pod pritiskom ogromnih izgub v povsem brezuspešnih sedem dni tra-jajočih ogromnih navalih na našo fronto je bilo italijansko armadno vodstvo prisiljeno, dati svojim težko izčrpanim in decimiranim četam vCe-raj bojni odmor. Sveže sile se vale na sosko fronto; ali se porabijo za nov boj ali je transport posledice strahu pred avstro - ogrsko proti-ofenzivo, treba počakati. Krvave ir-gabe Italijanov se morejo ceaitf na 80.000 do 100.000 mož. BOROEVIC O SOSKI BITKI. Budimpešta« 22. maja. Poveljnik soške armade, generalni polkovnik pl. Boroević se je izrazil o soški bitki napram poročevalcu »AIkatmany« tako-Iet i ^%P »Mi stojimo dobro. Po dolcem napetem pričakovanju je bil pričetek sovražne ofenzive za naše vojake prava odrešitev. Boj divja od Kanala do Hudegaloga. Kar je mogel sovražnik pripeljatt ljudi in municije, Je vse vrgel v boj ob tej prfliki. Ali bo trajala vojna Še dolgo, tega ne moremo še vedeti. Mi smo že stali enkrat 14 dni nepretrgoma proti temu sovraž-niku in smo ga premagalL Ako bi utegnila deseta ofenziva trajati dalje časa, potem je mogoce, da bo zadnja, kajti kar sovražnik sedaj izgubi svo-t 3ih sil, tega ne bo mogef več nadome-i štiti. Municije ima sovražnik dostL Toliko je gotovo, da artiljerijska priprava je bila to pot neznatna. Kljub temu mislim, da to ni posledica var-čevanja, marveč nove franeoske metode izpred Arrasa, to je sistema iz-nenadenj. Visina 363 pri Vodfcah v na9 posestl. DnnaL 22. maja. (Koresp. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročilo italijanskegra generala nega štaba z dne 21. maja trdi, da so visino 363 pri Vodicah zasedli Itali-« jani. Ta trditev nikakor ne odgovar-ja dejstvu. Ta visina, za katero se je vršilo vroče borenje, je trdna v po šesti naših čet. Bolgarskl glas o kalBanski ofeazfcjL Soffla, 22. maja. (Kor. urad) Qfk cijozna *Echo de Buigarfe« pISc: 6e^ seta italijanska ofenziva se fazvfia po vzorcu vseh dosedanjih ententnib ofenziv. Spočetka manjSl uspehl, rta to velik krik o zmagi v etitentnem časopisju, potem mir, razodaraflfd fa poskiisi, da bi se neuspeb prikrit To-krat pač gre za zađnjo ofenzivo Bii to se utegnejo poćreti zadnje Dužile entente. Y soški bitki je avstro * o«h ska armada mova izkaaaja 5>vqJp bojno vrednost in monarhija sveđb silo fn trdnost. Italijani so zadeli PO>» vsodi na res junačko obrambo. V tem trenotku skrajnrh bojev se ne* hote spominjamo težke naloge, ki Je bila prisojena Avstro - Ogrski ođ pok Četka vojne; najprvo zajeti stralej sunek ruskih mas, potem ka^nov&f) zločinske Srbe, nadalje odbiti tzda-jalski napad Italijanov, končno braniti se proti romunskim roparjem, to je naloga, katero je bilo mogoče zma-gati samo s prilagodno Jti mogočno organizacijo. Avstro - ogrska armat-da se je resila te naloge s sijajniraf uspehi. Namesto razkrojitve monarhije, katero pričakujejo sovražniki, vidi svet Čudoviti prizor pomladitve stoletja stare monarhije. Namesto du bi bila podlegla, je dokazala monarhija znova svojo življenjsko moč in si osigurala svobodno in mirno eksi-stenco. Zasedenje prestola s strani mlađega, delavnega in svoji misiji udanega monarha je simbol te r>o-mladitve. SoSka bitka razsvetljufe slavo avstro - ogrskih čet v novem svitu in zravnava pot do nflru, katero so zapričele že bitke na Francoskem, v Makedoniji in Palestini. Sovražnik! morajo priznati, da je obrambni okop LISTEK. MM se ženi. Luigi C a I c o. (Konec.) Na to vprašanje mesar Kašman sicer ni nič odgovoril. Pač pa je za-renčal kakor njepov mesarski pes, če ga kdo draži. Gustelj je pa spretno porabil kratki odmor, namazal iz-datno svoj jezik in grlo z Blaževim vinom, potem pa nadaljeval: >Kakor veste je Kašmanov Ma-tiček danes oženjen. Oženil se pa ni po svoji volji, ampak po očetovi. Oženjen je pa že predolgo. kot mi je sam enkrat zaupal čez plot. Kako je prišlo do te ienitve, to vam hočem povedati. Kot sosedu mi mora biti to znano. Ker se briga on tako pridno za svoje sosede. se pa še sosedl zanj. Tako ie tad! prav. Ko je stari Kašman dal zapisati na sodišču tisto zaradi Špelice. je pri-šel domov ves raztogoten. Rentačil je tako po hišl, da se ga ie slišalo tri ure daleč. Posebno je hvalil svojega Matičk*. Svoie rentaćenje tai hvalo je pa sklenil z besedami, da bo Ma-. tiCku že zagovoril gliste. Tište čaše, ko se je Matiček za svoje grehe pokoril v cesarski luknji, se je stari KaŠman pridno vozil v Po-ljansko dolino. Zakaj je to delal, ni živi duši povedal. Še Ie pozneje so to izvohale babe. ko so imele svoje pomenke pri vodnjaku. Stari KaŠman je zvedeh da ima-jo pri neki hiši tam doli v tišti dolini dckle, ki bi jo radi omožili. Zvedel je tucli, da bo imela lepo doto. lepšo kot drugi otroci te hiše. Zavoljo te dote se je vozil stari Kašman v dolino. Res je tuđi stvar tako izmotal, da je tista poljanska dota s priklado vred pripadla njegovomu Matičku. Marsikdo se se spominja, kako so u kal i in vriskali Poijanci te daj, ko so vozili baiišče Kašmanovemu Matičku. Vsi ljudje so leteli skupaj, ker so mislili, da je že konec sveta, toliko je bilo vpitja in vriskanja. Pa so se tuđi pošteno čudili temu bali-scu. Pole? kolovrata, raznih skrinj tn drugih tak ih reci je bila na vozu rudi zibelka. To sicer nič čudnega ni, saj mora pri vsakem po^tenem baiišču biti tuđi zibelka. Novo je bilo Ie to, da ta zibelka ni bila prazna. Tako je Kašmanov Matiček lah-ko takoj prvi dan svojeca zakona im zibal, čeprav poprej svoje žene prav nič poznal ni. Stari KaŠman pa je tttdi vse drugo tako u redi 1, da je bilo prav. Zra-ven Dagarinove hiše ie kupi! tisto podrtijo in jo dal prepisati kar na Matičkovo ženo. Tako je postal Ma-tiček mož hišne posestnice, sodišče ga je pa zastonj preganjalo zavoljo tistega otroka v hribih. Matičkova žena se pa ni zadovoljila samo s hišo. Takoj prvo uro, ko je prišla k hiši, se je stvar tako zasukala, da je začela ona nositi hlače. Tako je ostalo do danes, čeprav je Matiček vse poskusil, da bi to Častitljivo stvar naše spravtl. V mesnici je seveda ona pobi-rala denar. Ce je kaka baba porinila denar za meso pred Matička, že je po poljansko zapela: »Matiček, bel-čice pa meni.« Matičku ie tište čaše šio kaj tr-do za denar. Zato je hodil tedaj tuđi vedno z žejnim goltancem okrog. Sčasoma so nm žejo iz goltanca od-pravile nesreće, ki so zadevale nie-govo hišo in obrt. Predvsem se je živina tako po-dražila, da je moral Matiček vsako živinče preplačati za pet do deset goldinarčkov. Gena kožam in rogov-Ju je pa tako padla, da je moral Ma- tiček te stvari z izgubo spravljati v* cienar. Vse te nesreče so pa Matička tako podprie, da ni več trpel žeje. Prišlo io pa se huiše. Matičkova žena je bila parkrat okradena in kan za večji denar. Čeprav je obfetahe vse cesarske gosposke, vendar okra-, denega denarja ni nikoti več videfa, Kakor ženi, zgodilo se je tndi Matf4 čku. Tuđi on je bil parkrat akradej}, ko je šel po semnjih. Odslej pa Maui ček ni več poznal žeje y svojem gol-tancu. Se več! Privodilo se je ćelo* da je druge napajah Tako so tekla Matfčku njegova leta. Njegova žena Je pa me) icfn regljala in pela v hiši, na dvortšču in okrog hiše. Tista živai bala Je pa; rasla in se končno omožila nekam dk-leč na Oorenjsko. Matiček pa ni prstvf nič žalova! po nji, čeprav sta ostala z ženo sama. Bog jima ni dal prav nič zaroda, čeprav so ljudje zavoljo žive bale prorokovali Matičku dobre in obilne letine. Pa se ljudje rČasih imotijo. . ' ^ Pa kaj bi vam še dalje čenčal o Matičkovem zakonu, z eno besedo vam lahko povera Večno pravični bog je da! Matičku ta zakon kot pokoro za vse grehe, ki jih je zmffdBl, r redno je postal mož hi5ne WMSt- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 23. maja 1917. 117. štev. Nekaj naj še pristavim. Ko ^c je Matieek že petnajsto !e-to y zakonu pokoril za svoje grebe, prišla je k »Babjeniu piskru* služit iz hribov nova dekla. Bila je prav pridna in so jo vsi radi imeli. Sta-rejši Ijudje so na pravili, da je prav podobna tisrf Spelici. zavoljo katere se je stari Kašman začel voziti v Poljansko dolino. Ime ji je bilo tuđi Spelica. Tuđi ta Spelica je hodila po meso k Matičku. Njena gospodinja se ni mogla nikdar pritožfti, da je pri-nesla domov slabo utežo ali preveč kosti in pri kl ade. Še narobe. Če je bilo v mesnici veliko žensk in je imela Matičkcva žena ž njimi svoje po-menke. se je še ćelo zgodilo, da se je Matiček pri utezi prav pošteno vrezal in to ne na svojo korist. Gotovo je preveč noslušal babe. Tuđi ie Matiček sem in tja stisnil mladi Spelici kak srebrn goldinarček v ro-ko, kadar je prišel žejo gasit k »Bab-jemu piskru«. S tem ji je pokazal, da ni umazan proti tištim, ki hodijo po meso v njegovo mesnico. Ko je Špelica služila že četrto ieto pri »Babjern piskru«, začel je za ujo laziti mlad mož, ki je imel službo Da naši postaji. Prišlo je tako, da bi se bila rada vzela. Samo to ie bil križ. da je bila Spelica brez dote in bale. Tako ^ta morala stvar odlašati. Ker pa svojega zakona ništa snećla pred poroko, jima je šel pa sam bog cćc na roko. Nekoć je do-biia Spelica iz Ljubljane s petimi pečati zapečateno pismo. Ko je to pismo odprla, dobila je notri hranilno knjižico in mal listek. Na tistem list-ku je bilo zapisanih samo šest be-sedi: To je za doto in balo. Spelica ni prav nič vedela, kdo ji je poslal knjižico, ki se je glasila na rjeno ime. Knjižica je bjla pa že kake tri leta stara in je imela pose-ben duh. Dišala je kakor po strnjeni krvi. Ker ie imela Špelica sedaj za. doto in balo, se je kmalu na to omo-žila. Po poroki je bila mala pojedina pri Babiem pisknu. Kakor so pravili svatje. se je Matičkova mesnica tedaj posebno postavila. Dala je za to pojedino tako meso, da svatje nišo mogli prehvaliti juhe, mesa in pečen ke. Bili so zato dobre volje In nalašč poslali po Matička, da Je pri-šel malo zaplečevat. To je storil tuđi tako izdatno, da sta bila križ in loj v hiši njegove žene, ko se je zvečer prigugal domov. Kot dober sosed sem moral nad dve uri postulati poljansko petit Matičkove žene. To je delal tuđi Matiček. Naenkrat je pa to netje utih-niio. Slišalo se je !e se neko ropota-rje. joVnrje in jecanje. Korono ie pa še to utihnilo. Drugi dan so pa morali Mati-čkovo ženo boleti hudo zobje in glava. BHa je vse počez zavezana. Njene bolečine so morale biti posebno strašne, ker je nosila obveze skoraj cei teden. Matička so na ženine bo-lečine tako presunile, da je iskal to-lažbe v temle brlo^'i, pri vBabjem piskru«, in še marsikje dmgod. Tako, ljubi moj Matićek, je ta stvar. Mislim, da sem ti kot sosed dobro razčesal mesarsko glavo. Upam. da ri sedaj prtpričan, da tuđi Gustelj vidi čez plot, samo če hoče in ne samo ti. Sicer pa brez zamere, Matiček. Ce boš ti pustH na mini moje dvorišče, bom pa še jaz tvoje. Ali je prav t=*ko? Ce ti je prav, pa potrdtva z Blaževim vinom.« Tako je Oustelj končal. Mesar Kaiman je nekaj časa Se gledal stru-peno glavnikaria Oustlja. Počasi se mu je pa pogled ublažil in umilil. Nje-jrova roka je segla po vinu strica Blaža, njegova usta so pa sprego-vorila: »Naj pa bo, Oustelj! Odslej po-metajva vsak po svojem dvorištu.« Cetverozveze povsodl jednako trđen. Soča pozira zadnje nade entente. Naša uradna porocila v Italiji zabranjena. Lugano, 22. maja. (Kor. u rad.) (talijanski listi vsebujejo samo kratka noroČi!a o docndkih na fronti, tako da italiianska javnost pozna bojni položaj samo iz oficijalnih armadnih porocil, ker Je prejkoslej priobčeva-rje avstro - ogrskega armadne^a porocila zabranjeno. Italija? i obdutijo rusko krizo. Đasel. 22. maja. »Baseler Auzei-Srer poroča: Vojni porocevalec »Sc-cola- poroča s srške fronte, da tam jako občutijo krizo na Ruskem. ker je ocipor sovražnika zlasti na odseku pri Gorici in na Krasu pokazal neza-siišano bo^astvo obrambnih sred-stev. Vojni porocevalec označa zaju-risanje Kuka za strašno krvav pohod navzgor. ITALUA!VSKO L'RADNO POROClLO. 21. maja. Na treiuinski fronti se je včeraj ra^širila artiljerijska akcija, katero je sovražnik pričel 19. t. m., in se je ojačila. Dosegla je med Aćllo in dolino Terrasniolo posebno Hutost. 2e ponoči 19. t. m. £O bili mali napadi v dolini Concci (dolina Le-dro) In v dolini Freddo (Astico) za-vrnjeni. Vćeraj so bili novi diverzij-aki poskusi sovražnika pri Campu (dolina Paone), jugozapadno potoka Loppio (Cameras, Adiža) in na crti potoka Masa (Sudanska dolina) z naša strani gladko zavrnjeni. Pozno zvečer so bile močne sovražne mase pocrnanc na juriš na naše pozicije na Pasubiju. Po Ijutem spopadu ie do-živel sovražnik krvav poraz in je bil na vsej nanadaini fronti odbit pnpol-nonia in srladko. V Karniji je motil učinkovito naš o^cnj gibanje čet in vozov. Na Hilijski fronti smo zavrnili po noći na ^0. t. m. sovražne napade na severna pobočja 5v. Marka vz* hodne Gorice in pri točki 208 na Krasu. Dosegli smo visino 265 vzhodno Plavi in smo izgradili visino na Vo dicah. Dobili smo par sto vjetnikov in vplenfli bo^rtejra vojnejra materijala, nve sovražni leiail sta bili včeraj zbiti v zračnem boju. Gnua oSlefolca Ww* m, Ob krvavi Soči pri Kuku in Sv. Gori. v doigi ognjeni steni od Solka-na do razpaljenih kraških pečin se spominjaio danes razjrreti italijan.^ki borilci so!nčne?a ?naja 1915. Zgodno južno polet'-e z vso svoio čarobo ie nhielo naravi, sredi naravinega raz-ko^ia pn so plapolala visoko italijan-ska srca. Navdušenost je bila razvila vse svoje sile in povsodi je donel radostan klic: la srucrra! Italijansko časopis je je razvneir.alo ljudstvo in polno je bilo vseobče^ra navdušenja. V ozadju so ostali oni redki dalekovidni mo'/je v Italiji, ki so svarili, na-svetovali previdnost in nišo hoteii kričati po ulicah in ljudstvo naganjati v krvavo k!:ir.jc. Ali kako lahko pa so si predstavlja!' Italijani vojno z Avstro - Oprsko. I talijanski vojaski atašć na OunaTU je sporočil v Rim. da vojna z monarhijo pomeni vnja-ški snrehod. v vojni noti ie povedala Italija, da stori one korake, ki jih za-htevajo dogrodki in ir*orda je bil še stari Duca d% A vama. k? je pred dve-ma letoma. 23. maja 1P15., izročil Burianu vojno napoved. mnenja, da vojna Italije more biti Ie kratka. Da-nes lahko pramiŠHujeio na ^oriškem boiišču Italiiani. da bi bila za nje boljša neutralnost in da je zapletel Rennell Rood Italiio v nevaren krvavi ples. katerega kar noče biti ko-nec in ki postaja Italiji vedno tako blizu in še vedno tako daleč. Angto-ško - franćoski zavezniki so mislili, da je Italija tako tnočna, da ko udari proti Avstro • Ogrski, ae zdrobi njen zapadni del in ko Italija tako t lah-koto doseže svoje ^narodne aspiracije«, bo pomagala drugodi. Ali kako so se varali. Italija je udarila ali bila je odbita. Da je zavojevala Gorico, je bilo treba osem krvavih bitk in izjrub 600.000. 14 mesecev se Je teplo italijansko armadno vodstvo za Gorico in danes se armada od tam ni premaknila, danes po 10 mesecih za-vojevanja Gorice. Bili so Italijani po-tem še dalje po naših pozicijah, ali brez uspeha. Kako potrto je moralo biti raspoloženje pri italijansklh voj-skovodjah, priča dejstvo, da so ma-lenkostne uspehe pri Opatjemselu, Novovas, Mirenski Grad razkriče-vali za pridobitve, ki odpro zdajpa-zdaj vrata v Trst. AH ta vrata so ostala zapahnjena in sedaj iščejo pot v Trst mimo kraških vrat po negoto-vi pori, na kateri so bili nemudoma prve dni podučeni, da tuđi ta jih ne privede cio njihovega cilja. Nič ni po-nagal vstop Romunije vvojno, angle-ški topovi sicer Rrme ob Soči in fran-coski letalci krožijo nad avstrijskimi črtami, ali to je vse premalo Se za I:r.Iijane. Oni, ki so mislili, da odloči-jo vojno, moledujejo po dveh letih na vse strani za pomoč in kličejo zlasti Ruse, naj bi pritisnili na severu, da potem Italijani kaj dosežejo. Oni nišo bili nikdar pripravljeni, pomagati zaveznikom, njihov sacro egoismo jim je to vedno zabranjeval, oni se držijo samo svoje fronte, za katero naj bi jim sedaj se Amerika štela svoje dolarje. Žrtvovali so za to fronto že stotisoce svojih najboljših moči in. kakor se vidi, jih hočejo še žrtvovati, dasi položaj ne kaže nade na uspeh. Maseca novembra lani. ko so se bili zopet tako hudo zagnali proti avstrijski crti. pa kmalu odnehali po ogromnih izinibah. smo pribili, da so Itaiijani po poldrusoletni vojni dosegli maksimalno prostorno pridobi-tev 12 km na Goriškem. In ta jih je stala rad miiijon krvavih izgub. Tam so sedai po dveh letih vojne. DT Annunzio in njegove vrste Ijudje bo-do gotovo ditirambicno proslavljali drTis:o obletnico, Barzlnl pa, ki ie pripovedoval o armadi strahov na Krasu, je že zapisal k sedanjim bojem na Goriškem svojo sodbo, da do zmage bodo imeli Italijani še težke-Ra posla. Naša sodba k sedanjim bo-iem na Coriškem je: pričeti pcsel je težak, italijanske zmage ne bo. Pod neugodnimi avspicijami nastopa Italija s^o»e tretje vojno leto. Bitka m zapadu. Bcrolin, 22. maja, »Berliner Ta-jceblatt« poroča iz Lugajia: »Gior-iiale d' Italiaričakovati ne Ie financijalne in tehnične prvovrstne nomoči. mar-več tuđi mnogo človeškesra materijala. O ^tevilu ameriških čet in kdaj bodo dospele, pa ne sme ničesar izdati. Pred novimi liutltnl anglešklral napadi? Curih, 21. maja. Vojaski kritik lista r,Temr>s*BaI-tic« White Star Line, 23.876 ton, je bil od podmorskega čolna napaden. Ladja je bila večkrat zadeta ter se je kmalu nato močno nagnila. Angleški torpedni rušilci so takoj prihiteli na pomoč .Pozneje se je čulo, da je neki drugi podmorski čoln -Baltic« po-topll. PRIPRAVE ZA POMORSKI NAPAD. Ženeva, 22. maja. ^La Victoire^ poroča. da pripravlja Anglija velik napa ] na morju, ki bo najbrže naper-jen proti Zeebriiggu. Trlje švedski parniki potopljeni. Stockholm, 22. maja. švedski parniki ^VVesterland«, >Viken- in vAspea«. na poti iz Anglije na Švedsko so bili torpedirani: 10 mož je počinilo. Razburjenje je velikansko. Nemški poslanik je izrekel švedske-mu zunanjemu ministru svoje osebno obžalovanje. VVoltfov urad pripominja: Ne-sreča bi se gotovo ne bila zgodila, če bi bili parniki počakali, da se jim spo-roči novi termin za varno pot. Italijansko in angleško porocilo o bitki v Otrantu, Dunai, --• maja, (Koresp. urad.) »Agenzia Stefani« poroča o dogodklh na Otrantski cesti: Dne 15. t. m-t še pred zoro, je srecaia sovražna skupina približno 7 ladij, h kateri so se pridružili pozneje še torpedni lovci, mal transport brez čet, ki je plul čez Adrijo v spremstvu. V kratkem boju, ki se je unel, je bila potopljena 1 italijanska spremljevalna torpedovka in 1 parnik, kakor tuđi ribiške motorne barke patrnljske službe. Ko so prihitelc neposredno na to na bojišče italijanske, angleške in franeoske enote, ki so križarile, med temi dve iz lastnega nagiba, se je sovražnik obrnil hitro proti severu na beg, zasledovan in obstreljsvan z vidno učinkovitim rezultatom. Dve sovražni enoti sta zbežali proti Draču. Nasproti temu pa je mogla angleška križarka »Dart-rnouth«', z italijanskim poveljnikorn divizije izvidnih ladij na krovu in spremljana po dru^i križarki in dveh italijanskih torpednih lovcih skozi dve uri na sijajen način ostati v stiku s tremi drugimi sovražnimi ladjami tipa »Novara« in oddati na nje okoli 600 strelov, dokler nišo prispele v blizino kotorskih trdnjav, na kar so priplule v njihovo pomoč Iz tee:a pristan isča večje enote. Italijanska do-morska letala so napadla sovražne ladijske enote z bombami in jim pri-zadjala težke havarije. Dva letalca sta opazovala, kako se je ena križarka blizu Kotora potapljala z razbitim podsadom. Naše pri akciji udeležene enote so se vrnile na svoje oostojan-ke in istotako vsi italfjanski letalci. Sovražnik je pokazal, kakor v prej--^njih slučajih, da je hotel svojo akcijo omejiti na hitro iznenađenje, kate- ro mu olajšujejo hidrografične raz-mere njegove obali, ali ko so se pojavile italijanske bojne sile, se je hitro umakm! in se ni hotel t njimi spustiti v boj. Angleška admiraliteta priobčuje o tem dogodku nastopno poročilo: Dne 15. maja je napadla avstro - ogr-ska bojna sila lahkih križark in ru-šilcev patrulisko crto zaveznikov na Adriji in je potopila 14 angleških pa-truljskih ladij. Bojni ladji »Dart-mouth« in »Bristol« kakor tuđi fran-coski in italianski rušilci so podili sovražnika do blizine Kotora. Ko so se v Boki kotorski pojavile sovražne bojne ladje, so se naše ladje umakni-le. Italijanski letalci so napadli sovražne bojne ladje in zatrjujejo, da je bila ena sovražna križarka, močno troreč.1, privlečena v Kotor, potap-Ijaje se. Druga sovražna križarka je bila po poročilu angleškega admirala težko poškodovana. Križarka »Dart-month^ je bila torpedirana po so-vražnem podmorskem čolnu in se je vrnila v pristanišče. Trije možje so bili ubiti, enega oficirja in štiri može se potresa, sedem je bilo ranjenih. Drugih izgub ni bilo. Sovražnik je vjel 12 mož s patruljskih ladij. Naprani tem opisom se sklicuje-mo na uradno armadno poročilo z dne 17. t. m. »Dogodki na morju.« Z ostalih bojišč. TURSKO URADNO FOROCILO. 22. maj a. Na levem krilu kavkaske fronte navadni brezuspešni artiljerijski ogenj. Pri obstreljevanju Mersine ni bilo poškodovano nobeno poslopje, izvzemši veliko angleško tovarno za olje. ki je bila razrušena. Vstaši. zapeljani od brezznaČajnih, podkupljenih upravnikov, so dovoli-li Angležem stopiti na sveta tla v Hedžasu, kamor do sedaj ni stopila tujčeva noga. Vsi napadi teh vstašev na železnico v Meko so bili vsakikrat z velikimi izgubami za nje zavrnjeni. Sarrail otnaguje. Ženeva, 21. maja. Sarrail je na-povedal svoj odstop, Če izostane oja-čenje čet in pa če ni gotovosti za preskrbo. Razne vojne vesti. STRAHOTE VOJNE. Berolin, 22. maja. Angleški mini-ster Henderson je sporočil v Rich-mongu v govoru, da je bilo do sedaj v tej vojni ranjenih ali ubitih 46 mili-jonov ljudi. Stevilo mrtvih znaša ka-kih 7 milijonov. Nep9sredne vojne izdatke ceni na 9 miliiard funtov. Pri tem ni všteta velikanska škoda, napravljena z uničenjem posestev in premićnin. tienderson je Izrekel mne-nje, da sedal ni upanja na skorajšnji konec vojne, ker cesar Viljem in njegovi svetovalci še nišo opustili želje po svetovnem gospodstvu. Henderson pa je zamolčal tiranstvo Anglije na morju in pritisk na narode za na-daljevanie vojne. Še ena zimska vojna. Curih, 22. maja. »Journal de Ge-nčve piše: Italija, Francija in Angrliia že racunajo s č e t r t o zimsko vojno. Ako ententa letos ne izvojuje odlo-čilne zmage, se bo morala pač še eno leto vojevati, za kar je sedaj po pridruženju Amerike brezdvomno sposobna. Ang!lia In separata! mir. Lodon, 22. maja. (Kor. urad.) V seji poslanske zbornice z dne 14. maja je zahteval liberalni poslanec Bryse. da se ne sme skleniti sepa-ratni mir z Avstro-Ogrsko in Bolgar-sko. Bonar La\y je odgovorili Jaz sem mnenja. da je to odvisno od okolnosti. Vse, kar bi rad povedal, ic. da skuSaio nrš? sovrazniki ves čas iznevcriLi na«]! zaveznike, kl se bore proti njim. Po mojem prepriča-niu bi ne bil r.oben udarec za Nem-čijo tako usoden, kakor če se katera država odcepi od nje; s tem pa no-čem reci, da je to rnogoče. Ustava za Irsko. London, 22. maja. (Kor. urad.) Reuter: V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik LIoyd-George: Kabinet je sklenil, sklicati v imenu krone irski konvent, ki naj angleški vladi in parlamentu predloži nacrt ustave za vladanje Irske v okviru države. V konventu morajo biti zastopani vsi irski stanovi, vstevši zastopnike sinnfeinerjev. V kongresu se mora zrcaliti vse irsko življenje in vse irske struje. Ministrsko posvetovanje v Kodanju. Kodaid. 21. maja. Začetkom septembra bo v Kodanju zopet zborova! ministrski svet skandinavskih dr-žav, na katerem bodo razpravljali tuđi o gospodarskih vprašanjih. NezadOTOlJnost na AngleSkem. Amsterdam, 21. maja. Da tuđi med angleškim debvstvom vre, za to Je značilen govor, kl ga Je imel Robert Smillie, predsednik »Miners Federation«, največjega strokovne-ga društva na Angleškem, pred kratkim v Newcastle. Med drugim Je de-jal: »Kaj nas ovira, da ne storimo tega, kar je storilo rusko ljudstvo? Ruska revolucija je imela svoj izvor v pomanjkanju živil, in jaz ne morem verjeti, da bi angleško ljudstvo mirno gledalo, da njegovi otroci la-kote umirajo.« Francosko - švicarska meja zaprta. Pariz, 20. maja. (Kor. urad.) »Agence Havas-: Na zahtevo voja-£kih oblasti je zdaj francosko - švicarska nieja zaprta potnikom v Švico, Brazilija proti Nemciji. Rio de Jaiieiro, 22. maja. (K. u.) »Agence Havas.< Predsednik republike je podpisal poslanico, ki pred-laga kongresu zadevo p r e k I i c a izjave z d n e 28. aprila, s katero je Brazilija naznanila svojo ne-vtralnost v vojni med Zdraženimi državami in Nemčijo. Poslanica pravi: Naredba z dne 28. aprila ukazuje oblastnijam, da postopajo ne-vtralno, dokler iim vlada ne ukaže drugače. Vlada je izhajala s stališča, da so Združene države bistven del ameriške Zveze in da se je tradicijo-nalna politika Brazilije nahajala vedno v popolnem soglasju z Združenl-mi državarni. Sedaj pozivlja vlada kongres, da se izjavi o preklicu ome-njene naredbe. Poroča se. da se bo kongres z veliko vučino izrekel za preklic nevtralnosti. BRAZILSKI PARNIK POTOPLJEN. Pariz, 21. maja. (Kor. urad.) Neki podmorski čoln Je dne 20. maja potopil brazilski parnik »Tajuc a«. Del posad-kejebilrešen. Izolacija Argentince. Amsterdam, 22. maja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Buenos Airesa: Orožnja ameriške vlade, da po potrebi omeji izvoz nremoga. se opra-vičuje z ajfeentinsko prepovedjo žitnega izvoza. Argentinija se uči iz tega. da ni pripročljivo zasledovati poHtiko, ki ni panarrreriška in rudi ni prijetna aliirancem. Verjetnost, da Brazilija opusti svojo nevtralnost in otvori svoja pristanfšča ameriškim bojnim ladjam, kaže še očitnejše izolacijo Argentinije. Amerika v vojni. Ameriška divizija za Francosko. Rotterdam, 21. maja. (Kor. ur.) >vDaily Telegraph« poroča iz New Yorka z dne 20. t. m.: Odposlanje ameriške divizije pod poveljništvorrt generala Perchinga na Francosko je treba smatrati za demonstracijo, da se pokaže svetu, da se hočejo Amerikanci boriti in da se poveča z Ze-dinjenih državah vojno navdušenje. Sklep je bil storjen na prigovarjanje Joffra. En mifijon Araerikancev. Zeneva, 22. maja. »Sun« poroča: V kongresu je sporočil Wiison, da bo do konca leta en miiijon Ame-rikancev pod orožjem. On pa upa za gotovo, da bo do takrat stvar pravih ce in svobode že zmagala. Generalmaior Roosevelt. Berolin, 21. maja. Iz Haaga poročajo: Gubernator države Njew York je podelil Rooseveltu dostojanstvo generalmajona pri newyorškt miljei. Bivši predsednik Je sprejel to odlikovanje ter bo odšel, če ga Wil-son ne odpošlje, s stirimi divizijami prostovoljcev na Francosko. Zedinjene države proti podmorsir.ni čolnom. Berolin, 21. maja. »Daily MaiU javlja, da so od 4. aprila, torej v šestih rednih z&radili tri preganjalce podmorskih čolnov, do konca maj-nika jih bodo pa še 18 spustili v mor-je; do konca septembra jih bodo zgradili 400. Ameriški mornariški krogi trde, da bo došlo do jeseni 250 ameriških podmorskih čclnov v evropska morja. 50% ameriških trgov-skih ladij, ki vozijo v Evropo, so že oborožili. Povratek grofa Tarnowskega. Amsterdam, 22. maja. V Rotter-dam je dospel parnik »Ryndam« \z New Yorka z avstro-ogrskini veleposlanikom grofom Tarnow5kim, do-sedanjim nemškim poslanikom v Pekingu v. lieintzem, nemškim poslanikom na Havani dr. v. Verdvjem in osobjem diplomatičnih zastopov. Dunaj, 22. maja. (Kor. urad.) Veleposlanik grof Tarnov/ski je dospel včeraj popoldne s 144 spremlje-valci v Rotterdam ter bo najbrže v četrtek zjutraj dospel s spremstvon-na Dunaj. Ententa prepclje svoje nemške vjei nike v Ameriko? Rotterdam, 22. maja. Poroča se da se pogajajo ententne država da i 17. itev. SLOVENSKI NAROP«, šm U w+ lf 17. Stran 3. bi prepeljale svoje nemške vjetnikt v Ameriko. Položaj na Ruskem. Vojni cllii Rusije. Petrograd, 21. maja- (Kor. ur.) Agentura: Ministrski predsednik Lvov je pri sprejemu zastopnikov časopisja podal izjavo, v kateri je, z ozirom na demoralizujoče posledice, ki jih je provzročila po sovetu delavskih in vojaških zastopnikov pro-vzročena vlada, poudarjal. da smatra vlada ojačenje oborožene I sile za svojo prvo nalog o. Pežela ve, da je p a d 1 a bojna sila armade, a toni nastalo samo vsled pomanjkanja municije, živil in Krme, nego tuđi vsled napačne-ga umevanja vojnih ciljev. Mada si Šteje v dolžnost. izjaviti jasno in končno, da de!a za h i t e r ni i r, a govoreč o miru brez aneksij in vojnih odškodnin, izjavlja tudi\ da ne gre samo za pasivno obrambo. Svobodna Rusija ne I nfkdar trpela, da ostanejo pod jarmom nemškega militarizma ruska ozemlja, ki so bila opuščena vsled ziočinske malomarnosti stare vlade do interesov domovine in armade. I Visoko časteč zvezo z zapadni-mi demokracijami, kišo do-živele strahote nemškega vpada in se vedno trpe pod težkim korakom zmagovalca, ne more ruski narod f ostati ravnodušen glede usode Belgije, Srbije in Romunije ter ne sme pozabiti na dolžnosti, ki jih ima do njih. Rusko koalicijsko mirrlsfrstvo. Lugano, 22. maja. (Kor. urad.) O novem ruskem ministru zunanjih del, TereŠčenku, javljajo italijanski listi, da je nasprotnik aneksij. v političnih vprašaniih pa le mož druge vrste, ki ima samo nalogo, gojiti raz-niere z zavezniki, dočim si je vodstvo zunanje politike pridržal ministrski svet sam. Milan, 22. m?.:a. (Kor. urad.) »Avanti« trdi. da so bile trije izmed socijalističnih članov novega ruske-Kra koalicijskega ministrstva* ki ostane pod kontrolo soveta delav-skih in vojašiTih zastopnikov. lansko leto na sestanku mednarodnih soci-jalistov v Zimmerwaldu v Svici, in sicer Cernov, Tereteli in Skobelev. Černov bo kot poljeđelski minister poskusil socijalizirati vso zemljiško posest na Ruskem in smatra likvidacijo vojne za uvod v to delo. Ententa !n Rusija, Budimpešta, 21. maja. Esti Uj-j sag poroča: »Petit Parisien« poroča: Te dni se pričakuje skupna nota fran-coskega, angleškega in italijanskega zunanjega ministra, ki bodo zahte-vali, naj Rusija vztraja pri Miljuko-vih vojnih smotrih. Rusko voiaštvo In tu)! častnikl. Genf, 21. maja. Pred približno 14. dnevi je zapovedal franeoski po-veljnik neke topniŠke postoianke v ruski crti, naj prično obstreljevati avstrijske crte. Vojak? pa nišo ubo-gali. Ko je grozil franeoski poveljnik s silo, so se mu vojaki uprli; častnik je na to s svojimi franeoskimi tova-riši odpotoval v Petrograd. Gučkov, ki je bil takrat še vojni minister, je obžaloval dogodek in rekel, da bo zapovedal strogo kaznovati krivce. Ko je neki franeoski častnik izjavil, da se mora povelje iZDolniti. je od&o-voril Oučkov tako, da so franeoski častniki zapustili sobo. Pravijo, da bodo vse tuje častnike odpoklicali z ruskega bojišča. Svet delavsklh !n vojaških zastopnikov. Rotterdam, 22. maja. »Times« javlja: Dasi duma ni razpuščena, je vendar vso svojo moč izročila vladi. Ostane sicer še vedno moraličen faktor, sej pa nima več. Pravi parlament je svet delavskih in vojaških zastopnikov, vlada pa je njegova eksekutiva. VELIK KONGRES RUSKEGA DE-LAVSTVA IN VOJAŠTVA. Petrograd, 22. maja. (Kor. ur.) P. b. a. Eksekutivni odbor delavsko-vojaškega Sovjeta je sklenil sklicati na dan 14. junija splošni kongres delavskih in vojaških delega-tov ter zastopnikov raznih vojaSkih rrganizacij. Na dnevnem redu tega kongresa se bodo nahajale m. dr. sledeče točke: Vojna; obramba države in mir; agrarno in delavsko vprasanje; ustavodajni zbor; finan-cna politika; aprovizacija; armada. Ruska armada. Amsterdam, 22. maja. (Kor. ur.) Tiniis« javlja, da se je položaj na niski fronti zboljšal, ker so Brusiiov, Oiirkov in Radomirov ostali na svo-j:h mestih. Tuđi general RusskiJ do-hi važno mesto. — »Pailv Tele-nrpli« javlja iz Petrograda: Vojaški list »Soldatskala Mysl« piše povodom nazranjenega prihoda vojnega ministra Kerenskega na fronto: Ar- navzočnostjo tagtm vuka stvar* nost, Armada \poAitb*to Kcrcnika* ga; zaupa om in vcntfe ma te mi bo sledila, kamor Jo bo pdtaL Peifugiad, 22. mala. (Kor. ar.) Agentura: Na velikan sborovaola, ki so ga priredflj v Petr ograda nm* deći se odposlanci črnomorskega brodovja. Je imel voW minister Ke-renskv govor, v katerem Je med drobim rekel: Dokler sem Jaz vojni mi-nister. Je nemogoć vsak poskus revolucije. Če smo svetu naznanfli svojo željo po mini« se to ni zgodilo, ker smo onemogll. nego ker zaupa-mo v svojo moč. Poročnik — nanostadk petrograd-skega poveljntka. Petrograd, 21. maja, (Kor. or.) Vojni minister je imena val p o r o Č -nika Kosmina za nadomestnega zapovednika vojaškega okraja Pe-trosrad. Kosmin Je bil leta 1905. iz-kiiean za predsednika republike Krasnojarsk v Sibiriji ter pozneje obsojen v prisilno delo, Se le revolucija ga je osvobodila. ANARHIJA NA FINSKEM. Stockholm, 21. maja. (Kor. ur.) Listi poročajo o plenitvah* nemirih in aretacijah na Finskenu Oasflci v Helsingforsu in Abo baje stavkajo. Osebni promet čez Torneo je prekl-njen. Le diplomatični kurirji smejo čez mejo. Vzrok neznan. Obmejni častniki se sklicujejo, da jtm je tako ukazala vlada v Petrogradu. Kerenjslil na Flnskenu Petrograd, 22. maja. (Kor. «r.) P. b. a. Vojni minister Kerenjskij je odpotoval na Finsko. Od tam se poda na fronto in v glavni stan. Konfemca pri nria. prodmtnfka, DmaL 22. maja. Min. predsednik grof Clam - Martinic Je povabi) na posvetovanje parlamentarno komisijo Hrvatsko - slovenskega khiba. V konferencl katere so se uddežill posl. dr. Korošec dr. Krek, prof. Spinčlć in dr. SusterSlč Je grof Clam razvil program bodočega zasedanja, kl naj poleg že znanih to» obsega tuđi nekatere socijalnopolt-tične predloge, predvsem oskrbo invalidov In v vojni olkodovanih. Tuđi bo vlada predložila zakon o uvedbi posebnega vojnega div-k a. Min. predsednik le nadalje Izja-vll, da vlada ne namerava podvreći parlamentarnih razprav posebni cenzuri. Za čeiko driavao prava Mnogo češke občina In drage avtonomne korporacije pozivljajo češke poslance. da sa postavilo v dr-iavnem zbora zopet na temelj sta-rega čeikega državnopravnoga programa, ki hoče obnovitev samostojne stare čeflee kraljevna v okvira monarhUe. Dno 19. t m. se ie vrfilo v CeOa nem&o - nacionalno poHtKno zbo-rovanje, na katerem Je poročal o položaja poslanec Markht Ptoročt-valec Je izjavit dm Ima Natfonalver-band napram vladi popohwwa proste roke. Zborovald so odobriH resoludjo. ki zabteva od Mnfltili poslancev «nezlotnUIyo m odtoeaoaU pri ddovaala sa wttvričntš ■••• Nsnrikt poslaaoe todl mdno poziva* «0» da i vso energUo nastopijo proti očhrktnenm obnovljenju onih strenv UenJ. kl hočajo v Južni Avstrijl prc gnati ne n Skega duha ter ostvariti v tem ozemfjii svojo posebno državnopravno organizacijo« Prva sda goaposke zbornice se bo vršila dne 30. t m. ob 4. popol-dne. Za predsednika bo imenovan dosedanji predsednik knez Windisch-grfitz. Poljsko vprasanje. Posvetovanje Poljakov v Stockhotaa. »Nowa Reforma« poroča iz Be-rolina :V Stockholmu je bil otvorjen te dni poljski kongres, katerega se je udeležila ćela vrsta odličnih poljskih zastopnikov iz vseh poljskih krajev: politiki, publicisti, dostojanstvenik!, posestniki, člani poljskega državne-ga sveta. Na dnevnem redu čakajo reSitve tale vprašanja: 1. Ali naj se združi Poljska z Rusi;o ali s ceotra'nirri držav;-irj, a1^ r.uj se osnuje kot popnlnonia sa-Rjostojna država? 2. Ali ra' bo Poljska monarhija ali republika? 3. Ce monarhija, kje izbrati vla-darja? 4. AH naj se zadovolji Poljska samo z ozemljem bivše Kongresne Poljske, ali naj se zahteva združitev vsega poljskega ozemlja, ki je bilo do sedaj pod Rusijo, Avstrijo in Nem-čijo? 5. Kako naj se uredijo finance nove države, ali nai se v tej zadevi prosilo za pomoč nevtralci? 6. Rešitev gospodarskih vpra-lanj, predvsem obnovitev onih kra-Jev, katere je opustošila vojska. Politične veiti. = Demokratične reforme *o ne-mogoče, ker bi bileNemcem v škodo. Na to stć*:i:š£e se je postavi! bnjbki župan čt. Schnitzler. ko mi? je neka socijalnodcmckratična deputacija izročila memorandum za reformo za-starelega občinskega volilnegra reda. Vrli župan je izjavil: V Brnu (ki je pravzaprav po večini češko mesto, pa ima vsled sijalnega volilnega reda nemško občinsko zastopstvo), se nacijolnalno vprašanje protivi raz-Sirjenju volilne pravice. On, župan, da mora ščititi nemški značaj mesta, ki da se mora za vso bodočnost zasi-gurati. = Velelzdabiiškl proces uroti češkim časatkarjem. Z Dunaja poročajo: Pred nekoliko meseci se je vršil pred dunajskim domobranskim sodiSčem veleizdajniJki proces proti bivSlma urednikoma »Časa« Janu Hajeku in T. Dušeku ter v zvezi ž njima proti soc. dem. poslan eru Sou-kupu, dvor. svetnikn OHču, profesor-jevi soprogi Benešovi ter prati Aloj-zijl Linhard in Bohumilu Mareku. Razprava je bila takrat prekinjena, da si preskrbi vojaškl obtožitelj no-vega gradiva. Sedaj je bila vložena nova obtožnica, toda le proti urednikoma Dušeku ln Hajeku, proti Mareku In Linhardovi. Proti ostalim se bo postopanje sploh ustavilo. Vsi obtožencl so bili mnogo mesecev v preiskovalnem zaporn. = Za Hmdenbanrov mir. »Neodvisni odbor za nemški mir« (aneksi-jonisti) v Danzigu je poslal s svojega zadnjega shoda pozdravni telegram maršalu Hindenburgu, kl je odgovorit: tZborovalcem se iskreno zahvaljujem za spomin. Z njimi vred trdno upam, da se bodo izpolnlle želje, ki jih gojijo za bodočnost domovine — von Hlndenburg.« = Ilarden o rolnfli Ypra$anfih. Znani nemški publicist Harden raz-pravlja v svoji »Zukunft« obširno o vojni politiki ter odgovarja m. dr. tuđi na vprasanje, ali more Anglija doseči svoje znane velike cilje (uni-čiti Nemčijo). Vsak Anglež naj to vpraSanje sam odgovori — pravi Harden — toda najprvo naj bistro pregleda kako bi se mogla končati vojna. Prvi slučaj: Nemčija mo. ra položiti orožje. Izgubila bi Alzaci-jp - Lotaringijo, mar da Poznanjsko, Slezvik. del zapadne in vzhodne Prusije, očividno tudl Jedro svojega brodovja ter bi ne smeta prekoračiti v oboroževanju gotovih mej. Posle-dice? Tuđi ko bi se nam proti priča-kovanju godilo tako mido kakor 1806. Prusiji po volji Napoleonovi, bi od dne sramotnega mira kakor takrat do zadnje hlše bilo geslo napeti vse sfle, da doblmo nazaj, kar smo izgubili. Vse, kar premore narod* bi smilio temn cfljo, vse sile 70 mOjon* ricega naroda bi se združile. Bili U to siromašni Uudje. Toda brez vzdl-hovanjt bi se odrekli vsaki udobnosti vsakemu luksuso, da obnovilo za svoje sinove, najpoznefe pa za svoje vntike raztrgano domovino ter jim zopet izvojujeio svobodo In prosto đOianje. Da prisilno rasoroZenJe ne vammt daito. tp Ja ¥vmm paka** * la že Bonapartu. Na poštene medna« rodne dogovore med poraženim! ln zmagovald bi ne bilo niti mislitL So« vraštvo proti Anglijt bi se vkoreni-nilo tako, da bi ga v generacijah na iztrebili. Anglija bi morala torel vzdrževati stalno armado, vezati so v neugodnih koalicijah, pripravljati se na nove vojne. AH si more svetov« ni clearingov dom želeti takega sta« nja? — Drugi slučaj: NemSki meč zmaga. Posledice bi bile strafc ne. Od več je opozarjati na Irske* Egipt, Indijo. Anglija bi izgubila svoi prestiž, njena moč na morju bi bila spodkopana. njene do vozne ceste, hrana, zlato ogroženi, New York bi jo pahnil s finančne^a prestola — izpostavljena bi bila na svojem otoka vsakemu napadu in za njene dežela in kolonije bi se trgali prijatelji. Kdo meni, da bi Japonska iz same hva* Iežnosti ne posegla po angleški po-šesti v Aziji? — Tretji slučaj: Splošna izmučenost izsili konec voj^ ne. Naimanj 40 milijonov mož je na bojiščih ali pri vojnem delu. Hran6 je vedno manj. polja postajajo vedno liiarj izdatka, po\*sodi manjka rok* poljedeJstvo ne more producirati to^ liko kmiia, mes^a in mnščobe, kolikcnr rabijo narodi. Zeieznice se obrablja-jo. povsodi vlada transportna kriza. To nišo več le prvi znaki bede, ki f 4. vojnem letu ne more ostati veŠ omejena le na eno skupino držav, tem več mora z neodoljivo silo preplaviti ćeli svet, predvsem pa Evro-po. Ta tretji slučaj nas vodi v pušča-vo . . . — To so tri možnosti. C e t r -t e moje oko ne vidi. — O intervenciji Amerike piše Harden: Trditevf da nam Amerike ni treba vpošte-vati pri naših vojaških računih, je splošna. Toda amerikanski kongres je uvedel splošno brambno dol2nos€ in v septembru more biti že prvega polmilijona izvežbane amerikanske annade na zapadni ali vzhodnl fronh ti. Amerikanske armade ni treba res-no vpoštevati? V življenju se vse ponavlja. Pred vojno je zapisal general Bernhardi v svoji knjigi »Nemčlja hi bodoča vojna«, da nam je računafi !es 130.000 mož angleške armada Zakaj mislite, da so šli Joffre, Vvvb ani. Balfour v Ameriko? Da poboža* jo Wilsona ali da govorijo £ njim q načelih bodočega mednarodnegi prava? Ako se ne varam, so bili po* slani, ker gre za dogovor glede v*» hodne Azije. Amerikanci so poslali osem krdel svojih mženirjev na Rtu sko, da popravijo tamkajšnje felect niče, katero najpreje? Sibirsko-ms^ zursko. Miljarda naših sovražnlkor upa tuđi, da bo Rusijo sedaj podpN rala Japonska ne le kot dobaviteifc temveč tuđi kot sobojevnOc Moći naših sovražnikov še nišo do skrafr nosti napete. Zato: ali ni modro pif vsaki prilikl premišljevati, kako W se dal doseči ugodni mir? Priložnogft na vzhodu smo zamudfli. Kako bo a zapadom ? = Kan v Kivi odstav^en. Prelco Stockholma poročajo iz Taškenta; da so Turkmeni odstavili kana v Kf* vi in da imajo sedaj vso oblast v; rokah. M iz iriiGnl Ie&L V italHanskem vjetntštvu |e umri Karei pl. Dol jak iz Oortce, svoj čas goriški deželni uradnik. Bit je interniran v Florenci. Svoje dve sestri je pustil v Gorici. Nova begunska šola. V Ountert-dorfu so otvorili pred kratkim solo za begunske otroke. Pri otvoritvl Je bila primerna slavnost. Božjo službo je opravil šempeterski dekan dr, Knavs. Pisma vojnih vjetnikov. Pri Pa-sredovalnicf za goriške begunce $m nahajajo pisma vojnih vjetnikov, glaseča se na sledeče naslove: Pfc smo iz ruskega vjetništva: Jnstt-na Rijavec. Ravnica št. 17, p. Sol-kam; Martin Spačal, Vojščica St 1?, p. Koštanje vica; Terezija MučiS, Standrež št. 37 pri Gorici; Pavlina Faganel. Sempas št. 187; Angeta Basa, Domberg št. 3; Franc Arčon^ Renče št. 189; Franc 2erjal, Koso-velje §t. 20; Jožef Cocič, orož. strai-> mojster, Dornberg št. 56; Antonifa Pangos, Škrbina pri Komnu št. 4P; Andrej Lutman, župan iz Štandreža pri Gorid; Amalija Košuta, Šempa« pri Gorici št. 129; Amalija Pinta*, Pevma pri Gorici št. 151; Jožef Mar* telanc, Vogr-ko pri Gorici št. 92; Jo^-žef Hvalič, Vogrsko pri Gorici št. 81;' Mihael Mučič, St. Peter pri Gorid: Anton Kavčič, Lipa pri Kostanjevid na Krasu št. 41. — Dopisnice iz 1 a -škega vjetništva: Zalka Šinigof, Brdo pri Dombergu št. 97; Neža šu-ligoj, Kal. llovica, p. Cepovan prf Gorici Ce pomoreJ državi, pomoreš i sam sebi! MM KA I«H Kit! Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, one 23 maja 1917. 117. Mev. Občni zbor kranjske kmetijsks družbe. V L j u b 1 j a n i, 23. maja. V društveni dvorani se je vrSB danes občni zbor c. kr. kmetske družbe. Kot vladni komisar je fungiral dežeine vlade svetnik pl. Detela. Zborovanje je vcdil podpredsednik kanonik dr. Ev gen L a m p ć. Dr. Lampe otvori občni zbor, pozdravi deželnega predssdnika grofa Attemsa (Živio!) ter navzoče ter se spominje umrlega cesarja Franca Jožefa L in nastopa vlade cesarja Karla L (Trikratni živio!) Umri je predsednik Kmetijske družbe Fran Povše, kl je bil naj-odličnejši zastopnik kmetovalstva, družba je nadalje izgubila odlićne člane: O. pl. Detelo, svojega biv-Sega predsednika družbe, odbornika Leopolća barcna Liechtenber-ga - Janeschitscha in dr. Josipa K o s 1 e r j a. Stopetdeset let delovanja c kr. kmetij5-:e družbe poieka z letošnjim letom ter poda podpreclsedrrK ur. Lampe kratek cbris delovanja dru-Žbe od početka njene^a delovanja in ^lasti v sedanjih vojnih časih. Ome-nil je posezanje države tuđi v kir.e-čki stan ter nasi:»?:i!, da ie kmečki stan v vs3m cbsegu storil svojo dol-fnost, prerasa:~č vse žrtve in izpol-njujcČ svojo ćolžnost. Prehajajoč na misel konca sve-tovne voine. je opozarjal na skrb. ki Jo bo treba p:«vetiti Kmeti'ski družbi, da se zopet rsrntfe domovi, na-polnijo hlevi, £~ - •-d-rstva zapet urede. Pri t?rn c^Ui to treba socle-lovanja vseh prcr:r>r*c in vlade. Deželni prcćscdn'k g. grof Attems se /rivali /a pozdrav ter obljuba svr"- ii \-}i\ć2 pomoć. Dež. po^lnnec dekan Lavren-Čič pozdravi zborovanje v imenu novo unnncvl.cne »Centralne zveze«, govereč o vojnih nalogah kmctfjstva. Nove ustanovljena »Centrahia zvez^« hoče roko v roko s c. Kr. Kmetijsko družbo delovati za kmetovsJstvo. Dr. Lampe se zahvali »Centralni zvezi«, ki zastopa zadruž-liiStvo. Kfato poda svoje obšlrno poro-Čilo generalni ravnatelj c. kr. Kmetijske družbe cesarski svetnik gosp. O. P i r c. Glavne točke p^ročila bo-mo ob priliki prinesli rb*irn?1e, ka-kor že uvodorna omerreno. Njegova izvajanja je občni zbor pozdravlja! pri posameznih točkah z velikim odobravanjem. Poročilo ganeralnega ravnatelja Pirea se je bavilo z delovanjem družbe v letih 1915. in 1916. ter o družbenih zavedih in podjetjih tako o družbeni podkovski soli. o družbe-ni saćni drevesnici, kmetiiski gospo-dinjski soli, o zalaganju poučnih krne-tijskih kn:!? in spisov, o knjigovod-stvenem uradu, o »Kmetovalcu« ter o preskrbovanju kmetijskih potreb-§čin. Obširno je crisal delovanje družbe v 150 letih do?edanjega delovanja družbe. ObŠimo njegovo poročilo je bilo z glasnim odobravanjem sprejeto. Poclr-redsednlk dr. L a m d e doda še, da se predsedniki kulturnih $vetov in kmetijskih korporacij stalno sestaiajo na Dunaju ter se ta svo-bedna avstrijska organ'zacija lepo razvija. PorrČa o svojem delovanju v pesvetovalnem zboru za vojno prehrano v sološn'h potezah ter pravi, da je izmed 88 Članov komaj */a kmetijskega stanu, ker je skrb vlade, da te lačne mase ne postanejo nevarne. Kmetski zastopniki so si ustanovili svoj klub ter naznmili ministru Hoferju, da kmetuski stan s to sestavo ni zadovoljen in da bo storilo kmetijstvo korake pri polje-dclskem ministrstvu. Državni poslanec g. D e m š a r se boji protikmetskega gibanja s strani velike industrije in socijalne demokracije, ki sta danes na površju politike. Delegat TavCar opozaria na maksimalne cene, ki provzročajo skrivanje in skrite kupčije ter na gi-nevanje živinoreje. Zahteva primer-nc cene za ćzž&nz pridelke. Župnik B a i c iz Sent Janža zahteva, da ostani družba zunaj politike, z ozirom na pozdrav nove Centrale iz ust g. Lavrenčiča, pa odloč-no protestira, da se je občni zbor »Centrale* vršil v tem poslopju, da se je pozdravil zastopnik te centrale od strani predsedujocega podpred-sećnika, in da se je »Kmetovalec« prcg!asil za glasilo nove »Centrale«. Razdor med Zadružno zvezo in Centralo ne spada sem (Razburje-r?je). ker je poHtičen. PH ustanovltvl Centrale ni bilo gospodarskega vzro^n ruš'ti edine rnočre ve^i za Slovence petih kronovin. Bile so me-rodajne Ie osebnostL (Klici: To ni za, nas!) Vslsd te^a moram protestirati, j*Hm Kmetijska dmfbt tothUtto za samo osebne nameen. PrfSle bodo z isto pravico babice in proglasOt »Kmetovalca« za svoje glasilo. Z Isto pravico smejo socijalni demokratje v Zagorju proglasiti »Kmetovalca« za svoje glasilo. Družba naj takfb oseb-nih pojavov, ki tvorijo razdor v organizaciji, ne puŠČa v svoje območje. Dr. Lampe pove, da se je usta-no\*ni zbor Centrale vršil res v tej sobu na pozdrav gosp. Lavrenčiča se je odzval z odzdravom. Da pa Je Centrala nnprosila Kmetljsko družbo, da prinaša njene oglase, je za njo Ie častno. ker hoče biti »Kmetova-lec« zastopnik vseh poštenih kmeto-valcev in stremi Ie za pospeševa-njem stanovskih teženj in koristi. Dekan LavrenčIČ pove, da je bila ustanovitev »Centrale« posle-dica sojrlasnega sklepa deželnega zbora iz leta 1911. Poročilo generalne^a ravnatelja 2osp. Pirea se odobri. Enako se odobri tuđi bilanca in proračun. Konstatira se, da je zastopanih 09 podružnic. Po ugotovitvi volilnih upravi-čcncev se je izvršila nato volitev predsednika za todočo triletno dobo. Poslanec P i b e r predla^a, da naj se izvoli dr. Lampe, Ki je bil izvoljen z v?emi glasovi proti dverna. Za podpredsednika je bil izvoljen na pređlog posl. g. P i b r a dež. poslanec in župan v Kandiji gosp. Zure. Na pre^log poslanca g. P i b r a 5o bili izvoljen] za odbornike gg. H o č e v a r Ivan. posestnik v Strujali, Fran Istenič, posestnik v župan, Ivan Vehovec, župan v fiore^icm Lo:ratcu; Anton C e r a r, Mnra''čah in pc^estnik Friderik ba-ron Rechbach. ICončno je stavil generalni ravnatelj Pire dva prcdloga ter so se ^ia-no nastavi!! Anton B u k o v i c Oton S m i d in Ida K u s t r i n ter s* skTer,e po?e" no upravljanje pokoj-ninske^a za'iada. Novorneska podružnica predla-ga pravočacno dobavo s!adl;or.ia za napravo pci'ota, za dobavo žvepla ter za dobavo in pravično razdelitev petroleja. Končno je podal §e vladni referent g. pl. Detela nekatera pojasnila. Z zahvalo vsem udeležencem in trlkratnim »2ivio« na cesaria je predsednik zaključil občni zbor. — Odlikovanje fcrvatfrca ^e« nen?!x Cenrra^berst Puhalo plein. Brlog: je bi! povijan v baronski stan. — Odlikovanje. 2a hrabrost in priznanje je bil vnovič odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo računski podčastnk 1. razreda g. Jožko P e t a n , ki se nahaja že cei čas voj-nega viharja vcsel, zdrav in či! po raznih bojiščih. — Po smrti odlikovan z voja-škim zaslužnim križeem z vo'no dekoracijo III. razreda je bil rezervni poročnik dcm. pcšpolka št. 23 Anton V r h o v e c, najmlajši sin profesorja in z^odovinarja Vrbovca. Padel je pri Pcć^ori v dnsvih od 6. do 9. av-gusta 191^ s^ar 2^ let. — Odlikovanje. Tovarniški ravnatelj v Beli peči, Henrik Haberl, je dobil vitški križsc Franc Jožefove-ga reda z vojno dekoracijo. — Padel je ju naške smrti na so-ški fronti poddesetnik domačega strelskega polka Franc Černe, po-sestnikov sin iz Zsrorn^e SfŠke pri Ljubljani v starosti 20 let Pokopan je na vo^askem pokopaiišču v Rihem-bergu. Čast njegovemu spominu! — V Gyorsy5 - Szenft - Mi!~ čevanje ceo. Minister za prehrano je imenoval za Člane centralne komisije za določevanje cen dež. odbornika dr. Lampeta, ravnatelja kmetijske družbe Oustava Pirea, domenskega ravnatelja Henrika pl. SchoHmayr-Llchtenbergra in prometnega ravnatelja v pooju Ferdinanda Schilllerja. — Zvonovt Današnji dunajski uradn? list pri javlja naredbo domo-branskega ministrstva izdano dogovorno z vojnim in z drugim! ministr-ttn toL 25. maja 1917, • tattro »- ukazuje prevzetje vseh zvono v, ki so iz bakra ali leglrani z bakrom (bronom, medjo Ud.), katerib zunanji premer znaša 25 centime-trov ali več. Zvonovi se porabijo za vojne namene. Zvonove, ki ne pripa-dajo cerkvam ali kapelam, morajo lastniki najdlje do 6. jun i ja 1917. na-znaniti pristojnemu vojaškemu po-veljstvu in povedati svoj naslov in kraj, kjer se nahajajo zvonovi. Po preteku tega roka imajo vojaška po-veljstva pravico vzeti te zvonove. — Svarilo, Zaradi zelo velike nevarnosti, ki nastane za operacije c. in kr. armade vsled morebitnih hu-dodelskih naklepov, uničiti zalogre živil ali konje — takozvana sabotaž-na dejanja — je potrebno, da se v svarilo pokličejo splošno y spomin kazenskopravna določila. ki se vpo-rabljajo pri taldii hudodelskih nakle-pih. Vsak hudodelski naklep, uničiti zaloge živil ali povzročiti bolezni pri živalih, zlasti konjih, z namenom, da se oškoduje vojna moč avstro-cgr^lce monarhije ali vojna moč zveznih držav ali koristi sovražniku (sabotažno dejanje), tedaj tuđi po skus takega naklcpa tvori hudodc'-stvo zoper vojno moč države po § 327 v. k. z. — Vse vojaške in civil-r.c osebe spadajo radi tega hudodel-stva pod vojaško kazensko sodstvo. To hudodelstvo se kaznuje v območ-ju armade na bojnem polju potom nasrlega soda. v zaledju pri obtežil-nih okolnostih s smrtja na vislicah, v manj važnih slučajih s težko ječo do 20 let. Vsakdo, ki tako hudodelstvo. dasi je v stanu, namenoma ne prepreci, ali kdor namenoma ne na-znani oblasti tako hudcdelsko znano mu podjetje ali ne ovadi takega du-dcde'ica, ki mu je postal znan, je so-kriv hudodelstva in se bode ž njim postopalo po § c?>o v. k. z. — Mestna plinama ustavi za-časno svoi obrat, Mestna plinarna naznanja, da mora radi pomanjkanja premoga svoj obrat začasno ustaviti in ča more oddajati strankam plin samo do prihodnje sobote. Ko dobi plinarna zopet zadosti pre-moga, se obrat vzpostavi. — Ukaz c. kr. ćežeinega pred-sedniha na Kranjskeni z dne 18. mama ja 1917. §t. 13.457. Odtegljaj za kalo pri nakupu klavne živine do-loča: Dodatno k tuuradnemu ukazu z dne 19. marca t. L dež. zak. št. 12, o določitvi naivišjih cen za klavno coved se določa. da se ima računati te najvišje cene za kilogram žive teže po odbitku do 57c od celotne teže, v kolikor je živina nakrmijena ali napoiera. — Lfudskošolske vesti. Učiteljici Se veri T a n z i g v Izlakah je pover-jeno začasno vodstvo tamkajšnje Sole, Štefanija Levec je nameščena za suplentinjo v Dolu. — Ćl&ne Hrvatske Matice ponovno prosi, da prideja po svoje knjige za leto 1914. v njegovo pisar-no, kjer se sprejemajo tuđi novi redni čiani in u stanovniku ljubljanski poverjenik »H. M.« nadkomisar Fran G o v e k a r. — »SJovenec« je priobČil v po-nedeljek podlistele z naslovom »Pol ure med slovenskimi mučeniki — slenci«. Spisal I. Lebar. V tem pod-listku vprašuje I. Lebar, kam r o -ma po Časopisih za oslepe-le vojake nabrani denar. Za ncŠ list odgovarjamo na to, da iz-rečarno ves nam donoslani denar za oslepele vojake kranjskemu deželnemu odboru, kar pa smo ga prejeli izrečno za oslepele slovenske vojake v »Odilienheimu« v Gradcu za harmoniko, smo gra poslali naravnost sestri Klari Verhunc v Odilienhelmu v Gradcu. — Umrla ite ▼ Ljubljani gospodična Ivanka G o r J a n c, po dalj-šem bolehaniu, stara 21 let. Naj v miru počiva! — Brfvnlce. Občfnstvo se tem potom obveSča, da bodo brivnice na birkoštno nedeljo, kakor običajno, odprte. v poneđe^ek pa zaprte. V Starem trgu pri Ložu je umri sospod Ivan S t r i t o!. posestnik in trgovec. brat pred kratkem umrlega ravnatelja prof. Stritofa. Težko pri-zadeti rodbini naše srčno sožalje! Do1*ro čama Je iskala deželna sodniia neke^a Jakoba Zajca iz Zi-rov, ki je osumljcn tatvine te \z leta 1909. Sedaj so ga iztaknfli v St Petru orožniki In izročili sodniji v Po-stojni. TatTtaa mm postali t St Petm. Neznan tat je ođnesel iz zaprtesa vagona vrečo češp, 1150 dgar in 200 škatljic z vžigalicamL Zavoicna akdja za Brezice. Znano je, da nrihajajo Ie po malem doneskl za denarnc pomoči nujno potrebne Đrežičane, ki jih Je zadel potres. Zdi se, daje ćela akcija ponesrečena. Zakaj? Zato, ker se je vodja brežiškib Nemcev posta-vil prav po nepotrebnem na vsenem-Sko pelitično staliSČe, ki je obenem protisemitsko . . . Vodja brežišklh Nemcev in župan Schniderschutz Ja yrff| tkcttft % bftfflfrat^T^Ti Dod- ▼om za podpore. poodarlaje posd>-no, da dobe podporo po nesreći prl-zadea brežiSkl NemcL Da Ie ž u p a n v svoji županski lastnosti tako prl-stranski in nabira darila samo za Nemce v Breflcata in ne zmenl se za slovenske preblvalce svojega mc-su, to je vsekako jako karakteristie-no vsaj za njegovo etično staliSčc. Ako preštejemo Nemce po rodu in po krvi v vsenemških Đrežlcah od Sv. Roka doli do Save, jih naStejemo komaj trideset in smeli so tuđi po županovem pozivu pričakovati, da dobe izdatno podporo. Toda učakali so veliko razočaranje. BrežiSki župan se je namreč izprva prav iz-zivajoče obrnll samo do vsenem-škega časopfsja. Tak-le ob-činski dostojanstvenik v Brežicah ima pač o svetu malo čudne nazore. Gospod Schniderschutz je morda res mislil, da mu prinese poziv vse-nemškega časopisja toliko darov, da si bodo njegovi varovanci postavili v Brežicah same palače. Toda moral Je spoznati, da je vsenemško časopisje sicer jako glasno, a vpliva med petizniml Ijudmi nima nič. Vsenemško časopisje nima v denarnih zadevah nič besede, saj še samo komaj životari. Sele ko so Schniderschutz in somišljeniki spoznali, da ni od poziva v vsenemškem časopisju nič cvenka pričakovati, so prema-gali svoje antisemitsko vnemo in se zatekli k velikim dunajskim listom, ki so vsi v židovskih rokah. Toda, Schniderschutz in tovariši bodo spoznali, da Je po toči prepozno zvoniti. Na| si Ie v Brežicah zapomnijo: če hoćejo imeti denar. se ne smejo zanašati na nemskonacijonalno časopisje, ampak se morajo zateci k nem-ško - židovskemu. Igralni spored Kino - Ideala za danes: »Ne obsofajf!« Zaloigra v 4 delih ter zabavna filmska veseloigra, nordijski film »Kontesa prevzetnica« z Dienesen, Klaro Wieth in znanim komikom Striboldom. Danes pri zadnji predstavi ob pol 9. uri na vrtu svira odličen gledališčni orkester. V petek velik senzacijonalen iilm »Po-svetnjaštvo in borza«. Sladkcr je prodaja!. Včeraj okoli poldne se je sukala po Marijinem trgu neka kmetska ženska. Ko jo opazi nek mlad fant, stopi k nji ter jo začne povpraševati. če ni doma iz Grosuplja, češ, da ima za ono pri-pravljenega precej sladkorja. Ženica je povedala, da je doma od drugod, a začela fanta prigovarjati, da naj nji proda sladkor. Ta se je naposled Ie »vdal« in kupčija je bila sklenjena kar na cesti. Za sladkor mu je ženska dala naprej 40 K, ker ga njegov gospodar, trgovec, pri katerem se uči, ne da brez denarja. Ko je do-zdevni vajenec kronce imel v žepu, je rekel ženski, naj kar počaka tam, ji sladkor takoj prinese, ter odšel z denarjem. Čakala je dolgo. a ker ni bilo fantalina ne s sladKorjem, ne z denarjem več nazaj. jo je slednjič Ie pogrelo in uvidela je, da je nasedla goljufu. Na\ihanec je že znan in gotovo ne odide kazni.______________ Aprovizaeiia. t Oddaja cenejšega mesa na rde-£e izkaznice. Jutri, v četrtek, dne 24. maja 1917 popoldne bo mestna aprovi-zacija oddajala za stare udeležnike vojne prehrane, ki imajo rdeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah in sicer 1 kg po 2 kroni. Rodbine do 2 oseb dobe xk kg, rodbine s 3, 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 oseba-mi V/t kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Da se prepreci naval in omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. stranke, ki imajo rdeČo legitimacijo s št 1—250, od 3. do 4. St. 251—500, od 4. do 5. št. od 501—750, od 5. do 6. št. 751—1000, od 6. naprej Št. od 1001 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko nišo klicane, ne dobe mesa. Razven rdečih izkaznic ima vsakdo prinesti s seboj tuđi nakaznice za meso, katere so razdeljevale pre-tekli teden krušne komisije. t Odđzfa cenejšega sira na nrad-nlške skupine. V petek, dne 25. maja dopoldne bo oddajala mestna aprovi-zacija v cerkvi Sv. Jožefa sir po znižanih cenah za uradniške skupine, in sicer za kategorijo I. in II. 1 kg po 2 K in za kategorijo III. in IV. 1 kg po 4 K. Na vrsto pridejo od 9. do V2IO. vse stranke, ki imajo izkaznice I. skupine, od Vi 10. do s/il0. vse stranke, ki imajo izkaznice II. skupine, od 8410. do 10. stranke z izkaznicami III. skupine in od 10. do ^11. stranke z izkaznicami IV. skupine. t Oddaja cenejšega sira na rumene Izkaznice. V petek, dne 25. maja popoldne bo oddajala mestna aproviza-cija v cerkvi Sv. Jožefa na rumene izkaznice sir po znižanih cenah, in sicer po naslednjem razporedu: Na vrsto pridejo od */42. do 2. vse stranke z ru-menimi izkaznicami, skupina A, s št. 1 do 90, od 2. do lA3. rumene fzkaznice skupine B s št. 201—100. od 3. do V2A. rumene izkaznice skupine B s št. od 601 nspref, od 4. do \U*. rumene izkaznice skupine C s št. od 1—200, cd V-S. ] do 5. rumene izkpzricc s št. .?0T—400, i 401—600, od pol i do 4. popoldne ru- I Mesa lifcaađkui sinolna Đ a tt> sA 401 naprej. Sir se bo oddajal tako* da dobe stranke do 2 oseb V« hleba za 1 krono, stranke s 3 in 4 osebami */» hleba za 2 kroni, stranke s 5 in 6 osebami pa cei hleb (okroglo 2 kg) za 4 krone. Da bo mogoče stranke naglo postreči in da se prepreci naval, naj stranke pridejo točno ob določenem času in naj prinesejo s seboj potrebni drobiž. t Pozor! Oni trgovci, ki dosiej še nišo prinesli na magistrat odrezkov sladkornih kart za mesec maj in izrab-ljenih prejemnlc za Isti mesec, se opo-zarjajo kar najstrožje, da morajo prinesti odrezke sladkornih kart in izrab-ljene prejemnice v četrtek, dne 24. maja t. 1. na ma^strat v lokal osrednje kruSne komisije. Ogromni požari. Dve mesti uničenL Brno, 21. maja. Danes je strašen požar uničil moravsko mesto V i -šov. Ogen] ie nastal v nekem dim-niku. silen veter je v malo trenutkih raz^nal iskre po celem mestu. ki je pričelo na več krajih goreti. 55 hiš je popolnoma zgorelo, med njimi nad-škofijska palača ter rotovž. 5 oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Budimpešta, 22. maja. Mesto Gj6rgyes je postalo žrtev straš-nega požara. Od 3000 hiš jih je 2000 popolnoma uničenih. Zgorele so cer-kve in vsa javna poslopja, vpepelje-na je tuđi v mestu se nahajajoča no-rišnica. Požar je uničil velike zaloge moke, v bankah je zgrorelo za nešte-te tisoče vrednosti. V mestu je vladala strahovita panika. Nad 100 ljudi je mrtvih in ranjenih. Matere obupno iščejo svoje otroke, v okolici mesta se zbira na stotine nesrečnikov, k! so brez strehe in so izgubili vse premo-ženje. Škodo cenijo na 20 milijonov kron. Gasiti se skoraj ni dalo nič. Požar je trajal ćelo noč in še Ie prot1 jutru so P:a nekoliko omejili. Budimpešta, 22. maja. V Gyor-^yosu gori danes še 240 hiš. 700 oseb ]e brez strehe. Vode ni, vse lekame so zgorele. Dosedaj so izkopali izpod razvalin 20 mrličev. Iz Budimpešte prihajajo rešilni vlaki. Cesar in cesarica v Gy6rgyosu. DunaJ, 23. maja. Cesar in cesari^ ca sta se danes ob 8. zfutraj odpeljala v Gyon#y6s. Koroška vas TpepeHena. Celovec, 21. maja. Velika vas Peče v podklošterskem okraju ob že-leznici Beljak - Trbiž je včeraj skoraj popolnoma zgorela. Upepeljenih je bilo 50 kmetij. Skoda znaša več stotisoč kron. Uničene tovaroe. Donat, 22. maja. Včeraj Je zgorela velika tovarna tvrdke Rein-strom v Schwarzenbergu na sever-nem češkem. škoda znaša nad 1 mi-HJon. 300 delavcev je brez kruha. — V Augsburgu je zgorela tovarna za žarnice tvrdke MVolfram. Škoda je ogromna. Velik požar v Amerlki. Atlanta (Georgia), 21. maja. (K. urad.) Reuterjev urad poroča: V tr-govskem delu je izbruhnil požar, ki se je raztegnil na ostale mestne dele. Okoli sto hišnih skupin je uničenih« Škoda znaša najbrže več milijonov dolarjev. Suzne stvari. • Velika eksplozija. Berolin, 22. maja. (Kor. urad.) V kemični to-varni Kahbaum v Adlershofu se je danes zgodila huda eksplozija. De1 tovame je podrt. Nekaj oseb je ranjenih. Škoda je velika, Ker grozijo nadaljne eksplozije, so morali vrsto hiš evakuirati. + Mrliška obleka \z papirja. Na Nemškem bodo prepovedali pokopa-, vati mrliče v obleki. Da se prištedi čim največ platna in drugega blaga bodo mrliče oblačili v srajce iz pa-pirja ter jih pokrivali s papirnato odejo. Prepovedano bo tuđi oblačiti mrličem nogavice in čevlje. Tako na-znanjajo nemški listi. * Goljufija pri dajatvah za anna-do. Vsakdo se še spominja senzaci-jonalnega procesa, ki se je vršil v Požunu proti ogrskemu državnemu poslancu Ivanki^ prostu Rudnayu in tovarišem zaradi goljufije pri dajat-vi živine za armado. Ta proces je bil sedaj končno rešen pri najvisjem so-dišču v Budimpešti. Ivanka je bil v. Požunu obsojen na tri leta težke ječe, najvišje sodišče pa mu je znižalo kazen na eno leto ter ga je izpustilo iz zapora, ker mu je ves preiskoval-ni zapor vračunalo v kazen. Prost Rudnav ie bil sp!ch oproščen. PrI trajni toichnosti in splošni oslabclosti je dobro, če skrbimo z vporabo Franz-Josef naravne gren-čice za vsakdanje izpraznenje čre-vesa. NbS! soOTazmk! hoceio flvstrfr ra?b!tf. Ho?isš f! k temu pripc moli. Ne, r?, r,e! 117. Štev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 29. maji 1917. —---------------------- ■ —---------------------- Strau 5. * Casi se uremlaiajo. Pred nekaj časom te bil še gospod Sčeglovitov mogočen minister na Ruskem in so pred njim trepetaii tisoči in tisočL kajti bil je tiran najhujše vrste. Revolucija je Sčcglovitova spravila v zapor. a da ne bo pozabljen. %n ga spravili naoder. V Moskvi igrajo opereto, v kateri nastopa ščeglovi-rov ui se mu ljudje smejejo. da ic kaj. Ss drugo zabavno giedatiško novite-to imajo v Moskvi. Predstavi ja jo snevoigro »Veseli dnevi Rasputlna«. RnJIžeunosL — »Slovenski Trgovski \e& ntk« ima v št. 5. sledečo vsebino: 1. Podpisujte šesto vojno posojilo! 2. r-'esto vojno posojilo. 3. Dr. Fran Mo-1-»nč: Dogovor pridržane lastninc. iKonec.) 4. H. Sevar: Iz bla^evnega znanstva. (Dalje.) 5. J. Piščanec: Carinstvo. (Dalje.) j6. Raznoterosti: Predpisi o prodaji petroleja. — Ne-veljavnost obljube provizije za posredovanje vojnih ćobav. — Neve-ijavnost dobavne pogodbe zaradi p-^kora^enja maksimalne cene. 7. Društvene vesti. XVI. redni občni zbor našega društva. — Za namene rrđporne akcije. — Volilo. — Za rrdporni sklad našega društva. — Jzkaz društvene posredovalnico. Darila. Mestnemu aprovizačnemu fondu za. prehrano ubožnih sioicv daroval je g. tovamar Albcrt Samassa znesek K 100.- Mesto venca na krsto trgovcu Francu Kiuptmanu fzročila je ga. M.isjda Rant v Kra--.;■: mestnemu magistratu K Ž0- za prehrano uoožnih slojev ljubljanskih. Za mestne uboge. Vojaško-nastar.itveno postojbino v znesku K 1498 poklonil je g. veletriec Josip Schneider v Ljubljani mestnemu ubožnemu zakladu. Za slepe vojake. V ta namen so po bzra rofavic in raznovrstnih pa>femov O. rgŠlJk ČILO LJ-UZ '-MAA- IzpJakovanje vratu s Frller;evim bolečine tolaŽečim, razkrajajočim rastlinskim esen-x^^">% f'uidorn ?. ?n. EISAFIUID olajša Predvojne cene. 12 steleleoic franko K 7'32. Lekarnar E. V. Feller, Smhica, Elzatrg Št. 238. (Hrra^ko) Če^ 100.000zahv. pišem. Slamnate šolne za dom ia slamnat! p^dplate u! Cevlls I aaa xačcl Izđelcvat! na dabela In JI h pribor očara, kot aađonestilo za drago vsofano olrai(iv, poaobso sa dola v aobah. 235 Fosinuite, no bodo Vam ial- ftvarna slamnlkov ▼ Stoba, poita Domial* pri Liabl]ani. ■A IZBIflO poSilja rudi na deže'o: r. asne 2652 BI II 1 I* ^■^•» I^Pleo, I II I L krila» koateaio, I II I I «•*■•• halj«, pe- I II ■ 1 Hlo.modB«ortd- LULL met^ftusrteeklo- buke instesnike. /^lo solidna tvrdka: M. KriStofič - Bučar Llubllanm, Start irg 9. Laatma hlia. Fine otroške oblekce n in krafno oprave, it ; Gonoktein. * j Najnovejše izktiseno sredstvo proti aktitnemu kroničnemu kapavcu (trtperju,> bclemu toku, cystitidi, Črcvesnemu in mehurnetnu katarja i. t d. Brex vbrir^ivanji. O Oonokteinu piše: . Časopis če ških zdravn i kov leta 1912. štev. 14." Eno iz med mnogih sredstev, W ga lahko toplo priporočamo v resnični praksi 1 je takozvani Gonoktein. Spaji v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredsn-a. 2130 Gonoktein ovira s svojim bakcerid-nin delovanjem nadaljevanje vnetne^a ! procesa v zadnjem delu sečne cevi, kakor tuđi pojave kompiikaci}. V slučajih, ki smo Jfh mi imeli, preiskuSali smo tuđi vodo, ter nismo opazili niti najman-ilh sledov dralenja ledvic, a bolniki se | nlkoli nišo pritoževalf, da jfh bol! na lurabalni strani. Dobro sprlCevalo temu antigonoro-ika daje tuđi okolnost, da so bolnlki, opaztvil, kako je •obolflikotn odleflo, sami zahtevali, 6» dobe U preparat Zabtevajte literaturo ln prospekt Dobi se v vseb mSflb tokirnih. Skatljlca K 6—. Ljubljana: loliiraa „Trakoatf". Zagreb: Uk raa „aalvator*1 g. MH-«•!!>•#*, 4mlmtif^ trt. Frtiitaja: Paraakoloiko-kcalCil Ukora-taij .BEKA* Prtra-frlttJca W. i 9«iisjvatali woja«f aUslajtrslvo to I • Eevljanki poilnik M tato| sprofma na alata* d#io pri Joa. Proioren, 8a, ilika 82. _________Hrtlfana._______1686 WW Pošteno in pridno *^r1 vajena kmečkega dela, ićče nrlniorno alvibO* Potmdbe pod „ 6tO¥> 420/ I64l4i na upravništvo »Slov. Narod2«. lepo saakroimo poaeslvo ob Viielfskl ••sUi pol ure od Bretlc, katero obstojf iz hiše, Meva m dvo^tropnega k020lca s še-stimi oddelki. Tik hi§e je zennliišče, ali pristava, ki meri 11 oralov in ne dateč od tega je hrastova hosta, ki obseza 4 orale. Vse to posestvo se proda po 400D K oral, kar se d'.bro obrestuje. Za b'učaj, da bi se hosta poseka.a se dob: \z nje hOO kub čnih metrov drv. Pojasnila daje in ponudbe sorejema botel Sc^ener v Krskem. Ako se poorei za skupno posestvo noben kupee ne oglasi, se vrši parcelijs;.2 1 in v aeđel{o od 9 do 11 ure dopoldan. lamr Vollka zaloga najitiodarnej&lh slamnlko«. ~JBft v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAH SOKLIĆ. ^A-PHatnl Panama-alamnlkl od 9 K do 90 K. jtM Kuharica to ¥ lcHh, iifio slnibo ia gospo. dinjahro« gro tndi na doiolo. 1694 Pismene ponudbe pod l9 Ana/1694ls na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Diiffnl nflffpnt rvaVIlll U«V1*IGI1I lioo pri 6oikl ali slovanakl obi« telji sobo a 1. Ranijom. 1696 Ponudbe pod „ Postaosistont 300/ 1696" na upravništvo »SIov. Naroda«. Đstaoki za Ulaze V različn^h barvah, Gena za ćelo bluzo od K 8.80 do E U.—. Marije Terezifa costa ftfev. 13« II. nadstr., vrata 107- ^ Kdo se hoče udeležiti đnliiffiiiiififiiP iJilPlii'^ UiliSiliUSluJltC ifcUClU i u s par tisoS kronami 1 ? Ponudbe pod „ DobiOOk /1884 " na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Dobro ohranfena, kompletna se radi cdpotovanla za primerno ceno proda. Ogleda se Od 2 do 5 UTO OOpOldnO Nova ulica it 3, n. nadstr. lovo. Pozor gospodarji! Želite U kupiti 55O falrov 1.1- 2974 hektarom zemli* prvo vrsto v Bosni, pripravno za vodstvo gospodarstva z njivami travniki, pašami, sadovnikt in poslopji, ki nosi sedaj G1/^*/,,, deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anončni zavod X. Vraneiević, Zagreb, Bogovlćava ulica it. 7. m. kat. pod geslom »Bko-nomlia 1S41". 1687 Antonija Sitar Selenburgova ulica 1. Krasna izbira bluz. I ■ I Prva slov. razpošiljalnica svetovnoznanih srebrnojeklenih T^sf^a^l * znamko dvojni orei I katerc so iz oajboljSega naj?lačncjSrga jekla, labke, na las tanko iz dela ne, I najlep^e izpeljane ia sa vsak kroj rabi]ive, se toplo priporoća. I Za vsak komad se garantira. I Pri naročilu IO komadov, se doda en komad zastonj. I Kmctovalci ! ogibajte se masJTrednega Šidovskega blaga. Zahtevajte cenik. Edina zaloga 3 Ad. Geissa nasl. " ViKTOR PIUH, Žalec, j v Saviniski dolini. 1666 *----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——■------------------------------------------ * _— - ^ Adrija fotomanufafttura drogerija, Ljubljana, | Selentrargova uUca M. S. I prlporoća veliko zalogo desinfekcijskih preparatov |rgi(jf; Lysol, Lysoforra, Kreolin, For-malin, Forma! i nove pastilje, karbolovo kislino, karbol ovo apno itd. itd. Velika zaleta fotografskih potrebičin in aparatov. I Stran &• .8LOVgNSW NAROD-, 4m *. m+t 1M7. 117. Hev. Priporočamo naShn s gospodinjam g KOLINSKO CIKORIJO iz edlao slovenske g tovarne ? Ljnbljani PRODAJALKA mlada, dobra moč. se 3pre}m« takef. Oskrba v hiŠi. Plača po dogovoru. — Ponudbe pod „83/1670" na uprav- ništvo »Slovenskega Naroda«. 1670 je od zidave v tobaćni tovarni dobiti takoj alt tuđi pozneje. VpraŠa se pri g. Robertu Stoisloirskemii, zidar-ikemu mo'stnii SUmeka c. št 2. 1674 &riporoča cmnj. damam tu in na I titagfefi na 2>una;u os*bno abrane I novosti krasnih ktobufav = //2 čepić finmga okusa ia damm m dtfiucc. V^ ćPozravila je sP^/ema/o. I 4o/m ftobukt vedno v zalogu *]£B Solidno blago — «*j>t« *««*• I Prazne vreče vsch vrst in ▼ *sairi množini kupnja Tedno ter plačaje najdraije 1202 X trsovsKa tvrdka X 1. KuSlan, Kranj, Gorenjsko. Dva VAJENCA sprejave alsarstve Kvl Blnder. NatanČnejia pojasnila v tOVftral Slaaikava «Uam itev. 16. 1685 Srbeclco, hraste, izpušcaje, kožne bolezni, stare rane od pravi hitro in sigurno isintarsko mazilo. Ne un aže in ne diši. Mali lonček 3 K, Teliki lonček 5 K, druiioski lon£ek 9 K r oavodiiom. ■ K temu spadaj, iantarslco milo 4 K. I«de1o>e Gero Sanđor, lekarnar, Nagy KOrOs 30. y/Sictfrs /UBERDER \SALB£ [U Zi ¥ojišk8 obvezance je sldenitev rivljeoskega zavarovaoja pri c. kr. prir, zavar. dražbi Austrijski Fen ks naju^odoejša, kajti vojna nevarno»t je ▼ zavarovaojo fak^l ¥ p#la#ai •bSC|pi TfitOtSf ne da bi bilo k obitajni premiji potreba plačevati kake dok lađe. Družba goji vsakovrstna iivljenska zaTarovanja po najooTej&ih kom-binacijab io primano oizkih tarifih. Zastopniki io priložn- sroi posredovalci po Tseh kraj ih sprejemmjo se pod prvoTTStnimi pogoji. Brerplačna in takoiSoja pojasnila daje: Generalni zastop c. br. prlv. zovarovolne družbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. = Pnia limit I T^OdOf KUfftC s* nsoja nazn&niti svojim cenienim j odjeranlcem in p. t obČinBtvn. da je svojo trf9¥lB9 MM I Uno damsko krojaitvo v Prsitnovl bUcI 91 mpm*m I la Io sđraiil s tvrđko F- PolfcebMr, LJmUlaaa, Biial f trg iL 3. Priporočam novo povezano podjetje. ki obsega toa- fokciio sa gospode la aajflaoffto kro|atalo# po Mri M dame In gospode ter te vodi pod imenom prot. firme T. KUNC & F. POLHEINER I Ljubljana, Dvorni trg 3 I (pod „Marodno kavarno44). I - NaSa pri pozu an a in preizkuSena veSčost v ttrolri kakor I tadi zaloga gotovih oblek za gospode in dečke ter mkna { za moSke in damske obleke naj so jamstvo, da bodeva sa-| mogla itttreči vaem sahtevam, tičočim se te stroke. Z odličnim spoitovaDJem T. Kune & F. PoHiehner. H i <š cl enonadatropna « trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obzirnim sadovnikom in vrtom za ze-lenjavo, v večjem kraiu na Dolenjskem ob železnici, sedež oierajne sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoii proda. 1418 : Pojasnila daje odvetniška pisama Ur. Frana Po6okf Ljubljana, Sw. Potra ooata 11. Gorici |. DdlJCI GofW. Ljubljana, Stari trg št 28. KmuMa dvokolesa livalni strofi, gramofoni, eloktrliae iopae svetflke že kompletne od 2 ■» NaltooUio batoHjo. JKchaniiEna delavnica no Starem trsa iL 11 t fluiiivn hiši p*lcg foriške kleti MILO dobhratc ▼ Specijalni trjovlnl za milo 1» Hoairar Ljubljana So. Petra cestu Z8. Ivtotam •▼•te, fcrii sa te^lf«, toaleta a ■Us, pnU pra*W Lti na ctabeto in drobno. Botri! Botrice! Birmance razveselite z iepim birmanskim darilom ki se v veliki isbiri in po niskih cenah dobe pri iMrtariH in iuvelirju Aloiziiu Fuettsu, v i|«i>ijani, Mirniburaova ulica 0« 1592 (potofl pailMilB Eaiserla). ,,Salatfix« teostavtto varovano) da najokusnejšo solato. >vSalatfixM ^ io najboljlo nadofnoitilo zm ol|o, vporabi to za vtako eolato« tor Jo fo pomotan s Klsoni, solio In poprom. ■oUt« se v UtorsUfe steklealeali * S 1-80 ▼ LfaMlaal v trgovini Karola Kautiia, Sodna ulica It 1. __ Morski Caraghee-mah za pripravo nadomestka jedilnega oifa, je izborno uporaben za vsakovrstne solate, če tuđi nima oljne maščobe. — Gena za zavitek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandirano pošiljatev, naj doda še 25 vinarjev. Poštna narocila sprejema: Hat Dežman9 Ljubljana, Kopitarjeva ulica it 6. J/(estni trg št 10. A i- & Skabeme Oficijelno subskripcilsko mesto Uubljans^a^rg^M^ankai^v Ljubljani tprejemi po ori||l#iotatli popojlh prljasojja —— šesto avstriisko vojno posojilo = l uu i. M'/,-h jsKiifldBii tiwiiiiiniiiv-ni-iuiB|ii ni* i m hh mm tm wmt i i«- a i lar-101 to tonJJjje tmIumi >V^«e k«MlM|^ »timtt k MntM •• m "TlMli t«k> u ntpUfo