Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Spremna beSeda urednIka Zakon o drugem tiru je bil nedavno zavrnjen na referendumu, cepravni dosegel kvoruma (ki je, mimogrede, že oznacen s strani ustavnegasodišca kot ustavi in enakosti volilnega glasu nasprotujoce dolocilo).Uveljavitev predloga vlade v odstopu prinaša neproporcionalen posegv prostor, pri cemer 14 od 21 kilometrov tunelov poteka skozi obcutljivpodzemni kraški vodonosnik, ki napaja Trst, 7 kilometrov tunelov paskozi labilen fliš, ki ogroža prebivalce. Poleg tega bo Slovenija tudi v podrejenem položaju, saj ne bo mogla sama odlocati o prometu izluke po železnici. Ta zakon namrec uzakonja 45 let trajajoco koncesijodružbi, ki se bo napajala iz pristaniških dajatev, cestnin in uporabninželeznice. Z izcrpavanjem Luke Koper, Slovenskih železnic in drugihuporabnikov bo družba po ocenah pridobila okoli 2,1 milijardesredstev, kar je mnogo vec, kot je potrebno za izgradnjo »drugega tira«(1,4 milijarde). Snovalcem zakona ni v interesu dobrobit Slovenije, sajbi dodaten tir lahko zgradili brez zakona in po cenejši ter ljudem in okolju sprejemljivejši trasi.Podobnemu vzorcu, kjer kapitalski interesi, ne glede na storjenoškodo, prevladujejo nad javnim dobrim, lahko sledimo tudi v primeruposkusa MOL, da se zgradi kanalizacijo cez vodonosnik v Klecah ali v primeru šentviškega pokopališca, o cemer si lahko preberete tudi v tej številki.Prihajajoce volitve bodo prinesle novo vlado ob vstopanju v pocitniškemesece. Udeležba na volitvah je vec kot zgolj pravica. Neudeležba navolitvah pomeni predvsem skrajno pasivnost, zaradi katere niti ni vecupraviceno pricakovati sprememb.V imenu uredništva vam želim prijetno branje in sprošcujoce poletnepocitnice, obenem pa vas že vabimo na letošnje Jesensko srecanjecetrtne skupnosti Šentvid, ki bo v soboto, 8. septembra. Robert Ivanc odgovorni urednik Vsem krajankam in krajanom iskreno cestitamo ob prihajajocem dnevu državnosti, 25. juniju. Želimo vam ponosno praznovanje praznika, ki nas Slovence združuje po svetu in doma, nas bogati in pomaga ustvarjati zavest ter ljubezen do domovine. Skupno Sporocilo za javnoSt Ljubljana, 23. maj 2018 – Cetrtna skupnost Šentvid, Župnija Šentvidnad Ljubljano in Društvo Blaž Potocnikova citalnica posredujemoskupno sporocilo za javnost ob nameri Mestne obcine Ljubljana o razlastitvi pokopališca. Stališca so omenjene lokalne ustanovesprejele na svojih svetih oz. upravnih odborih in jih posredujejo vnadaljevanju. Stališce cetrtne skupnosti Mol Šentvid Svet Cetrtne skupnosti Šentvid daje naslednjo izjavo za javnost kotstališce CS Šentvid v zvezi z razlastitvijo pokopališca v Šentvidu:Svet Cetrtne skupnosti Šentvid je na svoji 22. redni seji sprejel sklep,s katerim predlaga, da Mestna obcina Ljubljana ustavi postopekrazlastitve lokalnega pokopališca v Šentvidu, ki je v lasti ŽupnijeŠentvid nad Ljubljano, na Upravni enoti Ljubljana, ki se vodi podštevilko 362-2/2018-3.Obrazložitev: To predlagamo tudi zato, ker je MOL 19. 4. 2017 poslala na Ministrstvoza okolje in prostor pobudo za spremembo Uredbe o vodovarstvenemobmocju, Uradni list RS št. 43/15, da se umakne pogoj iz 29. clena,ki posebej prepoveduje širitev pokopališc v Šentvidu, Stožicah inDravljah. Po spremembi uredbe bo omogocena širitev pokopališca,kar je že veckrat s strani MOL obljubljena širitev žarnega pokopališca vŠentvidu. Menimo tudi, da bo vlada slej ko prej spremenila navedenouredbo, tako da bo na navedenih pokopališcih mogoca širitev žarnih pokopališc. Tudi zato Svet Cetrtne skupnosti Šentvid ne vidi nobene racionalne potrebe po razlastitvi pokopališca v Šentvidu. podpredsednik cS Šentvid g. Briški dodaja: O tem velja pojasniti, da svet cetrtne skupnosti o ponudbi za odkupoziroma o nameri razlastninjenja obstojecega pokopališca s straniMOL sploh ni bil seznanjen.Poleg tega ni smiselno, da se davkoplacevalski denar troši za nakupnepremicnine, kjer izvajalec MOL (JP Žale) že leta nemoteno izvajapokopališko dejavnost in jo enako nemoteno lahko tudi v bodoce,namesto da bi se denar namenilo za (pošten) odkup dodatnegazemljišca za prepotrebno širitev.Nerazumna je namera MOL, da lahko v imenu »javnega dobrega«brez dialoga in v nasprotju s statutom MOL tudi brez kakršnegakoli informiranja Sveta CS Šentvid o nameri sproži postopke zarazlastitev privatne lastnine, ki je v privatni lasti od nekdaj, a ševedno služi javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice, pricemer je upravljanje s to nepremicnino tako ali tako (v skladu zzakonom o pokopališki dejavnosti) že desetletja v rokah obcinskegapodjetja in nadaljevanje dejavnosti podjetja Žale tudi v bodoce nisporno. Zato svetniki CS Šentvid soglasno odlocno nasprotujemo tejpotezi, ki jo oznacujemo kot nepremišljeno, vsiljeno in popolnomaneargumentirano. Stališce župnika ivana jagodica Župnik župnije Šentvid Ivan Jagodic sem ostro proti nameri obcine.Trgovanje z župnijskim pokopališcem v nobenem primeru ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki doloca, naj ima Cerkev lastna pokopališca. »Župnijsko pokopališce je že vec kot tisocletje bistven del župnije, zato ga ni mogoce z upravno odlocbo o razlastitvi enoglasno iztrgati iz župnije. Župnija brez svojegapokopališca ne bi bila vec popolna. Preprican sem, da tudi župljani,sicer vsi obcani Ljubljane, takšne brezskrupolozne oblastne akcije ne bisprejeli. Sam si ne znam predstavljati, kaj vodi mestno upravo, da se jeodlocila, da bo oblastno in enostransko posegla v tisocletno tradicijo.Napovedanemu posegu se bo župnija uprla z vsemi sredstvi, z vsemisredstvi bo zašcitila svojo pravico, da po vec kot tisocletju ne izgubi svojega pokopališca,« je v pismu MOL zapisal župnik Ivan Jagodic, kije še dodal, da ceprav zavraca ponudbo in zahtevo za razlastitev, pa nezavraca sporazumnega medsebojnega razmerja kot takega. Stališce Društva Blaž potocnikova citalnica Društvo Blaž Potocnikova citalnica (BPC) iz Šentvida nad Ljubljano jezaskrbljeno zaradi samovoljne odlocitve MOL, ki želi neupraviceno Svet CS Šentvid razlastiti pokopališce Župnije Šentvid nad Ljubljano ter kapelo. Podpretvezo širitve pokopališca in z lažnimi obljubami o posodobitvi,ki jih krajani dobivamo že vec let, želijo to mesto, ki že stoletjapripada Šentvidcanom in krajanom okoliških vasi, prevzeti in z njimgospodariti. To lahko razumemo samo tako, da župan prestolnice v demokraticnem casu z razlastninjenjem prevzema to, kar ni njegovo.Sprašujemo se, kdo bo na vrsti jutri, komu bodo z enakim postopkomvzeli del dvorišca ali njive za dosego zgolj lastnega cilja in nikakor cilja,ki bi stremel k skupnemu dobremu za vse.Kot društvo smo še posebej zaskrbljeni, ker je del razlastitve tudikapela, v kateri pocivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, med njimi je tudi »oce naroda«, narodni buditelj, naravoslovec, pesnikin skladatelj Blaž Potocnik. Njihove spominske plošce v notranjostikapele, kakor tudi oba nagrobnika Blaževe matere in sestre ter slikarjain podobarja Matije Tomca na zunanji strani kapele, je društvo BPC pred kratkim v celoti obnovilo. Vsi, ki pripadamo društvu, in upamo,da tudi tisti, ki z župnijo Šentvid cutijo in v njej prejemajo lepo indobro, razumemo, da gre v tem primeru za napad na sakralni objektin sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico. To je bil in prizadevali si bomo, da bo ostal, sakralni objekt – kapela. S tem sporocilom krajani CS Šentvid povzdigujemoglas, da mora lokalno, naše ostati naše.Takšno ravnanje in namere nazorno prikazujejo odnos MOL dotradicionalnih predmestij Ljubljane, ki so bili nekoc samostojni krajis svojo identiteto, kulturo in lastnino. V Evropi so taka predmestjadodana kakovost in vrednost prestolnicam, obcinski uradniki»najlepšega mesta na svetu« pa tega bogastva še niso prepoznali. CS MOL Šentvid, Župnija Šentvid,Društvo Blaž Potocnikova citalnica, Šentvid Žarno pokopaliŠce v ŠentviDu Na pobudo CS Šentvid smo v februarju 2015 podjetje Ljubljanske Žalezaprosili za delovni sestanek. Sestanek je bil 19. 2. 2015 pri direktorjumag. Robertu Martincicu, njegov cilj pa je bil ugotoviti, kakšne somožnosti širitve žarnega pokopališca v Šentvidu.Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je širitev žarnega pokopališca v Šentvidu mogoca, in da podjetje Žale podpira tako širitev pokopališca.Vendar je potrebno pridobiti lastništvo zemljišca ob obstojecempokopališcu ter ustrezno spremeniti cetrti odstavek 25. clena veljavneuredbe iz leta 2004, sprejete na eni od zadnjih sej vlade RS AntonaRopa, ki prepoveduje širitev klasicnega in žarnega pokopališca vŠentvidu, Dravljah in Stožicah. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 352-16/2004-1, Ljubljana, 21. oktober 2004. O temsestanku obstaja zapisnik.Mesec dni po tem sestanku, konkretno 19. 3. 2015, sem podal vlogona Ministrstvo za okolje in prostor v (nadaljevanju MOP) za pridobitevprojektnih pogojev za širitev žarnega pokopališca ob obstojecempokopališcu v Šentvidu. 14. 4. 2015 sem prejel odgovor z MOP,dopis št. 35506-2209/2015-2, v katerem so me seznanili z dejstvi inpotrebnimi dopolnitvami vloge. 24. 4. 2015 sem vlogo dopolnil innavedel dejstva o potrebi po širitvi žarnega pokopališca, ki ne bi znicimer onesnaževalo nadzemnih in podzemnih voda. 6. 5. 2015 semprejel ponoven odgovor z MOP, št. 35506-2209/2015-4, a tudi v temdopisu nisem prejel projektnih pogojev za širitev žarnega pokopališca.Zato sem zaprosil za sestanek na MOP pri podpisani podsekretarki P. H. Na sestanku 12. 5. 2015 mi je podsekretarka med drugimpovedala, da meni ne morejo izdati nobenih projektnih pogojev, sajima v Ljubljani koncesijo za gradnjo in širitev pokopališc le Mestnaobcina Ljubljana. Povedala je tudi, da bo MOL, ce bo izkazala interes za širitev žarnega pokopališca v Šentvidu, s predhodno spremembovladne uredbe projektne pogoje in vodno soglasje tudi dobila.Po tem razgovoru sem iskal še druge rešitve.Konec februarja 2016 sem od svojega kolega, predsednika CSSostro, pridobil gradbeni projekt za širitev pokopališca v CS Sostro,ki se je takrat pripravljala na gradnjo pokopališca vecjih razsežnosti (pridobljenih je bilo 42.000 m2 zemljišca, sedaj se gradi prva faza).Med drugim projektanti sem poprosil tudi g. Matjaža Briškija, ki se je spremenili na dopisni seji vlade, pa se jim to ne zdi pomembno.Ustavnemu pravniku Miru Cerarju vrhovno sodišce razveljavireferendum o drugem tiru, pa ta odstopi kot predsednik vlade.Odstopil je dve leti prepozno.Kakršna koli bo nova vlada, bo verjetno na prvih sejah vladespremenila clen uredbe, ki bo omogocil izvedbo pokopališca, inzgradila prepotrebno štiripasovno cesto do Medna v prvem letuvladanja. Sicer pa je vse odvisno od nas volivcev, zato se množicno udeležimo volitev 3. junija. Jože Sever GiMnaziji Našemu dijaškemu podjetju je ime Puero, d. d., saj besedica »puer« vlatinšcini pomeni mladost, kar nas neposredno definira, saj smo dijaki 1.letnika, d. d. pa pomeni delniško družbo. Ukvarjamo se z izdelavo inprodajo naravnih balzamov za ustnice, ki smo jih poimenovali kar ponašem podjetju, in sicer Puero.V petek, 11. 5. 2018, je bilo na Gospodarskem razstavišcu tekmovanjemladih podjetnikov Podjetje 2018. Udeležili smo se ga tudi mladipodjetniki z Gimnazije Šentvid: Nadja Kovacevic, Maša Pancur, LanaSmole, Nejc Drašler, Andraž Cijan Brkic, Nik Potokar in Nikita JarcRydzi, z mentorico, prof. Tanjo Tomšic. Takoj ko smo prispeli tja, smo postavili svojo stojnico in jo pripravili,kasneje pa tudi spoznavali konkurenco s prav tako zanimivimi izdelki.Na tekmovanju smo bili najmlajši in prav tako edini dijaki, kiobiskujemo gimnazijo – ostali dijaki so bili s poklicnih ali strokovnih šol. Ko smo vse skupine pripravile stojnice, se je tekmovanje zacelo. Prva tocka tekmovanja je bila predstavitev posameznih podjetij naodru. Tam smo predstavili svoj izdelek pred komisijo in spodbudilikupce, da kupijo izdelek. Mi smo predstavitev naredili na drugacen nacin kot drugi dijaki, in sicer v obliki reklame, v kateri smo komisijipokazali, da je izdelek primeren za katero koli situacijo in da se od drugih zelo razlikuje.Druga tocka tekmovanja je bila predstavitev na stojnicah, kjer smokomisiji podrobneje predstavili svoj izdelek.Nazadnje pa se je tekmovanje zakljucilo s podelitvijo nagrad. Natekmovanju smo predstavili svoj balzam za ustnice, ki smo ga izdelaliiz samih naravnih materialov. Ti so: etericno olje sivke, kakavovomaslo, olje breskovih košcic in cebelji vosek.Vsega skupaj smo v podjetju izdelali kar 400 balzamov. Zacetni kapitalsmo dobili s prodajo svojih delnic. Delovanje podjetja bomo zakljucilis skupšcino delnicarjev našega podjetja. Za nas je to zanimiva inpozitivna izkušnja, ker smo se veliko naucili o podjetništvu. Nadja Kovacevic, Maša Pancur, Lana Smole in Nejc Drašler,Gimnazija Šentvid foto: arhiv Gimnazija Šentvi SlovenSki otroŠki zBor 2018 • Od 24. do 30. junija 2018 • Zavod sv. Stanislava • Pevci in pevke, stari od 10 do 15 let • Dodatne informacije na soz@stanislav.si Cistilna akcija ciStilna akCija cS ŠentviD 2018 Letos smo vsakoletno cistilno akcijo organizirali nekoliko kasneje kot prejšnja leta.V soboto, 14. aprila, smo se zbrali pred Ljudskim domom, podskakalnico v Guncljah, na rugby igrišcu Oval v Guncljah, pred domomPGD Stanežice-Dvor in PGD Medno ter na Brodu pri vrtcu. Nabralo se je kar nekaj odpadkov, ceprav ugotavljamo, da vendarle izleta v leto manj, kar, upamo, lahko pripišemo višji ozavešcenosti ljudi.Kot obicajno je bilo glavno zbirno mesto za odpadke na parkirišcu nadrugby igrišcem, od koder jih je kamion Snage d.o.o. odpeljal na za topredvideno mesto. Cistilno akcijo smo zakljucili na rugby igrišcu Oval v Guncljah, kjer sonam clani Rugby kluba Ljubljana pripravili okusen bograc. Robert Golavšek foto: Arhiv CS Šentvid ŠentviŠke proMetne zaGate in kako iz njih V tem prispevku moram pojasniti vzroke za prometne in druge probleme v naši CS Šentvid. Glavni problem v naši CS je prometna problematika, iz cesar izhajajo tudi drugi problemi v našem kraju. Šentviški predor je bil odprt v poletju leta 2008, vhod in izhod iz predora sta bila odprta le v smeri Medvod. Vhod in izhod v smeri Šentvida pa še do danes nista izvedena, tako da Šentvidcani še po 10 letih ne morejo zapeljati v predor ali iz njega. Morajo se peljati po Celovški cesti cez 7 semaforiziranih križišc, s tem ustvarjajo prometne zastoje in povzrocajo onesnaževanja okolja. Po jesenskih volitvah 2008 je vlado vodil Borut Pahor. Ta vlada v treh letih ni videla potrebe, da se predor odpre tudi v smeri Šentvida. V letu 2012 je vlado vodila druga stranka, ki je takoj pristopila k izvedbi odprtja predora v smeri Šentvid. Odkupljeni so bili trije objekti, dva porušena, hiša g. Kregarja v križišcu pri Jelenu pa tudi odkupljena, s cimer so vsi trije objekti postali last države. Vodenje vlade je v marcu 2013 prevzela spet druga stranka, ki ni nadaljevala z zacetim delom. V letu 2014 je vlado prevzela stranka Mira Cerarja, ki v svojih štirih letih vladanja ni naredila nic na podrocju ureditve prometne problematike v Šentvidu. Z odprtjem predora v smeri Šentvida in prostim zavijanjem v križišcu Jelen na Kosmacevo cesto v smeri Broda bi bila urejena vsaj delna, hitra rešitev ureditve prometa. Zato smo v februarju 2015 predstavniki CS Šentvid v ta namen zaprosili za sestanek na Ministrstvu za infrastrukturo, poslali smo tudi teme, o katerih se želimo pogovarjati. 1.Vhod in izhod v smeri Šentvida 2.Prosto zavijanje s Celovške na Kosmacevo cesto in dalje na Brod 3. Izvedba štiripasovne Celovške ceste od križišca Jelen do križišcaMetalka Dogovorjen sestanek, ki je bil dobro organiziran in voden, je bil na Ministrstvu za infrastrukturo 13. 3. 2015. Prisotni smo bili sodelavci Ministrstva za infrastrukturo, direktor DARSA, predstavniki ZIL,Damijan Volavšek – predsednik Sveta CS Šentvid, Jože Sever – clan Sveta CS Šentvid in Robert Golavšek –Služba za lokalno samoupravoMOL. Na sestanku smo se dogovorili, da bo ministrstvo skupaj zDARSOM zacelo postopek za izvedbo uvoza in izvoza v smeri Šentvidain prostega zavijanja v križišcu Jelen na Kosmacevo cesto in dalje v smeri Broda. V drugi fazi naj bi se nadaljevala širitev štiripasovneCelovške ceste od križišca Jelen do križišca Metalka. O dogovarjanju na sestanku obstajajo uradni dokumenti in zapisnik sestanka. S tem dogovorom bi bila prometna problematika vsaj delno rešena. Ministrstvo za okolje in prostor je nato v poletju 2015 izdalo gradbenodovoljenje družbi DARS za ureditev tega dela. Na gradbeno dovoljenje se je na upravno sodišce pritožil g. Babnik. Upravno sodišce je kljubštevilnim urgencam DARSA odgovorilo, da zadeva ni prednostna in sebo obravnavala v obicajnem casovnem roku. Vendar upravno sodišceni nic odlocilo, ampak je po približno letu in pol pritožbo prestavilo na ustavno sodišce, kar bi lahko storilo že prvi mesec. Ustavno sodišce je po letu in pol, konkretno v aprilu 2018, razveljavilo gradbenodovoljenje z utemeljitvijo, da clen zakona o razlastitvi zemljišca g.Babnika (cca. 150 m2 zemljišca) ni ustaven. Ceprav je DARS po tem clenu zakona gradil avtoceste.Toliko o tem delu prometne problematike, ki bi morala biti že zdavnajrešena, ce bi država delovala državotvorno in pravno. V ta namen bi morala država sprejeti ustrezen zakon, da upravno sodišce in tudi ustavno sodišce odlocata, da se pritožbe na gradbena dovoljenja, kijih izda država za državne projekte, konkretno projekte Ministrstva zaokolje in prostor, rešuje absolutno prednostno v roku 30 dni in ne poobicajnem vrstnem redu.Za celovito ureditev prometa in odpravo zastojev v naši CS je bila v letu2011 sprejeta uredba o državnem prostorskem nacrtu za navezovalnocesto Jeprca-Stanežice-Brod (Ur. l. RS, št. 10/2011). Del prostorskega nacrta veljavne uredbe, od križišca Metalke do Medna Za ta drugi del ureditve prometne problematike je po zgoraj navedeniUREDBI o državnem prostorskem nacrtu za navezovalno cestopotrebna izvedba štiripasovne Celovške ceste od križišca Jelen dokrižišca Metalka in dalje do odcepa za Stanežice in do Medna. Polegizgradnje omenjene štiripasovne ceste, to je vsega dober kilometer inpol štiripasovne ceste, je potreben vsaj še odcep za dvopasovno cestocez most preko reke Save, ki pelje do krožišca Vikrce.S tem bi bila za CS Šentvid in tudi za MOL prometna problematikapopolnoma urejena. MOL ima že vec let veljaven, podroben obcinskiprostorski nacrt OPPN, v katerem je v tocki 6.5 predvidena izvedba P&R za približno 800 vozil. To bo najvecji P&R v MOL. Pri tem bi bil poleg P&R urejen tudi prostor za tako imenovane manjše kosovneodpadke. Vozniki, ki prihajajo iz Selške doline, Poljanske doline inŠkofjeloške kotline, bi parkirali avto na P&R in pot v mesto nadaljevaliz mestnim prometom, podaljšano progo avtobusa št. 1. Ostaja neka bojazen,da bo tu v Guncljahpredelava in sežiganjekomunalnih odpadkov, amislim, da je ta bojazenodvec. MOL v tem delu Guncelj nima izdelanedo sedaj nobene študije veljavnega OPPN. Edino veljaven OPPN jepriložen zgoraj. Ta P&R bibil že zdavnaj realiziran, bi država izvedla štiripasovno cesto vsaj doprikljucka za Stanežice. rešitev prometne problematike je nujnaizvedba vsaj tega dela štiripasovneceste do prikljucka zaStanežice. V februarju sta poslanca državnega zbora dr. Anže Logar in Žan Mahnic postavila poslanskovprašanje vladi RS o nujni izvedbi omenjeneštiripasovne ceste. Odgovore vlade sem marca 2017 poslalvsem svetnikom CS in še drugim zainteresiranim, ce kdo želi, ga lahko dobi. Jože Sever Aktualno niko DraGoŠ (27. 8. 1907–31. 3. 2018) v spomin Zadnjega marca letos je umrl naš najstarejši clan in najstarejšiSlovenec, g. Nikolaj Dragoš. Po drugi svetovni vojni se ni vecpredstavljal s krstnim imenom, pac pa z domaco izpeljanko Niko, zatosem to obliko njegovega imena zapisal tudi v naslovu.Niko je bil zelo neposreden clovek. Skoraj ob vsakem najinem srecanjume je opozoril, naj ga ne vikam, ceš, lažje se je sporazumevati, ce smo upokojenci med sabo na ti. Toda nisem mogel. Prevelik casovnirazkorak med najinima rojstnima dnevoma je bil, zato sem ga vedno nagovarjal z vi.Pravzaprav se nisva poznala prav dolgo. Nekoliko podrobneje šelezadnja štiri leta. Prej sem ga poznal le kot uglajenega obcasnegasprehajalca, ki ga je pot kdaj pa kdaj zanesla na Brod in ob Savimimo naše hiše. V tistem obdobju sva izmenjala po nekaj besed ledvakrat. Ce me spomin ne vara, mi je enkrat dal mimogrede nekaj nasvetov o obrezovanju in obžagovanju sadnega drevja, sicer pa sva pokomentirala bližino recne struge in morebitno nevarnost zaradi tega. Pobližje sva prišla v stik z zacetkom mojega opravljanja funkcije vdomacem upokojenskem društvu. Niko je bil med ustanovnimi clani našega društva. Ceprav je bil pred tem clan enega od društev v centruLjubljane, se je leta 1980 pocutil v Vižmarjah že tako domacega, dase je brez oklevanja vclanil v novoustanovljeno Društvo upokojencevVižmarje-Brod. Že takrat je bil med najstarejšimi prebivalci naše mladedržave in s ponosom so mi sodelavke in sodelavci v društvu povedalinajbrž kar vse, kar so vedeli o njem. Predstavili so mi tudi knjigo, ki joje o svojem zanimivem življenju napisal ob svoji 100-letnici. Takrat, obnjegovem visokem jubileju, ko ga je v Vižmarjah obiskal tudi župan Ljubljane g. Zoran Jankovic, je bil tudi imenovan za zaslužnega clana našega društva.Ti podatki so bili iztocnica za najina srecanja, ki so bila redna, a zdaj vem, da preredka. Kadarkoli smo ga iz društva prišli obiskat v Dom starejših obcanov na Poljanah, nas je povabil na kozarcek ali vsajkavico. Ko mu je lani fizicna moc že toliko pošla, da se skoraj ni mogelvec lociti od postelje in smo mu med drugim za novoletno dariloizrocili še steklenico vina, jo je prav hudomušno dvignili in simbolicnosmo nazdravili. Za njegov 110. rojstni dan mi je tako mocno stisnilroko, da me je na moc presenetil. Težko in tiho je izrekel zahvalnebesede za obisk. Solzi, ki sta mu ovlažili oci, sta povedali vec kakor besede. Beroc v knjigi njegove spomine na prehojeno pot, so se mi najboljvtisnili opisi granicarskega obdobja. Ta del življenja je zacel v Skopjuz uvajanjem v to službo, v kateri je nato deloval polnih deset let, vsedo nemške okupacije Jugoslavije. Pri navedbi kote Midor 2167, kamorso ga iz Skopja poslali za vodjo mejne straže, sem ugotovil, da gre za eno od najvišjih srbskih gora Midžor (tudi: Midžur), ki je tik ob mejiz Bolgarijo. Opis sem primerjal s sicer precej nižjim Ograždenom,ki leži med Makedonijo in Bolgarijo. Tudi tam je stražilo mejo nekajSlovencev. Med lokalnim prebivalstvom so bili vsi po vrsti zelopriljubljeni, zato ni cudno, da ima drugi najvišji vrh planine Ograždenime po enem od naših rojakov. Kar cakal sem nadaljevanje besedila Nikovih spominov, kjer bo navedeno, da kak del obmejnega terena imenujejo po njem. Morda je v svoji skromnosti pozabil navesti še tapodatek. Med opisovanjem Nikove osebnosti so mi povedali, kako nacelen jebil. To lastnost potrjuje navedba v epilogu njegove knjige: »Po prvemrazocaranju (po drugi svetovni vojni, ko je bil že pripadnik ljudskemilice–op. M. K.) sem izgubil kompas, nisem vec vedel, ali je dobrobiti borec ali je bolje ostati neveden in zarukan pisar. Postal sem pisar.«V pokoj je zaradi te ugotovitve odšel z delovnega mesta 'materialni knjigovodja' Republiškega sekretariata za notranje zadeve RepublikeSlovenije, kar mi je zaupal med enim od najinih zadnjih pomenkovanj.Gospoda Nika bomo ohranili v trajnem spominu. Za DU Vižmarje-Brod,Marko Koracin oBlacila GaSilCev pGD Varnost in zdravje pri delu sta podrocji, ki jima ljudje prepogostonamenjamo premalo pozornosti. Trendi števila nesrec se zaradi strogezakonodaje na delovnih mestih sicer izboljšujejo, vendar nesreca se lahko zgodi tudi doma. Intervencije, na katerih posredujemo gasilcizaradi aktivnosti in nacina življenja prebivalcev, postajajo iz dneva v dan bolj raznolike, posledicno pa tudi bolj zahtevne in nevarne. Za varno in uspešno posredovanje je poleg ustrezne usposobljenosti in ustrezne tehnike pomembna tudi osebna zašcitna oprema. Kompletosebne zašcitne opreme gasilca je sestavljen iz zašcitnih škornjev,obleke, rokavic, pasu, podkape in celade. Posamezni kosi opremeposredovalce šcitijo pred nevarnostmi, ki nas nehote spremljajotako na vajah in intervencijah kot pri vseh ostalih aktivnostih, kise jih udeležujemo. V skladu s sprejetim sklepom poveljstva inupoštevanjem varnosti in zašcite gasilcev smo v PGD Vižmarje-Brod v letu 2017 in 2018 zamenjali 15 kompletov osebne zašcitneopreme. Stroški zamenjave so znašali okvirno 20.000 evrov. Delfinancnih sredstev za nakup je društvo prejelo s strani Gasilske zvezeLjubljana, vecji del pa smo prejeli z novoletnimi prispevki krajanovVižmarij in Broda. Naslednji krog zamenjave in nakupa je predviden za spomladanske mesece naslednjega leta. Za pomoc pri nakupu se vsem krajanom iskreno zahvaljujemo, seveda pa na pomoc racunamotudi v prihodnje. PGD Vižmarje-Brod pouDarkoM na StoletniCi ivana Cankarja Ljubljana, 14. maj 2018 – Društvo Blaž Potocnikova citalnica (BPC), ki je na podrocju kulture zacelo javno delovati leta 1998, pripravlja v prihodnjih tednih tradicionalne, že 25. Šentviške dneve. Društvo jelani ob prazniku Mestne obcine Ljubljana prejelo plaketo glavnega mesta kot spodbujevalec kulturne dejavnosti v Cetrtni skupnostiŠentvid. Šentviški dnevi združujejo pevsko, gledališko, narodopisnoin športno dejavnost. Prireditev traja mesec dni, dogodki, katerihglavnina je brezplacna, pa potekajo v notranjih prostorih in zunaj na prostem. Šentviški dnevi bodo letos potekali neprekinjeno že petindvajsetic.Osnovni namen je že od samega zacetka najprej povezovalni. Ksodelovanju namrec skušamo privabiti cim vec ustanov iz Cetrtneskupnosti Šentvid –tri osnovne šole, obe gimnaziji, tri glasbene šole,knjižnico, kulturna in športna društva, zdravstveni dom, Kult316,posameznike in župnijo Šentvid. V društvu BPC se trudimo, da biprebivalcem cim bolj predstavili našo dedišcino, tako na lokalnemkot tudi vseslovenskem nivoju. Zadnja tri leta Šentviške dneveposvecamo pomembnim obletnicam, v katerih sodelujejo vse naštete ustanove, zato nas sodelovanje še bolj povezuje. Letos bomo takoobeležili 100-letnico smrti Ivana Cankarja. Skupaj bomo pripravili pester program prireditev, posvecenih temu pomembnemu jubileju.Veseli nas, da prireditve vsako leto privabijo vec obiskovalcev. Vsak od nas lahko primakne kamencek v mozaik vseslovenskega praznovanjaCankarjevega leta, je pred zacetkom Šentviških dni zapisal predsednikDruštva Blaž Potocnikova citalnica Brane Kopac. ivan Cankar med nami Od 28. maja do 1. junija pripravljajo v Centru kulinarike inturizma KULT316 Teden jedi, opisanih v delih Ivana Cankarja, terokusno Cankarjevo kavo. Kult316 deluje v sklopu Biotehniškegaizobraževalnega centra Ljubljana in predstavlja edinstven inreprezentativen primer sodobnih izobraževalnih praks na podrocjiugostinstva, turizma, živilstva in prehrane. V ponedeljek, 30. maja, bo v OŠ Šentvid koncert pevskega zboraomenjene šole z literarnim natecajem na temo Ivana Cankarja, 6. junijapa bo v knjižnici Šentvid Literarni vecer s Cankarjevo poezijo. Sklopdogodkov, posvecenih Cankarju, bomo sklenili z osrednjo prireditvijov Ljudskem domu v Šentvidu v torek, 12. junija. Glasbeno-literarnopredstavo pripravlja vec organizacij, podeljena bodo priznanjaudeležencem likovnega natecaja, na ogled pa bo postavljena razstavaotroških del o Ivanu Cankarju. Drugi del 25. Šentviških dni Osrednji del Šentviških dni bo potekal ob godu sv. Vida in ob dnevu državnosti. Tako bo 15. junija v Ljudskem domu Šentvid koncertženskega pevskega zbora Brinke, 17. junija pa bo tako imenovanaVidova ali žegnanjska nedelja. Praznovanje bo vrh doseglo v nedeljo, 24.junija, s prireditvijo Pozdrav domovini ob dnevu državnosti. Omeniti velja še Franetov memorial (20. 6.), sklepni nastop instrumentalistov v Domu sv. Vida (14. 6.), nastop ucencev glasbene šole Franca Šturma (13. 6.), letni koncert ŽPZ Rozka Usenik (9. 6), sklepni koncert Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava (5. 6.) ter Svitov koticek z meritvijo krvnega tlaka in sladkorja (4. 6.). Podobno o programu ter krajih in urah izvedbe pa v zloženki. vec o društvu Bpc Društvo je dobilo ime po šentviškem župniku Blažu Potocniku, ki jesredi 19. stoletja ustanovil narodno citalnico, saj je spoznal, da lahko preživi le narod, ki neguje svoje korenine, spoštuje svoj jezik in bogatisvojo kulturo. Clani društva že vse od takrat sledijo njegovemu izrocilu:raziskujejo preteklost domacega kraja z okolico ter jo s pomocjogledaliških iger, akademij, razstav in clankov v medijih predstavljajoprebivalcem cetrtne skupnosti Šentvid in širši javnosti. Društvo jerazdeljeno na pet sekcij: gledališko, narodopisno, literarno, športnoin sekcijo za narodne noše. Njihova najpomembnejša prireditev soŠentviški dnevi, ki jih bodo letos organizirali že petindvajsetic.Vabljeni k spremljanju naše FB strani: https://www.facebook.com/DrustvoBPC/?ref=page_internal Iskrena hvala za sodelovanje in pomoc. Za dodatne informacije o dogajanju smo Vam na voljo na številki 051 390 787 ali pa naelektronskem naslovu drustvobpc@gmail.com. 25. Šentviškim dnevom na pot Kako prešeren je piš prvega pomladnega vetra v Šentvidu, ki cisti prahmegle z dremavih dreves in cloveških brlogov. Kako radostna je glasba vetra, ko se mu pridruži poplesavanje sveže zelenih in drobnih listov vejevja, ko mu z glavo kima proso, in mu ritem zmede šcebetanje ptic.Nekoliko upehan podnevi in neumoren s hlajenjem poletnih noci,osuši zelenje do jesenskega šelestenja. Potem se cez savske terasezavihti in zadovoljen poslovi za zimske dni. Kako umirjeno bije srcecloveka, ki sliši glasbo narave, in kako poskocno zaigra srce Slovenca,ki sliši glasbo harmonike. Glasba v plesnih korakih, v ušesih ali prstih, v šolah, na veselicah, koncertih, odrih in petih Zdravljicah ... Naj se izgubi v snu kresne noci. Vabljeni. Za Društvo Blaž Potocnikova citalnica, Alen Salihovic Cankarjevo leto Šentviški dnevi Ivan Cankar ko t p e snik vecer poezije in glasbe V okviru slavnostne prireditve bomo predstavili življenje in delo Ivana Cankar­ja, brali bomo njegove pesmi, vecer pa bomo popestrili s koncertom ansambla ustnih harmonik SORARMONICA. ansambel ustnih harmonik SORARMONICA Posebej izbran glasbeni spored bo poklon, dopolnitev in popestritev vecera Cankarjeve poezije. Ansambel Sorarmonica, ki je letos zaokrožil pet let svojega delova­nja, je v tem casu sodeloval na številnih mednarodnih festivalih in imel razlicne koncertne nastope po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Nemcija, Estonija, Anglija, Italija, Makedonija), nepozabno pa je bilo še gostovanje na azijskem Tajvanu. Ansamblov repertoar zajema zlasti t. i. klasicno glasbo, po katere izvedbah je v svetu ustne harmonike najbolj prepoznaven, prav tako pa izvaja tudi umetniške obdelave ljudske in lahke glasbe, v zasedbah od sola do okteta. Do zdaj je izdal že dva cd albuma: SORARMONICA V SVETU KLASIKE in SORARMONICA -ET(H)NO. Knjižnica Šentvid – sreda, 6. junija, ob 19.30 Šentviški dnevi Letos mineva sto let od smrti Ivana Can­karja. Njegovi teksti, ki iskreno in kritic­no govorijo o sloven­skem cloveku, njego­vi duši in naravi, so nam vsem izziv, da se zazremo vase ter v svojo okolico in se vprašamo, kaj se je v nas spremenilo v preteklem stoletju? Smo podobni tistim, ki pocepajo na kole­na, ko se tla zamaje­ jo? Je hrbet še vedno skrivljen, bica vajen in željan? Kaj vse smo pripravljeni žrtvovati za domovino? Se je lažje zateci v apatijo in umik? Ivan Cankar nas uci doslednosti: »Moje delo je knjiga ljubezni – odpri jo, do­movina, da boš videla, kdo ti je pravicen sin! Dal sem ti, kar sem imel; ce je bilo veliko ali malo – Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje – kaj bi ti še dal?« Seznam vseh sodelujocih PGD Šentvid DJ Marjan Bagari KULT 316 ZD Šentvid Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava Knjižnica Šentvid ŽPZ Rozka Usenik OŠ Franca Rozmana Staneta OŠ Šentvid Gimnazija Šentvid OŠ Vižmarje Brod Vrtec Šentvid Glasbena šola Franca Šturma Glasbeni center Zvocna zgodba Župnija Šentvid Družina Erman Društvo Blaž Potocnikova Citalnica Risbi: Tim Gerdin Oblikovanje: Vesna Kirbiš SEZNAM DOGODKOV ŠENTVIŠKI DNEVI 2018 25. 5. 19.00 Plošcad za ZD Šentvid Veselica Dejan Vunjak z ansamblom PGD Šentvid 27. 5. 19.00 Ljudski dom Družabni plesni vecer DJ Marjan Bagari 28. 5. do 1. 6. KULT 316 Šentvid Teden jedi, opisanih v delih Ivana Cankarja, ter okusna Cankarjeva kava KULT 316 30. 5. 17.00 Ljudski dom, park pred OŠ Šentvid Koncert pevskega zbora OŠ Šentvid z literarnim natecajem s tematiko Ivana Cankarja OŠ Šentvid 4. 6. 9.00-14.00 Plošcad pred Ljudskim domom Svitov koticek z maketo crevesja, meritve krvnega tlaka in sladkorja ZD Šentvid 5. 6. 19.00 Atrij ŠKG Pod zvezdnatim nebom Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava 6. 6. 19.30 Knjižnica Šentvid Literarni vecer Cankarjeva poezija z glasbenim koncertom Knjižnica Šentvid 9. 6. 19.30 Ljudski dom Letni koncert ŽPZ Rozka Usenik ŽPZ Rozka Usenik 12. 6. 18.00 Ljudski dom Zakljucna prireditev Cankarjevih dogodkov BPC, OŠ FRS, OŠ Šentvid, OŠ Vižmarje Brod, Gimnazija Šentvid 18.00 Ljudski dom Šentvid, Knjižnica Šentvid Likovni natecaj Ivan Cankar (odprtje razstave in podelitev priznanj) OŠ FRS, Knjižnica Šentvid 12. 6. do 15. 6. Knjižnica Šentvid Otroci obišcejo razstavo o Ivanu Cankarju Vrtec Šentvid 13. 6. 18.00 Glasbena šola Franca Šturma Podružnica Šentvid Nastop ucencev glasbene šole Franca Šturma Dvorana glasbene šole 14. 6. 19.00 Dom sv. Vida Zakljucni nastop instrumentalistov Glasbeni center Zvocna zgodba 15. 6. 19.00 Župnijska cerkev Celodnevno cešcenje in slovesna sv. maša Župnija Šentvid 20.00 Ljudski dom Koncert ženskega pevskega zbora Brinke BPC 17. 6. 10.00 Župnijska cerkev Vidova nedelja, sv. maša, nato agape na trati Župnija Šentvid 20. 6. 17.00 Pod Šentviškim hribom Franetov memorial (tek in kolesarjenje) Družina Erman, BPC 24. 6. 20.45 Trata pred cerkvijo ali Ljudski dom Pozdrav domovini BPC 26. 6. do 30. 6. 9.00-16.00 Vidov dom in cerkveno dvorišce Poletni oratorij Župnija Šentvid zBrali SMo Se v teh praznicnih Dneh in Se SpoMnili Dne, ko je poD Streli okupatorjev paDel tone cufar Minilo je 130 let od prvega zbiranja predstavnikov delavskega razreda na današnjem Rožniku. V gumbnici rdec nagelj, morda kravata ... skrivaj in vendar z upanjem v srcu so šli tja gor na lepi rožni hrib. Desetletja so minila in zgodovina je zabeležila nešteto zgodb, ki se jih moramo spominjati tudi zato, da bomo znali ceniti svobodo.Clani ZB za vrednote NOB Ljubljana Šentvid in predstavniki SD smo se tudi zato v teh praznicnih dneh zbrali ob spomeniku padlim v casu NOB v Šentvidu in položili cvetje k vznožju kamnitega obeliska, ki ga na vrhu krasi bronasti kip Zmage. Vida Florjancic (ZZB) in Tadej Cmerekar (SD), ter predstavniki ZZB NOB Lj. Šentvid polagajo cvetje k spomeniku 25 talcem Ob tej priliki smo spregovorili tudi o odstranitvi spominske plošce Tonetu Cufarju, ki je bila na stavbi Prušnikova ulica 3, v bližini mesta, kjer je padel pod streli okupatorja in še bližje mestu, kjer bila v casu druge svetovne vojne ena izmed mitnic, ki so bile del zunanjega obroca žice. Bodeca žica je obkrožala mesto heroja, našo prelepo Ljubljano, dolgih 1170 dni. Spominska plošca, ki je bila tudi opomnik na eno od kontrolnih tock okupirane Ljubljane, je sedaj v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Spomin na dan smrti Toneta Cufarja je opisal ocividec, clan ZB Lj. Šentvid, Viktor Bancic: »Ko se danes sprehajam po tihih ulicah tam na robu poljane, se zavem, da se le redko kdo še spomni, da je prav v bližini moje ulice, Ob malem kamnu, v casu od leta 1942 pa vse do maja 1945, potekal zunanji obroc z žico obdanega mesta, tako imenovani fortifikacijski sistem ovir, postavljen kot drugi obroc okoli mesta Ljubljane. Okupatorji so porušili tudi nekaj hiš, da so lahko zavarovali svojo mejo. Umetno postavljena meja je potekala blizu naše hiše, kjer še danes stoji »konfin«, pa vse tja do današnje pošte in naprej do treh kostanjev in v gozd, tja gor do Toškega cela. Osovražena postojanka – mitnica ali kakor so ji takrat rekli nekateri – carina, je bila meja med glavnim mestom in gorenjskim podrocjem.S sestro sva šla 11. avgusta 1942 zgodaj zjutraj po polju in videla kamion, ki je ravno pripeljal cez mitnico. Naenkrat se je ustavil, kajti nekdo je skocil in bežal proti gozdu. Le še sto metrov in varno zavetje gozda bi ponudilo še zadnjo možnost za svobodo. Ubežnik je padel pod streli blizu kostanjev in kasneje se je izvedelo, da je bil to Jesenican, pesnik, dramatik in pisatelj Tone Cufar.«Tone Cufar je bil predstavnik socialnega realizma in vecina njegovih del je bila posvecena tej tematiki (med njimi: Februarska noc 1932, Zlata veriga 1937, drama Jutranja molitev 1928). Njegovo življenje so zaznamovale aretacije, samice zaporov nekdanje Jugoslavije, preživel je Gonars in ob svitu tistega dne padel pod streli v našem kraju, ob svitu, tako kot je leta 1930 poimenoval eno od svojih številnih pesmi – Rdeci svit. Eva Košuljandic RenaultKADJAR Izberi drugacno pot © 2018 & T M Luc a sfi lm Ltd. že od* z0% 200 €za nakup 19.290 € obrestno mero** dodatne opreme*** *Cena modela Kadjar Limited TCe 130 že vsebuje redni popust in popust v obliki bonusa staro za novo v višini 1000 €. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ***Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 € za nakup dodatne opreme ali 300 € za Pony by Renault. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,8- 6,2 l/100 km. Emisije CO2 99 - 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0155 – 0,0536 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00007– 0,00142 g/km. Število delcev (x1011): 0,08 - 14,51. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov.Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. 102,5 Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoca renault.si Vaš trgovec v Ljubljani AVTOHIŠA MALGAJ Tržaška 108, 1000 Ljubljana, tel. 01/2000 550 ŠentvidnAdLjubljaNo To je slogan klovnov pogozdovalcev, ki so 14. aprila sadili drevesa pogozdnih pobocjih, vrtacah in golocinah v okolici Logatca. Ker je žledv tem predelu pred leti unicil veliko dreves, so v gozdovih nastaleškrbine. Brezštevilni podlubniki, veverice in žolne so ostali brezdomov, množica srn in zajcev pa brez sence in UV zašcite.Akcijo sajenja dreves so klovni pripravili v sodelovanju s strokovnjakiz Zavoda za gozdove RS, ki so edini tudi pravilno vedeli, koliko kubikovima odrasla smreka in koliko kubikov gozda vsebuje cela Slovenija: 6 foto: Jaka Saje V soboto, 7. 4. 2018, smo se odpravili na tradicionalni 9. družinskipohod. Soncno jutro je bilo vse, kar smo poleg dobre družbepotrebovali za zacetek cudovitega dne, preživetega v neokrnjeninaravi. Tokrat smo se podali na Goriško, tik ob slovensko-italijanskomejo, na hrib, ki so ga domacini krstili za Kokoš. Zelo lahka in prijetna pot nas je do vrha pripeljala že po slabi uri zmerne hoje. Tam nas jepricakal lepo urejen prostor, kjer smo spocili kakih 70 parov utrujenihnog. Nekateri pa smo se sprehodili še nekaj minutk naprej in bili za to nagrajeni z ocarljivim pogledom na Tržaški zaliv in seveda –morje.Dobra volja slehernega pohodnika je najboljši razlog, da družinskipohod organiziramo tudi prihodnje leto. Letos nas je bilo zares veliko.In bilo je nepozabno. Jaka Saje oDBojkariaDa 10. junija bo v Šentvidu že sedma poletna odbojkariada milijonov –kar je dva kubika na prebivalca Slovenije oziroma 300.000 kubikov na slovenskega klovna oziroma klovneso! V enem dopoldnevu je bilo posajenih nekje –okoli –približno–cirka 500 smrek iz istega legla. Edino jelko, ki so jo klovni v navalu navdušenja posadili sredi sveže zorane njive krompirja, so kasneje uspešno presadili. Tako nobeno drevo v casu akcije ni utrpelo poškodbe, jelka pa se je po prvem šoku in nekaj litrskih požirkih studencnice tudi pobrala. Namen delovne akcije je bil povecati površino uporabne iglicaste sence v gozdovih, scasoma pa tudi okrepitev gozdne prsti s pomocjo drevesno-koreninskih držal. Senco dreves sicer pogosto uporabljamo za hlajenje v senci, še posebej v vrocih poletnih dneh. Klovne uporabljamo po potrebi. Po navadi kadar zacutimo zametke svetobolja. Pobudniki akcije »Pogozdovanje s klovni« so klovni in klovnese iz Društva za sodobno klovnsko umetnost, katerega sedež je v CS Šentvid, na Prušnikovi ulici. Društvo za sodobno klovnsko umetnost se s predstavo Za crknt v maju predstavlja na Dunaju. zahvaljujemo. Lepa hvala tudi vsem za izrecene cestitke. Zahvaljujemose tudi gospodu predsedniku CS za spodbudne besede in lepe želje zanadaljnje ustvarjanje naše LJUBITELJSKE KULTURE. pripravljena s prostovoljnim delom naših pevk, mize pa so bile tudi dokaz našega spoštovanja do slehernega, ki je cutil našo financnostisko. Drage pevke, ce imate veselje in glas, predvsem pa ljubezen do petja,se nam pridružite! Moj kontakt je: 041 945 936. Milena Bras foto: Jože Sever teDen anGleŠcine v MeDnu Meseca avgusta letos že šestic v Medno vabimo osnovnošolce, ki bi želeli en teden med pocitnicami preživeti kvalitetno in v dobri družbi. Obnovili bomo znanje angleškega jezika in se kaj novega naucili, se ukvarjali s športom, sklenili nova prijateljstva in se povezovali z lokalnim okoljem. Letošnji Teden anglešcine je namenjen vsem ucencem od 1. do 9. razreda osnovne šole. Razdeljeni v tri starostne skupine bodo otroci preko igre ter razlicnih aktivnosti v udobju domacega okolja prebili jezikovne blokade in spontano usvajali angleški jezik. Teden anglešcine bo potekal med 13. in 17. avgustom, od 8.00 do 15.00. Tudi letos se bomo nahajali v prostorih gasilskega doma Medno. Lepo vabljeni, da sredi avgusta z nami preživite angleško obarvanteden. Prijavite se lahko preko spletne strani http://tedenanglescine. pgdmedno.si/, preverite pa tudi naš FB profil. See you in August! Ekipa TA iskali, opazovali in preucevali živali v potoku. Opazovali smo plovnostpredmetov na vodi, spoznavali agregatna stanja vode, raziskovaliproces kroženja vode, preizkušali delovanje vode na mlincke.Otroci so igro in ucenje v potoku in ob njem doživljali z veseljemin navdušenjem. Naši rezultati kažejo, da potok kot celovitekosistem ponuja veliko možnosti za pridobivanje izkušenj z živimibitji, naravnimi pojavi ter veselje do raziskovanja in odkrivanja;tako predstavlja spodbudno ucno okolje za prosto igro in ucenjenaravoslovja. Ugotavljamo, da z vkljucevanjem otrok v dejavnosti,v katerih doživljajo ter spoznavajo živo in neživo naravo v njeniraznolikosti, povezanosti in stalnem spreminjanju, pozitivno vplivamotudi na odnos otrok do igre v naravnem okolju in do potoka. Izkušnje v naravnem okolju spodbujajo celostni razvoj otroka, saj omogocajonapredek tudi na drugih razvojnih podrocjih. odzivi otrok Otroci so bili nad potokom preprosto navdušeni. Veselili so senaslednjega obiska, spraševali, kdaj bomo spet odšli k potoku,motivacija pri dejavnostih je bila na višku, domov pa so odhajali zopisovanjem doživljajev pri potoku. Predstave otrok o potoku so se mocno spremenile. Pridobili so jih z ucenjem zgodnjega naravoslovja,ki pa se je zacelo, ko so otroci spoznali, da lahko sami s svojimdelovanjem odkrivajo in spoznavajo pojave, živa bitja, predmete insnovi. Ana Košir literatura: • Bahovec, E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolo in šport. Pozdravljeni, mladi bralci. Oglašamo se vam iz uredništva. O cem bo tekla naša »debata«? O, seveda, pomlad in bližajoce se poletje … Mesec maj nas vabi v naravo, kjer hitro najdemo zabavo. Vsi vemo, da je mladost norost, skace cez jarek, kjer je most. Torej previdno …Poskrbi za varnost na kolesu, rolerjih, v prometu, pa še kje! Podajmo se v svet raziskovanja. Reši naslednji labirint in pobarvaj sliko. Kot princ, ki hoce v grad, poišcimo tudi mi pot v pomlad. Zunaj je veliko naravnega materiala za ustvarjanje. Naredimo si umetniško fotografijo. Pripomocki: odrasle prosi za fotoaparat ali mobitel, pomoc na racunalniku in papir. Za oblikovanje potrebuješ naravni material nekje na prostem po izbiri in možnostih, ki jih nudi bližnji okoliš (lahko so to listi dreves, cvetlice, lahko vejevje, lahko kamenje, prod …), škarje in veliko domišljije. Ne unicujemo rastlinja in bivališc živali. Lahko pa sestavljamo kiparska dela iz razlicnih odpadlih, odmrlih materialov. Izdelke na koncu fotografiramo, oblikujemo na racunalniku in natisnemo. Fotografija je lahko lepa vošcilnica za rojstni dan ali okras za tvojo sobo. Tako bo imela svež, mladosten videz. na koncu pa še uganka, zate, za mamo, za ata: Pisana krila se v soncu blešcijo, ko se po zraku lovijo, pisana krila se v soncu blešcijo, ko se na rože spustijo. Od jutra do noci hiti, hiti, hiti. Spušca s cveta se na cvet in nabira sladki med. DRAGI MLADI BRALCI! Vecer je cas, ko se narava umirja, sliši se poseben zvok, žabe iz mocvirja. Po nebu žuželke letajo, se med mladimi ljubezenske vezi spletajo. Srcki žarijo in govorijo: ne cakaj pomladi, ne cakaj na maj, živi tu in zdaj. Uživajte in sprostite se. Zadihajte življenje s polnimi pljuci. Se srecamo kmalu v našem koticku. Lep pozdrav iz uredništva. Marjeta Bilban Jutranja telovadba jutranja telovaDBa Skupine viŽMarje-BroD Na gregorjevo, 12. marca letos, smo zaceli z jutranjo telovadbo pometodi »1000 gibov« tudi v naši cetrtni skupnosti. Avtor utemeljitevniza vaj je Nikolaj Grišin. Po njegovem priporocilu bi moral biti ves niz51 vaj koncan v pol ure.V Društvu upokojencev Vižmarje-Brod smo se že ves pretekli mandattrudili najti nacin za brezplacno telovadbo, a nismo bili uspešni.Cenovno naravnanih vaditeljev in vaditeljic imamo na Brodu in vVižmarjah kar nekaj, mi pa smo iskali prostovoljce – torej take, ki so pripravljeni pomagati drugim zgolj za potešitev svojega ega. Našli smosicer osebi, ki sta bili pripravljeni voditi vaje, a je prva navedla ceno, druga pa priporocljivo donacijo, kar je pravzaprav enako placilu.Letos, na zacetku naslednjega mandatnega obdobja, pa nam jekoncno uspelo. Zdi se, da prav vselej velja: v tretje gre rado … V petek, 9. marca, je imelo Društvo upokojencev Vižmarje-Brod rednoletno sejo zbora clanov, na katero je predsednik povabil predsednicoDruštva šola zdravja, gospo Zdenko Katkic, z namenom, da osebnopredstavi jutranjo telovadbo na prostem, ki jo usmerja društvo podnjenim vodenjem. Nasvet o pristopu do neposredne informacije inkontaktne podatke je dobil od svojega dolgoletnega dobrega znanca dr. Franca Habeta, ki je clan Društva šola zdravja, v okviru katerega vodi skupino v Domžalah.Gospa Katkic ni oklevala z odzivom, le uskladiti je bilo treba, ali najbo predstavitev na zacetku seje, ko moramo vsakokrat cakati nasklepcnost za dejanski zacetek zasedanja, ali pa v casu med koncem seje in zacetkom družabnega dela zbora clanov. Dogovorila sva se,da bo predstavitev po seji. Gospa Katkic pa ni prišla sama, pac paje s seboj pripeljala dve že usposobljeni vaditeljici, in sicer gospoStanko Kozel iz skupine Preska (pri Medvodah) in gospo Marijo Rožiciz skupine Medvode. Uvodno predstavitev društva je posredovalaprisotnim gospa Katkic, podrobnosti in smisel telovadbe na prostem pa sta predstavili gospa Kozel in gospa Rožic.Predsednik Društva upokojencev Vižmarje-Brod je prisotne pozval,da poskusimo z jutranjo telovadbo že kar naslednji ponedeljek, nagregorjevo, z zacetkom ob 8. uri, pri Osnovni šoli Vižmarje Brod.Gospa Kozel in gospa Rožic sta obljubili, da bosta naši skupini nekajdni zapored pomagali pri uvajanju v to jutranjo gibalno aktivnost.Tako je tudi bilo. Snidenje z vaditeljicama Stanko in Marijo je bilonekaj pred osmo uro. V nekaj stavkih sta še enkrat predstavili smiselvadbe. Poudarili sta pomen primernega dihanja: vdihovanje skozi nos,izdihovanje skozi usta. Sprva smo imeli kar nekaj težav že s tem delomGrišinove tehnike. Podrobnosti o posameznih vajah in ritem dihanjasta opisovali sproti. Naslednje dni našega prvega tedna jutranjihaktivnosti se jima je pri vodenju pridružila še Meta Bokan, ki je prav tako iz skupine Medvode.Predsednika Društva upokojencev Vižmarje-Brod je kar stisnilo vgrlu, ko ga je pred koncem prvega tedna jutranje telovadbe poklicalagospa Katkic in sporocila, da se bo morala skupina odslej zanašati nalastni kader, saj je 'posojanje' vaditeljev predvideno le v prvem tednuuvajanja novih skupin. Po omembi dejstva, da so skeptiki iz Društvaupokojencev Vižmarje-Brod že zaceli razglašati po obeh naseljih,Vižmarjah in Brodu, da »iz tega poskusa ne bo nic«, je gospa Katkicpredlagala, da iz Društva šola zdravja poišce še kakšno vaditeljicoin vaditelja iz bližine Broda, ki bi bil kak dan ali dva še pripravljenpomagati vižmarsko-brodski skupini. Pomoc za nas je našla iz dvehljubljanskih skupin. K nam so še en teden prihajali iz Dravelj: MarjetaAdrovic, Angelca Stanka Škripec in Marija Valjavec ter iz Kosez: IrenaDolinšek, Uroš Janez Staric in Marija Turk. Z njihovo pomocjo smopridobili samozavest in na koncu njihovega uvajanja so 'sposojeni'vaditelji pravzaprav le še spremljali in obcasno korigirali vadbo, ki smojo usmerjali sami.Vaditelji iz navedenih skupin, ki so prihajali na pomoc pri uvajanjunaše skupine, so poudarjali pomen enovitosti posameznih skupin. K temu pa –po njihovem mnenju –sodi petje lastne 'himne' posamezneskupine. Pozvali so nas, da si izmislimo besedilo. Povedali so še, da sohimne obicajno prilagojene na že znane napeve in melodije. S temnapotkom so nam precej olajšali delo. Najmanj dva clana skupine,predsednik društva in najstarejša udeleženka naše skupine, sva zacela z iskanjem besedila za vižmarsko-brodsko himno. Predsedniku je že 20. marca gospa Stanka Kralj Lenardic poslala predlog besedila, kiga je brez oklevanja sprejel. Le v nekoliko bolj spevno besedilo jespremenil prvo vrstico ter pravopisno primerneje vnesel v besedilo opušcaje. Natisnil je nekaj izvodov in udeleženci skupine smo svojohimno zapeli že na dan spomladanskega enakonocja, 21. marca. Zdajjo zapojemo seveda na koncu vsakokratne dnevne vadbe, besedilo panovinke in novici prejmejo praviloma ob drugi udeležbi.Ceprav omenjam med udeleženci predvsem clanstvo iz Društvaupokojencev Vižmarje-Brod, velja poudariti, da se nam je že na prvemrazgibavanju na gregorjevo pridružilo kar nekaj krajank Vižmarij inBroda, pa tudi ena iz Guncelj. Med prvimi neclani našega društva se je skupini prikljucil tudi krajan Broda. Vsaj enkrat je bilo na jutranjitelovadbi v marcu 15 clanic in clanov Društva upokojencev Vižmarje-Brod in osem drugih krajank oz. krajanov. Zanimivo je, da je naša skupina – primerjaje z drugimi skupinami Društva šola zdravja – razmeroma 'mocna' po številcni zastopanosti moških udeležencev, sajsmo med udeleženci kar trije redni.Seveda smo kolikor mogoce poskrbeli za samostojnost skupine.Usposobljeni vaditeljici imamo že dve: Nado Koracin in BarbaroSmrekar. Tecaj vodenja skupin sta opravili 13. aprila. V nacrtu imamousposobitev še treh udeležencev: 25. maja sta se udeležila tecajazakonca Dragica in Vili Hocevar, predsednik, ki je peti kandidat zausposabljanje, pa se v navedenih dnevih nikakor ni mogel udeležitiusposabljanja, zato se bo odzval na katerega od naslednjih terminov. 25. aprila – 33 dni po zacetku delovanja naše skupine – sta nas sodelavca Društva šola zdravja prišla testirati. Po jutranji vadbi, ki stase ji prikljucila tudi društvena predstavnika, smo preverili sposobnostinaših teles. Testiranje pa ni v nicemer podobno vsakodnevnim vajam.Gibljivost teles sta preverila s številom vstajanj s stola v dolocenem casovnem razponu, številom upogibov komolca z utežjo v roki vdolocenem casovnem razponu, dosegom nožnih prstov v sedecempoložaju, 'praskanjem' hrbta, številom vstajanj s stola s kratko hojoter številom 'krogov' opravljenih v šestminutni hoji.O razvoju naše skupine je vredno zapisati še en datum: osmega maja smo vadbo prvic opravili brez pomoci prirocnika, istega dne pa smo ves niz vaj opravili tudi tocno v pol ure; prej smo cas prekoracevali v razponu od dveh do dvanajstih minut. Podpisani pa sem za povrh tegadne prvic lahko cepel z obema podplatoma povsem na tleh … Udeleženci smo se najprej srecevali na igrišcu pred Osnovno šoloVižmarje Brod. Odkar tam gradijo novo telovadnico, pa je vadba vŠportnem centru ŠD Tabor Vižmarje-Brod, med domacini znanempo imenu Maksov gaj. Jutranjo telovadbo imamo vsak dan (razen obsobotah, nedeljah in praznikih) z zacetkom ob 8. uri. Prikljuci se namlahko kadarkoli, ne glede na njegovo trenutno gibljivost. Za skupino Vižmarje-Brod,Marko Koracin Po prvi vadbi na gregorjevo (foto: M. Koracin)