Za poduk in kratek čas. Škofija in nadduhovnija Ptujska. (Daljo.) Preden je komisija, dne 3. 8ept. t. 1. zapustila Ptuj, naročila še je meščanom, da morajo po nedeljab in praznikib. med božjo službo imeti mestna vrata, oštarije, mesnice in štacune zaprte. Meaarjem je bilo pod kaznijo 100 cekinov prepovedano, o poatnih dneb meanice odpirati in meao prodajati. Tudi oekrunjevalcem apovedi in poatov bile so velike in občutljive kazni zažugane. Zoper nekatere brezozirnosti in preostre kazai te komisij e pritožili so se Ptujčani celo pri cesarju. Vsled tega je vlada komisarje zaradi nekaterih uredb pokarala in mnogo kazni spregledala. Pač pa je kljubu ugovorom potr- dila novo dekliško šolo, katero so komisarji bili meato prejšnje zakotne šole v Ptuji uatanovili.*) Pa tudi ta komiaija, da-si je strogo postopala, ni mogla iztrebiti vsega plevela. In tako bi ae luteranstvo brezdvomno bilo v Ptuji zopet razsirilo, ko bi ga ne bili še o pravem času zadušili kapucini, ki ao ae 1. 1615 tam naselili. Kapucini, pannga reda av. Frančiška, so žlahtni sad evangeljskega uboštva in v resnici veličaatna prikazen v av. katoliaki cerkvi. Gologlavi, oblečeni le v grobovolnato kuto, opasani a konopcem šli ao kapucini, — božji aini — bosonogi na sandalih iz enega kraja v drugega, da bi zlasti nižjim stanovom oznanjevali sv. evangelje. In kar so uoili z besedo, kazali so z izgledom. Izvanredno ostri poati ao jim bili ukazani, prepovedana vsaka zaloga živeža po aamostanih. Njih ležišče je bila slama ali odeja na golih tleh. Po navadi takratnih minoritov ao imeli polnocnice. Vsako delo so začeli z molitvijo ter ga opravljali po natančnem redu. Kakor njibovi aamoatani, bile ao zelo uborne tudi njihove cerkve. S prvega so morali po nekaterih krajib prestati veliko glada, a pozneje, ko so Ijudje začeli njih blago srce in požrtvovalnost, osobito v kužnih boleznih bolje spoznavati, poatali so ljubljenci proatega ljudstva. Prvi kapuciui so na Stajarsko px*išli a Tirolakega. V Inomostu je 1. 1593. nosil nadvojvoda s svojo soprogo kamenje in opeko za njibov aamostan ter je izročivši gvardijanu ključe novega 8amostana govoril tako ginljivo, da ao se vsi pričujoči solzili. Povsod, kjerkoli so se naselili, videl se je kmalu sad njihovega delovanja. Njihove spo vednice so bile zlasti pri misijonib in di-ugib cerkvenih slovesnostih od spovedencev kar oblegane. Krivično blago se je povračevalo, mir pa, katerega ao skesani grešaiki pri spovedi prejeli, je blagodejno uplival na družbinako živIjenje. Povsod se je širil blagor. Večkrat je moral kapucin kar pod milim nebom na ceati postati in ubogemu grešniku. ki je skeaan pred-nj pokleknil, težo grehov odvzeti.2) Da. ao ti za razvoj krščanskega življenja tako zaslužni redovniki tudi v Ptuj prišli, je zasluga cesarja Ferdinanda II Oti je namreč kot laatnik Ptujskega grada daroval kapucinom 1. 1615. na vzbodni atrani mesta blizo cerkve av. Ožbalda hišo z zemljišoem ter je naročil svojemu oskrbniku, naj jim ondi da poataviti majhno cerkvico. Ker j« Sekovaki škof Martin takrat zelo bolehal, prišel je vsled njegove prošnje Ljubljanski škof Tomaž v Ptuj ter je dne 8. sept. 1 1615 blagoslovil in slovesno vložil vogelui kamen za kapucinsko cerkev. Pri t*>j priložnosti je tudi birmal 324 oseb. ') (Konec prih ) Smešnica 6. Sodnik: ,,Oče, aosed vas toži, da ste se mu grozili; ali ste rea rekii, da mu jih bote našteli za uho ?" — Zatoženec: ,,Ej žlabtni gospod, kaj pomaga groziti se, ako se človek ne upa, našteti mu jih!" ') Mittheil. d. hist. V. f. Steierro. XXXII., 13—222) Janssen, Gesoh. d. dcutsch. Volkes V., 203—206. ') I.jubljanski škof Tomaž je iz Ptnja šel v Gradoc obiskat bolnnga škofa Martiua ter jo v njogov dnevnik zapisal sledoče: „1615 die H. Septembris Pettovii oonfivmati a prandio 324 plus minus.et tunc pro ecclesia Patiuui Capucinnmm benedixiiuus ct sulemni ritu imposuimns Primarium lapidem in nomine D. N. J. Chr.a