4. štev.
V Kranju, dne 25. januarja 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiijatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto === zvečer ==
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, splob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franki«.ti. — Rokopisi se ne vračajo.
Gorenjski kmetje!
NaproSeni smo in objavljamo:
V resnih časih živimo, v časih boja za obstanek, v času stanovskega združevanja.
Dan za dnevom se vidi čim jasnejše, da mora biti kmet na kmeta vedno bolj navezan in oprt, da je treba samo kmečke kot stanovske organizacije.
V kmečkih srcih se mora ukoreniniti le organizacija , združenje kmeta kot stan, kateri naj samostojno nastopa.
Kmet je danes že sam dovolj pameten, ni mu treba varuhov in jerobov, vladati se bode znal sam najbolje. Če zna kmet sam plačevati davke in nositi puško, mora imeti besedo v javnih zas topih.
To uvažujejo dosedanje stranke. Vendar znajo zasukati celo stvar tako prefrigano, da izbero nekaj noči iz ljudstva, ki so pa taki duševni reveži in strahopetci, da si se kihniti ne upajo, če jim kak voditelj tega ne dovoli. In kako tudi? Saj so se prodali za poslanske diete samopainim voditeljem v mestih 1 Mislijo si, če sem tih in v miru, imam toliko in toliko dobička, sem poslušno orodje v rokah drugih; če pa zinem, precej je neumnost, ter se svet norčuje iz mene. Jasen dokaz temu je slovenska ljudska stranka.
Treba je pri nas stanovske revolucije, treba je našemu kmetu, da pride na edino pravo stališče, do pravega   spoznanja:   po številu
sem najmočnejši, kot stan sem podlaga vsem drugim stanovom. Brez kmeta bi ne bilo življenja, brez njegovih žuljev, brez njegovega potu bi se iz zemlje ne dobilo po-trebnih pridelkov za prehranitev človeštva.
Iz tega sledi, da mora biti kmet samostoj no, stanovsko združen, stanovsko organiziran, brez duhovskih, brez advokatskih pijavk.
Tako je jasno, da kmet ne potrebuje ne liberalizma, ne klerikalizma, pač pa potrebuje
samostojne stanovske kmečke organizacije
samostojne kmečke stranke, katera bi morala biti delavna, previdna, znati bi morala izrabljati sebi v prid politični položaj, ubrati bi morala prave strune, t. j. pravo trezno taktiko.
Take stranke potrebujemo na Gorenjskem.
Seveda ni potreba misliti, da bi kar čez noč preobrnila sedanji koristotavsF' politični sistem.
Zato se je treba za časa pripraviti, za časa združiti, za časa utrditi.
Kakor mora kmet čakati skoro leto dni, ko vaeje seme in ga zabrana v zemljo, predno spravi pridelek pod streho ter je med tem časom vedno v skrbeh, da ne pride kaka nesreča, ravno tako si moramo misliti ustanovitev, razvoj in končni ugodni cilj stanovske stranke.
Začeti je treba, seme se mora najprej posejati, zato je treba najprej jo ustanoviti. Vemo dobro, da bodo napadali nasprotniki
zdaj od te, zdaj od one strani kmete; da bodo oni, ki se kažejo ljudske prijatelje dane« najsrditejši nje nasprotniki, a to ne sme plašiti kmeta, korakati mora za ciljem, za programom, po organizacijskem načrtu neustrašeno, da pride do končnega smotra.
Na vas je, gorenjski kmetje, da se za vzamete m to, da se porodi čimprej:
Gorenjska stanovska kmečka stranka!
Kako se voli v deželni zbor?
Dalje.
Volitev vodi volilna komisija, ki sestoji v skupini mest in trgov iz sedmih članov, in sicer iz župana volilnega kraja ali od njega postavljenega namestnika, treh občinskih odbornikov in pa treh članov, ki jih izvolijo ob pričetku te volitve navzoči volilci. V kmetski kuriji pa šteje volilna komisija pet članov, izmed katerih izvoli dva občinski zastop volilnega kraja, dva imenuje volilni komisar. Na ta način določeni štirje udje izvolijo z nadpolovično večino petega uda volilne komisije.
Vsaka volitev se mora izvršiti v navzočnosti volilnega komisarja, ki ga imenuje pristojno okrajno glavarstvo. Ako ni prišlo na volišče toliko volilcev, da bi se mogla sestaviti volilna komisija, tedaj prevzame vse posle volilne komisije volilni komisar.
PODLISTEK.
Zmeinjava na zmešnjavo.
Burka v petih dejanjih. Spisal A. Kotzebue; preložil Jos. Cimperman. K današnji predstavi v (Narodni čitalnici* v Kranju.
Po dolgem odmoru se odpro danes zvečer zopet Talijini hrami cKranjske čitalnice*, in sicer se bo predstavljala A. Kotzebueva burka •Zmešnjava na zmešnjavo*. V predpustu ni mnogo časa naviti se z resnimi stvarmi, prebavljati dolgovezne filozofije, razmotrivati te in one probleme in nazore. Zatorej je izbralo vodstvo dramatičnega odseka pristno glumo, hoteč s tem nuditi občinstvu, ne bogzna kakšen duševen užitek, pač pa večer, poln zabave in prisrčnega smehu. Saj je vsa igra prepletena s komičnimi nastopi in prizori začenši s starim hišnim očetom Borovskem do nočne straže. V naslednjem podajamo kratek obris dejanja:
V malem gradiču na deželi živi rodbina Bo-rovska: Filip Robert Borovski, strašno zaspan človek, ki vedno dremlje, žena njegova prava Ksan-tipa, ki mu ne da nikjer pokoja; hči njuna Dragana, koketno mlado dekle, ki s« je navžila v mestu višje vzgoje in je sedaj doma. )a ji ni dolg cas, povabila je mladega gizdalina Selicourja. V rodbini živi tudi še mladi netjak Salko Dobrič, mlad, živahen človek, ki počenja vse mogoče šale. Oporoka njegovega očeta ga veže, da vzame Dra-gano za ženo, drugače izgubi tretjino premoženja. Toda Salko se zaljubi v Gvozdenko, hčerko brata Filipa Borovskega, kojemu je soproga se rano umrla to ki je te 16 let v vojski, Ubogo dekle je,
in kjer je le mogoče, se ji očita, da jo imajo iz usmiljenja v hiši.
Prvi prizor nam kaže vse tri gospode speče. Vzbudi jih Dragana z bobnom in cela epistola se izlije na soproga, ki vedno spi. Vsi odidejo, ostane le Salko in Gvozdenka ter speči Borovski. Šalko se zaplete v pogovor z netjakinjo in ji svetuje, naj si poišče drugo mesto.
Vrne se gospa Borovska in prigovarja soprogu, naj vendar vpliva na neijaka, da ta vzame Dra-gano. Polnoleten je danes, a prikriti mu to hočejo. Gospod Boiovski konča vedno začete stavke svoje soproge, dokler ga ta ne spodi preganjat kokoši z vrta. Ko se vrne Gvozdenka, ji Šalko razodene svojo ljubezen ter odhiti.
V drugem dejanju prisopiha gospod Borovski, j obložen s škatljami iz vrta, kjer je podil kure. Zaspan je; vsede se v naslanjač in ker mu je prostor pretrd, vzame iz škatlje lišp, podloži si ga pod glavo ter mirno zaspi. Tako ga preseneti soproga, ki izlije vso jezo nad nesrečnim soprogom in ga zapodi, da ji nese bolnega psička na solnee. Nato nastopita Dragana in Selicour ter se pogovarjata o bodoči sreči, ki jo čaka, ko bode Dragana Šalko soproga Dobričeva. Da bi pa ta nič ne zapazil, naj bi se Selicour dobrikal Gvozdenki. Ta namen hoče doseči s pomočjo*jŠalka, ta pa sklene, da pošteno izplača mestnega gizdalina. Naioči naj poštni voz ter o polnoči pobegne z Gvozdenko. Veselo odide Selicour.
Nato nastopi gospa Borovska ter prinese Salku ovoj, ki naj ga daruje Dragani. V sosednji sobi je, in gospa Borovska ga sili, naj ji odkrije svojo ljubezen, a ker je tudi Gvozdenka v Draganini sobi, naj jo polije na vrt po opico«  Na lides se uda
Šalko, a mesto Gvozdenke odpošlje Dragano ter z dovoljenjem tetinim zaprosi za Gvozdenkino roko. Ginjena gre gospa Borovska po mladi par in ne zapazi zamenjave prej, dokler jih že ni blagoslovila.
Trdno je teta sklenila, da odpravi nečakinjo iz hiše ter to tudi pove Salku. Ta pa sklene sam pobegniti ž njo. A speči stric mu je napoti. Hitro ga zbudi ter ga pripravi s svojem pripovedovanjem, da gori hiša, do tega, da stari debeluhar skoči skczi okno. A sreča mu ni mila. Komaj hoče k Gvozdenki, že ga motijo gospa Borovska, Selicour in Dragana. A vse odpravi z zvijačo. Ko pove Gvozdenki svoj načrt, se ta odločno brani.
Nenadoma piide na obisk major Borovski, Gvozdenkin oče. Tudi njemu natvezi Šalko neresnico, da ni prav prišel. Da stanuje tu rodbina Trebušni*, ki je z Borovskim v sovraštvu. A major, ki je prisiljen tu prenočevati radi nevihte,, hoče pobotati sovraštvo ter izve končno resnico.
Med tem je Salko pripravil Selicourja do tega, da misli o polnoči odpeljati Gvozdenko, toda na mesto nje mu misli poslati Dragano. Ker pa se govori po gradu, da straši prababica, naj bi ji to ptmagalo, da pride nemoteno skozi vrt Svoji teti pa pove, da je zadremal m da se mu je prikazala prababica. Gospa hoče porabiti to priliko te; na« šemtjana kot duh pridobiti Šalka, da vzame Dragano. Ko odbije polnoč, prideta iz nasprotjih sob Dragana in gospa Borovska, obe v obleki prababice. Zagled&vši se zakritita in zbežita nazaj,
Salko je opazoval vos prizor pod mizo in j« sedaj v zadregi, koga naj pošlje Selioourju v ves. Na srečo se prikaže stari Borovski, katerega je prebudilo kričanje. Hitro mu pove nečak, da ho-
Volitev se prične ob določeni uri brez ozira na število navzočih volilcev s tem, da se ustanovi volilna komisija, ki izvoli z relativno večino glasov izmed sebe predsednika, t. j. za predsednika je voljen tisti komisijski član, ki dobi največ glasov; po mestih in trgih, ki volijo v mestni skupini, je pa župan sam ali od njega postavljeni namestnik predsednik volilne komisije, torej ni treba voliti šc posebej predsednika.
Predsednik volilne komisije mora volilce opozoriti na določbe, katere osebe smejo voliti ▼ deželni zbor, dalje jim mora razložiti, kako se bodo oddajali in šteli glasovi, ter jih pozvati, naj oddajo svoj glas po svobodnem prepričan ju bre z vseh sa m o prid ni li postranskih namenov tako, kakor mislijo po svoji najboljši vesti in vednosti, da je naj-koristneje za občno blaginjo.
Volilna komisija sklepa z večino glasov brez ozira na število glasujočih. Predsednik volilne komisije glasuje samo tedaj, kadar se glasovi enako razdele, ter v takem slučaju odloči s svojim glasom.
Volilna komisija sme odločevati o tem, ali sme kdo glasovati ali ne, le tedaj:
1. kadar se pokažejo pomisleki, ali je oseba, ki voli, res identična z osebo, vpisano v volilni imenik;
2. kadar nastane dvom, ali so veljavni ali neveljavni posamezni oddani glasovi;
3. kadar se pri volitvi ugovarja zoper volilno pravico kakšne v volilni imenik vpisane osebe.
Ako kdo ni vpisan v volilni imenik, ne sme voliti, tudi če je komisija prepričana, da je bil le pomotoma izpuščen iz volilnega imenika.
Če je kdo že oddal svoj glas, tedaj se ne more več ugovarjati zoper njegovo glasovanje.
Zoper odločbe volilne komisije ni dopuščen noben rekurz.
Pred začetkom glasovanja se mora volilna komisija prepričati o tem, ali je za vlaganje glasovnic določena volilna posoda prazna.
Glasovanje se pričenja s tem, da udje volilne komisije oddado vsak svojo glasovnico. Na to oddajo glasovnice urugi volilci in se morajo zato zgiasiti pri volilni komisiji. Vsak volilec mora pokazati izkaznico, ko odda svojo glasovnico.
Konec prihodnjič.
O ustanovitvi glasbenih šol po Slovenskem.
(Predavat na V. skupščini   Zveze slovenskih pevskih diuštev* dne 29. grudna L 1. učitelj V. Rus.)
Dalje.
Vprašanje nastane, kako in s kakimi sredstvi naj se poskuša oživotvoriti pri nas glasbene šole.
Morda se dozdeva marsikomu, da je vsa stvar jako komplicirana, ali pa vsaj združena z mnogimi, zna-biti celo z neizpeljivimi težkočami; pa temu ni tako.
Pota, kako to doseči, so lahko različna. Po mojem mnenju naj bi se uredilo tako le:
Kjer so ugodna tla za ustanovitev glasbene šole, tam naj bi se osnoval pripravljalni odbor, ki naj bi poskrbel za predpriprave. Pri sestavi takega odbora naj bi se mislilo najprej, da bi bil izključno samo šolski zavod. Vanj naj bi se poklicalo osebe, ki imajo smisel in veselje za napredek domače glasbe, pa naj pripada dotični tej ali oni politični stranki. Eventuelno naj bi bil v ta odbor tudi damam prost vstop. Vsaka politika pa bi morala biti izključena.
Če že ne bi šla inicijativa iz ondotnega pevskega zbora, ki je morebiti celo Član «Zveze slovenskih pevskih društev, pa naj bi isto pevsko društvo po vsej svoji možnosti podpiralo ustanovitev takega glasbenega zavoda. Bodisi, da se imenuje tak navod glasbeno društvo ali pa glasbena šola, na vsak način bi moral biti podružnica 'Glasbene Matice» v Ljubljani.
To že zategadelj, ker ima <Glasbena Matica* od svojega počet ka enak namen, še bolj pa zaradi podpor, katerih bi bila novo ustanovljena podružnica tem preje vsesiransko deležna. Iz tega pa bi izvirale seveda tudi druge obveznosti. Pravico po-trjenja rednih in pomočnih glasbenih učiteljev, učnega načrta, učne tvarine, učil, natančnega izkaza vsakoletnega društvenega delovanja in sploh vrhovno nadzorstvo nad upravo, naj bi si pridržala •Glasbena Matica» v Ljubljani.
Kar se predmetov tiče, naj bi se poučevalo:
1. Glasbena teorija. Splošna glasbena teorija, sčasoma tudi harmonija. Pouk v kontrapunktu in kompoziciji bi moral v manjših mestih seveda popolnoma odpasti. II. Petje. 1. Zborovo petje a) za deške in dekliške glasove ali takozvani «šolski zbor*; b) za moške glasove ali takozvani 'Dijaški zbor*; c) morebitne skupne vaje v mešanem zboru.
2. Solopetje. Spočetka ne, pač pa morda v poznejših letih. III. Pasik na klavirju. IV. Pouk na violini. Pouk na drugih instrumentih naj bi bil le tedaj, če je na razpolago brez večjih stroškov kakšen izšolan godbenik in če se zglasi za dotično godalo ali pihalo dovolj gojencev. V. Skupne vaje. 1. Čveteroročne za klavir. 2. Za dva klavirja. 3. Za klavir in gosli. 4. Za klavir in samospev. 5. Za klavir in zbor. 6. Za klavir, gosli in petje. 7. Za mali orkester. Slednje in morda kaj izmed prejšnjih točk samo sčasoma in še to pogojno.
Nastavljanje učitelja za glasbeno teorijo in za petje, bi ne delalo posebnih ovir. Med učitelj stvoru
ondotne šolo je gotovo vsaj eden docela vešč poučevanju v teh predmetih. Zrelostno spričevalo in izpit učne usposobljenosti ga že usposabljata, da bi določeno učno tvarino tudi metodično pravilno obravnava!; če pa je še vrhutega spreten muzik, ne more biti proti temu pomislekov. Ako bi pa slučajno ne bil nameščen tam tak učitelj, izposluje se lahko polom prošnje od c. kr. deželnega šolskega syeta, da nastavi ta tamkaj v slučaju izpraznjenega učnega mesta, v to usposobljenega učitelja. Če so še nedavno razpisa vali učiteljske službe, do katerih so imeli prednost isti, ki so bili izurjeni v orglanju; če imajo še dandanes mnogokrat, prednost na izpra/.njena učiteljska mesta prosilci, ki so dobri in uporabni risarji, da poučujejo risanje na obrtnih nadaljevalnih šolah — tedaj smejo podeliti šolske oblasti z isto pravico tudi službo učitelju, ki ima pravi poklic in zadostno sposobnost za poučevanje v glasbi na takih zavodih. To povdarjam zaradi tega, ker bi bil tak glasbeni učitelj najcenejši, na kar se bo moralo tudi misliti. Sicer bi se pa dobil morda med lamošnjimi srednješolskimi profesorji, med uradniki, ali pa med meščanstvom gotovo kdo, ki bi bil, ne samo sposoben, ampak tudi voljan prevzeti pouk v teh predmetih. Za pouk na goslih in klavirju bi zadoščal vsaj v prvih letih samo en redni glasbeni učitelj. Stalno na-meščenje tega bi povzročalo povsod pač največ rednih treskov. Konec prih.
Dopisi.
Ustanovni in I. občni zbor „Perntninarske centralne zadruge".
Dne 2. januarja je bil v „Unionu" sklican shod za ustanovitev perutninarske zadruge. Ob četrt na enajsto uro otvori dr. Pegan v imenu Zadružne zveze ter Mlekarske zveze zborovanje. Pojasni, kako je prišla Zadružna in Mlekarska zveza k temu zborovanju ter imenuje zapisnikarjem V. Pušenjaka.
Podeli besedo J. Legvartu, ki začne govoriti frazasto o tem, da si želi vsak stan zboljšanja, kaže, da se da mnogo milijonov pridobiti pri perutnini, kakor na primer je že pri mleku.
O perutninarstvu pravi, da se ne goji pravo pleme, se malo zanje skrbi, niso primerni hlevi ter se ne gleda na prodajo jajec. Če bode zadruga, bode ves skupiček prišel skupno ob mesecu. Kdor ljubi kokošje meso, mora priznati, da je kranjska kokoš prav slaba! Zadružno bi se oddajala jajca proti izmenjavi v Bohinj i. t. d. Ko bi bila piščeta izležena, pa bi kmet prinesel pišče v Ljubljano v centralo, da poplača jajca. Podpirala bi posebno država to podjetje v najobilnejši meri. Centrala bi bila v Ljubljani, po deželi pa podružnice. Pravi, da je bil v tečaju v Schardingu on in V. Rohrman od vlade poslan, deželni odbor
čejo odvesti njegovo soprogo, in Borovski se pusti res pregovoriti ter gre v pošti,i voz čakat lopova. Teta, prepričaua, da je res videla prababico in da ji je umreti po sedmih tednih, pove Šalku, da ga je prevarila in mu da tudi oporoko svojega očeta.
Ker je pa gospod Borovski kričal, ko se je odpeljala kočija, najame nočni stražar nekoliko jezdecev in ti vjamejo res voz in ž njim tudi Seli-courja. Obča zmešnjava nastane, ko pripoveduje nočni stražar te dogodke in vsi so mnonja, da jo bila Gvozdenka odpeljana, dokler se ne prikaže gospod Borovski, kojemu zakriva ženska čepica obraz, • Prej že je Šaiko zaprosil majorja roko svoje hčerke in ker ima tudi oporoko, ne zadržuje nič nju bodočo srečo.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-Sumavsky; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
Ko je plačal vozniku in mu pridal še lepo napitnino, se je dal doktor Mudri vesti do novega stanovanja, katerega je najel pri prvem obisku v mestu. Bilo je nekoliko korakov čez trg. Stanovanje, nahajajoče se v pritličju enonadstropne hiše, je obsegalo dve sobi za pisarno, vsprejemno in spalno sobo. Pohištvo je bilo novo, za pisarno je je dal izgotoviti pod Mudrovim nadzorstvom v Brodkovicah in za svoji sobi si je dal poslati vso opravo za precej drag denar iz Brna.
Ko je prehodil pisarniški sobi, v katerih so bile že postavljene omare za spise, mize in pulti, divan in nekoliko stolov, je stopil mladi odvetnik v svoje sobe. Na pragu ga je vsprejela sramežljivo Mudrova loproga, suhljata, koščena ženska, oble-
čena napol mestno, napol kmečko, ki je še v zadnjem trenotku v mraku brisala prah z novega svetlečega se pohištva. Mehke preproge so dušile korake, težki zastori v oknih so delali prijetno temo, v zrcalu pa, ki se je raztezalo od preproge skoro do stropa samega, se je zrcalila vsa soba. Stene, ki so bile preoblečene s tapetami najnovejšega vzorca, krasna svetilka iz kristalnega stekla, ki je visela od stropa, velika ura nihalnica, ki je tikala enakomerno in resno na steni, elegantna oprava iz orehovega lesa — vse je pričalo da ima mladi odvetnik okus in da ni varčeval z denarjem, da napravi z opravo svojega stanovanja dober vtis.
Če bi ga zdaj videli njegovi ;starši 1 To je bila prva njegova misel. Ah, kako veselje bi imeli! Njegov oče je bil pošten mizar v malem mestecu na moravskem vzhodu. Celo življenje se je ubijal, a dobra mamica si ni upala niti do sitega se najesti, tako je varčevala, le da bi mogel sin dovršiti študije. Edini jim je ostal kot najmlajši izmed štirih otrok in zato so prenesli nanj vso svojo ljubezen. Oče, star patrijot iz oseminštiridesetega leta, je kar komaj čakal, da postane sin odvetnik in da se postavi v vrsto narodnih bojevnikov l Revež žalibog ni dočakal tega, in tudi njegova mamica je šla brzo za njim v večnost. Vendar so zapustili svojemu edincu toliko, da je mogel brezskrbno dokončati svoje študije in da mu je ostalo sedaj še denarja za krasno ureditev domačije.
Ogledoval se je sedaj zadovoljno, se smehljaje po svojih sobah, in ko je nažgala Mudrova žena luč v spalni sobi, se je vrgel mladi doktor na divan z vso težo, da so zazveneli zmetl, in utrujen od pota so je začel raztezati in zdebavatL
Mudra je med tem poravnal na bliščečem se parketu preprogo, ki se je nekoliko zakrivila, poskusil ključ v omari za obleko in škileč z očmi po odvetniku navil igralni stroj v emajlirani, na umivalniku stoječi uri. Prijetni akordi valčka so zazveneli; doktor na divanu, Mudra pri umivalniku in njegova žena na pragu so poslušali smehljaje se tiho, ljubeznivo godbo.
»Zahvaljujem se vam, Mudra," je počel doktor, ko je odzvonel zadnji glas, »iznenadili ste me s svojo lepo ureditvijo. A lačen sem kakor volk in danes še ne pojdem v gostilno. Preskrbite mi kako večerjo in bodite danes moj gost."
Mudri so se zaiskrile oči. Povlekel si je brke na obe strani do pod brade, kar je storil običajno, £.ko ga je kaj razveselilo.
Za pol ure sta sedela oba — odvetnik na divanu, a bodoči njegov solicitator v naslonjaču — pri okusni večerji, katero je pripravila gostil-ničarka Bpri slovanski lipi" z vso svojo umetnostjo, da bi pokazala novemu gospodu doktorju, da »tudi v Brodkovicah nimajo vreče čez glavo".
Ko se je Mudra po večerji razvnel, mu je ponudil odvetnik smodko in ga pozval, da naj mu pove kaj o razmerah v mestu.
Mudra se ni pustil siliti dvakrat. Rad je povedal. Kadil je pri govorjenju tako, da se je ua-latiko dotikal z mesnatimi ustnicami smodkinega končka, kakor v dokaz, da ne pozablja dolžne časti do svojega gospodarja. Odvetnik se je prepričal pred vsem, da Mudra ni navaden človek. Mogel bi biti že kaj več, da ga ni potegnila poljska vstaja 1. 1863 v svoje vrtince.
Bil je tedaj v osmi šoli in je hotel k letu vstopiti na filozofično fakulteto, ko so izpremenili krvavi dogodki varšavski ves nadaljnji tek njego-
priloga »Gorenjcu11 if. h »z I. 1903.
pa je poslal dve sestri iz Marijanišča. Bil je na Nemškem in Danskem. Prinaša pa državi izvoz perutnine 91,000.000 K, živine le 90,000.000 KI!
Predsednik Pegan vpraša, se naj li otvori debata, ali naj skonča V. Pušenjak svoje statistično poročilo iz Nemčije. Besedo podeli nad-učitelju iz Skaručine Žebretu. On obžaluje, da ravno teh ni na shodu, ki so kurjerejci — kmetov; se ne zanimajo. Pravi, da je treba pouk v tem oziru, odobrava centralo iu po deželi filijalke, ter da učitelji mnogo lahko pomagajo, ker so pri šolah vrtovi in pri mladini, ker le nje se prime, starih nič. Pove, katere korake je dosegel pri učiteljstvu. Na okrajni konferenci je o tem govoril, dosegel je v Marijanišču tečaj za učitelje.
Dr. Pegan pravi, da bi se mnogo doseglo, če pričneta delovati roko v roki učitelj in duhovnik.
Besedo dobi stotnik K um p. Mnenje: Dože-nimo najprej, ali je naša kranjska kokoš kaj vredna ali nič. Če je za kaj, jo obdržimo, če ni za nič, pa jo zavržimo. So strokovnjaki, ki pišejo v liste, da to pleme ni za nič, tega pa nihče ne ve, ali je res ali ne, piše pa vseeno. Poiskusimo. Gre v Nemčijo: ondi je bila kupčija s perutnino 1. 1852 aktivna, potem so začeli uvažati tuje kokoši iz Avstrije, Laškega, Danskega in 1. 1873 so bili pasivni za tri milijone; leta 1900 pa že za 100 milijonov. Končno so se prepričali, da je bila njih kokoš prej prav dobra in sedaj iščejo staro pleme. Imajo 55 milijonov kokoši in 30 milijonov je gotovo tujih. Stara kokoš se naj preiskusi in izbira. Dobimo jo mogoče v hribih. Tako je bilo na Francoskem. Iskali in križali so plemena ter dobili prav slaba. Gledali so na enako barvo; imele so pet, štiri kremplje, rdeče barve i. L d. Kokoš, ki lepo izgleda, kakor lepo dekle in dobra jajcarica. Ta je le z dolgim životom, potegnenim repom in svetlo rožo. Kdo leže kure? Kmet jih ležeII Meso naših kur je dobro, če so rejene, seveda če so kosti ni za nič. (Legvart vedno bolj rdeč. Op. dop.) Strokovnjaki se večkrat motijo in ne vedo, ali naj se zarežijo ali ne.
Legvart proti Kumpu, rdeč in jecljajoče govoreči Uvoz je večji na Nemško, ker se prebivalstvo množi. Številk ne ve nič. Postregel bi drugič. Debato o plemenu naj odbor dožene. Pravi: če dobi Gorenjec tujega bika iz Soino-graškega, to boljša teleta, zato treba čistih plemen, ki so konstantna. Govori nekaj o judovskem nosu, ki je vedno konstanten.
V. Rohrman: Smo zašli v debati od kokoši od predmeta. Gre se za kokošjo zadrugo — zadružno prodajo jajc. Po Dolenjskem kupujejo za slabo ceno jajca, jajčarski kupci plačajo dobro, ko manjka blaga, slabo, ko ga je zadosti.
Skušnje so drugod, da se bolje proda skupno, in še posebno, če so boljša jajca. Če se stvar srečno izpelje, se bode mnogo zboljšal položaj kmeta. Hvali domačo pasmo, ker je vsega navajena, tudi stradanja. (Smeh.) Ta pasma je sad reje, sad razmer. So boljša plemena drugod, pa se vedno zboljšujejo. Sicer je res, da vsak berač hvali svojo malho, vsak prodajalec svoje pleme. Tako imajo v Tržiču drugo pasmo, zopet v Marijanišču drugo. Pri nas je premalo poskusen], za kateri kraj bi bila dobra ta, za kateri zopet ona pasma. Priporoča centralo v Ljubljani, filijalke po deželi kot »Sammelstelle", »Ortsgruppe".
— Treba bode konkurence pri skupljevanju jajec, posebno po Dolenjskem, tam ima vso kupčijo v rokah družba, kateri načeluje Mateis iz Brežic, ter ima svoje ljudi po kmetih, ki kupujejo. Tako moramo mi začeti. Dolenjci nimamo zadrug kot Notranjci in Gorenjci, pa bodo tudi tukaj nastale. Kupci bogate.  Želi samo konkretnih korakov.
_ Konec prih.
Ljudska knjižnica v Škofji Loki
v prvem poslovnem letu. Dalje.
Ljudska knjižica šteje do danes 236 čitateljev. Idtaznic se je izdalo 325. Število izposojenih knjig je 287.
Število knjig je 483, in sicer je med temi: 333 leposlovnih slovenskih (brez 13 duplikatov), 75 poučnih v treh jezikih in 75 leposlovnih hrvatskih in nemških.
Vseh del je 587, med njimi je slovenskih
500.
Pisateljev slovenskih je zastopan.!. 15, urednikov slovenskih pa 10.
Slovenskih prestav je: iz ruščine 7, hrvaščine 7. poljščine 5, češčine 6, francoščine 5, angleščine
3, nemščine 5, italijanščine 2, grščine 1, vkup 41. Med pisateljev poučnih knjig je 61, in sicer
27 slovenskih in 34 hrvaških.
Uredniki: 8 slovenskih in 13 nemških. Najbolj pridni čitatelj je bil Ivan Bernik, ki je prečita 1 70 knjig, in Uršule Košir, ki je prečitala 52 knjig.
Statistika starosti: Od 14—20 leta je bilo čitateljev 66 (med temi je bilo 6 po 14 let starih); od 20—30 leta 98; od 30—40. leta 40; od 40— 50. leta 26; od 50—60 leta 4; od 60—70 leta 2; najstarejši čitatelj je 62 let star.
Prebivališče: V mestu Skofja Loka je 174 čitateljev: V okolici, in sicer: Stara Loka 10, Pu-štal 7, Virmaže 7, Sv. Duh 6, Godešče 3, Dorfarje
4, Breznica 2, Virlog 2, Binkelj, Trnje po 1; — skupno število čitateljev iz okolice je 62.
Spol: žensk je 99, moških 137 (pri moških odločujejo izvršujoči člani telovadnega društva »Sokol» v Škofji Loki, katerih je 46).
Stan: delavcev je 14; obrtnikov a) mojstri 7, b) pomočniki 30; zasebniki in zasebnice 27, trgovci in njihovi uslužcenci 14; posestniki, predvsem kmetje 36; gostilničarji in gostilničarke 7; različni uradniki in učitelji 13; hlapci 4; dijaki 21; služkinje 6; šivilje,' drugi poklici in stanovi 48.
Najbolj čitane knjige: Jurčičevi spisi 182krat, t. j. okrog 6%; Zvon 248, t. j. okrog 9%; Dom in Svet 177 krat, t. j. okrog 6%; Sienkiewicz 71 krat, t. j. 2°/0; Krsnikovi spisi 72 krat, t. j. 2%; Slovan 53 krst, t. j. 2%; Knezova knjižnica 65 krat, t. j. 2%; in Zabavna knjižnica 93 krat, t. j. 3% od vseh izposojenih knjig.
Nadalje se zelo mnogo čitajo Dumasovi romani (približno 50 krat) v Slovanski knjižnici; zaradi svoje sladkovodenosti je priljubljena tudi F. Becičeva »Kletev nezvestobe* dočim druge knjige, predvsem zaradi neznanosti svoje niso kaj posebno priljubljene. Ljudstvo čita tudi rado Tolstoja (nad 40 krat), Govekarja, priljubljene so knjige «Venec slovanskih povesti* (50—60 krat izposojeno.) Tavčar tekmuje s Sienkievviczem in Krsnikom glede svoje priljubljenosti. Perijodično izhajajoče knjige « Ljudske knjižnice*, »Leposlovne knjižice*, »Našega Doma*,
vega življenja. Pobegnil je z doma in je hitel v mladostnem navdušenju pomagat bratom Poljakom. Bojeval se je v nekoliko bitkah, v boju pri Plocje* vicah je bil ranjen z bodalom in na to imenovan častnikom. Po prvih oslavah vstašev je sledil poraz za porazom. Gonili so jih od mesta do mesta, a po treh mesecih groznega, obupnega življenja je bil Mudra potisnjen s svojo četo na avstrijska tla. Drugače bi ne bil ušel Sibiriji.
Ker se je bal dolge preiskave in zapora, je pobegnil iz Galicije na Moravsko in prišel nekega večera ves utrujen in na smrt omedlel do Brod-kovic, kjer se je povsem zaupal županu Pejčohu in ga prosil pribežališča. Župan je ravnal prijateljski ž njim. Nasitil in oblekel ga je, ponudil mu za nekoliko dni podstrešje in mu preskrbel mesto pisarja pri tedanjem odvetniku, pri katerem je vztrajal Mudra do njegove smrti, postavši iz pisarja solicitator. S Poljaki je ostal v vednem občevanju iu vsako leto o sv. Janezu Krstniku dobiva k godu čestitke od grajščaka Kozjebrodskega in od plemiča Grzvmalskega, ki jima je bil rešil življenje v nekem boju z rukimi vojaki.
Mudra je pravil vse, kar se je tikalo njegove osebe, priprosto in neolepšano, a prišedši v tok, je počel navdušeno hvaliti poljsko emigracijo, ki jo je proslavljal kot vzneseno čuvanje pravic poljskega naroda. Sicer se pa ni pohvalil, da so mu v mestu prideli zaradi njegove zaljubljenosti v poljsko emigracijo priimek .emigrant".
»O, da bi le imeli poljsko emigracijo," je končeval važno, »bilo bi mnogo boljše s češkim narodom, ■
,A prosim vas, kaj so pridobili ž njo Poljaki?" ga je pretrgal odvetnik. »Pridobila ni za domovino ničesar, mnogo pa pokažila."
„Res," je kimal Mudra z glavo, a oči so se mu iskrile trdnega prepričanja, »doslej je mogla le malo doseči, a zmagala bo, o tem sem sveto prepričan."
Doktor je pa hotel sedaj čuti tudi kaj o drugih tukajšnjih ljudeh, in Mudra je razkladal, da so Brodkovice mesto, ki je zaostalo v občem napredku in potrebuje osveženja od mladih moči, ki bi ga prebudile k novemu življenju. Ljudstvo da je tukaj dobro, nepokaženo, ali takorekoč popolnoma brez narodne zavesti. Prej bi človek iz-kresal iz lesa iskro, nego iz tega ljudstva — z malimi izjemami — narodno navdušenost V mestu sta dve stranki, prva Pejčohova in druga Kanjakova. Enkrat zmaga pri volitvah prva stranka, in tedaj je Pejčoh župan in Kanjak prvi svetovalec ; drugič zopet zmaga Kanjakova stranka, in tedaj je Kanjak župan, a Pejčoh prvi svetovalec, in tako gre to v patrijarhalnem redu že petnajst let. Mudra se je zavaroval svečano, da bi koga obrekoval, vendar je hotel in moral povedati resnico, da bi spoznal gospod doktor razmere v mestu. Najvažnejši osebi v občini sta baje pravzaprav gospa Pejčohova in gospa Kanjakova, ki sta postali iz bivših najboljših prijateljic najbolj razljučeni tekmovalki in se na smrt ne moreta videti.
O okrajnem sodniku Bauerlu je pravil Mudra, da je dober gospod, Nemec, da pa ume precej češki in je redno v denarnih zadregah. Župnik
»Svetovne knjižice*, »Salonske knjižice*, »Narodne biblioteke* se ravnolako rade čitajo, kakor starejši pisatelji. Celo Cankarja se je izposodilo do 50 krat. Zelo se izposojujejo tudi knjige Zofke K ved rove, Šorlija in Kostanje vta, mnogo Malovrh, manj pa humorista Murnik in F. Plemič. Precej čitajo Šenoa, nad 30, malo »Slovenko*. Tudi se pridno poprašuje po knjigi »StrahovalčT dveh kron*. - - Zelo se čitajo mladinski spisi, predvsem »Zvonček* , Spillmann, Krištof Šnud itd. Ne samo otroci tudi odrasli ljubijo včasih take pripovesti. — Predvsem se v c pride v pošte v pripovedna literatura. Poezij in dram ljudstvo ne mara dosti. Takih del se je izposodilo jedva 100, torej 7»% vsen "P0" sojenih knjig. Konec prih.
XIII. redni občni zbor »Sokola* v Kranju
dne 4. januarja 1908.
I. Nagovor staroste: »Ker brata staroste ni na občni zbor, brat podstarosta pa je službeno odpotoval v Idrijo, konštatiram sklepčnost in imenujem zapisnikarjem brata Maksa Focka ter otvarjam XIII. redni občni zbor.* S temi besedami je društveni načelnik brat Janko Sajovic otvoril ob 9. uri zvečer v Mavrjevi gostilni občni zbor, ter govori nadalje: Važno leto polno dela, deloma uspešnega imamo za seboj. Izleti so se kar gromadili drug na dru-zega in hvalevredna je vztrajnost in požrtvovalnost članov, osobito telovadcev. Ako vzamemo, da uno bih v Poljanah, Pragi, Žalcu, Domžalah, Ribnici, Škofji Loki, Jesenicah in Tržiču in da se je poleg tega vršil še javen nastop na trgu, ki je občinstvo navdušil in ga nam pridobil, gotovo lahko smelo rečemo, da smo delali. Naravnost velikanska pa je bila udeležba na V. vsesokolskem zletu v Pragi c 19 članov in 7 članic, za Kranj ogromno število, posebno ako vzamemo, da je bilo pri IV. zletu vseslovensko sokolstvo zastopano po 38 članih. Prepričan sem, da bode mogočni vtis prireditve gotovo obrodil dobrih sadov ne samo za nas, ampak za vseslovensko sokolstvo. Od društvenih prireditev omenjati mi jo posebno dobro uspelo mašita-rado pod naslovom »v karavanškem predoru*, pri kateri se nam je zahvaliti sestram ženskega oddelka pod spretnim vodstvom takratne starostke sestre dr. Kušarjeve, da je maškarada v vsem tako izborno uspela. Javni nastop na trgu pa je pokazal občinstvu, da se v društvu resno vsestranski stremi za pravim sokolskim ciljem. Spominjati se mi je pa tudi žalostnih trenutkov, ko smo spremljali brate, ki so bili od početka člani, k zadnjemu počitku: dne 5. februarja brata Karola Fabianija; dne 6. maja 1907. brata Karola Fioriana. Prosim, da se v znak sožalja dvignete raz sedeže ter da dovolite, da se ta cin pietete zabeleži v zapisnik občnega zbora. S hvalo spominjati se moram pa tudi onih' čimteijev, ki so na ta ali na oni način podpirali naše društvo, in ti so: slavno mestno županstvo« slavno kreditno društvo in pa slavni eitalniški pevski zbor pod vodstvom prezaslužnega pevovodje brata Vilka Rusa — hvala jim I Prosim jih le, da naj še v naprej obdrže svojo blagonaklonjenost napram nam, imeli bodo vedno hvaležnega dolžnika. S tem končam ter Vas prosim, da pazno sledite poročilom posameznih činiteljev.
H. Poročilo tajnikovo: »Na prošnjo tačasnega tajnika brata Janka Sajovica, ki ima se načelmšzo
je star, prijazen gospod, ki ne hodi z doma razen po opravkih, cesto bolehen in je omedlel že dvakrat pri altarju. Z občinskim zdravnikom, ki šteje tudi že čez sedemdeset let, živi župnik v najožjem prijateljstvu. Sošolca sta in že trideset let prihaja doktor vsak dan po obedu v župnišče na čašico črne kave, pri kateri oba citata dunajske liste in se zelo jezita, ker se v njih zabavlja čez Slovane.
Pred nekim časom je prišel v mesto bivif davkar Albrecht, ki je bil suspendiran radi neke ne prav prida stvari, a je dobil vendarle potom milosti pokojnino. V mestu ima hišo, ki jo je podedovala njegova soproga po starših, in bi rad igral tu v občini nekako vlogo. Potika se ves dan po mestu, vtakne v vsako lužo svoj nos, voha po zraku kakor goneči pes — — popolen intrigant; vendar preseda takoj vsakemu zaradi svoje ošabnosti in domišljije, s katero hoče vse-najboljše razumeti.
Odvetnika je prav zabavalo živo slikanje Mudrovo, ki se je sicer vedno opravičeval, da nima namena nikogar opravljati.
Stoprav, ko je odtrobil nočni čuvaj enajsto uro, je odšel Mudra razburjen iz advokatovega stanovanja in je zapel, ko je zavil s trga, ki je bil z nekoliko oljnatimi svetilkami skromno razsvetljen, v temno revno predmestje, z zvenečim baritonom:
»Jeszcze Polska nezgineja,
jeszcze my 2yjemy."
Dalje prih.
poročilo, prevzel tem jaz tajniško.» S tem prične brat Franc Benedik tajniško poročilo. Na občnem zboru dae 5. januarja 1907. »o bili vsklikom voljeni : za starosto brat dr. Josip Kušar, podstarostom brat Ivan Valenčič: odbornikom: Fran Ažman, Fran Benedik, Josip Oar, Konrad Geiger, Ivan Jagodic, Ciril Pire, za načelnika pa brat Janko Sa-jovu, ko ja brat Uvar odšel k vojaštvu prevzel je ie tajniško mesto. Odposlanci na zvezni občni zbor so bili voljeni vsklikom in sicer: brat Franc Ažman, Franc Benedik, C v ar Josip, Konrad Geiger, Alfonz Kovačič, dr. Josip Kušar, Evgen Sajovic. Janko Sajovic. Fran Subadolnik. Zastopnik v zveznem bil je odboru brat Janko Sajovic, njegov namestnik Franc Ažman. Odbor je sklepal v 1C. sejah o društvenih potrebščinah. Število Članov 138. V Kranju je nastopilo društvo 8 krat, med tem 5 krat z zastavo. Tu omenjati je posebno izlet v Prago, katerega se je udeležilo 19 članov in 7 članic od 27. junija do 3. julija 1907. Od društvenih prireditev pa je omenjati najpreje društvene maškarade dno 9. februarja, ki se je vršila pod nasloven* «V karavanškem predoru* in ki je vspela v vsakem oziru nepričakovano dobro. Poleg tega tudi javnega nastopa na trgu dne 1. septembra, kjer so nastopili vsi oddelki društva ob velikanski udeležbi občinstva. Bilo je le več drugih nastopov zunanjih in notranjih, katere pa podrobneje omenja brat načelnik. Knjižnica se glede številnosti ni pomnožila^ čitalo pa se je jako pridno in tu je pohvaliti šolski in trgovsko-obrtni naraščaj. Dalje sledi,
If Sar«. Pogostokrat se naši »Gorenj Cevi* pri jatelji med seboj vprašujejo, kaj je v tisti prej tako živahni Sori. Ali je pomrl ves klerikalni sleparski rod, da se nič ne čuje od njih. Pa gotovo bi se zelo varal, kjer res še vedno tulijo klerikalni viharji. Bisagovcev in škofovih prilizojencev je vedno čez mero. Precej lepega časa je minulo, odkar ni bilo v »Gorenjcu» nič zapisanega iz Sore. Letošnje leto hočemo bolj z združenimi močmi premagovati sovražnika, ki nam vedno nastavlja zanjke. »Preteklo leto ni nam več v oblasti, pač pa vsa dobra dela, kar smo jih prejemali od svojih bližnjih.* Tako je govoril v nedeljo g. provizor, trebušni Brajc, na prižnici. Gotovo ne bom posebno razlagal svojim bralcem, kaj se je zarekel. Veliko dobrih del je Brajec dobil. Ko nam je Berceta spravil s krivično lažjo pred gosposko iz Sore, samo da bi se on pital z dobrim. Kaj je dobro? pravi katekizem, gotovo kaka pečenka ali polno cekinov v žepu, kajne, Brajec. Pa za samo en pregrešek bi si že še izprosil pri nas odpuščanja, a ker pa le naprej tiščiš s svojo tatinsko lažjo, da ti vest ne da nikjer pokoja, je pa tudi preobilo. I meh smo vzglednega Berceta, kateri je bil nam faranom res v korist. Imeli smo tihega in mirnega učitelja, ki ni nikomur storil nič zalega, a mnogo dobrega naši mladini, g. Antona Germeka. Kruti udarec nas je zadel. Šel je, ali je pisal, tega ne vem, ker me ni bilo zraven — k deželnem šolskem svetu v Ljubljano, naš grešnik tujih grehov in tam očrnil našega učitelja, ki ni nikdar bil kakor Brajc iiga - mož. Dobili smo tudi sedaj, kakor vse kaže, zvestega narodnjaka-učitelja. Kdor izbira, dobi izbirek, pravi pregovor. Če si pošten duhovnik jih pošteno uči, in ne glej, koliko kron ti prinese vsako leto v tisto beraško malho. Samo listi srebrnjaki preslepijo marsikaterega mladeniča, da se odloči za molznega duhovnika. Naprej I naj bode naše geslo. Vi pa, naš sedanji učitelj g. Pianecki, razvedrite tudi vi naše ljudstvo, katere Se tlači farška oblast, da jih tudi vi spravljate iz omotice, kakor jih je naš ustanovitelj požarne brambe in drevesnice visokospošto-vani g. Germek. Gas hitro beži in tudi Brajec bo ta to prejel enkrat plačilo od svojih pretjubeznivih faranov. Predragi g. Germek! Ne žalujte in veselite se tudi tam, čeravno daleč od svojih nekdanjih. Tudi tam učite mladino, kakor ste tukaj. Prebudite vse, kateri še spe, da bi se zbudili, kakor so se tukaj v Sori. Večkrat nam pišite vsem, pa tudi pisatelju teh vrstic. Spominjal se bode tudi ta, kar sle nam pustili dobrega v Sori. Odpustite sovražnikom. Bodite pozdravljeni in pa tudi Brajca ne pozabite. Prihodnjič te, Brajec, povabim še na pojedino. Zdrav in krepak, to ti želi kolega
Podhomaki.
Is Škofje Loki. Dne 2. svečana zvečer bo pri »Kroni* zelo veselo. Tukajšnji »Sokol* namreč priredi svojo prvo veselico, ki bo zelo zanimiva, kakor se lahko sklepa iz vrtečih se priprav. Posebno pozornost vzbuja nove vrste srečkanje. Pri tem je vsakemu vdeležencu dobitek zagotovljen. Ljubljanski sekstet na lok bo s svojim obče priljubljenim svi-r a njem gotovo zvabil vse plesalce v plesno dvorano k lahkonogim, krasnim plesalkam. Hvaležnost za podeljene plese zapazile bodo plesalke na svojih bujnih prsih — lepe šopke. Za drugo zabavo je tudi skrbljeno. Potemtakem je pričakovati vsestranske obilne udeležbe. Vsaj jo ie pa društvo tudi zelo potrebno, kakor tudi prepiačtl, da bo moglo plačati telovadno orodje. Iz ravno tega vzroka bi bilo teleti, da bi zunanji vabljenoi posegli v svoje žepe In nakazali društvu manjše ali večje darove. Na ■videnje toraj na ivečnico, ob pol 8. zvečer »pri Kroni* I
Is Ehrftlgoic Veselica našega bralnega društva Je nepričakovano dobro uspela. Domačinov in gosto v}  posebno is Železnikov, Selc in Kalil se je
nabralo toliko, da je bila prostorna društvena soba natlačeno polna. Igra: »V gostilniški kuhinji* in pantomina: »Novi sodarski pomočnik* sta izzvali mnogo neprisiljenega smehu. Petje je splošno uga jalo in »Prelepa je selška dolina* se je morala ponoviti. Tudi prosta zabava pri Beštru je bila tako prijetna, da se ljudje kar niso mogli ločiti. Splošno: bil je prav lep večer, kakršnega naj nam naše de lavno bralno društvo kmalu zopet napravi. Vsem pa, ki so pripomogli, da se je veselica tako lepo izvršila, prav lepa hvala!
Iz Tržiča. Slavna c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani je podelila 1. slovenskemu društvu perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču 1000 K državne podpore za leto 190 7, za kar ji bodi na temu mestu najsrčnejša zahvala. V tem odloku se je pokazala posledica I. vseslovenskega shoda ter dokazalo, kako vi le važnega pomena je naše društvo za našo slovensko domovino. Bila bi pač sramota za naše društvo, ako bi tudi člani k njega razvoju po možnosti ne prispevali s tem, da redno in polnoštevilno posetijo društvene javne seje, občne zbore, predavanje i. t. d., posebno sedaj, ko se jim nudi zopet lepa prilika, da posetijo II. občni zbor dne 26. t. m. ter pokažejo s tem, da jim je na razvoju društva tudi resnično ležeče, in da niso odločeni, prepustiti nadaljni razvoj sloven. perotninarslva neveščakom.
V Kranju, dne 25. januarja 1908.
Ministrski predsednik baron Beck je obolel za influenco in mora ležati.
Zakon o rekrutih ima biti prva naloga državnega zbora, ki se sni de gredi meseca marca. Za potrebe vojaštva ima vlada pač vedno največ skrbi.
Veliki vojvoda toskanski Ferdinand IV. je
v petek umrl. Z njegovo smrtjo je konec toskanske dinastije. Njegov brat, bivši nadvojvoda Ivan, je odložil dostojanstvo nadvojvode ter je odšel kot Ivan Orth po svetu, kjer je izginil. Menda se je ponesrečil s svojo ladjo na morju. Ferdinandov sin Leopold je imel nalog svojega očeta, naj takoj po očetovi smrti naznani cesarju, da sprejme naslov toskanskega velikega vojvode. Toda tudi Leopold je odložil svoje dostojanstvo ter je odšel z imenom Leopold W čl f lin g v Švico. Njegova sestra Luiz a je bila soproga sedanjega saksonskega kralja ter je sedaj omožena z glasbenikom T o s e 11 i j oni, Sedanji dedič velikega vojvode, nadvojvoda Josip, je v svojem m svojih bratov imenu izjavil/ da se odreka naslova toskanskega vojvode. Druzega pomena, kakor naslovnega, to ime sploh nima več. Pred 48 leti je bil sedaj rajni Ferdinand IV. še vladar v Toskani.
V celovškem občinskem sveta so podali svetovalci Artnak in tovariši predlog, naj se uvede za občinski svet četrti volilni razred, v katerem bi imeli volilno pravico vsi 24 let stari neporočeni državljani, ki prebivajo eno leto v Celovcu in nimajo volilne pravice v prvih treh razredih. Predlog je bil odkazan pravnemu odseku.
Stara narodna (madjaronska) stranka na Hrvatskem, ki se je šele o božiču ob velikanski reklami »reorganizirala*, se je nenadoma razšla in ne postavi več kandidatov za sedanje volitve.
Na Bolgarskem je nastala ministrska kriza. Celotna vlada je podala demisijo.
Praski razlastila! zakon zoper Poljake je bil dne 18. t. in. v berlinskem ueželnem zboru sprejet v tretjem čitanju. Zanj so glasovali konservativci in nacionalni liberalci. Ta zakon, ki za Poljake na Pruskem popolnoma razveljavlja načelo privatne lastnine, je le nov dokaz, da »pravo* ni nič druzega, kakor sila. Kdor ima moč, si ustvari tisto »pravo*, ki je njemu najbolj vleč.
— 1904. Slovenski zgodovinar France Bradaška v Zagrebu.
Godovi prihodnjega tedna:
26. Dušana, Vsevlad; 27. Janez Z!., Slavoja; 28. Julijan, Dragomil; 29. Frančišek, Branimir. Gorislava, Zdislava; 30. Martina, Desislav, Gordi-jana; 31. Peter Nol., Divna; 1. februarja Ignacij, Kazimira.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
26. januarja. — 1363. Margareta Maultasch proglasi v Bolcanu Rudolfa IV., vojvodo avstrijskega, za dediča na Tirolskem. — 1699. V Kar-lovcu sklenejo mir; Avstrija dobi Sedmograško. — 1797. * Jezikoslovec Matija Cop v Žirovnici na Gorenjskem. — 1846. * Pisatelj Franc Mam v Štangi nad Litijo.
27. januarja. — 1738. * Pisatelj in šolnik Blaž Kumerdej na Bledu. — 1756. * Skladatelj Volberg Amadej Mozart v Solnogradu. — 1893. t Pisatelj Jože Marn v Ljubljani. — 1901. f Skladatelj G. Verdi.
28. januarja. — 1784. * Pisatelj Matija Vr-tovec v Šmarju na Primorskem. — 1810. Andrej Hofer izdan in vjet. — 1871. Kapitulacija Pariza. — 1875. f Slovenski politik dr. Etbin Henrik Costa v Ljubljani.
29. januarja. — 1862. f Jan Kokar, pesnik «Slavy deera», apostol slovanske vzajemnosti.
30. januarja. — 1889. f Cesarjevič Rudolf v Mayeiüngu.
31. januarja. — • Skladatelj France Schubert na Dunaju. — 1799. * Pesnik Blaž Potočnik v Strževem pri Kranju. — 1808. * Pesnik Valentin Orožen. ■— 1864. V severni Ameriki odpravijo suteoj'itvo.
Ii februarja. — 1620. Začetek proti reforma* cije na Češkem, — 1702. Princ Evgen Savojski napade Cremono. ■«-*• 1814. Schwarzenberg in Biüclpr premagata Napoleona pri La Ruiniere.
Novičar.
Na znanje! Danes smo ustavili list vsem onim, ki niso plačali naročnine za 1. 1908. Onim, ki se hočejo naročiti še naprej, drage volje dopošljemo ustavljeno jim številko.
Volilno gibanje. Minuli ponedeljek so klerikalci postavili v kranjsko- tržiško-škoijeloškem okraju kot kandidata državnega poslanca Fr. Demšarju iz Cešnjice pri Selcih in Ivana Zabreta, župana v Predosljih; v kamniško-brdskem okraju pa državnega poslanca dr. Iv. Kreka. — V dolenjskih mestih kandidira narodno-napredna stranka bivšega državnega poslanca Ivana Plantana, notarja v Ljubljani. — V Idriji nastopi kot socijalno-demokratični kandidat Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani. — V belokranjskih kmetskih občinah so klerikalci proglasili kandidatom Fr. Šukljeja, v ribniško-kočevsko-velikolaškem okraju pa diž. poslanca Jakliča in župana Bartola.
dola in — špirit. Zadnji pondeljek so imeli klerikalci zaupni shod v Kranju, kjer so postavili za deželnozborsko volitev v kmetskih občinah kranjskega okraja svoja dva kandidata. Tisti podivjani in ošabni ton, kateri vlada zlasti zadnje čase v časopisih „Naša moč", »Domoljub" in »Slovenec-, je preveval tudi govornike na tem shodu, o katerem piše »Slovenec" to-le: »Neustrašeni g. Kuralt iz Mavčič je priporočal poslancem S. L. S., naj se krepko potegujejo za skrajšanje šolske dobe v ljudski šoli, ki je ogromno breme za kmečko prebivalstvo, pa — špiritu naj pot zapre v našo deželo! Umestna misel, ki naj bi se ponavljala po vseh naših shodih!1* — Zupan Kuralt iz Mavčič je župan svoje vrste. Enorazrednica v Mavčičah bi se morala razširiti že davno v večrazrednico. Da se to ni zgodilo še sedaj, je samo njegova zasluga. Kadarkoli more, vedno ščuje ljudi proti šoli. Po svoji županiji zatrjuje, da sta šola in špirit za kmeta najhujše zlo in da popolnoma zadostuje v vsaki vasi, ako znata malo več kot brati in pisati župan in župnik. Na shodu se s to trditvijo vendar ni upal na dan, pač pa se je ogreval za skrajšanje šolske dobe v ljudski šoli. »Slovencu" se zdi ta misel umestna, zato pravi, da se bo obravnavala po vseh klerikalnih shodih. To je višek nesramnosti in hudobnosti! Kaj pa je vzrok, da ne more naš kmet nikamor naprej? Vzrok je pretežno število enorazrednic, katerih je med vsemi avstrijskimi kronovinami na Kranjskem največ. Pouk na teh je najtežavnejši in zastran tega tudi najmanj koristen. Naši kmetje pa dobivajo skoro samo tak pouk. Namesto da bi poučevali na shodih ljudi, jih podpihujejo in ščujejo proti šoli in naobrazbi! Kakor se vidi, je zašel Zabret v prav lepo družbo. »Slovenec" pravi dalje, da je bil na, tem shodu »kaj poučen in navduševalen govor profesorja Jarca". Če je pritrjeval Kuraltu glede omejitve žganjepitja, pohvalili bi ga tudi mi; da je pa molčal, ko je gcvoril Kuralt o špiritu in šoli v tej obliki in v taki primeri, je zanj zelo značilno. Od te strani ga še nismo poznali. Zato moramo pribiti, da je bil g. Evgen Jarc, profesor v Kranju, poleg pokojnega dobre« poljskega nadučitelja Primožiča resen kandidat S. L. S, za mesto c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v kranjskem in radovljiškem okraju. Če hoče postaviti vlada kozla v zelnik, naj ga kar imenuje — še je čas. Toda strankarju Evgenu povemo, da ne bi šla njegova pšenica tako v klasje kot si misli on in njegovi vsemogočni privrženci. Nadzornik, kateremu je špirit ter šola eno in isto zlo, ni dandanes več mogoč, tudi na Kranjskem ne!
Dramatični odsek »Narodne čitalnice* v Kranju. Opozarjamo še enkrat na današnjo predstavo »Zmešnjava na zmešnjavo*, ki se predstavlja danes zvečer v čitalniških prostorih. Igra je vrsta smešnih prizorov in zmešnjav, dobra karakterizacija nekdanjega življenja na malih gradičih na deželi. Samotnost, brez vsake zabave, nikdar duševnega užitka — čuda ni, da postane Borovski star zaspanec, njegova gospa pa gospod v hiši, ki vsemu poveljuje, ter vzgoji Dragano, ki si iz istega dolgega časa najame mestnega ljubimca. Razposajen in nagajiv Šalko, ki živi v teh malenkostnih razmerah, vidi in spozna te značaje in največje veselje mu je, ako more dražiti svoje sorodnike. Ljubko pa prepeva vso igro nežni in ljubeznjivi nastop Gvozdenke, edini, res krasni značaj v tem milieu-u. Boječa in preprosta, zaničevana od vsakega, prava pepelčica pri hiSi, ljubi Šalka, a ne zaupa mu prav, ker jo ta vedno draži. — Tako nam predočuje igra vrsto različnih značajev in nmn spletk. — Gospica Gvozdenka in gospod Borovski pojeta tudi pevske vložke. Začetek je točno ob pol 9. uri zvečer. —■ Jutri se ponavlja igra kot ljudska predstava ob 5. uri popoldne.
Županstvo ? Kranju naznanja, da je volilni imenik mestne občine kranjske za deželnozborske volitve od danes naprej skozi osem dni razgrnen v občinski pisarni na vpogled.
Občinske volitve t Mošnjah. Kakor smo 2e poročali, so se pretekli teden vršile v občini Mošnje občinske volitve. Poskusili sta svoje moči dve stranki: župnik Trpinova stranka, ki so jo krstili za gospodarsko. Občina Mošnje ima tri podobčine, in sicer Mošnje, Leše in Ljubno. Dva podžupana je izvolila gospodarska stranka, enega nasprotna. Dalje so trije odborniki v 111. razredu gospodarske stranke in štirje nasprotne. V II. razredu trije gospodarske in štirje nasprotne stranke. V I. razredu se je sklenil kompromis in so štirje odborniki gospodarske in trije nasprotne stranke. Tudi g. Ant. Pezdič iz Posavca je prišel v odbor. Stranki imata vsaka po 12 odbornikov. Volitev je bila precej burna in živahna, nenavadno za Gorenjsko.
Tržiški občini je čestitati na tako vrlem častnem občanu, kakršen je znani dimen Rieger, bivši orožniški stražmojster. Nekemu ljubljanskemu listu se piše iz Borovelj: S tajnim strahom smo skozi dve leti opazovali »delovanje» iz Tržiča vam že znanega Srnina Riegerja. Po njegovem prizadevanju je prišla prej Voigtova tovarna v roke akcionarjev, in Rieger je bil naenkrat »generaldirek-tor». Skoro se zdi človeku, da živimo v dobi 1001 noč. Moral bi zidati Martinovo peč, prišel je celo inžener, da vodi tozadevno delo, za katero je družba baje dala devet milijonov kron na razpolago. Ce pa pogledamo danes po dveletnem delovanju na sadove, ki so jih rodili milijoni, je naredil za oči grozovito malo, ali boljše rečeno nič. Par hiš, ki jih je postavil, ne šteje pri takem denarju ničesar. Sumljivo je bilo tudi, da so na mestu, kjer naj bi stale fužine, venomer kopali, čez nekaj časa pa zopet zasipavali luknje. Najbrž samo, da se je videlo neko »delovanje*. Zdaj pa se je naenkrat vse skupaj ustavilo. Gospodom je bilo najbrž že preneumno, vedno in vedno plačevati, videti pa nič. Zdaj ne bo Martinove peči, ne električne železnice, ki jo je Rieger ob visokih betonskih zidovih napeljal proti nameravanim fužinam, ne bo se zidalo nič na prostorih, kjer je rova! Rieger, in polovica uradnikov odide na Dunaj v pisarne društva «Oesterreichische Kabelgeseilschaft in Wien», ki je zdaj kupilo celo podjetje. Nekaj uradnikov, n. pr. nadinžener Torkar in Pippe v Podljubelju je odpuščenih — in tudi Riegerju so potrgali podkove. Njegovih stavb s cementom je konec. Šimen je postal navaden človek, kakor smo mi, za generaldirektorja pride nekdo drugi, ki ima drugačne talente, nego Simen in za drag denar tudi nekaj naredi.
Dve nesreči ▼ enem dnevu. Iz Škofje Loke se nam piše: Torek, 22. t. m., je bil za Škotjo Loko jako kritičen dan, ki je zahteval celo dve človeški žrtvi. Okoli 21/.. uri je zapazil fotograf g. Avgust Blaznik, da se aadi pri oknih sosedove hiše št. 30 v predmestju Karlovec. Hotel je takoj opozoriti na to edina dva prebivalca omenjene hiše, lastnico Terezijo Šink in njenega moža Jožefa. Našel pa je vezne duri zaklenjene, iz česar je sklepal, da ni nikogar v hiši, zakonca Sink pa da se kje mudita po opravkih, sosebno ker sta kupčevala z drobnino. Takoj ni hotel vdreti šiloma v hišo, nego je brž prislonil lestve k zidu, da je splezal do okenj prvega nadstropja, iz katerih se je največ kadilo. Videl je v sobi polno dima, okna pa so bila popolnoma zakajena in vroča. V notranjosti hiše je seveda tlelo, ker plamenov še ni bilo videti. Alarmiral je nemudoma sosede in mestne gasilce, ki so tudi takoj s svojim načelniaom g. Debelakom prihiteli na lici mesta. Vdrli so skozi zaklenjena vrata v vežo, v kateri se ni kadilo. Pogledati so hoteli na to v prvo sobo v pritličju. Vrata so pač bila odklenjena, a se niso dala odpreti z lahka, nego so jo morali z močjo odriniti naprej. Soba je bila polna dima, za vratima pa je ležal Jožef Sink, že mrtev in na levi strani lica ves pobit in krvav. Bil je napol razpravljen, v zgornjih hlačah in srajci in je najbrž hotel odpreti vrata, da bi šel dim iz sobe vun, a je pri vratih v temi omagal in se zadušil. Grozo je še povečal prizor, ko so zagledali njegovo ženo Terezijo, ležečo v postelji, že razpravljeno, a tudi mrtvo. Oba sta bila že mrzla, po čemer je soditi, da sta se zadušila po noči, najbiž ko sta se že viegla k počitku in zaspala. Mož je bil približno 53, ona pa kakih 63 let stara. O vzrokih nesreče se sodi, da so se ponoči vnele saje v ceveh štedilnika in ker so te cevi slonele na tramovih, so ti vsled hude vročine začeli tleti, da se je kadilo. Goreti pa ni moglo, ker je bilo vse zaprto in brez odduška. Gasilci so storili v polni meri svojo človekoljubno dolžnost in odstranili vsakršno nevarnost. Za zadušene pa že ni bilo nobene pomoči več, zato so jih takoj prenesli v mrtvašnico na mestno pokopališču. Zapustila sta čedno hišico, ki je bila zavarovana pri vzajemni zavarovalnici v Gradcu, vendar ta ne no imela izplačati posebne škode, ker se je ogenj še pravočasno, takorekoč v kali pogasil. Tudi nekaj denarja sta imela in sta bila brez otrok. Vsekakor je pri vsem tem še sreča ta, da se je zapazil dim po dnevi, Po noči, če bi se bil vsled neprestanega tleoja v stropnjakih udri strop in bi ogenj dobil duška, bi se bilo zasvetilo po predmestju Karlovec, pa tudi po mestu samem bi bila grozila velika nevarnost požara. — Druga, sicer manjša nesreča in
brez človeške žrtve, se je zgodila isti dan zvečer v Karhnovi kavarni. Kavarnarjeva kasirka gdč. An cika Kimeswenger je hotela v kavarni zakuriti peč, ki je železna in ima na vrhu vrata. Ko je vrgla v peč kurivo, izlila je v peč malo špirita, na to pa je še hitro vrgla gorečo vžigalico. Špirit se je takoj vnel in v istem trenutku je iz peči bruhnil ogenj in kasirki naravnost v glavo. Slučajno edini navzoči gost gospod Humbert Galeari, trgovec z lesom na Trati pri Štofji Loki, je urno priskočil k ponesrečenki, zavil ji glavo s svojim suknjičem in j: na ta način rešil življenje. Gdč. Kimesvvenger ima sicer neznatne opekline po licu, nekoliko ožgane lase in malo bolj opečene roke, toda hudega ji ni nič. Pa tudi strah je hitro prestala. S špiritom baje ne bo nikoli več kurila peči!
Dobiček govejega hleva dekana Koblarja ali njegova naklonjenost do meščanstva in delavstva. Pišejo nam: Pred durmi imamo boje deželnozborskih volitev in tudi naš sedaj sicer tihi (?) dekan je prijel za bojno kopje, da ga po svoji stari navadi prav nespretno zavihti. Vsekakor pa hoče predočiti kmetu duhovščino, kot jako vneto boriteljico za njegove interese in s tem goniti sapo na mline klerikalnih kandidatov, ki jih gospod tehant in drugi priporočajo našemu ubogljivemu kmetu! V tej gorečnosti za kmetske koristi in pa sveti jezi do »pokvarjenega" meščanstva so prečastiti pričeli z — mlekom in sicer nameravajo z enim udarcem ubiti kar dve muhi; na eni strani se prikupiti kmetu ter udariti meščana in delavca po žepu, na drugi pa povečati dobiček, ki ga donaša njih blagoslovljeni hlev. Mleko hoče gospod dehant podražiti za malenkost 8 vinarjev pri litru in je pričel s dosego tega prav imenitno organizacijo na katoliški podlagi in s katoliškimi sredstvi seveda, Da se izvrši vse zavratno, na tihem, so gospod dekan spustili na vse svoje dušne sopastirje strog ukaz, da ne smejo možje nositi ženam listkov, ki jih dobe po »izpraševanju**, temveč da si morajo žene priti same ponje; kar doslej ni bil običaj in je lahko dobil eden take listke za več drugih, katerim je prihranil morda neljubo pot. Zbral si je seveda zopet žene za sredstvo, v dosego svojih nakan. Ko pridejo te v farovž po omenjenem opravku, se jim najprej sporoči in razloži dekanov človekoljuben namen, se jim na dolgo in široko razlaga o prenizki ceni za mleko ter se jim konečno zabiči, da morajo vsi na komando iz kranjskega farovškega hleva na en dan podražiti mleko, in se jih tako instruirane izpusti, da sporočijo doma možem, kako »dobri" so kranjski tehant. Take konference so bile baje že prejšnji teden v Čirčah, ta teden pa na Prim-skovem. Tamošnji župnik pa je vendar nekoliko bolj ljudomil ter nagovarja kmetice, naj ubogajo gospoda dekana in naj zvišajo vsaj za dva vinarja, če že he za osem vinarjev liter mleka. Našli pa so ti iz kranjskega farovža dirigirani organizatorji baje prav malo kalinov, ki bi se strinjali s tem predlogom iz kranjskega farovškega hleva, ampak večini se dozdeva mleko že sedaj dovolj drago ter so s sedanjo ceno popolnoma zadovoljni. Iz te tehantove nakane pa pazno oko meščana lahko uvidi, koliko in kake trgovske talenteaima naš dekan še zakopane doma okrog svojega hleva ter da hoče po vzorcu sladkornih in premogovih baronov, katerih ravnanje mu gotovo dobro imponira, nastaviti na konsumenta toliko važnega živila kakor je ravno mleko kar nož; češ: če hočeš imeti, plačaj, toliko stane! Ko bi se našemu tehantu uresnišile te čpekula-cijske sanje, prizadeto bi bilo seveda v prvi vrsti meščanstvo in uradništvo, ki itak ječi pod pritiskom neznosne draginje, v drugi vrsti pa delavstvo, katerega po kranjski okolici prav mnogo prebiva in kateremu kmet gotovo ne bo prodajal ceneje kakor pa meščanom, ako bi se določila višja cena. Zmernejši pa bodo skrbeli za to, da bo tudi že zanaprej meril kranjski tehant mleko po stari ceni, če ga bo hotel prodajati. Gospod tehant pa ostanejo meščanstvu še naprej tako naklonjeni kakor doslej, kar ga gotovo tolaži v teh dragih časih.
Imenovana je za provizorično učiteljico v Kamni gorici gdč. Hermina Bukovic.
Prememba posesti. Jakob Perissinijevo hišo v Kranju št. 151. na kokriškem predmestju je kupil g. Ivan Potušek, brivski mojster v Kranju, za 10.000 kron.
Veliki plesni venček v Kranja. Približuje se dan veselja in zabave. Se malo dni in pričelo se bode rajanje, ki bo trajalo le eno noč; to bode v soboto 1. svečana, v Sokolovi dvorani. Priredi ga pa slovensko trgovstvo v Kranju. Slavno občinstvo se še enkrat uljudno vabi, da pohiti ta večer v Sokolovo dvorano, da se udeleži trgovskega plesnega venčka in tako pokaže simpatije do trgovskega stanu. Pričakuje se pa ne samo domačinov, ampak tudi oddaljeni gostje se pridno prijavljajo. Da se pa bode pri tej slavnosti zares cenjenemu občinstvu čez vse ustreglo, skrbel bode odbor društva slov. trgovskih so t rudnikov. Obče priljubljena polnoštevilna godba c. kr. pehotnega polka štv. 47. iz Gorice bode svirala, kakor upamo, pridno in izvrstno. Točno ob V29. uri zvečer prično doneti po okusno okrašeni veliki dvorani iz odra, kateri bode spremenjen v grajski vrt, mili glasovi priljubljenega valčka. Za topla in mrzla jedila kakor tudi za pijačo preskrbi po zmerni ceni gospod Peter Mayr. Odbor sam bode pa skrbel za bogato obložen paviljonček, v katerem se bodo prodajala fina zaprta vina, slaščice, šopki, sraodke, razglednice i. t. d. po nepretiranih cenah. Tudi krasna damska darila so se že preskrbela. Toraj v soboto vse v Sokolsko dvorano 1 Čim večji bode obisk letos,- tem krasnejši bode ples prihodnje leto. — Obleka je promenadna.
Tovarna t ognja. Dne 15. t. m. je pričela goreti Molinejeva tovarna za celulozo pri Tržiču. Ognjegascem in delavcem se je posrečilo ogenj pogasiti, vendar ima tovarnar znatno škodo, ker je vsled ognja mnogo blaga nerabnega.
Telovadno društvo »Sokol* na Jesenicah ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri dopoldne, v društveni telovadnici na Savi.
Radeckega veteran. V škof ji Loki je umrl dne 15. januarja mestni ubožec Matija K rži d ni k, star 84 let. Pokojnik se je bojeval pod Radcc-kyjem 1. 1848. N. v m. pJ 9
V okrajnocestni odbor brdski je imenoval deželni odbor gg.: Franc Majdič mh, posestnik na Viru, in Franc Šimenc, župan v Dolu,
Nadzornikom ženske kaznilnice v Begunjah je imenovan pristav moške kaznilnice v Gradiški, g. Viljem Franke.
Učiteljske Testi. Gospoda Janka Lebana, nad-učitelja na Bukovici, ki je na dopustu, nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja, gdč. Zvona Mesec. — V Soro pride kot učiteljica gdč. Ana Grebene.
Sirovine. V neki gostilni na Jesenicah so delavci Franc Jereb, Matija in Ivan Belec napadli pomožnega kurjača Silvestra Pogačnika in ga smrtnonevarno ranili. Napadalce so izročili sodišču.
Pokopali so v Šenčurju soprogo posestnika g. Franca Kuraita. Naše sožalje!
Oddali SO v blaznico v Celovcu g. dr. Emila Klimeka, okrožnega zdravnika na Bledu; v blaznico na Studencu pa gospodično Frančišku Verne, učiteljico v Kamniku.
a  a $
Zaprli so v Jarosavem na Gališkern Ženo znanega vlomilca Waszynskega. Našli so pri njej 42.000 K denarja, mnogo dragih kamnov in lepih oblek.
Zlate rudnike so našli blizu Manuela v Kaliforniji. Nabralo se je takoj tisoče ljudi, ki iščejo zlato.
Vino podraše dunajski gostilničarji. Najcenejše vino bo veljalo v dunajskih gostilnah 24 vinarjev četrt litra,
Slepeo odvedel deklico. V Rimu sedaj vse govori o Ijubavni aferi, katere junak je od rojstva slepi glasbenik Gatalanoti, orglar v cerkvi sv. Marije. Slepec je bil oženjen, a je zapustil ženo in Otroke ter pobegnil z mlado lepotico iz odlične rodbine.
Tedenski sejem v Kranja dne 20. januarja
1908. Prignalo se je — konj, 104 glav domače
goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 5 domačih telet, —• hrvaških telet, 61 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. •— Pšenica K 1230 proso K 775, rž K 9—, oves K 875, ajda K 9—, fižol ribničan K 950, mandalon K 750, koks 11'— in krompir 260 za 50 kg,
Loterijska srečka dne 18. Januarja 1908
Trst   64   12   86   54 69
Za vsako gospodinjo je najkoristnejšo ■ ■   ■ •■-   darilo ■
akcijska družba za šivalno stroja
S tem dovo'jujemo opozarjati  nase cenjene {odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupčevalci pod imenom »Original Hinger.. Ker ne oddajamo nikdar naših strojev na druge trgovce, so isti kvefjemu na^i stari rabljeni ali is tretje roka kupljeni, sa katere pa ne moremo jamčiti in tudi ne daU posameznih delov. 86 62—60
Listnica uredništva.
Slov. Narodna Čitalnica v Clevelandu (Severna Amerika): Narodni a je planina do 1. oktobra 1908.
Franc Ona t Kraoln
224
prodaja
B&rthelovo poklajno apno. žveplani cvet, grenko sol, rdečo sol, suhe lanene tropine, kostno moko In kalijevo sol
na drobno in na debelo.
Stfeži is najfinejši
pustni krofi
(bobi)
se dobivajo vsako
samo pri
£• Brandl, Kranj*
TrfiViM s travnimi stutii
Mum franc Kastelk »»■""""»
Uljudno naznanjam, da som
otvoril
popolno urejeno
214 11—4
trgovino
s Mi ii diljgi« semeni
pod strokovnim nadzorstvom g. V. Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmetijske družbe t Ru-dolfovcm.
Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistotc po c kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam
t odličnim spoštovanjem
Franc Kastelie-
se odda radi smrti z vsem orodjem takoj
m v najem, i
Poizve se pri Puiavcu na Primskovem pri Kranju hiš. šte*. 68. 219 8-3
ZAHVALA. -
Gospod Janko Sajovio je isročil imenom tukajšnjih trgovcev kot odkupnino od novoleln h daril 500 kron na dijaško kuhinjo v Kranju in 125 kron na tukajšnji ubožni zaklad.
Za ta velikodušni dar se najtopleje zahvaljujeta
Odbor dijake Kuhinj«      ŽupatsstVo V Kranju
dne 24. januarja 1908.
Slaven
pr
vsled ble&čeče beline, ki jo dobi prlenm;i, kar ne dol>i prtenina po pranju prav nlkakega duha, ker je zelo pooenl in so pri pranju prihrani mnogo čaaa
|¿223 16-1
je
PRALNI pffM
MOŽ SEGADA
mM    Absolutno neohholno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pasi naj se na zgo-'
Brajšnjo varstveni znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto D rez vsike vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in miloml K Engros prt L. MINLOS, DUNAJ, I. Molkerbastei 3.
Pozor I
IVAN SAVNIK
„pri Besenčanu" v Kranju
na Glavnem trgu hiš- številka 193.
Priporoča svojogveliko zalogo sukna, modnega m platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornjih jop
(Oberjack) ter nepremo<*ljivih pelerin za ženske in moške. 201 '.>
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko talogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro m pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto. — Za gg. šivilje In krojače poseben popust. Na drotjno In debelo.
Istotam se prodaja iz lastnih vinogradov pristno Biseljsko rdeče in belo vino ==3=ng== _-u   od 56 litrov naprej. .....
S
I
Mestna hranilnica v Kranji
I 1
Splošni ^rezervni zaklad
H 185.000 kron| Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. ^
Končen leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni savod v Kranja nradaje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. uro dopoldne, ob »stanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. are popoldne.
rlttvIWftYlWftttfVTttVftftfivW
obrestuje hranilne^vloge po
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
t^j**^***y^m^»*^**^***mj**^m^*^m/**^m<^i^mj^***u m^M^*s%»»; i^t^t^
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodeča denar mladoletnih otrok in varovancev.
*y—*n*nr—v»'» * /*i ^      * rf**r **-V *» * v * "m - !/•*» naM ui'n/*uw*mr»
ttf*»iiinica posoja na zemljišča po 5°/o na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol It ta po 3 ki one.
7784
122—31
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v j%Jub)jani
priporoča kot posebnost sage in vae stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zaginc naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorsk plinski motor i, najee nejša gonilna sila 1 do S v za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
123-45
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke vseh barvali, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v Ljubljani
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice, po najnižjih oenah
Popravila
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 140 K. Žepne ure od K 1'20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizšjsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res debro popravljeno jo ne dajajte takim, ki tirane niti izučeni niso. 17—51
Ludovik Borovnik
pušk ar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puš' za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—16 Iluetrovanl  oeniut xtam1 nuj.
dni
KaVrc-]tcw-Yorl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
gazel, pariz in JtaVr« V AmeriHo.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
£ds Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši cKmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu»,     148 26—22
«A
i£aài
¡tan
aj
¡tua
aj
Najcenejša in največja domača ekspertna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Saihausen, 0-
mega, Koskopl, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, ukani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi ur ar Je in zlatarje glavnik mest. Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Št. 502. Nikelnasta anker-remontoar-Roskopf, trpežno kolesje, gld. 2'45, enaka iz pravega srebra gld. 395, ista z dvojnatim tršim sre-
"ZT™ Mošl<e ure, 2 tretjini naravne velikosti.
gl. 660 in naprej.
Št. 505. Prava srebrna eilin-der-remontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, gld. 4'85, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 0*95 in naprej.
6-54
t)
O
►o o
a v/
Najcenejša in najhitrejša vožnja if Amerike Je s parnikl H
,Severnonemškega Lloyda' §
iz Bremena v Jtew-york 1
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser ®
Wilhelm der Grosso, — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni. 9
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega IB
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite Wä
v Ljubljani edino le pri ^
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 S
nasproti občeznane gostilne <Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. vP
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabe, Mexiko, Californija, Arizona, flSj Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvan-
redno ceno čez G al dee t on. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. IJP
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Bra- A zilrja, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.                     228—61
Zlate jV«ti«|e : Berlin, parlz, \\m iti. v>
t*
Najboljše kosmetično
ZObOčistilno^^kV^V sredstvo €^e\ ^
Mjubljana, Spito/.~Stritor.u/. 7
s*
Šivalni stroji in kolesa
Tovarnttka zaloga 180—28
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Vsakovrstna darila
priporoča po znano nizkih cenah
modna, galanterijska in norimberška trgovina
Antona Adamiča v Kranju
caspr. urarja y. 5uttocr)a ml »aspr. nrarja >. Sattiierja nasi.
Moderni albumi Jt slike in razglednice, spominske knjige, papirne kasete, kasete |g
za okraske, šivanje in denar, okvirji za slike, različne vaze, samovari, cedilci za čaj, 5» posode za sladkor, jagode, maslo i« t. d., jedilne garniture, košarice za ročna dela in
kruh, verižice za dame in gospode, vratni kolirji, broški, zapestnice, gumbi za man- O,
lete, listnice in denarnice, taike za dame ter še mnogo drugih primernih predmetov. jj|
Velita izbira %  Ravno aoile najmodernejše kravate In samo veznice, àô/tllnlh ovrat- &
nlkov (Kragensohoner). g
Oaloie in glace-rokavic® za dame in gospode!
Moderci   najnovejše oblike.
Koledarji in pntil|c Ur Jaslice I    8852-43 c
K
Toaletni predmeti, fini parfumi i. t. d. }5m
KlOilBlfOlf " M«M«!
JtajsoVijS« drsale „Sisbtoiie".
Postrežba točna I Cene nizke I
76
>
frizer ia dne in gospode
LJubljana, Sv, Petra cesta 36. Filijalka na-U7 52 -26   sproti hotela „ünionu
Üyattm talke
priporoča za gojitev las in za umivanje gUve evoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni uuAilui aparat. Soli brez nadležne vročice. Ne prorzročuie •krčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti lat.
Zslsts fakomoft rjiiik itrttnil S
ZSKMIit 1» Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se snešanl in odstrileni lasje po najvišjih cenah.
FHne «f«joe, ovratnilce, uravate, nafattmloe, vm<~
H
i!
Sli 3?
SI
JtoVa godna trgovina sag Salo« za dantske jjojgjg
fitialka ix Cjubijane
A. Vivod-Mozetič
v Kranja, Glavni trg št. 117
priporoča vse vrste fino modno blago sa damo in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin sa šivilje, vsakovrstne boa sa dame, kap os ter garniture vsak vrst oblek sa otroke.       195 62-10 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d.
ww Klobuke sprejemam v popravilo. ~wm
n
Ú
•J
o*
s*
100
Sf!
"s
S«
r
S* •a
PotrebSlne a««, ül-vlij©, v»«3 vr»te ii<m ,><>>.', •vilo te*- (mržuna -v vaeti   barvali,   poaameatrlja , ¿Siptee* vloilce, «i*a*:fcfc>«s S* t:. dr
♦ ggjgj mm) R. £ang Manjc rerezpe c«ta
Bogata zaloga pohištva rsaks vrsto 9 vseh oenati. Ogle-dala, slike r vseh velikostih.
20 126-29 Salagatel) drnštva
o. ar. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna <opra\ta za vil». Špeoljallteta: Gostilniški atol/.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In* vozički po vsaki cen).
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modne! It žična-tega omrežft, tfrl-bmneko travo tli žime, prva vrste vodno r zalo¿l.
Iš spalno tobo od 180 ¿Id. naprej. Dlvan i okraski.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, oole garniture.
ipeoljalltete r nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo,1 posteljo, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZObOtCRRiili atriji
Oton Seydt
pri gn dr. ES. O-lobodnikii
Kranju
ZOBOVJA, tudi no da bi se odstranile korenine, z ali broz nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi m ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-82 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadrngs z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejem hranilne Yloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
i nm
Denarni promet v letu 1906.:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
?e dajejo na vknjižbe brez amortizacije po
5V«7. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 67i. — Eskompti-rajo ee tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 76.299.
banji fctfs/irdj «Qprsnjcs».
Odgovorni urednik bftvoilav Miku«.
lastnina in Usek Iv. Pr. Lamjbreta v Kranju.