DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Mariboru, Ruška ceata 5, poStni predal 22. _>isi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^Prava; Maribor, Ruika cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII., Zadrnžni dom. Stev. 17. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Sreda 29. februarja 1928. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frankirajo. Leto lil. Zborovanje Internacionale. Priprava mednarodnega kongresa. — Boj za mednarodni osemurni delav nik. Curih, 25. februarja. Danes se je tukaj sestala ekseku-”va socialistične delavske Interna-C!°nale na dvodnevno sejo biroja ter sličnih komisij Internacionale. Za-Sedanje eksekutive je zelo dobro poučeno; zastopane so vse važnejše ^žele. Med delegati so Oto Bauer jA-Vstrija), Crispien in Wels (Nemčija), Bračke (Francija), Cramp (An-Jjjija), Abrahamovič (Rusija), Grimm levica) in Adelheid Popp kot zastopnica- mednarodnega socialističnega inskega odbora. V današnji seji je Podal Friderik Adler poročilo tajni-^tvaj, ki vsebuje pregled političnih dogodkov od zadnjega zborovanja eksekutive. Na dnevnem redu je pred vsem priprava za mednarodni kongres, ki se bo vršil v mesecu avgustu, kar so komisije, ki se posvetujejo o razorožitvi ter o kolonijalnih vprašanjih, izvršile važne predpriprave. Nadalje se leksekutiva bavi s celo vrsto aktualnih političnih ter organi-zatoričnih vprašanj. Na prvem mestu stoji obramba proti najnovejšemu napadu konzervativne angleške vlade na mednarodno konvencijo osemurnega delavnika. Glede tega vprašanja je dospel dopis od mednarodne strokovne zveze, ki želi najtesnejše sodelovanje obeh mednarodnih organizacij. Zlasti bi se naj letos vršile na, dan 1, majnika v vseh državah demonstracije, v katerih se naj poziva proletariat na borbo za mednarodno osiguranje osem-urnika. Povodom tega je curiška socialno-demokratična stranka priredila mednarodni socialistični teden, pri katerem nastopa cela vrsta socialističnih govornikov. Dosedaj ni reakcionarna švicarska vlada dovoljevala inozemskim socialističnim govornikom, da bi nastopali z govori. Sedaj pa smejo govoriti, vendar samo pred povabljenimi ozir. organiziranimi sodrugi. Do sedaj sta nastopila Bračke in Crispien, Francoz ter Neme, oba na enem shodu, ki sta žela viharne ovacije. Govorila sta o politični situaciji ter o predstoječih volitvah v njunih državah. Skupni nastop francoskih in nemških sodru-gov nudi upanje na napredek socialne demokracije obeh teh držav. Nadalje sta govorila tudi Cramp (Anglija) ter Abrahamovič (Rusija). Slava spominu s. Franceta Železnikarja! Intimna proslava spomina na s. Franceta Železnikarja, ki je preminul Pred 25 leti, se je vršila na prav sijajen in družaben način. Krajevna organizacija ljubljanska je izdala osebja vabila na svoje člane, iskrene prijatelje pokreta ter zlasti tudi povabila vse sodruge, ki so s pokojnim so-drugom delali in trpeli vse takratne fliuke in preganjanja. Večeru je predsedoval s. Jože Kopač. Zgodovino življenja s. Železnikarja pa je opisal Ig. Mihevc v daljšem govoru. Iz njegovega govora je izvenela doba najhujšega preganjanja, ki ga je pretrpel naš pokret v svojem početku tudi pri nas. Sodrug I. Mlinar se je pridružil proslavi v imenu pokrajinskega načelstva SSJ v Mariboru ter poudaril zlasti vrline, ki jih je imel pokojnik. Železnikar je bil značaj, ki je imel takorekoč geslo: Delavci, združite se in učite se, kako si izboljšate svoj položaj. Zahteval je absolutno disciplino in osebno poštenost od vsakega sodruga. Na sestanku so bili najiskreneje pozdravljeni navzoči sodrugi iz Železnikar jeve dobe ss. Diih, Bajda, Težave, Honigman in Mihler. Pri prireditvi so sodelovali delavsko pevsko društvo »Cankar«, ki je -apeio pesmi: Delavski pozdrav, Internacionalo, Slava delu in Zbujenje ■duhov. S. Bitežnik je deklamiral Zupančičevo Grobovi tulijo in Aškerčevo Pesem o premogarju. Po absolviranem oficijelnem dnevnem redu se je razvil prost, jako živahen večer, pri katerem sta se prav prijetno uveljavila pevsko društvo »Cankar« in ss. Bajda, Tekavc in Kopač s svojimi prednašanji. Tako se je ob najlepšem soglasju in navdušenju završii spominski večer, ki še je vršil s soboto, dne 25. t. m. v salonu hotela »Lloyd«. V nedeljo ob 10. dopoldne pa je delavstvo položilo trnjev venec s trakovi krajevnih organizacij na grob s. Železnikarja. V Gradišču se je zbralo nekaj so-drugov in železničarska godba »Zarja«, ki so odkorakali z vencem in štirimi organizacijskimi zastavami na pokopališče Sv. Krištofa. Delavstvo, ki je bilo avizirano, da se zbere tam, je že bilo zbrano. Ob grobu je govoril s. Kopač s čustvom in obljubil v imenu udeležencev, da hočemo delati za emancipacijo delavskega razreda do osvoboditve. Tudi ob grobu je zapelo društvo »Cankar« dve ža-lostinki in -Zarja« zaigrala v srce segajočo posmrtnico. Končno so se zastave sklonile ob grobu in navzoči sodrugi so obsuli grob z rdečimi nage Lj čki. Udeleženci so se nato vrnili v sprevodu v mesto. Slava spominu s. Franceta Železnikarja! Novi davčni zakon. Iz govora s. Petejana y Narodni skupščini dne 3. febr. t. 1. Gospodje narodni poslanci! Mi vsi, osobito pa delavci in uradniki, smo Želeli, da bi vlada prinesla zakon o izenačenju davkov. Želeli in pričakovali smo to radi tega, ker je bilo dosedanje obdavčenje absolutno nepravilno, ki ni odgovarjalo niti posameznim dohodkom, niti posameznim pokrajinam. Zato je bilo veliko pričakovanje, da bo ta zakon, ki ga je vlada donesla, vsaj nekoliko odgovarjal temu, kar smo pričakovali. Toda v koliikor sem preštudiral ta zakon, sem se prepričal, da nam ne bo prinesel izenačenja, katero smo pričakovali in želeli. Že na prvi pogled vidimo, da j? tendenca zakona, četudi ni izražena v vseh točkah, ta, da hoče zakon obremeniti večinoma oni del prebi- | valstva, ki ima najmanj, ščititi pa one sloje, ki imajo vsega dovolj. Gospodje, mislim, da je bila prin-cipijelna napaka, ki jo je storil davčni odbor, ta, da je odbil davek na skupni dohodek, ker je bil le ta oni, ki bi po mojem mnenju obremenil one sloje, ki res kaj imajo, to je veliki kapital in velike dohodke. S to odklonitvijo je davčni odbor pokazal tendenco, ki sem jo prej omenil, in hoče v novem zakonu zaščititi one, ki imajo velike dohodke, obremeniti v veliki večini one, ki imajo manj, to so delavci, uradniki, obrtniki in kmetje. Tudi progresiva, ki je uvedena v novem zakonu, ni taka, kakor bi morala biti, da bi obremenila one sloje, ki imajo večje dohodke in ki bi to obremenitev lažje prenašali. Viprašanje obdavčenja je za delavski razred eno najvažnejših vprašanj. Ako so dosedaj delavci morali protestirati proti obdavčevanju, je vzrok v tem, da je naša davč. politika od 1- 1919. pa do danes taka, da je v velikem delu kriva upropaščenja pri-vrede, da je kriva obubožanja delavskega razreda. Ako vzamete v roke posamezne številke, ki izkazujejo, v koliko je bil danes mali človek, uradnik in delavec, obremenjen, morate ugotoviti, da je plačal samo na posrednih davkih približno 20 odstotkov svojega zaslužka in da torej nikakor ne more kupiti tega, kar potrebuje za sebe in 'za svojo rodbino. Ako mora mali človek velik del svojih dohodkov dati za obdavčenje, se s tem zmanjša njegova 'kupna moč in ,s tem, da se zmanjša njegova kupna moč, je tudi došlo do krize, ki jo vidimo v poljedelstvu, obrti, industriji in povsod drugod. Poleg tega smo mislili, da hoče današnji zakon, katerega je vlada predložila, imeti pred očmi tendence, da se potom novega davčnega zakona ublaži privredna kriza na ta način, da se oprostijo čimbolj oni sloji, ki ne morejo toliko plačati. Drugi vzrok nezadovoljstva z današnjo davčno politiko leži v tem, kako je danes obdavčen kapital v naši državi. Ako vzamemo številke, ki si jih nismo izmislili sami, ampak so nam jih dali na razpolago naši pri-vredni krogi, vidimo, da znašajo v naši državi dohodki iz kapitala približno 70 milijard dinarjev letno. Ako vzamemo, da imamo v tekočem budžet-nem letu 7 in pol milijarde davkov za pokritje rednih stroškov, vidimo, da znese to 10 odstotkov dohodkov od prej omenjenih 70 milijard. Ako vzamete drugo številko, dri plačamo v naši državi samo 19 odstotkov direktnih davkov, vse drugo pa plačamo na neposrednih davkih. Iz tega pridemo do zaključka, da je skupni dohodek danes obremenjen samo z 2.01 odstotka,, medtem ko mora delavski razred, uradniki in mali kmetje plačati mnogo več. Že po današnjem zakonu morajo plačati uradniki 5 do 6 odstotkov in več od svoje plače, t. j. 3 do 4 krat več, kakor pa prej ugotovljeni 2.01 odstotka. Isto tako morajo delavci danes plačati 3 in pol odstotka svojega zaslužka, torej 1 in pol odstotka več. Te številke so za delavski razred jasen dokaz, da je bil danes veliki kapital s svojimi velikimi dohodki delno osvobojen, to je, da so veliki kapitalisti plačali mnogo manj, kakor pa bi bili morali napram delavcem, ki žive od danes do jutri. Gospodje, nočem se spuščati v podrobnosti davka na zemljiško posest, o katerem so govorili že predgovorniki strokovnjaki in 'ki so dokazali s številkami, da bo po novem zakonu kmet obremenjen bolj, kakor je bil do sedaj. Nočem govoriti tudi o drugih strokah, temveč hočem govoriti samo o tem, kar me najbolj in-teresira, to je davek na zaslužek delavcev, uradnikov in drugih. Najprej moram poudariti, da se je v tem projektu davčnega zakona, kadar se je ugotavljajo dohodke in obdavčenje delavcev in uradnikov, pozabilo ono, kar je delavski razred zahteval, da se ugotovi eksistenčni minimum, ki ga mora imeti vsak človek za svoje preživljanje in za preživljanje svoje rodbine. Konstatirati moram, da se gospodje, ki so delali ta zakon, niso ozirali na to, marveč so že dosedaj obstoječi eksistenčni minimum znižali od 500 na 400 dinarjev mesečno. Ako primerjamo eksistenčni minimum v drugih državah, v Češki, Nemčiji itd., vidimo, da je naš eksistenčni minimum absolutno nezadosten, in da se gospodje s tem eksistenčnim minimumom — da rečem po domače — delajo norca iz delavcev in uradnikov. V Nemčiji znaša ta eksistenčni minimum za posamezno osebo letno 16.000 Din. Na Angleškem 30.000 Din, v Italiji 9000 Din, v Nemški Avstriji pa 11.000 Din. Razen tega je pa dovoljena še oprostitev za vsakega otroka in za ženo. Pri nas je pa v novem zakonu določen eksistenčni minimum za vsakega davčnega obve-zanca na >400 dinarjev mesečno ali 4800 Din letno in potem še za vsakega otroka po 100 dinarjev mesečno. Poleg tega je treba ugotoviti še nekaj drugega. Ko se je ugotavljala davčna stopnja industrije, rente in drugo, so se vzele vse okolnosti v poštev, da se zniža ta stopnja. Pri industriji se je šlo celo tako daleč, da so se vpoštevale obresti, ki jih mora industrijalec plačati od svojih dolgov, in se za to vsoto ni obremenil, medtem ko se za obremenitev delavstva ne upošteva nič. (Konec prihodnjič.) ’ Seja ljubljanskega občinskega sveta. Krščanski socialist Anton Marinček odložil mandat. — Protest in pritožba zoper nezakonit odlok velikega župana. — Najetje posojila 6 milijonov dinarjev za zgradbo majhnih stanovanj. — Soglasno sprejet predlog so-drugov Likarja in Miklošiča glede posojila 2 milijonov iz fonda borze dela za zgradbo delavskih stanovanj. — Bedasta taktika klerikalcev. V petek, 24. februarja, se je vršila izredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Župan je med drugim poročal, da je krščanski socialist Anton Marinšek odložil mesto občinskega svetnika »zaradi rodbinskih razmer«, — namreč zaradi nezdravih razmer v rodbini SLS. Z Marinčkom je odšel iz vrst klerikalnih občinskih svetnikov zadnji krščanski socialist. Nato je župan sporočil, da je veliki župan razveljavil volitve v občinske odseke. Kakor "že zadnjič o-menjeno, so se te volitve izvršile popolnoma pravilno in zakonito. Omenjeni odlok velikega župana ni ute- Cenen nakup blaga in k temu še znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki L. ORNIK Maribor, KoroSka 9 Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov. Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko dobi. meljen v zakonu. Čudno je, da je tak odlok mogel izdati veliki župan, ki je celo sam profesor samoupravnega prava na ljubljanski univerzi. Pač pa je ta odlok prišel prav klerikalcem, ki so z njim nekoliko maskirali svojo blamažo na predzadnji občinski seji in so na to sejo takorekoč prijezdili na konju velikega župana. — Ker je ta odlok nezakonit, sta se tudi sodr. Likar in Miklošič pridružila protestu in sta glasovala za to, da vloži občinski svet pritožbo. •— Ta predlog je bil tudi sprejet. Če so se torej volitve v odseke na predzadnji seji izvršile po predpisih zakona, pa s tem še ni rečeno, da bi zoper nje ne imeli ničesar ugovarjati. Nasprotno — rezultat volitev ni odgovarjal demokratični zahtevjf, da naj sestava odsekov in gospodarskih odborov kar najbolj odgovarja razmerju sil, zastopanih v plenumu občinskega sveta. Tudi to so zakrivili klerikalci, ker so na predzadnji seji pobegnili iz dvorane in so s tem omogočili samostojnim demokratom, da so izvolili večja svoja zastopstva, kakor jim je šlo. V tej točki bi bila pač potrebna korektura ne samo iz spoštovanja do demokratičnih načel, temveč tudi radi uspešnejšega stvarnega dela, ki ga ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa delavstvo, nujno zahteva od občinskega sveta. Nato se je prešlo k volitvi in h konstituiranju odsekov. Naša sodruga >sta bila izvoljena v one odseke, katere sta zahtevala. Glede volitev načelnikov odsekov je naš strankin forum stvarno razpravljal. Obveljalo je stališče, da to vprašanje ni bistvenega pomena. Z ozirom na sestavo odsekov, v katerih imajo klerikalci in demokrati po 4 člane, bi odločal med klerikalci in demokrati žreb, če bi se naš član vzdržal volitev. Delazmožnost odsekov občinskega sveta bi postala s tem stvar hazardne igre. Važno pa je sledeče: relativno najmočnejša stranka v občin- skem svetu so demokrati, to je rezultat volitev. Demokrati so torej po demokratičnih principih delovna večina in v odsekih se mora odražati dejansko stanje občinskega sveta. Če bi se izvršile volitve strogo po črkah statuta, bi tako stanje nastalo že z glasovanjem v občinskem svetu. Demokrati bi dobili pri glasovanju v vsak odsek po eno mesto več od klerikalcev. Ker pa so demokrati eno svoje mesto odstopili manjšini, zato sta socialistična odbornika pravilno glasovala za načelnika iz vrst SDS, ker se klerikalci in demokrati niso glede odsekov sporazumeli. Poudarjamo, da 'bi bilo napačno pojmovanje manjšinskega opozicijonalnega zastopstva, če bo kdo hotel, da bi manjšina sedaj na tem zgolj tehničnem in taktičnem vprašanju strmoglavila občinski svet. Le ti nagibi so bili merodajni za to, da sta se socialistična odbornika udeležila glasovanja v odsekih, niso pa bili merodajni za glasovanje razlogi, ki jih je na javni seji podal za dekaliste inž. Gustinčič. Nadaljna točka dnevnega reda je bilo sklepanje o najetju šestmilijon-skega posojila za zidanje majhnih stanovanj. Mi zahtevamo za sedaj, da se zgradi v najkrajšem času čim večje število majhnih delavskih stanovanj, ki naj jih občina oddaja po najnižji najemnini, da jo bodo mogli plačevati tudi slabo plačani delavci. Sodr. Miklavčič in Likar sta glasovala za ta predlog, ki je bil sprejet soglasno. Sodr. Likar in Miklošič sta na to stavila še nujen predlog, naj tudi ljubljanska občina brez odloga ukrene, da dobi iz fonda borz dela brezobrestno posojilo za zidanje delavskih hiš. Po časopisnih vesteh bi Ljubljana mogla dobiti dva milijona takega posojila. Po .pravilniku o borzah dela imajo pravico do takih posojil v prvi vrsti občine in šele v drugi vrsti privatne zadruge. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno. Zanj so glasovali tudi klerikalci in je sedaj njihova dolžnost, da pri ministrstvu, kjer imajo odločilen vpliv, zahtevajo, da se ljubljanski občini čimpreje izplača to posojilo. Iz tega se razvidi, da so se 'klerikalci v tem delu seje zadržali čisto pametno. Prav pameten predlog je nato stavil klerikalec Orehek, da naj se enako, kakor v odseke, tudi v gospodarske odbore in v Mestno hranilnico izvršijo volitve na podlagi proporca. Za ta predlog, ki je bil povsem umesten, bi bili glasovali tudi naši sodrugi in so se za ta predlog — kolikor nam je znano — končno odločili tudi dekalisti, tako da bi bil ta predlog gotovo sprejet. V tem trenutku pa je klerikalce jjopet pamet zapustila in so sami brez vsakega povoda ta svoj lastni predlog — umaknili. To brezglavo postopanje klerikalcev dokazuje, da so izgubili vsakršno razsodnost ali pa da hočejo igrati v občinskem svetu komedijo, da bi tako dosegli razpust občinskega sveta in priklicali na ljubljanski magistrat komisarja. Pismo iz Beograda. »Radnička knjiga« in Beograd, 25. februarja. Poznano vam je, da hodi naš ministrski predsednik zelo rad na lov in da se njemu na čast taki lovi ce- sto prirejajo. Seveda se mu to šteje v zlo in se često zabavlja, češ, da s tem zanemarja svoje dolžnosti kot ministrski predsednik in minister za notranje zadeve. Predsednik beograjske občine, ki je ob enem minister prosvete, prireja tudi love in da ne izgublja svojega tako dragocenega časa, ga prireja po svojih lovcih — beograjskih policajih — in to ne morda, kakor mini-nistrski predsednik, na divje kozle, srne in zajce, temveč na ubogo delavsko paro. Opisal vam bom en tak lov in videli bodete, kakšno »demokracijo« je čika Ljuba, ki s svojo »demokracijo« vlada, upeljal. V neko »Ljudsko kuhinjo«, katerih je tukaj vse polno in v katerih se hranijo skoraj vsi delavci in uradniki, stopita med opoldanskim obedom dva policijska agenta in zahtevata od vseh lačnih, da sie legitimirajo. Vsak lov na delavstvo. pokaže svojo legitimacijo: delavsko j knjižico (kakršna je v Sloveniji v veljavi, domovinski list, krstni list, potrdilo beograjske policije, da se je prijavil za bivanje v Beogradu, vojaško knjižico, iz katere je razvidno, da je zadostil obveznosti in še kako legitimacijo svoje strokovne ali kulturne organizacije v Beogradu. Človek bi mislil, da se je s temi dokumenti zadostno legitimiral in da bo smel zopet prijeti za žlico in svoje borno kosilo zaužiti. Jok, policijski agent zahteva neko »Radničko knjigo«, katero izstavlja beograjska policija. Eden med njimi, ki za obstoj take knjižice še vedel ni, še manj pa poznal »demokratičen red« v Beogradu, se legitimira s sledečimi dokumenti: 1. potrdilom beogr. policije, da se je prijavil za bivanje v Beogradu, 2. vojaško knjigo, iz katere je razvidno, da je odslužil svoj kaderski rok in 3. legitimacijo s sliko nek kulturne organizacije v Beogradu. Vse to ni zadostovalo. Takoj je moral izpustiti žlico in slediti žandar- jem, katerim je bil izročen s še nekim tovarišem tudi brez tega beograjskega »pasoša« in odveden v »kvart«. Tamkaj se je njima pridružilo še pet takih grešnikov, ki so nevede kršili beograjsko »demokracijo«, nakar so bili vsi skupaj odvedeni v slavno Glavnjačo in ob 10, uri p° noči zaslišani. Med temi sedmimi je bil tudi neki soboslikar, kateremu je med deloffl zmanjkalo neke barve in jo je hotel iti kupiti. Odšel je od svojega delovnega prostora v delovni obleki, seveda opackan, kakor so že vsi slikal^ s čopičem v roki. Med potjo ga neki policaj legitimira. O, nesrečni slik31' Pustil je svoje dokumente v suknjič** na delovnem prostoru in se ni mogej legitimirati ter prosi policaja, da W šel ž njim do delovnega prostora, ima svoj suknjič in v njemu & htevane legitimacije. Jok, policaj^ za to ni imel »vremena« in ga odvede v »kvart« in od tam z nami vred v Glavnjačo! V Glavnjači smo od 1. ure po por dne pa do 10, ure zvečer štirikr^ menjali kvartir in sem konstatir»> da je ta lov jako uspešen, ker je vse prenapolnjeno. Obstali smo * neki 5 kvadratnih metrov veliki s«®1 z betonskim podom in bilo nas je to* liko, da nismo imeli prostora ne z* sedeti, še manj pa za ležati — mor^* smo celo noč stati. Brez takozvanega »starešina« tukaj v Beogradu nič ne more obstoja' ti in »funkcionisati», tako tudi ne v Glavnjači. Vsaka soba ima svojega »starešina« in to je vedno tisti, ki je že najdalje v sobi in ki je po moje# mnenju tudi največji grešnik. On je »dužan«, da gleda na red in disciph' no v sobi. Poleg tega ima nalogo, da preišče vsakemu »cuvoksu«, kakor jik on imenuje, vse žepe in odvzame nož in svičnik. Nož zato, da se ne bi »pO' bunili« proti temu demokratskemu redu, a svinčnik zato,, da se ne bi moglo kakega znanca ali prijatelja« ki je imel srečo to noč spati v svojem stanovanju, obvestiti o svoji U' sodi. »Starešina« nam je prav točno vse žepe pregledal in še posebno pažnjo je polagal na denarnico. Gotovo se je bal, da po noči, ako nekdo stoje malo zadrema, ne bi bil okraden — torej bil je prav vesten v svoji »dužnosti«. Neki »prečan« — tako tukaj pravijo nam, ki smo prišli iz one strani Save ali Donave v to demokratično prestoHco — ni mogel razumeti, da ima ta »starešina« take »dužnosti« in še celo take, da sme prešteti denar v denarnici in se mu je uprl. Pa je revež »takratko« potegnil, »Starešina« — da ne izgubi na avtoriteti — ga je prav pošteno premlatil in na to še pristavil: »Kad Ti ovo nije dosta, znaš da Te mogu, da Te j . , . i v d , . ,!« 13 ANGELO CERKVENIK: Otišienje, križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto In ljubezen, tragedija v šestih scenah. Ravnatelj: Ne vam... njemu bo verjel. Saj že zdaj verjame. (Hitro, pronikljivo.) Mar mislite, da bi vas bil drugače peljal na ples! Verjemite mi! V vas vidi še vedno le vlačugo in zato je hotel očistiti vas... obnašal se je kakor afriški noj... Pred vsemi je potrdil, da ste še vedno vlačuga, vlačuga... Žena (resignirano): Vlačuga sem, vem! Ravnatelj (jo hoče objeti): No golobica, sedi semkaj k meni, na kolena! Žena (razposajeno): Vlačuga v sprejemnici, na kolenih policijskega ravnatelja ... ne, to ne gre! No, in če bom danes zvečer vaša, kaj bo potem? . v , Ravnatelj: Potem bo vse dobro. Zena — za ženo! Vse bo dobro! Le to hočem doživeti, da bi mu mogel zabrusiti v obraz: ženo za ženo... tudi vaša žena je postala poštena žena, gospod doktor... Žena (odločno): Nikdar ne boste tega doživeli! Tepec ste in ostudnik! Nikdar! Moj moz je — mož! Moj mož ve, kdo sem, moj mož mi veruje, ker me pozna! Jaz trdo verujem vanj, jaz dam svoje življenje zanj. (Vstane in odide.) . I7 ... Ravnatelj: Vrag naj jo razume! Upognil jo m sem, jo bom pa zlomil! Prokleta ženska. I a pojdem danes k Heleni... (Žvižga neko P°~ ulično melodijo in se friziru pred ogledalom.) Ta vražja ženska! Zastor. V. scena. I‘ol ure pozneje ob luninem svitu na verandi nad morjem. V kaminu prasketa ogenj. Morje se lesketa v stoterih nijansah zeleno-modre površine. Burja brije posastno. Iz stolpa vodi na verando dolga lestva.. Žena prihiti na verando. Odeta je z zimskim plaščem. Žena: Tudi tukaj ga ni. Kam je šel. (Se zagleda v peneče se valov je morja.) Kako se bojim .... Ali bo prestal to preizkušnjo... Ali bo moja vera potrjena ... Jaz dvomim ... Zakaj dvomim? Ko bi bilo že dopolnjeno... Verujem, verujem... ne morem misliti si, da bi ga morala nehati ljubiti... Ali sem ljubila vero... Hitro, hitro... ('/Jtkliče.) Boris, Boris! (Barja močno zatuli) Strah me je. Kam je šel? Boris, Boris. Mož: Takoj pridem. (Ni ga še videti.) Žena (gre k vratom): Kje si bil? Mož (stopa po lestvi navzdol; oblečen je v dolgo, črno haljo.): Kje neki? Pri mojih zvezdah! Žena: Pridi doli. Mož: Pojdi raje ti gori; videla boš, kako daleč sem spopolnil zvezdogled... Žena: Ne zdaj... (Mož stopa po lestvici nizdol.) Danes mi je tako tesno tukaj v prsih. Hotela sem te nekaj nekaj težkega vprašati. (Odloži plašč in klobuk ter sede.) Povej, Boris, saj si prepričan, da te imam rada? Mož (se začudi): Tako čudno je tvoje vprašanje, Valja, in tako nepotrebno. Žena: Ni nepotrebno. Zelo potrebno mi je, slišati iz tvojih ust, da me ljubiš... Mož (monotono): Valja, če baš hočeš slišati, zakaj ti ne bi povedal? (Jo poljubi.) Toda razumeti ne morem ... Žena: Umrla bom; še danes mogoče. Mož: Kaj, ti vse ne pride na misel! Pozabi na te neumnosti. Pojdi, greva raje k zvezdam. Žena: Pusti to za zdaj in mi raje povej, kaj bi napravil, če bi me, recimo, jutri ali pojutrišnjem prijela policija in me zaprla zaradi vla-čugarstva? Dnevniki bi to novico oznanili z debelo tiskanimi črkami: Znana gospa Valja... itd.. Kaj bi napravil? Mož (se počasi dvigne): Valja, to tvoje čudno obnašanje ... kaj pomeni to? Žena (kakor da ga ni slišala): Povej, ali te ne bi nekaj streslo, ali te ne bi zabolelo prav na dnu zavesti, ko bi uzrl v časopisu ime -— svoje žene, vlačuge... (Predirljivo.) Ali sel ne bi izogibal znancem, ki bi jih srečaval, alj se ne bi ozrl stran, ko bi čutil , samo čutil porogljiv nasmeh kakšnega svojega prijatelja ... Mož: Nehaj, Valja! Kaj blebetaš!? To so možnosti, ki se ne morejo uresničiti... Jaz ne morem, ne morem verjeti... Žena: Zenska, ki je preživela dve leti v javni hiš>-ki se je privadila različnosti moških obrazov-ki je dajala svoje telo tisočerim najrazbrzda-nejšim strastem, takšna ženska zgubi včasih oblast nad seboj. Mož: Trdo verujem vate, Valja! Žena: Trdo veruješ... trdo... ta trdnost i’lC straši, Boris! Kajti sama sebi ne morem verjeti. (Dalje prihodnjič.) O higijeni in kaki čistoči v tej sobi ni bilo niti najmanjšega sledu. Posoda v kotu je strašno smrdela, ker se je zelo slabo zapirala. A naš »-starešina« kod stari mohar se je tudi v temu znašel in odredil »dežurstvo« za posodo; morali smo menjaje sedeti na slabem pokrovu te posode in tiščati smrad nazajv njo. Samo proti ušem ni mogel najti obrambe, katerih sem se čez noč prav pošteno nalezel. Pri vsemu temu sem imel še srečo, ker sem drugi dan bil na intervencijo mojega delodajalca izpuščen. Oni pa, za katere ni nihče interveniral, so bili tretji dan šuparani v svoje občine, kamor so pristojni. Mojega prijatelja slikarja nisem več videl in zdi se mi, da je njegov suknjič z dokumenti ostal v Beogradu, njega pa so — šupirali. Takoj, ko sem prišel na svobodo, sem si ogledal to »Radničko knjigo«, katero se dobi na policiji. Mislil sem, če dosedanja moja delavska knjižica, iz katere je vse razvidno: ikaj in kje sem se učil, kje in koliko časa ip kaj sem delal, tukaj več ne velja, potem mora čisto gotovo tukajšnja biti boljša. Pa sem se varal. Mojo dosedanjo so mi odvzeli in dali drugo s fotografijo, iz katere je razvidno samo moja nacionala, kedaj in pri ko-um sem delal in na mesto ocene moje sposobnosti, kakor v dosedanji knjižici, je upisano, za kako plačo sem moral delati. Prideš v Beograd in si najdeš mesto, kjer imaš 45 Din Dnevne Razpust ljubljanskega občinskega sveta? V krogih SLS se govori, da se je SLS odločila za razpust občinskega sveta. Na magistrat pa ne bi prišel komisar, temveč gerenstvo, obstoječe iz treh članov. Za razpust ni nikakih stvarnih razlogov. Občinski svet se je dosedaj izkazal za dela-zmožnega. Vsi najvažnejši in daleko-sežnejši sklepa (podaljšanje stanovanjskega zakona, najetje šestmili-jonskega posojila in dvamilijonskega postila iz fonda borze dela) so bili storjeni soglasno. Če pa že hoče SLS razpustiti sedanji občinski svet, potem .pa mora istočasno z razpustom razpisati nove volitve v najkrajšem, Bo volilnem zakonu možnem roku. [a prihodnji seji občinskega sveta pa bodo morali klerikalci in demokrati precizno povedati, če so za uspešno delovanje občinskega sveta ali pa hočejo komandirati ljubljansko občino z gerenti in komisarji. Čudne razmere v zdravilišču Kle-novnik. Lani je Središnji urad za zavarovanje delavcev otvoril na Hr-vatskem novo, prekrasno zdravilišče za tuberkulozno bolne, '0 čemur smo tudi mi svojčas poročali. Sodeč po opisu in krasnih slikah, ki jih je priobčila slavnostna izdaja »Radničke zaštite« za september lanskega leta, je to res zavod, na katerega smo lahko ponosni, ker le malokatera država se more ponašati s takimi zdravilišči. Kljub temu se naši zavarovanci, ki jih pošilja ljubljanski OUZD doli na lečenje, tu ne morejo udomačiti in marsikateri zapusti predčasno in prostovoljno to zdravilišče, Člani, ki so bili že enkrat na Golniku, še posebej čutijo veliko razliko. Kratkomalo, Slovenci se čutijo od Hrvatov zapostavljene; ali u-pravičeno ali neupravičeno, to mi ne moremo konštatirati. To bo naj-brže vprašanje psihologije in plemenskega antagonizma. Moremo pa verjeti trditvam delavcev, ki so bili na Klenovmku, da se tam iste prošnje, ki se južnim bratom ugodno rešujejo, Slovencem gotovo odbijajo. Hrvati se lahko poslužujejo avtomobila za daljše izlete tudi brez zdravnikovega dovoljenja, Slovencem se še pešizlet ne dovoli. Hišni red je v zdravilišču strog, in prav je tako, ali izgleda, da samo za Slovence. Še nekaj. Pred kratkim se je nahajal v zdravilišču neki M., uradnik OUZD iz Ljubljane. Baje je sledil za koraki svojih rojakov Slovencev in jih za vsako malenkost hodil tožit upravitelju, hoteč se mu prikupiti. Zlasti je imel na piki nekega F., delavca iz Zagorja in se mteresiral, če je mogoče socialist. ,r drugače ni mogel zvedeti, je pisal na občinski urad v Zagorje po dnevne plače, kar se ti vpiše v to famozno knjižico. Ker pa s tem ne moreš živeti, napustiš mesto in prideš k drugemu delodajalcu, ki ti potem čisto enostavno reče: jaz ti bom pa dal 30 Din, ker dosedaj si delal za 45 Din. Po mojem mnenju je ta »Rad-nička knjiga«, ki jo izdaja tukajšnja policija, protizakonita in pravi škandal za Beograd. Pred par dnevi sta prišle dve Gorenjki s trebuhom za kruhom v Beograd. Ena je imela službo kot služkinja že zagotovljeno s pismom, a druga samo zagotovilo neke svoje tukajšnje prijateljice. Prišedši iz kolodvora sta šli v neko gostilno, da se malo okrepčati. Imele sti po smolo. Tukaj jih je izvohala policija in kljub temu, da sta se izkazali s po-selskimi knjižicami svojih domovinskih občin, sta morali v zapor. Ona, ki je imela pismo, na podlagi katerega je prišla v Beograd in za katero je pisec na policiji interveniral, je bila drugi dan izpuščena, a druga je bila tretji dan šupirana nazaj v Slovenijo. Najnesramnejše se z delavstvom postopa v prestolici naše države. Vsem delavkam, delavcem, ki nameravajo nastopiti kako službo ali delo tukaj v Beogradu, pa svetujem, da si pravočasno preskrbijo ta policijski »pašuš« za Beograd, ali pa, še boljše, da sploh ne hodijo sem. Vrag naj vzame take razmere! Pozdrav! Kovinarski. novice. podatke o njegovi osebi. Ko se je u-veril o njegovi socialistični pripadnosti, je povzročil, da je bil F. predčasno odpuščen iz zdravilišča. Kaj se to pravi? Velike poneverbe v domu za slepe v Baumgartnu pri Dunaju. — Kr-ščansko-sodalni predsednik Hiibner aretiran — slepi delavci oškodovani za 11.000 šilingov (88.000 Din). Dne 22. t. m. je bil privatni uradnik 48-letni Jurij Hiibner, stanujoč na Dunaju, Linzerstrasse 468, aretiran, ker je poneveril navedeno vsoto. Slepci izdelujejo razno blago, ki ga potem predsednik prevzema ter ga vnovči. Hiibner je izdelke sprejemal ter vnovčil, toda denar spravil sam. Zlorabe so se vršile že kaki dve leti in »Arbeiter Zeitung« je ponovno pisala o škandaloznem gospodarstvu dotičnega zavoda, ali vse zastonj. Krščanski socialci so s svojim direktorjem ščitili Hubnerja, ki je silno ne-krščansko nastopal proti ubogim slepim delavcem, katerim je vedno pretil z besedami: »Wer sich nicht fiigt, fliegt!« Ali pa: »Wir machen einen Kaiserschnitt.« Slepci, ki so se pritoževali radi slabega ravnanja, je zmerjal pobožni mož s puntarji, aufviglerji, apaši in podobno. Ko se mu je slepec pritožil, da je lačen, ga je nahrulil: »Kaj, lačen ste? Vi ščuvar! Enkrat na dan jesti zadostuje!« To poročilo si naj cenjeni »Slovenec« za uho zapiše, da bo bolje poznal krščanskosocialni »Wiener System«, ali pa si ga naj klerikalci shranijo za prihodnje volitve! 600 strelov v eni minuti. Nek španski artilerijski oficir je izumil strojnico, ki napravi v eni minuti 600 izstrelkov. In razorožitvene konference? »Liga za zaščito verske svobode« je v Mehiki ilegalna organizacija duhovništva in klerikalcev, ki skrivaj ruje proti Callesovi vladi in prav nič ne izbira sredstev. Sedaj je bil zopet aretiran nek škof in duhovnik ter dva lajika radi veleizdaje. Tem tudi papeževa poslanica na vesoljni katoliški svet radi mehiških mučenikov ne bo dosti koristila. Klerikalci sedaj vidijo, kako prijetno je biti potisnjen v ilegalnost. Mogoče nam pa Korošec sedaj vendar odpravi »Zakon o zaščiti države«’ ko je postal policijski minister. Med Avstrijo in Čehoslovaško je vizum odpravljen. Kedaj bo pa odpravljen med Avstrijo in Jugoslavijo? Ima vremena! V Dalmaciji in Hercegovini vlada strašna lakota; 70.000 ljudi nima praška moke in pošilja obupne telegrame v Beograd za pomoč. Medtem pa se naša vlada zopet enkrat igra »krizo«. Skrajšanje delavnika v Nemčiji. Študije o delavnem času v Nemčiji pokazujejo, da skrajšanje delavnika napreduje, V mesecu aprilu je delalo 159,000 oseb manj kot 48 ur v tednu, v mesecu oktobru pa 174.000 oseb. Študije se nanašajo na 67.099 podjetij, v katerem je zaposlenih 2,904.849 oseb. V North Bay, Amerika, se je radi eksplozije sesul nek rov in zaprl krog 70 rudarjev. Eksplozija plinov je povzročila tudi požar. 39 rudarjev je ubitih, 12 so dosedaj izkopali živih in upajo še 32 rešiti pogina. V Whitehaven, Angleška, se je pred 2 meseci radi plinske eksplozije sesul nek rov in so pri tej priliki bili 4 rudarji ubiti. Sedaj je šla komisija, sestoječa iz inženirjev in paznikov, vsega skupaj 12 oseb, na lice mesta raziskovati, če bi bilo mogoče rov zopet odpreti. Najbrže radi neprevidnosti so se pa plini znova vneli in je vseh 12 mrtvih. I. redni občni zbor »Organizacije Cktičnih elektro in strojnih tehni-« se vrši dne 25. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri Levu z običajnim dnevnim redom. — Za organizacijo: Mihael Dobovišek, t. č, predsednik in J. Gabrovšek, t. č. tajnik. Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki se vrši letos od 2. do 11. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija 25 °/0 popusta, Bulgarska po najnižji tarifi, Čehoslovaška 50 °/0 in Nemčija 25 °/0 popust. Zagotovljene so prevozne o-lajšave tudi na italijanskih, madžarskih in rumunskih železnicah. Kožni sejem v Ljubljani na velesejmu se ponovi dne 20. marca t. 1. Interesenti naj pošljejo na naslov »Divja koža«, Ljubljana, kože vseh vrst divjačine, dobro sušeno in ne-ustrojene, do 15. marca. Mož s 600 ženami. Pred dunajskim sodiščem se zagovarja te dni nek bivši igralec, Dobrohruška, star 42 let, od katerih jih je pa že 17 presedel v ječi. Svojčas se je izdajal za nezakonskega sina predstolnaslenika Rudolfa in Marije Vestera in je znorel s tem celo vrsto žensk, katerim je zelo imponiralo, da smejo imeti o-praviti s človekom tako visokega rodu. Enkrat se je predstavil kot huzarski ritmojster v * civilu, potem kot »generalni direktor«, kot »rentnik« in celo doli do »šoferja« in »bančnega sluge« je zastopal vse poklice, kakor mu je pač bolje kazalo in s kakršno žensko je imel opraviti. Kadar je katera njegovih nevest uvidela, da jo njen kavalir goljufa, jo je pomiril: »Bodi pametna, saj ne boš nič izgubila. Tvoja naslednica bo zame vse plačala.« In res je vedno z denarjem svoje vsakokratne neveste skušal poravnati škodo, ki jo je imela njena prednica ž njim. Njegove oboževalke so se rekrutirale iz različnih družabnih slojev. Bile so med njimi o-skrbnice, branjevke, mesarice in gostilničarke, trgovke, plesalke in igralke, celo grofice in baronice, kakor tudi vlačuge s ceste. Sodnik mu je očital: »Pa zakaj ste se vendar tolikim ženskam bližali?« Odvrnil je: »Jaz ne morem zato. Sem take nature, da moram imeti vsako leto par sto novih žensk. Sicer so me pa same rade imele in so ena za drugo plačevale!« Nekoč se je Dobrohruška celo formelno oženil z neko baronico, vendar je bil zakon kmalu ločen. Obdolžil je takrat nekega aktivnega ministra, da ga je z njegovo ženo goljufal, češ, da ga je zasačil z njo v ne-dvomljivi situaciji. To dejstvo je Dobrohruška izrabil in iztisnil iz mini-nistra precejšnje svote za molčenost in minister, ki se je bal javnega škandala, mu jih je v obliki podpore plačeval. Ker pa je postajal prebrisanec vedno bolj nenasiten, ni preostiajalo ministru nič drugega, ko da ga je ovadil sodišču. Ob tej priliki se zagovarja radi izrabljanja zaupanja gospodinje grofa Antona Karolya, 501etne Luise Nagy. Približal se ji je in jo tako znorel, da mu je ta stara ženska dala vse prihranke, 800 šilingov, potem ves nakit, kar ga je imela in ko ni imela ničesar več, jo je zapeljal, da je nosila grofovo srebrnino v zastavljalnico, ko se je nahajal na poto- Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. vanju. Ko se je grof vrnil, se mu je vsa skesana spovedala. Grof ji je odpustil pod pogojem, da nesramnega goljufa zapusti. Ali Dobrohruška ni popustil. Ko je bil grof zopet več tednov odsoten, jo je pripravil do tega, da je zopet več dragocenosti, preprog in kožuhovine zastavila. Ko ji je nekoč padla iz ust zlata plomba, j* tudi to pobral in prodal. Danes se je radi teh goljufij zagovarjal pred sodiščem, ki ga je kot nepoboljšljivega zločinca obsodilo zopet na 6 let ječe in pozneje v prisilno delavnico, Na-gyevo pa na 1 leto zapora. Dobrohruška se je postavil pred sodnike v napoleonsko pozo: »To pa je že malo preveč. 6 let in prisilna delavnica, je skupaj 10 let. V slučajih Schatten-dorf, Wimpasinger, Grosavescu itd. ste pa vse oprostili. Fuj, tako sodišče!« Predsednik ga posvari: »Mirujte takoj, če ne, vam dam še disciplinarno!« Dobrohruška: »Če imam že 10 let, pa naj bo še 24 ur zraven.« Ko je šel proti izhodu, se je obrnil proti audi-toriju, kjer so v prvih vrstah sedele mnoge njegove bivše oboževalke: »To je vse radi vas, babe. Sram vas bodi. Saj mi niste nič šenkale. Za ono, kar ste mi dale, sem vas moral .... (in pokazal je z vulgarno gesto udejstvovanje ljubezni). Predsednik je ukazal straži, naj ga takoj odvede. Dobrohruška se je pa začel s stražniki prerivati in kričati: »Ne dotikajte se me, da ne postanem nervozen. Prijavim priziv!« Medtem so ga izvlekli skozi vrata. Negujte zobe s „PEBECO“, poslužujte se „ NIVE A* za kožo Vestnik „Svobode