SLOVENEC Političen list za slovenski narod. A Po poitl prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za žetrt leta 4 gld., za jtdn meaec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden metee 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema upravnlStvo in ekspedielja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi ee ae vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredalatvo j« v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. fcsltev. 245. V Ljubljani, t četrtek 24. oktobra 1895. Letnik XXIII. Nemška kultura. Novi ministerski predsednik je izpregovoril pri svojem prvem nastopu, ko se je pokazal kot prvi državni upravni uradnik nezavisnemu zakonodavnemu zastopu, — namreč državnemu zboru, nekaj besedij o nemški kulturi, ki bodi vedno vodivna v Avstriji. Mi popolnoma radi priznavamo, da je iz jako umljivih vzrokov pogladil Poljak nemške zastopnike in nemško ljudstvo; radi pritrjujemo tudi, da se iz njegovih besedij še ne more z gotovostjo sklepati kaka mržnja proti nenemškim avstrijskim narodnostim v vladinem načrtu, a vender je takoj začetkom potrebno, da mi pojasnimo svoje načelno stališče glede na »nemško kulturo". Splošno se moramo s krščansko - družabnega stališča upirati vsakemu izključljivemu povdarjanju kake posamične narodne kulture, v kolikor bi se s tem jemal značaj urejenega, celokupnega organizma človeštvu in v kolikor bi se s tem napovedoval boj posamnim udom njegovim. Po naših načelih je človeštvo lepa organična celota in posamni narodi, posamne države so v nji samo udje, ki po višji, božji vredbi sodelujejo v skupni uamen. V teh načelih ima svoj jedini temelj — mejuarodno pravo. Cim se pa izključno povdarja samo jeden del, čim se hoče jemati v zakup kako gmotno ali duševno dobro samo za posamen ud, se godi s tem krivica drugim in s krivico se ruši podlaga vsacega jedinstva. Nam se gabi, ko čujemo, kako se izključno povdarja angleška prebrisanost, francoska duhovitost, laška ume-teljnost, nemška izobraženost. Vse te lastnosti so se hranile in razvijale iz idej, ki niso plod kakega posamnega rodu, marveč človeškega uma, oživljenega in okrepljenega vzlasti po krščanstvu. Že iz tega stališča nam je zoperno izključno povdarjanje kake posamne, bodi i nemške kulture. Vrhu tega je pa v naši državi tudi zgodovinsko neresnično govoriti izključno o nemški kulturi. Bes je sicer, da je nemški jezik, ki je bil do novejšega časa poleg vedno bolj v kot potisnenega latinskega, jedina vez mej našimi izobraženci, dal svojo jezikovno obliko uebroj&o znamenitim umstvenim plodovom avstrijskih izobražencev. Toda ti izobraženci nikakor niso pripadali le nemškemu rodu. — Slovenci, Hrvati, Cehi, Po^aki imajo mej njimi premnogo slavnih zastopnikov. Kolikor smo nenemški avstrijski narodi dolžni nemškemu jeziku glede na svojo omiko, glede na svojfc duševno obzorje, radi hvaležno priznavamo, a pri tem zahtevamo, da se vpoštevajo tudi naše duševne sile, katere smo dajali skupnemu delu in da se torej to delo ne sme prištevati samo jednemu uarodu, marveč vsem, ki so sodelovali pri ujem. Tem splošnim opazkam dodljemo še svoje posebno utemeljene jaaisli glede -na »nemško kulturo", v kolikor je res p|od nemškega naroda. Nikomur ne maramo delati krivico, tudi Nemcem ne. In zato radi priznavamo, da je vš)ed ugodnih javnih razmer, nemški narod lepo napredoval od Karola Velikega časov iu čudimo se njegov! marljivosti, njegovi skrbi za napredek umeteljnosti iu znanosti. Nenemški, zlasti slovanski narodi smo često jemali na posodo pri njem, toda ta kulturna posoda se ne sme plačevati s politično ali sploh družabno odvisnostjo, marveč le s kulturnim delom. In s tem smo vračevali svoj dolg in ga še vračujemo. Tudi od Slovanov so se Nemci mnogo naučili; če bi hoteli zasledovati zgodovino razvoja evropske kulture, če bi n. pr. razmotravali, koliko so poživili polabski Slovani nemški živelj, koliko so drugi naši rodovi s svojo organizacijo, s svojim izgledom, s svojimi talenti, s svojim vstrajnim delom, s svojimi boji proti najhujšemu sovražniku te kulture, pomagali tudi tisti kulturi, ki se prišteva izključno nemškemu narodu, bi imeli tudi mi dovolj tirjati od Nemcev. Toda naša sodba v tem oziru se glasi: Vsi narodi so v kulturnem oziru dolžniki, a nobeden ni upnik. Upnik njihov, kateremu se mora po pravici in dolžnosti vračevati napravljeni dolg, je jedino krščanstvo. Bazmerje posamnega naroda do krščanstva in način, kako vračuje kak narod svoje dolgove temu najpožrtvovalnejšemu upniku, je za nas prva in poglavitna stvar v presojevanju njegove kulture in pri vprašanju, v koliko hočemo ostati odvisni od nje. Na tem temelju presojamo mi ,nemško kulturo'. Naše stališče je jasno in — neomajno. Ne kot zavisni sinovi nemške kulture, marveč kot nezavisni otroci krščanske omike gledamo — Nemcem v lice. Induktivni način našega razmišljavanja bi bil tu prepočasen in predolgočasen, zato raje nastopamo drugo zložnejšo pot, ki nas pa ravno tako dovede do cilja. Pred nekaj meseci, ko se je ravno bil boj za celjsko gimnazijo, smo imeli priliko razgovarjati se z duhovitim, pobožnim redovnikom nemškega rodu, ki od daleč paznega očesa po uemških virih (NB1) razmotrava razvoj našega slovenskega ljudstva. Mej razgovorom o naših razmerah pravi omenjeni menih: .Nemci, ki bivajo mej vami, kriče celemu svetu, da je nemštvo pri vas v nevarnosti in s tem tudi nemška kultura. Ali menite, da res tako mislijo? Ta njihov krik o nemški kulturi in vsa njihova po-nemčevalna podjetja imajo samo namen mej vaš dobri, pošteBi narod zatrositi liberalizem in po njem brez-verstvo. Liberalni Nemci vas tlačijo in tem samim je nemštvo deveta briga. S svojim povdarjanjem nemštva in uemške kulture služijo popolnoma drugemu gospodarju, nego nemštvu". Mi smo uprav tega mnenja, saj smo že v »Slovencu" svoje dni odločno povdarjali, in zato se še prav posebno bojimo ,nemške kulture1. Politični pregled. V Ljubljani, 24. oktobra. Vsi klubi državnega zbora se imeli včeraj posvetovanja o stališču nasproti vladi. Hohen-wartov klub je sklenil, da pogojno pritrdi vladnemu programu. S to izjavo je pooblaščen grof Hohen-wart. Hrvatsko-slovenski klub je imel sam za-se po- LISTEK „La Ottobrate". Iz Bim a , 21. oktobra. Kdor je pazljivo prečital štev. 214, „Slovenca" tega leta, katerega uvodni članek z napisom: »La Settembrata" izvrstno popisuje stanje rimskega mesta in njega prebivalstva v sedanjem času in za časa, ko je še papeževa roka gospodovala Rimu in papeževi deželi, njemu se tudi napis teh vrstic ne bode čuden zdel, ker že v omenjenem članku je bil zabilježen izraz „ottobrate" in raztolmačen njen pomen. Ta ljudska veselica, v onem času tako priljubljena, ker izvirajoča iz zadovoljnega srca pripro-stega ljudstva, sedaj ui več poznana drugače, kakor po imenu. Ljudstvu ni samo izginil oni domači »humor", pomanjka mu tudi sredstev, ki so neobhodno potrebni za obhajanje zamrle »ottobrate", in izmed sredstev je poglavitno pomanjkanje »cvenka" in njemu neizogibljivo sledeče uboštvo onemogoči vsako pravo ljudsko veselico. Sedaj, ko je ljudstvo okusilo grenko sladkost osvobojenja Rima, svoje »ottobrate" vse drugače obhaja. Kako pa da jih obhaja, naj pokažem v nekaterih podobah, posnetih iz tukajšnjega življenja: 1. »Ottobrate" prva podoba. Popeljem te proti večeru po ulicah novega Rima in takoj vidiš pred seboj čudni »spektakel", kakoršnega v domačih krajih videti nisi vajen. Kakor se čebele v budi vročini, zlasti ako so na roj pripravljene, zunaj pred panjem prašijo, tako vidiš tu pred hišami mrgoleti neštevilno ljudstva, mlado in staro, moški in ženske, popolnoma priprosti in nekoliko, vsaj po zunanje, gosposki, vsi ti v čudni zmesi pred hišnim pragom čepijo, sedijo ali ležijo. In kaj delajo tu ? Nekatere bolj skrbne gospodinje kaj šivajo ali pletejo, moški pa navadno brez dela svojo lulico pušijo in se glasno pogovarjajo. Neštevilni otroci pa z groznim vpitjem sem ter tja skačejo in svoje burke uganjajo, tako da, ako tvoji živci niso popolnoma zdravi in mirni, moraš postati nervozen. Zdaj pa poglej in opazuj nekoliko bolj natanko te raznovrstne obraze in vtisnjeno bodeš videl v teh koščenih, nekako pe-pelnato bledih obrazih revščino, pomanjkanje, glad in še druge jednake pa neprijetne izjave novošegne »ottobrate". Bodi si pa, da to ubogo siromašno meščanstvo mnogo trpi vsled tega pomanjkanja, ven- dar mu moram dati to častno 'priznanje, da so le redko kateri mej njimi, ki bi v nesrečnem žganju vtopiti iu pozabiti hoteli svoje siromaštvo. Mnogokrat sem že prekoračil take ulice, a nisem naletel na pijanca, ki bi, jednako omamljeni muhi, cesto meril ali pa, posnemaje one znane domače živali, se valjal v blatu ali prahu, kakor se to, pač žali-bog, tako pogostokrat v naši domovini vidi. Ce bi tudi Slovencem ne svetoval, posnemati Laha v drugih ozirih, svetujem mu pa, ga posnemati gledd treznosti, zlasti kar se tiče žganih pijač. Tako to siromašno prebivalstvo vegitira od dne do dne, vedno pričakovaje kake zdalne podpore od vlade; toda ta potrebuje denar za vse kaj druzega in se ne zmeni za revni ljud, kateremu je pa ravno ona sama dala povod, da se mnogoštevilno naseljuje v oproščenem Rimu. 2. »Ottobrate" druga podoba. Da si predočiš to drugo podobo »ottobrate" ali revščine rimskega nižjega prebivalstva, pojdi zjutraj ali pa okoli jedne ure popoludne pred ta ali oni samostan; tu vidiš zopet ne majhno število revežev obojega spola in vsake starosti, kako prihajajo iz bližnjih in daljnih svojih stanovališč, katere jim je postavila tako tra. V 1 svetovanje, zatrjuje pa se, da se morda pozneje pridruži Hohenwartovemu. Levi centrum je pa mesto grofa Coroninija izvolil načelnikom grofa Dubskega, podnačelnikom Burgstallerja. Ce izstopita dr. Rizji in dr. Bartoli, štel bode ta klub le sedem članov. V imenu nemške levice bodo danes označili stališče grof Khuenburg, dr. Russ in dr. Menger, v imenu Mladočehov dr. Herold, dr. Stransky in Kaizl, v imenu nemških nacijonalcev dr. Steinwender. Včeraj popoludne so se načelniki raznih klubov posvetovali o programu državnega zbora. Prva naloga njegova je, da reši proračun. Program nemško-nacijonalne stranke. Dne 21. m. se je vršil v Pragi zaupni shod nemških nacijonalcev, na katerem so sklenili naslednji program nemške narodne stranke za Češko, ki pa velja z malimi izjemami za vso avstrijsko narodno stranko. Program obsega štiri glavne točke. 1. V narodnem oziru zahteva nemško-nacijonalna stranka, da se ohrani in utrdi zveza z nemškim cesarstvom, da se vsa notranje politična vprašanja podrede najvišjim narodnim interesom, da se potom zakonov in samoobrambe varuje nemštvo na Avstrijskem, da se odstranijo vsi slovanski, kakor tudi mogočni židovski vplivi in da se v to svrho združijo vsi Nemci brez razločka politične smeri. 2. Glede prostosti se zahteva prosta tiskovna, društvena in zborovalna pravica, politična neodvisnost uradniškega in učiteljskega stanu ter splošna in direktna volilna pravica. Poleg tega naj se odstranijo vse napake, ki se nahajajo v sedanjem volilnem redu. 3. Na gospodarskem in socijalnem polju žele nemški nacijonalci zboljšanje položaja delavskih stanov, posebno zavarovanja za starost, kolikor možno nagle in temeljite agrarne in obrtne preosnove, da se mora varovati kmečki in obrtni stan pred napadi špekulacije in kapitalizma, temeljite davčne preosnove s posebnim ozirom na slabe gospodarske razmere. Pri tem naj se ozira posebno na to, da se obstoječi davki kar najpravičneje razdele. Borzni davek naj se zdatno poviša, odstrani naj se pa popolno užit-ninski davek od neobhodno potrebnih živil. 4. Glede obnovitve pogodbe z Ogersko naj se določi kvota, kakoršno zmoreta obe državni polovici. Določijo naj se obvezni pogoji, pod katerimi se imajo varovati avstrijski izdelki pred ogrsko konkurenco. — Mej plevami tudi nekaj zrna. Povodom zadnjih zagrebških demonstracij pojasnjuje dunajski »Reichspošti" neki dopisnik iz Zagreba vzroke, ki so dali povod takim neredom. Dopisnik ne obsoja hrvatskih vseučilišč-nikov in sploh šolske mladeži, ampak jedino le — židovsko mažarski liberalizem. Sad njegovih naukov: proč z vero, proč z narodnim mišljenjem in čuv-stvom je po njegovih mislih zakrivil vse škandalozne izgrede. Piše namreč tako-le : Kakoršni učitelji, taka vzgoja in po tej se ravna vse poznejše življenje. Iz vseučilišč so izgnali vse profesorje, ki se niso sramovali katoliške vere, v gimnazijah se uči mladina bojevati in na ljudskih Šolah se vadijo dečki v — ženskih ročnih delih. Za ženski spol se je ustanovil posebni licej, čegar obiskovalke bodo kmalu lahko prestopile na vseučilišče. Morda misli Eršnjavi, da bode na ta način ukrotil razburjene dijake V Ta po- gično zamrla banka romana. Stanujejo sicer ti reveži v velikanskih, v najnovejšem stavbinskem slogu sezidanih hišah, ali po zunanje soditi, palačah, ki sc pa podobne pobeljenim gomilam, ker v njih se nahaja zabuhli zrak, smrad, revščina, in kar naravno sledi — bolezen. Soba, katero si v najem vzame družina, z mnogimi otroci blagoslovljena, ni ravno velika in prostorna, in vendar v nji prebiva 8 do 10 oseb, in zraven njih najde tam prenočišče še kdo drugi, ki ni zmožen si preskrbeti lastnega stanovanja. Kak zrak mora biti v takih beznicah, si lahko misliš, in zdaj si bodeš raztolmačil, zakaj tako radi pred hišami posedajo in ležijo, kakor si videl v prvi podobi. Te obljudene družine tedaj oblegajo samostane ob določenem času ; s posodo, v ruti zavezano, z bledim dojencem v naročju, z lačnimi otročiči poleg sebe čakajo poželjivo, da se od-pro vrata znanega utešišča za lačni želodec, vrata samostanska. Mej njimi pa zamoreš opaziti ne samo revno oblečene, marveč tudi gosposke reveže, ki s klobukom na glavi in s solnčnikom v roki se ne sramujejo sprejemati na samostanski porti jedil za svojih otrok prazni želodec. Evo, to je druga podoba sedanje »ottobrate"; pač žalostna, pa pomenljiva ! (Konec sledi.) ložaj postaja vedno resneji in ni čuda, ako se pride po tako grozni demoralizaciji tudi do demonstracije. Sedaj naj se vprašajo židovski liberalci, ki trdijo, da večino demonstracij provzročijo kristijani, kdo je v Zagrebu zakrivil take nerede. ProvzroČili so jih po mažarako - liberalnem židovstvu zapeljani vseuči-liščniki. Častni ttagrebški meščan Banffy. V torek je župan zagrebški prišel v Budapešto, kjer je poiskal ministra Banffy-ja ter mu naznanil, da ga je zagrebški mestni zbor izvolil za častnega meščana ter ob enem tudi izrekel obžalovanje zaradi izgredov, ki so jih zagrebški vseučiliščniki vprizorili proti ogerski zastavi v dnevih cesarjevega bivanja v Zagrebu. — Banffy je seveda izrekel svoje posebno veselje, da ga je zadela tolika čast, posebe pa je povdarjal, da je prav, ker zastop mesta Zagreba tako odločno obsoja izgrede nezrelih fantalinov, kakor je dejal Banffy, ki ,so bili naperjeni proti zastavi krone sv. Štefana. — Čudno se nam zdi. da se drzne framason Banffy omenjati krono sv. Štefana, proti kateri se je on zadnji čas najhuje pregrešil, ker je s sprejetimi cerkvenopolitičnimi zakoni iztrgal iz krone sv. Stefapa križ, s katerega pomočjo je kralj Štefan toliko storil za slavo in moč madjarske dežele. Žalostno je gledati, kako vsa vladna Hrvatska sedaj leži vna trebuhu pred madjarskimi mogotci, ki so vendar sami krivi vseh izgredov v Zagrebu, ker so ondi silili na dan z ogerskimi zastavami, ki nimajo prostora v kraljevini hrvatski, katera je v svojem notranjem delokrogu popolno neodvisna od Madjarov. Bati se je, da bodo Madjari to priliko porabili in kar le moč svoj vpliv pomnožili na Hrvatskem. To se jim bode tudi lahko posrečilo pri sedanjih razmerah na Hrvatskem, kajti Madjari imajo sedaj za svoje nakane na stežaje odprta vrata na Hrvatsko, kjer opozicijonalne stranke nimajo druzega posla, kakor da se najgrje koljejo mej seboj. Ministerska kriza v Serbiji. Od dne do dne so glasneja poročila o nekem sporu v srbskem ministerstvu. Verodostojni krogi trdijo, da Novako-vičevo ministerstvo ne bode dočakalo niti 20. novembra, ko se ima otvoriti skupščina. Novakovičev kabinet bode kmalu vložil ostavko ter odstopil svoje prostore Garašaninovemtji ministerstvu. Tako trdijo vodje napredne stranke, ki hočejo s tem izkoriščati za svoje namene že tako žalostne srbske razmere. Buggero BongJii. V Torre del Greco je umrl italijanski učenjak in politik Ruggero Bonghi. Deloval je nad 40 let kot jezikoslovec in modroslo-vec, žurnalist in praktičen politik in, kar je treba posebe poudarjati, pri žalostnih italijanskih razmerah, bil je vseskozi poštenjak, ki je vsikdar in vsakomur povedal svoje mnenje, če tudi je bilo nasprotno vladajočemu javnemu mnenju. Vzlasti se je trudil za spravo mej papežem in Italijo in za zvezo francosko italijansko. Bonghi je bil sicer liberalec in kot takega se je vzlasti kazal kot naučni minister, ker je strogo postopal gled^ vojaške dolžnosti bogo-slovcev ter se tudi v drugih cerkveno - političnih stvareh kazal nasprotnika cerkvi. Še kot mladenič se je vnemal za zjedinjeno Italijo ter je moral zato tudi bežati iz svojega neapolitanskega rojstnega kraja. Vendar pa si ni mogel misliti, da bi papež in Italija morala biti razdvojena. V tej zvezi je upal on sreče in slave za Italijo. Posebno mnogo se je v tem oziru nadejal od Leona XIII., kar je v nekem obširnem spisu prav naudušeno poudarjal. — Ker si ni bil svest temeljnih nasprotij med papežem in Italijo, zato pa vkljub svojemu naudušenju za to idejo in vkljub neumornemu delovanju v tem oziru ni nič pripomogel, da bi se bilo to vprašanje kaj približalo svoji rešitvi. — Drugi njegov idejal je bila italijansko-francoska zveza. Bonghi je bil strasten nasprotnik trodržavne zveze. Vsako priliko v zbornici je porabil, da je poudarjal, kako je ta zveza nesmiselna in za Italijo kvarljiva. Iz istega vzroka je bil tudi nasprntuik Avstrije ter seje, sicer skrajno zmeren, v tej točki družil z najhujšimi radikalci ter poželjivo gledal po avstrijskih Italijanih. — Sedanje politične razmere niso bile godne za izvrševanje njegovih nazorov, zato je ostal precej osamlien ter si zaslužil priimek političnega puščavnika. Kot tak je sedaj umrl, ne da bi se bili njegovi nazori le količkaj uresničili. Anglija in Venezuela. »Reuters Office" poroča: Z ozirom na dejstva, da ni venezuelska vlada radi dogodkov v januvariju, ko so se raztrgale angleške zastave ter aretovali in močili angleški podložniki, niti prosila odpuščanja, niti podala kakega zadostila, je naznanil lord Salisbury venezu- elski vladi, kakega zadostila zahteva Anglija od Venezuele. Augleška vlada ji namreč ne bode dovolila prekoračiti mejnih rek Cuyuni in Amascura. Ker pa Anglija iz lastne moči ne mara tega ukreniti, za to bode izročila celo zadevo razsodišču. Na to naznanilo še ni odgovoril venezuelski konzul v Londonu. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. (Državna podpora za poškodovane po potresu.) Glede oddajanja dovoljenega brezobrestnega posojila mej poškodovane po potresu nam dohajajo razne pritožbe. Tako se nam poroča, da morajo posestniki iz oddaljenih krajev priti po večkrat v Ljubljano po dovoljeno posojilo, pa še nič ne dobe. Najprej se je od njih zahtevalo, da morajo prinesti račun od stavbenega mojstra in potrdilo od županstva, da so že vsaj deloma popravili poslopje. — Ko so ; to drugič prinesli, zopet niso dobili denarja, marveč se jim |je reklo, da bodo še orožniki pregledali, ali je to resnično, kar so naznanili. Po našem mnenju bi se vendar moralo verjeti županskemu uradu, kar sporoči, in mf mislimo, da tudi orožniki navadno v stavbarstvu niso taki strokovnjaki, da bi mogli pri pregledu presojati, ali je v resnici vse tako popravljeno, kakor to oblastvo zahteva. Ako pa že vse oblastvo tirja, naj bi pa vsaj jedenkrat za 1 vselej povedalo strankam, kaj vsega jim treba, da ne bodo imele nepotrebnih troškov in potov — zastonj. (Slovensko gledališče.) Danes se bode predstavljala veseloigra »Pariški potepuh". Kot gost nastopi gospica Polakova. (Izpred sodišča.) Najvišji sodni in kasacijski dvor ua Dunaju je zavrnil ugovor socijalista Grablovica ozir. njegovega zastopnika dr. H u d-n i k a proti razsodbi porotnega sodišča v Ljubljani, vsled katerega so bili tajnik slov. kat. delavskega društva Gostinčar ter urednika »Slovenčev" in »Glasnikov" oproščeni. — Kedor išče, pa najde, namreč — nos! (Z Vipavskega) dne 18. oktobra: Z veseljem smo pozdravili »Slovenčev" članek »Deželna zavarovalnica". Gotovo je nujno potrebno, da se deželni zbor, oziroma deželni odbor resno peča s to zadevo. Troški deželni rastejo silno in zadnji potres je kran-ske finance še posebej občutljivo pretresel. Priznamo radi, da je treba za ustanovitev »deželne zavarovalnice" temeljitih študij, da ne bi se delalo čez glavo. Ako pomislimo, kako tuje inozemske banke, katerih deluje v Avstriji sedaj nič manj kakor 23, z veseljem silijo v naše cesarstvo, se pač splača skrb, kako ohraniti denar v domovini. Ce nadalje vzamemo v poštev, da tudi nekatere domače zavarovalnice delujejo z mogočnimi dividendami, vkljub temu, da dostojno plačujejo svoje uradnike, pač ne vemo, zakaj se imenujejo »vzajemne". Vzajemne so, a vzajemne ne za zavarovance. Tržaška »Assicurazioni Generali", ki je sicer zelo ukoreninjena v Avstriji, a ima vender svoje težišče v Italiji, je objavila za leto 1894 naslednji računski posnetek: Vplačane premije 9,837.112 33 gld.; izplačanje škod 3,973.402 gld. 01 kr. in poleg za premijne rezerve 2,778.822 gld.; čistega dobička je bilo 818.536 gld. 92 kr., tako, da se je mej delničarje moglo razdeliti 600.000 gld., kar pomenja z ozirom na temeljno glavnico 5,250.000 — 11-4 odstotno dividendo, ia celih 218.536 gld. 92 kr. je ostalo še na strani v poljubne namene. Tak zaključek je mogla »Generali" narediti celo letos, ko je morala za pogorelo predilnico v Ajdovščini plačati blizu pol milijona goldinarjev. Ce bi imeli Slovenci toliko duha za denarne špekulacije, kakor tujci, marsikateri tisočak bi ostal na domači zemlji. Misel torej, da se osnuje deželna zavarovalnica je velevažna in treba jo skušati prej ko mogoče spraviti v dejanje. Tudi ljudstvu se velikrat čudno zdi, da se mora zaupavati neznanim agentom, ki hodijo od hiše do hiše z blatom ometavajoč svoje konkurente, ki priporočajo firme in banke, katerih imena slovenski kmet niti prav izgovoriti ne more. Upati je, da se bodo ljudje domače naprave mnogo raje oklenili, kakor tuje, in to tembolj, če bodo vedeli, da se steka dobiček v deželno blagajno. Tudi po Vipavskem 6mo čuli že večkrat iz ust prav preprostih gospodarjev, zakaj bi se ne osnovala zavarovalnica samo za vipavsko dolino. Ker je zideva hiš na Vipavskem vsa drugačna, kakor na »Kranjskem", imamo tu požarov jako malo. In če gori, zgorite le dve, tri hiše. Ca tirja država 20.000 gld. temeljne gotovine, bi se dala ta svota ravno tako pridobiti na podlagi vzajemnega neomejenega poroštva. Ako se zamore ustanoviti in vzdr-žavati posojilnica, vzdržavati bi se zamogla tudi okr. zavarovalnica. Tudi vsakojake postavne zapreke bi se dale sčasom ublažiti in odpraviti. — Torej na delo 1 (Premovanje živine) se je vršilo dne 23. t. m. na Pristavi pri Tržiču. Za bike so dobili: Fr. Rotar iz Srednjevasi 25 gld., Fr. Dovžan iz Golnika 15 gld., A. Ažman s Pivke, M. Barle z Luže, A. Pavlin iz iz Breznice in St. Polak iz Tržiča po 30 gld. Po 5 gld. so dobili od kmetijske družbe: M. Arneš iz Kokre, L. Marinšek iz Strohinja, J. Primožič s Pristave in J. Gašperlin z Luže. Za krave: P. Jerala iz Naklega 20 gld., J. Pogačnik iz Kokre, A. Primožič s Pristave, Fr. Špendal iz Tržiča in I. Sitar iz Ziganjevasi po 10 gld. Za telice : J. Gros z Gorič 20 gld., J. Gašperlin z Luže, F. Golmajer, J. Počivalnik iz Podbrezja in A. Hladnik od Sv. Križa po 10 gld. (Kranjski lovski zakon — z verskega stališča). Kakor je poročal Slovenec št. 241, so po novi Go-renje-avstrijski lovski postavi ob nedeljah in praznikih veliki lovi z gonjači — in med dopoldanjo službo božjo vsakoršni lovi prepovedani. Omenjali smo vže jeden pot, da se je pri zadnjem deželno-zborskem zasedanji tudi pri nas stavil jednak nasvet, Dotični gosp. poslanec (g. Povše) pa je žel za ta svoj predlog oholo zasmehovanje od znanega Nimroda poljanske doline. Pa naj reče kedo, da se manjka pri nas liberalcev. Mi Slovenci, ali kakor »Narod" hoče „slov. klerikalci" smo še preveč optimisti, mnogo premilo sodeči o verski vnemarnosti v naši domovini. Seveda domoljubje ali pa samo-ljubje nas le prerado zapelje do misli, da slovenski liberalec ni nevaren, vsaj toliko ne nevaren kakor liberalec nemški. (V Radovljici) bode gasilno društvo dobilo novo shrambo za gasilno orodje. Potrebno stavbišče je darovala gospa Hudovernikova. (Serenada deželnemu predsedniku gospodu baronu Heinn.) Pevski zbor „ Glasbene Matice" je pel sinoči pred stanovanjem gospoda deželnega pred-seduika kot izraz društvene hvaležnosti tri zbore. Med petjem se mu je poklonila deputacija društvenega in zborovega predsedništva ter mu izrekla zahvalo za naklonjenost, katero je dokazal po potresu zelo oškodovanemu društvu. Gospod baron Hein se je jako pohvalno izrazil o društvenem delovanju in o zborovem petju. (»Glasnika",) lista za slovenske delavske stanove, je izšla 24. t. m. zadnja številka. Kolikega pomena je „Glasnik" za delavske stanove, to nam najbolj spričuje pisava socialističnega lista „ D e -lavca". — Kdor bi menil, da »Glasnik" ni potreben, prebere naj par številk »Delavca" in precej bo z nami jedne misli: Ako bi ne imeli »Glasnika", morali bi ž njim takoj pričeti. Ako se bodo slovenski delavci vkljub sedanji neumorni in vsestranski agitaciji ohranili verni in pošteni ter se ne bodo udali temu pogubnemu navalu, zasluga bo to v mnogem oziru tudi »Glasnikova". — Zato menimo, da spol-nujemo le svojo dolžnost, ako delavcem in vzlasti prijateljem delavskih stanov priporočamo »Glasnik" v naročbo in podporo. — »Glasnik" velja za celo leto samo 80 kr. in se naroča pod naslovom : Uredništvo »Glasnika" v Ljubljani, Poljanska cesta št, 58. — le tedaj mogoče kakor Cena inu je tako nizka, da mu je izhajati, ako dobi vsaj še toliko naročnikov, jih ima sedaj. (Zdravstveno stanje v Ljubljani) od 13. do 19. oktobra. Novorojencev bilo je 11 ; umrlo jih je 25, mej njimi za vratico (davico) 4, za jetiko 5, za želodčnim katarom 4, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 8; mej njimi bilo je tujcev 8, iz zavodov 10. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, iu sicer; za ošpicami 3, za škarlatico 3, za tifuzom 2, za grižo 2, za vratico (davico) 11. (Ogenj.) Na planini Gjra v radovljiškem okraju je vsled neprevidnosti dveh posestnikov pogorel živinski hlev; zgorelo je ob jednem 13 komadov živine. Škode je do 1260 gld. (»Dieses Volk hier unbekaunt".] „Glasbena Matica" je poslala letošnje muzikalije tudi svojemu članu Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij na Goriško z naslovom: »Č. g. Josip Kosec, vikarij v Novakah na Goriškem". — Toda Matica je dobila pofiiljatev nazaj z opombo : »Dieses Volk hier unbekannt". — Mi samo objavljamo to surovost ter se nadejamo, da bo poštno vodstvo v tem oziru storilo svojo dolžnost. * * * (Iz Brna) 19. oktobra. Tukaj prav dobro znani odvetnik, pristaš lidove stranke, je velik prijatelj ljudstva. Neki meščan je bil tožen radi 1150 gld. dolga. Kdo pa plača rad dolg ? Reklo se mu je, naj si vzame tega odvetnika, ki ga bo izrezal. Res: sedem let je trpela pravda, obravnava je bila 50krat odložena in dolžni meščan je bil oproščen. Toda nasprotnik njegov ni pil črnila. Vzame druzega zastopnika in prične sodbo v drugo. Ko je videl zdaj lidovi odvetnik, da piše drugačna sapa, je Dasveto-val svojemu klijentu dr. Hodiiča, pristaša narodne stranke. Dubro računano ! Dr. Hodač je takoj iz-previdel, da je pravda brezvspešna, je tedaj nasve-toval spravo. Ubogi zatoženec se je zdaj izrazil, da bi se bil rad spravil, a prvi njegov zastopnik ni dovolil. Pri celi pravdi sta tožitelj in zatoženec skoraj prišla na beraško palico, za kar se imata le lido-vemu odvetniku zahvaliti. Dober zagovornik in prijatelj ljudstva, kaj ne? — Winterhollerjev spomenik bode dočakal znamenito zgodovino. Okrog njega 8e namreč zbira nadebudna nemška mladež ter napada češke dijake in otroke. Pri raznih napadih so že mnogega nevarno poškodovali. — Tukaj so začeli med občinstvom krožiti ponarejeni dvajsetvinarski novci; so iz mehke, mastne kovine. * * * (Vojaški begnn.) Te dui je ubežal iz tržaške vojašnice desetnik Jos. Grželj ter pri Strasoldu prekoračil italijansko mejo. Mej potjo je ukradel nekemu kočijažu civilno obleko v vrednosti 34 gld. (Ponarejalec denarja.) V Trstu so 22. t. m. prijeli čevljarja Semrajca iz Ljubljane, ker je na sumu. da ponareja denar. (Itnenovanje.) Občinski zdravnik v Ajdovščini, g. dr. Hugo Fink je imenovan časnim okrajnim zdravnikom v političnem okraju Tolmin. * * ( * (Ustrelil se je) 22. t. m. v dunajskem praterju feldmaršal lajtenant Dunst pl. Adelsheim. Najpreje je dosmrtno ranil svojo 50-letno soprogo, potem pa ustrelil samega sebe. Vzrok je baje velika denarna zadrega, katero je provzročila igra na borzi. (Štiri ljudi najedenkrat.) Pruski častnik Schlick se je udeležil lova na prusko šlezijski meji. Streljajoč na fasana je zadel gczdarja in še tri gonjače. Jeden je umrl med potom v bolnišnico. S spretnim strelcem — štiri z jednim strelom — se je pričela preiskava. (Židovski papež.) D?e 14. t. m. so imeli rabini shod v Budimpešti. Rabin Low je predlagal, da se izvoli najvišji rabin za Ogersko. Vzor imajo po katoliški cerkvi. (Na razstavi.) »Tu vidite peč, pri kateri se prihrani polovica kurjave." — »To pa ni slabo. Stara, kaj, če bi kupila dve? Prihraniva celo kurjavo." Društva. (Trgovsko-obrtna zbornicaj ima v petek dne 2 5. oktobra t. 1., ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o načrtu navodila za petletno statistiško poročilo leta 1896. 4. Poročilo o vlogah za premembo propisov o nedeljskem počitku. 5. Poročilo o ustanovah za učence in učenke c. kr. strokovnih šol za lesno industrijo, umetno vezenje in šivanje čipek. 6. Semenj v Retjah. 7. Poročilo o obrtni pravici mizarjev in ključavničarjev. 8. Prošnja notranjskih občin za uvedbo lokalnega vlaka mej Ljubljano in Trstom. 9. Poročilo o prošnji žebljarske zadruge v Kropi za pospeševanje njene industrije. 10 Prošnja gledč prodaje poštnih vrednostnih znamenj ua kolodvorih. 11. Zbornični račun za leto 1894. 12. Predlog za nameščeuje cenzorjev pri lilijah avstro-ogerske banke v Ljubljani. Telegrami. Dunaj, 24. oktobra. Predvčerajšnjem poslanski zbornici predložena predloga zahteva do 400.000 gld. nevračljive podpore za pomoči potrebne prebivalce na Češkem, Mcujalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Moravskem, Štajerskem, Nižje Avstrijskem in v malem dela tudi na Koroškem in Kranjskem. — Poslanec Kronawetter je stavil interpelacijo glede pisma nuncija Agli-ardija na o. Stojalovskoga, v katerem se temu prepoveduje bivanje izvan barske škofije. Dunaj, 24. oktobra. Včeraj popoludne so se zbrali načelniki raznih klubov v posvet, kako določiti vspored razpravljanja predmetov v državni zbornici; navzoči so bili vsi ministri in zbornični predsednik, ki je omenil, da misli mej proračunsko razpravo na dnevni red spraviti več manjših predlog n. pr. zakon o ponarejevanju živil, zdravstveni zakon in zakon proti pijančevanju. Badeni je izrazil željo vlade, da se proračun dožene do konca leta. Hohenwart in Lueger sta bila za nujno posvetovanje o agrarno-poli-tičnih predlogah. Ledebur je za urno rešitev melioracijskega zakona ter bi z veseljem pozdravljal osnovo agrarne enkete. Badeni želi, da se kmalu na dnevni red postavi načrt o domovinskem zakonu. Dunaj, 24. oktobra. V poslanski zbornici je danes predložil finančni minister Bi-linski proračun za leto 1896. Proračun izkazuje 662,691.582 gld. skupnih stroškov in 662,902.808 gld., torej 211.226 gld. prebitka. V primeri z letom 1895 je prebitek za 173.617 gld. večji. Ker se je pa vi. 1895 izdalo 3 mil. za podporo po potresu prizadetim krajem na Kranjskem in Štajerskem, ki so bili vsprejeti v proračun za leto 1896, je prebitek leta 1896 za 2.826-383 gld. manjši, kakor letošnje leto. Vkljub tem manj ugodnim denarnim razmeram se bode tudi v bodočem letu od tekočih dohodkov izplačalo B milijone državnega dolga. Dunaj, 24. oktobra. V poslanski zbornici je danes nadaljeval finančni minister poročilo o proračunu za leto 1896. Skupni stroški so za 18,210.495 gld., v popravljenem proračunu pa za 17,061.842 gld. večji, nego leta 1895. — V proračunu za notranje ministerstvo so vpoštevani stroški za ustanovitev druzega zavarovalno-tehničnega oddelka za zasebno zavarovanje, dalje za ustanovitev jednajsterih novih okrajnih glavarstev, za zvišanje potrebščin za javno varnost kakor tudi za državne stavbinske urade v posamnih deželah. Mnogo večji stroški so prora-čunjeni za napravo cest in mostov na Primorskem. — V proračunu za deželno brambno ministerstvo so pri poglavju deželna bramba zaračunjeni za 800.478 gld. večji stroški, ki so določeni za nameravano novo opravo za deželno brambo, posebe pa za pomnožitev deželnobrambnih čet. V posebnem proračunu vstavljenih 302.000 gld. je namenjenih za napravo orožja. Za orožništvo je več prora-čunjeno 172.790 gld., ker se namerava pomnožiti moštvo pri osmih žendarmerijskih poveljstvih. — Proračun za naučno ministerstvo izkazuje za 731.135 gld. večje stroške. Večje svote so namenjene za podporo umet-nijski družbi na Dunaju, da se bode mogla vdeležiti mejnarodne umetnostne razstave v Berolinu, kakor tudi za podporo za izkopavanje arheologičnih predmetov v orijentu. Nadalje je v proračunu zistemizovanih 30 novih učnih mest extra statum na srednjih šolah. — Stroški finančnega ministerstva so za 5,612.677 gld. manjši; pri tem so všteti v letu 1895 zaračunjeni 3 milijoni za podporo vsled potresa poškodovanim krajem. Kredit za subsistenčne doklade štirim nižjim uradniškim vrstam in državnim učiteljem se je zvišal od 2,368.000 gld. na 2,513.000 gld. Kredit za izvanredne podpore državnim služabnikom se je vstavil v jednakem znesku, kakor letos, namreč 910.000 gld. — Trgovinsko ministerstvo potrebuje 14,276.030 gld, več. nego v letu 1895. Vender se bodo pokrili ti večji stroški z večjimi dohodki, tako da bode bilanca tega ministerstva za 1.394.672 Wien, '''i. Bezirk, Stefa nsplati Nr. 11, Parterre. gld. ugodneja, nego letos. Za nove železnice se bode potrebovalo 2,534.000 gld. več, nego 1. 1895. — Poljedelsko ministerstvo ima v svojem proračunu za 236.000 gld. manje stroške; ako se pa izločijo tekoči stroški za melijoracijski zaklad, bodo za 730.384 gld. večji nego letos. — Proračun za pravosodno ministerstvo izkazuje za 384.160 gld. večje stroške. — V pokritje bodo služili za 1,174.400 gld. večji naravnostni davki in za 1,228.116 gld. večja carina. Skupna svota indirektnih stroškov je za 6,406.334 gld. večja; od tega odpade 3,758.230 gld. na pravi užitninski davek. Pri državnih železnicah so proračunjeni za 10,760.620 gld. večji dohodki. Dunaj, 23. oktobra. Danes je dospela sem grška kraljica s svojima princema Andrejem in Krištofom. Praga, 23. oktobra. Češki listi omenjajo z veliko zadovoljnostjo , da se Badeni peča s češkim vprašanjem, katerega knezWindisch-graetz ni hotel poznati. „Hlas Naroda" pravi, da se bode Badeni zamogel ceniti še le po dejanjih. Sploh pa kaže odločno in močno voljo, ki se opira na zgoraj. Praga, 23. oktobra, češko-slovanska narodopisna razstava se je danes na jako slovesen način ob mnogobrojni vdeležbi zaključila. Število obiskovalcev je prekoračilo 2 milijona. Levov, 23. oktobra. Tukajšnji listi izražajo veliko zadovoljnost nad tem, da se je Badenijev nastopni govor v vseh krogih simpatično pozdravljal, ter dostavljajo, da je v svojem govoru povdarjal ista načela, katera so ga vodila v njegovem prejšnjem delovanju. Krakovo, 23. oktobra. „Czas" imenuje Badenijev govor velepomenljiv ter pravi, da si je novi kabinet popolno v svesti velike odgovornosti ter razpolaga s potrebnimi zmož-nostimi za svoje delovanje. Zagreb, 23. oktobra. Klub pra vaške stranke je sklenil v včerajšnji seji, da radi njegovega zadnjega govora noče imeti v svoji stranki odbornika Folnegovica. Budimpešta, 23. oktobra. Ministerski predsednik baron Banffy je izjavil v današnji seji, da bode v prihodnji seji v petek odgovoril na vse interpelacije, ki so se stavile glede zagrebških dogodkov. Budimpešta, 23. oktobra. Poslanska zbornica je vsprejela danes načrt zakona glede ustanovitve kraljevega državnega kazenskega sodišča v Budimpešti. Posl. Košut je ponovil včerajšnja vprašanja gledč dogodkov v Zagrebu. Poslanec Tazmandy interpe-luje istotako glede znanih dogodkov ter poudarja, da meče ban Ogrom pesek v oči. Taka politika tukaj ni na pravem mestu. Carigrad, 23. oktobra. Iz raznih pokrajin dohajajo jako vznemirjajoča poročila. Iz okraja Mudania se poroča, da so v vasi Seulus napadli Turki mirne Armence, ter je na obeh straneh nad 24 deloma ubitih, deloma ranjenih oseb. Pariz, 23. oktobra. n Journal de Debats" omenja Badenijevega govora ter pripomni, da si bode Badeni prizadeval, približati se vsem strankam in bilo bi jako zanimivo videti, kako ga bodo vsprejele razne narodnosti. Umrli so: 22. oktobra. Bernard Bartl, umirovljeni želez, uradnik, 68 let, Rožne ulioe, je nagloma umrl za naduho. 23. oktobra. Ladislav Hrasky, dež. inženirja sin, 4 mesece, Tržaška cesta 16, oonTulslones. V hiralnici: 23. oktobra. Tomaž Gartroža, delavec, 75 let, kron. črevesni katar. V otroški bolnišnici: 22. oktobra. Ana Jeraj, delavčeva hči, 2 leti, davioa. 23. oktobra. Marija Homove, delavčeva hči, 5 let, vsled opekline. Tujci. 22. oktobra. Pri Slonu: Fabiani, Weinberger, Schwarz in Frieb z Dunaja. — Stern iz Gradca. VVortmann z Reke. — Kenda iz Kamnika. — Vidergar iz Št. Jurja. — Sorč iz Bolča. — Gilly z Višnje Gore. — Grego iz Pirana. — Popper iz Prage. — Trautner iz Inomosta. — Osana iz Korneuburg-a. — Levanič iz Varaždina* — Reioh, Kempness iz Gradca. — Hirsohler iz Vel. Kaniže. — Katz iz Lvova. — Buschka iz Brna. — Siadler iz Kamnika. — Majdlč iz Mengša. — Golmajer iz Zavorja. — Servadio iz Trsta. Pri Maliiu: Neumann, Angel, Pick, Deutsch, Miillper, 8ehweighofer, Orszag, Sonnensehein z Dunaja. — Posselt s češkega. — Scherer iz Bolzana. — Rother, Alt iz Linca. — Klenk iz Beljaka. — Moosbrugger iz Inomosta. — Sameiz iz Goriee. Pri Hoydu: Kravanja iz Oirknice. — Rant iz Polhovega Gradca. Pri avstrijskem earu: Rojic iz Cirknega. — Klein in Stoiner Kspoivara. Pri bavarskem dvoru: Cvek iz Kamnika. Pri Juinem kolodvoru: Miegl, Komanz z Dnnaja. Tržne cene v Ljubljani dn£ 23. oktobra. gl- gl.|kr. PSenica, m. st. . . 7 20 Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež, „ . . . 6 30 Surovo maslo, „ . — 72 Ječmen..... 7 — Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . Ajda..... 6 50 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 8 — — 64 Proso, „ . . . 8 — Telečje — 68 Koruza..... 6 80 Svinjsko „ — 70 Krompir, „ . . . 2 50 KoStrunovo „ „ . — 36 Leča, hktl. . . 10 _ Piščanec .... _ 40 Grah, „ . . . 10 — _ 16 Fižol, , . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 2 3£ Mast, „ . . Špeh svež, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 70 — 68 „ mehka, 4 „ „ 5 60 Meteorologično porodilo. 24 čas opazovanja 9. zvečeF 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. W 7223 719'3 Temperatura po Celziju Vetrovi 9-4 100 16 5 brezv. sr. szah. m. jjzah. Nebo ~3ež~ dež oblačno «