Sodelovanje je pot LDS
	ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe
	Gorenjska*? Banka
	
	Banka s posluhom
IdGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 82 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 22. oktobra 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Milijon študentov
V združeni Evropi so nastala ugodna tla tudi za prost pretok idej in znanja. Konkretizirajo se v akcijskih programih Evropske unije s področja izobraževanja, ki so namenjeni kvaliteti šolanja, potekajo pa v sodelovanju z državami članicami in tistimi, ki bodo to še postale. Med osmimi akcijami, ki potekajo pod skupnim programom Socrates, je tudi program Erasmus, ki pokriva dejavnosti evropskega povezovanja na področju visokega šolstva. Za programe, kot so mobilnost študentov in profesorjev, razvoj študijskih programov, poletne šole in drugi intenzivni projekti, uvajanje in razvoj evropskega sistema prenosa kreditnih točk, sodelovanje v tematskih mrežah in podobno, pridobijo tudi finančno podporo Evrope. Veliko zanimanje študentov ne čudi, saj se ravno mlada generacija zaveda potrebe po znanju, ki gaje dobro potrditi v praksi in se ozreti tudi po tujih vzorih. Mnogi od njih idealistično pričakujejo, da se jim bo po pridružitvi Slovenije razviti del Evrope odprl s širokosrčno ponudbo privlačnih in dobro plačanih delovnih mest, realnejši pa vedo, da bodo obogateni z izkušnjami na tujih univerzah in študijskih praksah konkurenčnejši na kateremkoli trgu delovne sile. Ne glede na letnik ali področje študija želijo študentje vsaj del študijskih obveznosti opraviti v tujini.
V evropskem programu Erasmus se bo ravno ta čas izmenjal milijon-ti študent. V tej veliki druščini so tudi študentje iz Slovenije, v minulih treh letih se jih je blizu osemsto odločilo oditi na študij v tujino in tam preživeti od tri do dvanajst mesecev, nekateri med njimi so na tujih univerzah pripravljali tudi diplomsko nalogo. Zaradi zgodovinskega in geografskega položaja sta našim študentom še vedno najbližji Avstrija in Nemčija, zelo se je povečalo število izmenjav z Italijo in Francijo, manj številčno pa so zastopane tudi druge države članice EU, kamor študenti lahko odidejo na krajše šolanje. Letos naj bi na druge evropske univerze odšlo še kakih petsto naših študentov.
Danica Zavrl Žlebir
69. Glasova preja Tfc #1 1 • 1
Anton Ažbe - umetnik Prva izplačila upnikom kranjske svetovnega slovesa       hranilnice prihodnje leto
Letos mineva 140 let od rojstva gorenjskega rojaka Antona Ažbeta, slikarja in likovnega pedagoga. V njegovi zasebni slikarski šoli v Miinchnu so se izšolali številni znameniti umetniki 20. stoletja, zlasti Rusi, med njimi sloviti Vasilij Kandinski. O tem priča monografija z naslovom Anton Ažbe in ruski slikarji, ki je letos izšla tudi v slovenskem prevodu. Na Glasovi preji, ki bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v Ga-'eriji Krvina v Gorenji vasi - torej v Ažbetovi rodni Poljanski dolini -bomo razpredali misli o njegovem življenju in delu, zlasti o tem, kaj Pomeni Slovencem in Rusom. Naša gosta bosta avtorja knjige dr. Viktor Baranovski in Irina Hlebnikova ter dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar. Z njimi se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201-42-00 ali v GALERIJO KRVINA v Gorenji vasi na telefonsko številko 04/510-73-00.
Sponzorji: Galerija Krvina, Občina Gorenja vas - Poljane, Bogataj Janko, s.p. - kuhanje malic za podjetja, Stanka Homec - Kmetija Pr' Čum, Studor 5, Družini Ažbe&Peternelj.
Uspešni na olimpiadah znanja
Ljubljana - V petek je ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok sprejela 38 udeležencev olimpiad znanja in njihove mentorje. Srečanje bo Preraslo v tradicionalno, saj so dosežki teh mladih uspešnih ljudi v javnosti premalo znani. V minulih mesecih so naši tekmovalci sodelo-Jjii na petih odmevnih mednarodnih tekmovanjih: na mednarodni bi°loški olimpiadi v Latviji, mednarodni kemijski olimpiadi na Nizo-/emskem, mednarodni olimpiadi iz informatike v Koreji, evropskem srečanju Expo Science Europe in tekmovanju mladih raziskovalcev v Avstriji. Na biološki olimpiadi je bil v štiričlanski slovenski ekipi ludi Danilo Bevk i/, gimnazije v Skofji Loki, med tekmovalci medna-r°dne olimpiade v informatiki pa Tomaž Gregorc iz Srednje elektro m Strojne šole Kranj. D.Z.
Kranj - Minuli petek je bil na kranjskem Okrožnem sodišču prvi narok za preizkus terjatev do Slovenske hranilnice in posojilnice (SHP) Kranj, ki je šla v stečaj junija. Svoje terjatve je prijavilo 758 upnikov (varčevalcev), stečajni upravitelj pa je prerekal približno 15 odstotkov terjatev.
Na naroku, ki se ga je udeležilo okoli 60 upnikov SHP, je stečajni upravitelj Andrej Toš dejal, da je nerealno pričakovati prvo plačilo terjatev pred koncem prihodnjega leta. Upniki so skupaj prijavili za 1,6 milijarde tolarjev terjatev, povrnjenih pa naj bi dobili le okoli 30 odstotkov svojih terjatev. Razlog za tako nizek odstotek so slabe naložbe, saj ima Slovenska hranilnica in posojilnica kar 740 milijonov tolarjev primankljaja, kar je predvsem posledica tveganih kreditov, ki jih ni mogoče izterjati. Po Toševih besedah bo približno pol-
ovica kreditov zapadla v odplačilo do konca prihodnjega leta, zadnji kredit pa leta 2006. "To ne pomeni, da bomo čakali križem rok, vendar imajo dolžniki pravico vra-
čati dolgove po sklenjenih pogodbah in tudi stečaj odplačevanja ne more pospešiti. Prva dražba za hišo v Zvirčah in za poslovni objekt v Tržiču je bila neuspešna, po
Zapleti pri podpisu za varno hišo
Jesenice - Včeraj, 21. oktobra, so bili na Jesenice vabljeni župani gorenjskih občin k ponovnemu podpisu skupne pogodbe o zagotavljanju denarja za ureditev prostorskih pogojev za delovanje Varne hiše za ženske in otroke žrtve nasilja na Gorenjskem. Od sedemnajstih gorenjskih županov se zaradi različnih razlogov včerajšnjega sestanka niso udeležili župani občin Tržič, Naklo, Preddvor, Cerklje, Bohinj in Kranj. Glavni razlog za zastoj je bilo neupoštevanje predloga kranjskega župana, ki je želel, da bi se v pogodbi upoštevale zahteve občine. Lokacija varne hiše zdaj ni znana. K.D, foto: Gorazd Kavčič
naroku bom razpisal drugo, vendar nepremičnini nista najpomembnejši del stečajne mase, saj zanju ne pričakujem več kot 50 milijonov tolarjev. Pri prerekanih terjatvah gre večinoma za napačno obračunane in neupravičene terjatve, seveda pa imajo upniki prerekanih terjatev pravico do tožbe," je pojasnil Toš. Upniki niso skoparili s kritiko, Tošu so očitali neučinkovitost in razsipnost, saj za najete poslovne prostore SHP mesečno plačuje skoraj pol milijona tolarjev ter predlagali selitev v tržiške prostore, ki so v lasti SHP. (nadaljevanje na 17. strani)
Renata Skrjanc foto: Gorazd Kavčič
9770352666018
Irci rešili širitev Evropske unije
Ponovljenega referenduma se je udeležilo okrog 50 odstotkov volilnih upravičencev, za potrditev pogodbe iz Niče pa jih je bilo 62,89 odstotka, kar je dovolj, da pogodba velja.
Ljubljana - Potrditev pogodbe iz francoske Niče, kjer je bilo leta 2000 vrhunsko srečanje voditeljev držav, članic Evropske unije in na katerem so bili sprejeti temelji širitve unije in delovanja njenih ustanov po širitvi, je junija lani na referendumu na Irskem padla. Širitev unije z desetimi novimi državami je bila ogrožena, Bruselj pa je ponavljal, da nima rezervnega scenarija in da bi se lahko širitev zavlekla za dve ali celo več let. V nedeljo so na Irskem ponovili referendum in po močni in učinkoviti propagandi je prišlo olajšanje. Na glasovanje je prišlo skoraj 50 volilnih upravičencev, kar je dovolj za veljavnost referenduma, za pa je bilo skoraj 63 odstotkov glasovalcev.
Evropo je preplavilo olajšanje in državniki so že v nedeljo zvečer, ko so bili znani prvi rezultati hvalili Irce in imeli nedeljski referendum za zgodovinski dan za Evropo in dokaz, da Ircem ni le zase, ampak za Evropo in boljše življenje v njej. Irski ministrski predsednik Bertie Ahern je poudaril, da po letu 2004 nestrpno pričakuje snidenje z novimi prijatelji in partnerji. Irsko potrditev sklepov iz Niče je navdušeno sprejel tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Med drugim je dejal, da je Irska dala dovoljenje za širitev unije. Vendar proces širit-
To Sc MMM Kt so S€
od S?cA.Ko So SttSAU
ve še ni končan in bo potrebno še veliko delati. Z izidom irskega referenduma sta bila zadovoljna tudi francoski predsednik Jacques Chi-rac in nemški kancler Gerhard Schroder. ki imata precej različna stališča do subvencij in kmetijske politike do novih članic. Pričakujejo, da bosta nesoglasje rešila še pred bližnjim srečanjem državnikov iz držav članic Unije v Brus-
lju. Reševanje finančnih problemov namreč odlagajo do zadnjega-
Pozitivni izid referenduma na Irskem je bil ugodno sprejet v državah, ki naj bi bile leta 2004 sprejete v Evropsko unijo, med drugim tudi v Sloveniji. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je ocenil, da je po irskem referendumu sprejem novih članic leta 2004
zelo verjeten in da bo treba nadaljevati s pogajanji, saj je nekatere probleme še treba rešiti. Izrazil je upanje, da bo referendum o sprejemu Slovenije v Evropsko unijo uspel tudi v Sloveniji.
Izida referenduma na Irskem sem zelo vesel, je dejal vodja slovenskih pogajalcev dr. Janez Potočnik. Večjih problemov do zaključka pogajanj ne pričakuje. V
Varstvo in nega za starostnike
S podaljševanjem življenjske dobe se pojavlja vse več demence, ki postaja stalna spremljevalka starejših ljudi.
Ne gre več le za zdravstveni, temveč tudi za socialni problem.
Preddvor - V petek je Dom starejših občanov v Preddvoru obiskal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Tiskovna konferenca v spominski sobi Josipine Turnograjske pa je bila posvečena predstavitvi pilotskega projekta obnove in adaptacije Doma starejših občanov Preddvor.
Poleg ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimov-skega in direktorja Doma starejših občanov Preddvor Petra Starca, ki je tudi v grobem predstavil nov koncept bolj prijaznega doma do stanovalcev, z urejenim varstvom za stanovalce s posebnimi potrebami, kot je to demenca (op.p. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti; nam najbližja oblika demence je senilnost, pozabljivost), so na tiskovni konferenci prisostvovali še arhitektka Monika Fink Serša, Jaka Pi-skernik, ki pomaga pri zbiranju finančnih sredstev - da bi zamišljena ideja postala realna ter višje zdravstveno osebje doma. Po besedah direktorja Petra Starca gre za popolnoma novo obliko varstva starejših v institucijah, ki
so bolj prijazne in humane do stanovalca, da lahko v večji meri upoštevajo in spodbujajo individualne zahteve posameznika. Idejni oče nove oblike varstva je Nemec, profesor in arhitekt Hans Peter VVinter, kije nekaj časa živel z dementnimi osebami ter mu je s svojo sodelavko uspelo prepričati odgovorne institucije v Nemčiji, da so postavile drugačna izhodišča pri gradnji novih domov za ostarele. Po novem bodo tako gradili negovalne enote domov, ki bodo imele od 30 do največ sto kapacitet. Rdeča nit teh novosti je decentralizacija velikih domskih ustanov v stanovanjske hiše s stanovanjskimi skupinami od deset do petnajst stanovalci. Sedaj se načrtujejo tudi že kombinirane ustanove, kjer bo poskrblje-
Minister Dimovski v Preddvoru.
no ne le za starejše ampak tudi za tiste, ki potrebujejo posebno obliko varstva. Tu Peter Stare predvsem omenja dementnost: "Včasih je bila to bolezen starejših, danes se je število ljudi z demenco
Komu bo smela pomagati država
Vlada je pretekli teden sprejela seznam državnih pomoči, ki jih bo smela dodeljevati
tudi po vstopu v Evropsko unijo.
Ljubljana - Evropska unija je glede konkurence in dodeljevanja državnih pomoči pozvala Slovenijo, da pripravi seznam obstoječih državnih pomoči, ki so skladne s pravnim redom Evropske unije in jih namerava naša država podeljevati tudi po vstopu v Evropsko unijo. Vlada je pretekli teden potrdila seznam, v katerega so vključene le državne pomoči, ki jih je predhodno potrdila komisija za nadzor nad državnimi po-
močmi. Slovenija bo lahko državne pomoči podeljevala še naprej, če Evropska komisija ne bo imela vsebinskih pripomb in bodo skladne s pravnim redom unije. Seznam, ki ga bo vlada posredovala na sedež Evropske unije v Bruselj, bo del Pogodbe o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji in bo osnova za dodeljevanje pomoči tudi po vstopu. V seznam vlada ni uvrstila državnih pomoči, ki so namenjene kmetij-
Sindikat za 13. plačo
Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije poziva delodajalce, da v skladu z 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, določili kolektivnih pogodb dejavnosti in v skladi s prejetimi merili za ugotavljanje dela plač iz naslova uspešnosti poslovanja v podjetjih zagotovijo novembra in decembra izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja, oziroma 13. plače. Zveza svobodnih sindikatov prav tako poziva delodajalce, da najkasneje decembra zagotovijo izplačilo "božičnice" v vseh primerih, koje to določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, kolektivno pogodbo podjetja ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe. J.K.
stvu in kjer gre za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov.
Na seznamu pomoči je program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov v Sloveniji, program postopnega zapiranja rudnika Trbovlje in Hrastnik, dodelitev državnih pomoči subjektom v ekonomskih conah, sofinanciranje okoljskih naložb, sanacija termoelektrarne v Šoštanju in program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Država Slovenija bo lahko še naprej pomagala pri zapiranju rudnika v Žirovskem vrhu, sofinancirala nekatere projekte na področju medijev in avdiovizualne tehnike in s svojim denarjem pomagala pri razvoju Zasavja in Posočja. Del projektov bo predvidoma končanih leta 2004 in 2005, nekateri pa leta 2010 in kasneje.
Jože Košnjek
drastično povečalo. In ne gre več le za starostnike, saj se starostni nivo obolelih niža. Vizijo v drugačnih oblikah varstva starejših od ustaljenih iščemo že nekaj let. V to so nas prisilili stanovalci, ki so prihajali v dom z vedno večjimi zdravstvenimi težavami, posebno z demenco in nefunkcionalni prostori novega doma, ki je bil zgrajen leta 1976, grad Turn pa je bil večkrat adaptiran."
Idejne projekte novogradnje in adaptacije doma je naredilo podjetje Nava iz Ljubljane lani. Določene stvari so se že izpeljale, nekatere naj bi se še. Stvari se odvijajo po fazah, pridobivajo različne sofinancerje. Določene institucije so izrazile pripravljenost za pomoč pri tako obširnem projektu, pa tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je projekt pozdravil in svetoval, kako naprej.    Alenka Brun
Spominsko obeležje Ivetu Šubicu
Škofja Loka - V četrtek, 24. oktobra, bo ob 17.30 uri v Šolski ulici v Skofji Loki svečano odkritje spominskega obeležja Iveta Subica.
Umetnikov portret je izdelal akademski kipar Metod Frlic, slavnostni govornik pa bo pesnik Tone Pavček. V kulturnem programu bo nastopil tudi Zoran Pre-din. Predlog za postavitev za obeležje v Aleji znamenitih Ločanov sta dala Združenje umetnikov Šk. Loka in Zveza borcev NOB Šk. Loka. Akademski slikar Ive Šubic je zanesljivo najpomembnejši likovni umetnik druge polovice 20. stoletja na škofjeloškem območju. S samosvojim likovnim izrazom je slikal intimno resnico o zemlji in ljudeh, ki tukaj živijo. Njegova dela izražajo globoko ljubezen in spoštovanje do vsega živega, kar ga je obdajalo. Ive Šubic slikar mehke poljanske pokrajine in na zunaj trdih poljanskih kmetov. Večino svojega umetniškega dela je bil razpet med svojim ateljejem v Poljanah in umetniško delavnico v Skofji Loki. B.B.
Sloveniji zdaj pričakujemo, da bodo članice Evropske unije na vrhunskem srečanju v Bruslju izkoristile nov zagon, ki ga prinaša pozitivna odločitev irskih volivcev.
Pričakujemo, da bodo z oblikovanjem skupnih stališč o preostalih finančnih vidikih omogočile končanje pristopnih pogajanj do decembrskega vrha v Koebenha-venu in uresničitev zgodovinskega projekta širitve do leta 2004, je na svoji spletni strani zapisal
predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
Kako bo potekal proces sprejemanja novih članic v prihodnje, bo znano že ta teden v Bruslju, kjer bo vrh unije. Neposredna plačila, kmetijske kvote, višina kompenzacij novim članicam in druge neurejene zadeve še grozijo širitvi. Ko bo Slovenija članica Unije, bo imela v Evropskem parlamentu 7 poslancev in enega komisarja.
Jože Košnjek
Spomin na Žakljeve brate
Zveze borcev Žiri je v soboto pripravilo tradicionalno srečanje borcev Jurišnega bataljona ter proslavo ob 59. obletnici odhoda okupatorja iz Žirov.
Žiri - Na proslavi so odkrili novo spominsko ploščo ob 60. obletnici smrti bratov Žakelj na njihovi rojstni hiši, slavnostni govornici pa sta bili Francka Jereb, sestra bratov Žakelj, in mag. Mirjam Jan - Blažič iz ZLSD. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Alpina, Pihalna godba Alpina in z recitacijami učenci Osnovne šole Žiri.
Program pred Brteljčkovo hišo. kot se po domače imenuje Žaklje-va domačija, iz katere izhaja kar pet prvoborcev, je povezoval predsednik Zveze borcev Žiri Er-nest Demšar. Povedal je, da bodo letos odprli tudi obnovljen spomeniki narodni herojki Brini pri Bukovcu na Žirovskem vrhu. Tudi za 1. november pa pripravljajo svečano komemoracijo. Glede volitev je Demšar povedal, da Zveza borcev ne podpira nobenega, saj "smo se pravilno odločili leta 1941 in zato se bomo tudi sedaj".
Na proslavi se je zbrala kakih 150 ljudi, ki so prišli tudi iz več gorenjskih in severno primorskih krajev. Zbranim je spregovorila tudi sestra padlih bratov Žakelj Francka Jereb: "Zbrali smo se v čast spominu iz leta 1942. Marsikdo teh težkih časov ne bo nikdar pozabili. Mladi se tega odrekanja in poguma niti ne predstavljajo kako samozavestni so bili
borci. Zgradili smo drugačen svet, brez katerega ne bi doživeli niti osvoboditve niti osamosvojitve Slovenije. To sije potrebno zapomniti za vedno!" je povedala Jerebova, ki soji borci navdušeno zaploskali.
Iz Brteljčkove hiše izhaja pet prvoborcev. Osemčlanska družina se je s težavo prebijala iz dneva v dan, zato so morali otroci že zelo zgodaj od doma, služit k velikim kmetom. Najprej so bili pastirci. kasneje hlapci. Vzgojeni v krščanskem duhu so bili dobri delavci, spoštovali so nasvete staršev. Žal niso poznali otroške igre, le šikaniranje in ukaze starejših. Kasneje so se vsi izučili poklica. Med vojno so postali upornika, decembra 1941 so se priključili Cankarjevemu bataljonu. Leto kasneje je bilo za družino tragično - predvsem žalostna Dražgo-ška bitka.
Boštjan Bogataj
Zakaj Slovenija molči
Ljubljana - Skupina poslancev Združene liste socialnih demokratov, Ženski forum Združene liste socialnih demokratov. Mladi forum Združene liste socialnih demokratov in nekateri javni delavci, med njimi tudi upokojeni general in partizanski poveljnik Lado Ambrožič - Novljan v odprtem pismu sprašujejo slovensko vlado, zakaj politična Slovenija molči in v glavnem opazuje nove grožnje z vojno v Perzijskem zalivu. Ameriški predsednik Bush in britanski premier Blair skušata dobiti za svoj načrt napada na Irak čim več mednarodnega razumevanja in podpore ter prepričujeta varnostni svet Organizacije združenih narodov, naj to dovoli, ker naj ne bi bilo druge izbire za zaustavitev načrtov iraškega predsednika Huseina.
"Ni več dvoma, če gaje kdaj kaj bilo, daje prvi mož ZDA odločen ukazati napad na Irak s privolitvijo mednarodne skupnosti ali brez nje. To je tudi sam priznal. Britanski premier ima le to zaslugo, da vnemo močnejšega zaveznika skuša, kolikor lahko, uokviriti
znotraj OZN. Dober del demokratične in napredne Evrope, tudi preko svojih državnikov (Nemčija, Francija, Švedska...) se čedalje bolj glasno odziva proti Bushevi nameri.
Politična Slovenija pa v glavnem opazuje in molči! Res, daje bilo nekaj izjav v prid iskanja rešitve spora znotraj OZN, a nekega bolj uradnega glasnega ne vojaški opciji zoper Irak, tudi ko bi jo ZDA aktivirale mimo svetovne organizacije, ni bilo zaslediti," so zapisali v izjavo. Slovensko vlado so pozvali, da v imenu politike miru, ki jo zagovarja Slovenija in je v njenih ustavnih temeljih, naj načrtovalce napada opozori na vso odgovornost za žrtve med civilnim prebivalstvom in za zelo verjetne negativne posledice v odnosih z arabskim in islamskim svetom in na svetovna gospodarska gibanja ter na stanje okolja in podnebja. Sedaj ni razlogov za napad. Bili pa bi. če bi Irak napadel sosednje države, zajel ali ubil diplomate ali nad svojimi državljani izvajal genocid.
J.K.
Po večletnem mrtvilu se v Kranju prihodnje leto obeta kar lepo število novih stanovanj
V mestnem jedru prenova, drugje nove gradnje
Z začetkom obnove hiše v Tomšičevi 21, ki ji bosta kmalu sledili še Hlebševa hiša in hiša na Pungertu, se Mestna občina Kranj načrtno loteva oživitve starega mestnega jedra.
Novogradnje stanovanj najprej v Drulovki in na Zlatem polju.
Kranj - Kaj je vzrok, da je denar, namenjen za stanovanjsko gradnjo, v občinskih proračunih zadnja leta ostajal neporabljen, je pravzaprav težko reči z eno besedo; nezainteresiranost, preusmeritev za druge, pomembnejše gradnje ali, kot pravi načelnik oddelka za gospodarske javne službe Marko Hočevar, odsotnost projektov in težave s pridobitvami gradbenih dovoljenj? Kakorkoli že, prav "na papirjih" so občinski uradniki zadnja leta veliko delali, zdaj pa prihaja čas, ko bodo lahko poprijeli tudi gradbinci.
Z obnovo hiše v Tomšičevi ulici 21 se začenja načrtna oživitev starega mestnega jedra Kranja. Gradbeno dovoljenje je pravnomočno in brž, ko se iz hiše izseli krajevna skupnost Center, bodo delavci Gradbinca GIP začeli. Torej ta teden. V hiši je predvidenih pet sodobnih stanovanj in poslovni prostor, obnova bo mestno občino stala okvirno 80 milijonov tolarjev, končana pa bo predvidoma v pičlih treh mesecih. Nasproti hiše, na prostoru nekdanjih Servisnih delavnic, bo vzporedno rasla še ko-
tlovnica, ki bo sprva napajala le Tomšičevo 21, kasneje pa tudi katero od sosednjih stavb.
Za Tomšičevo 21 prihaja na vrsto Glavni trg 17, bolj znan kot Hlebševa hiša. Mestna občina čaka na gradbeno dovoljenje, včeraj pa je komisija odpirala tudi ponudbe, oddane na javni razpis za izbiro izvajalca obnove.
"Če bo le mogoče, bi zaradi dotrajane strehe z obnovo začeli že letos. Investicija ne bo majhna, ocenjena je na 140 milijonov tolarjev. V hiši bomo pridobili
V "luknji" na Zlatem polju bodo prihodnje leto gradili blok z dvajsetimi stanovanji in plinsko kotlarno za vso sosesko.
šestnajst stanovanj," pravi Marko Hočevar.
Dokaj blizu je tudi obnova stavbe na Trubarjevem trgu 2 oziroma na Pungertu, ob glasbeni šoli. Hiša je prazna, projekte za obnovo so v ateljeju Vasje Repinca že izdelali, prihodnje leto pa prihaja na vrsto pridobitev gradbenega dovoljenja in sama obnova. V hiši bo pet stanovanj.
V upravi mestne občine Kranj želijo, da bi z obnovami mestno jedro tudi sicer zaživelo, se pomladilo. "V mesto bi radi pripeljali mlade družine, otroke. Zato nameravamo ta stanovanja ponuditi Kranjčanom, ki so že v občinskih stanovanjih, ki redno plačujejo najemnine, ki potrebujejo večja stanovanja in ki bi seveda v jedru radi živeli, sprejemali prireditve v njem," pravi Marko Hočevar.
V okvir prenove sodi še stavba nekdanje Usluge na Gasilski cesti 17 v Stražišču, v kateri je predvidenih sedem ali osem stanovanj. Projekti so v glavnem izdelani, moti pa stanovalec, ki se je v hišo nasilno vselil in ga bo občina lahko izselila le po sodni poti. Na občini razmišljajo tudi o nakupu sosednje stavbe na Gasilski 19, s katero bi zaokrožili kompleks ter v njem pridobila skupaj dvajset stanovanj.
V Drulovki bo gradil Gradbinec GIP
Med novimi gradnjami stanovanj je nedvomno najbližje grad-
nja v novi Drulovki, na prostoru, kjer je bila po prvotnem zazidalnem načrtu zamišljena skupna kotlovnica. Zemljišče je mestna občina Kranj na javnem razpisu oddala Gradbincu GIP kot najugodnejšemu ponudniku. V bistvu gre za svojevrstno kompenzacijo. Gradbinec GIP, ki bo sicer gradil za trg, bo občini v zameno odstopil okroglo 700 kv. metrov, kar pomeni -odvisno od velikosti - dvanajst do petnajst novih neprofitnih občinskih stanovanj. Skupaj bo v Drulovki predvidoma prihodnje leto vseljivih približno 60 novih stanovanj.
Z gradnjo naj se ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani in usposobljeni, pravijo v občinski upravi. Model, za katerega verjamejo, da se bo obnesel, nameravajo ponoviti še na Zlatem polju, pri t.i. oficirskem bloku, kjer naj bi Kranj dobil dvajset novih stanovanj. V občinski upravi pripravljajo javni razpis za prodajo zemljišča s projekti vred, za kar bodo od investitorja dobili protivrednost stanovanj. Vloga za enotno gradbeno dovoljenje je že na kranjski upravni enoti.
"Upamo, da tokrat pritožbe ne bo, saj smo v projektih upoštevali zahteve sosedov glede ceste in višine bloka. Izvajalca bomo izbrali v kratkem in če bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, se bo tudi ta gradnja lahko zelo hitro začela," pojasnjuje Marko Hočevar.
Na gradbeno dovoljenje čaka še stanovanjski blok v Gradbinčevi
V Drulovki bo Gradbinec GIP gradil približno šestdeset stanovanj, od katerih jih bo občina dobila dvanajst do petnajst.
jami na Zlatem polju, v katerem namerava mestna občina pridobiti šestnajst socialnih stanovanj. Zrasel bo na prostoru zloglasne nekdanje Gradbinčeve jedilnice ("luknje") in bo sedanjim stanovalcem vsekakor ugodnejši sosed. Zato na občini upajo, da z gradbenim dovoljenjem ne bo težav. Tudi zato ne, ker bo z gradnjo vsa soseska pridobila novo plinsko kotlarno, s tem pa ekološko in cenovno ugodnejše ogrevanje. Gradnja bloka s parkirišči je načrtovana za prihodnje leto.
V naslednjih letih je predvidena še dokaj obsežna gradnja v Struže-vem pa v Goricah, slejkoprej bo pripravljena tudi Planina-jug.
Individualna stanovanjska gradnja se bo razcvetela po sprejetju novih prostorskih ureditvenih po-
Dolgoletna šahovska tradicija Bleda bo "okronana" s šahovsko olimpiado
Ruski šahisti tudi na Bledu prvi favoriti
Letošnja, po vrsti že 35. šahovska olimpiada, bo zagotovo največji športni dogodek v Sloveniji, udeležilo pa se je bo rekordno število šahistov in šahistk, med njimi tudi izvrstna reprezentanca Rusije na čelu z najboljšim šahistom vseh časov Garijem Kasparovom, ki bo branila naslov
z zadnje olimpiade leta 2000 v Carigradu.
Bled - Do začetka šahovske olimpiade na Bledu je le še tri dni, na Gorenjsko pa že prihajajo prve ekipe šahistov in šahistk, ki se bodo med 26. oktobrom in 10. novembrom borile za naslov novih šahovskih olimpijskih prvakov.
Spisek reprezentanc je predolg, da bi naštevali vse po vrsti, zapi-Šimo pa, da so naši organizatorji dobili prijave kar 144 moških reprezentanc (od tega so tri ekipe domače) in 100 ženskih reprezentanc (od tega so prav tako tri ekipe domače). Slovenija ima namreč kot država gostiteljica pravico nastopati s po dvema reprezentancama tako pri moških kot
J""ektor šahovske olimpiade in Predsednik Evropske šahovske Zveze Boris Kutin.
pri ženskah, ker pa je bilo končno število prijavljenih ekip neparno, smo kot domačini lahko prijavili še tretjo ekipo. Tako bo kar 18 slovenskih šahistov (moška ekipa šteje šest igralcev) in 12 slovenskih šahistk (ženska ekipa je sestavljena iz štirih igralk) dobilo priložnost, da se sreča z najboljšimi predstavniki šahovskih držav iz najrazličnejših koncev sveta.
V slovenski moški A reprezentanci bodo na olimpiadi na Bledu nastopali: velemojster Aleksander Beljavski (LSK Metalka Trgovina), velemojster Duško Pa-vasović (ŠK Nova KBM Kovinar Maribor), velemojster Adrian Mihalčišin (ŽŠD Maribor ŠK Piramida), velemojster Dražen Sermek (ŠK Nova KBM Kovinar Maribor), velemojster Georg Mohr (ŽŠD Maribor ŠK Piramida) in mednarodni mojster AIjo-ša Grosar (ŽŠD Maribor ŠK Piramida). Člani moške B slovenske reprezentance so: mojster FIDE Matej Šebinek (ŠD 3D Vrhnika),^ mojster FIDE Jure Borišek (ŠK Nova Gorica), mojstrski kandidat Blaž Bratovič (LŠK Metalka Trgovina), moj-
Ob šahovski olimpiadi bo
na Bledu potekal tudi kongres
Mednarodne šahovske
zveze za katerega je prijavljenih
že 92 delegatov na čelu s
predsednikom FIDE Hirsanom
lljužinovom.
Komaj 14 - letni mojstrski kandidat Luka Lenič iz Domžal je eden najperspektivnejših mladih šahistov v naši B ekipi.
ster FIDE Aleš Lazar (SK Radenska Pomgrad), mojstrski kandidat Luka Lenič (ŠD Vele Domžale) in mojstrski kandidat Tadej Sakelšek (ŽŠD Maribor ŠK Piramida). V slovenski C reprezentanci po so: .mednarodni mojster Marko Tratar (ŠK Nova KMB Kovinar Maribor), mednarodni mojster Primož Šoln (LŠK Metalka Trgovina, mednarodni mojster Igor Jelen (LŠK Metalka Trgovina), mednarodni mojster dr. Janez Barle (ŽŠD Maribor ŠK Piramida), mednarodni mojster mag. Bogdan Podlesnik (LŠK Metalka Trgovina), ki je tudi kapetan C ekipe in mednarodni mojster Matjaž Mikac (ŠK Branik Maribor), ki je tudi kapetan moške B ekipe. Selektor moških reprezen-
tanc in kapetan moške A ekipe je mednarodni mojster Leon Gosti-ša.
Kot poudarja direktor šahovske olimpiade na Bledu Boris Kutin, je naša ekipa B sestavljena iz mladih perspektivnih igralcev, tistih, ki ta čas v Sloveniji največ obetajo.
Prav tako pa so večina iz obetavnih mladih igralk sestavljene tudi naše ženske reprezentance. Tako bodo v A ekipi nastopale mednarodna mojstrica Jana Krivec (ŠK Nova Gorica), mednarodna mojstrica Darja Kapš (LŠK Metalka Trgovina), mojstrica FIDE Ana Srebrnič (ŠK Nova Gorica) in mednarodna mojstrica Anita Ličina (ŠD Ptuj). Članice ženske B ekipe so: mojstrica FIDE Vesna Rožič (ŠS
MC, d.d. Tomo Zupan Kranj), prva ženska^ kategornica Karmen Mar (ŠK Triglav Krško), mojstrica FIDE Ksenija Novak (ŠK Griže) in mojstrska kandidatka Veronika Hari (LŠK Me talka Trgovina). V C ekipo so izbrane: mojstrica FIDE Narcisa Mihevc Mohr, ki je tudi kape-tanka C ekipe, mednarodna mojstrica Milka Ankerst (ŽŠD Maribor ŠK Piramida), mojstrica FIDE Lea Števanec (LŠK Metalka Trgovina) in slovenska mojstrica Karmen Orel (ŠS MC, d.d., Tomo Zupan Kranj). Selektor ženskih reprezentanc je Adrian Mihalčišin, kapetan ženske A ekipe je Zlatko Bašagia, kapetan ženske B ekipe pa Primož Rigler. Med blizu tisoč šahisti in okoli petsto šahistkami bo ekipni naslov pri moških iz zadnje olimpiade v Carigradu leta 2000 branila ekipa Rusije, ki je zmagal pred Nemčijo in Ukrajino, naša moška reprezentanca pa je pred dvema letoma dosegla odlično 12. mesto. Pri ženskah bodo naslov olimpijskih prvakinj na Bledu branile šahistke Kitajske, ki so bile v Carigradu zmagovalke pred ekipama Gruzije in Rusije. Naša ženska ekipa je bila v Carigradu uvrščena na 46. mesto.
Naši organizatorji si pred začetkom tekmovanja na Bledu seveda želijo, da bi k uspešni organizaciji prve olimpiade v Sloveniji pripomogli tudi domači igralci in igralke. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in Aleš Drinovec
gojev za posamezna območja mestne občine Kranj. Akte, ki so trenutno še v usklajevanju v vladi oziroma v resornih ministrstvih, bo občinski svet sprejemal januarja ali februarja naslednje leto.
Ustanovljen proračunski stanovanjski sklad
V letošnjem občinskem proračunu je za stanovanjske potrebe namenjenih 325,2 milijona tolarjev. Večina denarja bo porabljenega za vzdrževanje stanovanj, subvencije k najemninam, za nakupe, obnove in investicijsko vzdrževanje, prezreti pa ne gre, da precej stane tudi priprava "papirjev" oziroma podlag za uresničitev posameznih projektov.
Prihodnje leto bo za stanovanjske namene v proračunu predvidoma okrog 500 milijonov tolarjev. Znesek, ki je nekoč že bil. pa je na žalost ostal neporabljen. Da se to ne bi ponovilo, bo poslej skrbel proračunski stanovanjski sklad, ki ga je mestni svet izglasoval na zadnji seji. Neporabljen denar se bo namreč po odloku prenesel v naslednje leto.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Na Primskovem so praznovali krajevni praznik
"Skov" v primskovškem grbu
Razstava likovnih del domačih slikarjev, nov grb krajevne skupnosti in številna priznanja zaslužnim za napredek kraja na večerni akademiji
so glavne značilnosti letošnjega praznovanja krajevnega praznika Primskovega.
to
Kranj - Petkovo praznovanje se je začelo z odprtjem razstave likovnih del v dvorani krajevnega doma. Svoja dela so pokazali domači slikarji Katarina Bajželj, Rajko Bogataj, Boge Dimovski, Irena Jeras Dimovska, Anamarija Dimovska, Franc Feldin, Leon Kern, Ciril Oblak, Eva Puhar, Zmago Puhar, Nora de Saint Pic-man, Nejč Slapar, Peter Trobec in Vinko Tušek. O delih in njihovih avtorjih je pohvalno spregovorila Petra Vencelj, krajev, ki ima toliko opaznih umetnikov, akademskih in ljubiteljskih, kot Prim-skovo, pa zanesljivo ni veliko.
Na razstavi je bil na ogled tudi nov grb krajevne skupnosti, o katerem smo več slišali na kasnejši slavnostni akademiji v dvorani, kjer seje slovenski in kranjski zastavi pridružila tudi primskovška. Grb v obliki ščita je razdeljen na tri polja. Spodnje polje zapolnjuje most prek kanjona reke Kokre in simbolizira odprtost ter pripravljenost na povezovanje. Zgornje desno polje zaseda ptica sokol ali po domače "skov", ki sestavlja del besede Primskovo. Nemško ime za Primskovo je Falkendorf (fal-
ken - sokol), ki je bilo nekoč v uporabi. Zgornje levo polje pa zapolnjuje kolo, ki simbolizira v preteklosti kmečko naselje, prevozništvo oziroma furmanstvo skozi Primskovo, hkrati pa spominja na lansko pomembno pridobitev kraja, to je otvoritev obnovljene Jezerske ceste.
Domači slikarji Vinko Tušek, Zmago Puhar, Rajko Bogataj in oblikovalec Slobodan Lončarič so pripravili več slikovnih predlogov za nov grb, ki ga je nato dokončno izdelal Zmago Puhar.
Številna priznanja krajevne skupnosti - prvič po šestih letih.
Slavnostni govornik na večerni akademiji v dvorani doma je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Primskovo Tone Zupan. Za šestletno delo se je zahvalil vsem članom sveta in gospodarske komisije, tajnici Heleni Kalan, domačim podjetjem, obrtnikom, društvom šoli, pošti, slikarjem in drugim, ki so sodelovali pri uresničenju programa dela, še posebej pa tudi županu mestne občine Kranj Mohorju Bogataju in njegovim sodelavcem, brez katerih se Primskovo ne bi tako razcvetelo, kot se je. Prvič po šestih letih zato krajevna skupnost podeljuje priznanja zaslužnim za napredek in razvoj kraja.
Zupan Mohor Bogataj je potrdil, da je bila prav krajevna skupnost Primskovo tista, v kateri je bilo v zadnjih štirih letih vloženega največ denarja in tudi največ narejenega. Omenil je Jezersko cesto in komunalno cono z vso infrastrukturo, nov gasilski dom ter začetek gradnje novega doma obrtnikov.
Tone Zupan je podelil priznanja krajevne skupnosti Francki Koš-nik, Alojzu Ovseniku, Jožetu Stružniku iz Komunale, Janezu Gradišarju iz Cestnega podjetja Kranj, Danici Žagar iz Obrtne zbornice, Mirnu Čehovinu iz Pošte, domačemu šahovskemu klubu in cvetličarni Fontana. Plakete krajevne skupnosti so prejeli Jože Boltez, Bogdan Drinovec. podžupan Štefan Kadoič, Helena Kalan. Majda Pipan. Jakob Piskernik in Gorenjski tisk, listine o priznanju pa Andrej Babic, osnovna šola Primskovo, krajevni odbor Rdečega križa, prostovoljno gasilsko
Razstava del domačih likovnikov bi si zaslužila več kot le tridnevni ogled.
društvo Kranj Primskovo in Tone Zupan, medtem ko je župan Mohor Bogataj prejel najvišje priznanje, listino častnega krajana.
Na akademiji, ki sojo popestrili domači kulturniki in šolarji, so podelili tudi priznanja Rdečega
križa. Prejeli so jih krvodajalci, ki so petkrat, desetkrat, petnajstkrat in dvajsetkrat darovali kri. Letošnje krvodajalske akcije se je udeležilo kar 91 Primskovljanov.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Ostalo je še dobrih 600 metrov
Sela pri Kamniku - Vsako leto sredi oktobra se v krajevni skupnosti Sela pri Kamniku spomnijo tragičnih dogodkov iz 15. oktobra 1944 v Sovinji peči. V spomin na padle praznujejo in zadnja leta dosledno proslavljajo tudi asfaltiranja glavne ceste na Poljano. Tako kot lani, predlanskim in leto prej, so tudi v nedeljo slovesno odprli 550 metrov dolg odsek ceste proti in v vasi Poljane. Krajanom seje za 250 prostovoljnih delovnih in sto strojnih ur, za brezplačen odstop zemljišč in za lastne prispevke zahvalil predsednik krajevne skupnosti Milan Hribar, župan Tone Smolnikar pa je poudaril, da. kljub nekaterim drugačnim mnenjem včasih v občini, odločno podpira tovrstna vlaganja tudi na podeželju oziroma v krajevnih skupnostih. V krajevni skupnosti Sela pri Kamniku jim je do konca ostalo še 620 metrov makadamske ceste proti Poljani. Ureditev tega odseka pa načrtujejo prihodnje leto. Cesto je, potem ko se je še posebej zahvalil županu za pomoč oziroma občinska sredstva za utrditev temelja cerkve, blagoslovil župnik župnije Sela Danijel Kaštrun. Številni domačini s Francem Goriškom, ki so se mu na slovesnosti prav tako še posebej zahvalili, so potem dogodek proslavili na Osolnikovi domačiji. Andrej Žalar
Pešcem prednost pred vozili
V starem mestnem jedru Radovljice bodo pešci dobili prednost pred vozili.
Radovljica - Občinski svet je na četrtkovi seji sprejel odlok o prometni ureditvi v starem mestnem jedru v Radovljici. Odlok ureja omejitve in prepovedi prometa, ustavljanje in parkiranje, opravljanje posebnih storitev na javnih prometnih površinah, odstranitev vozil, nadzor in kaznovanje.
Brničani s traktorji na cesto?
Ljudje v vaških skupnostih Vopovlje, Zgornji in Spodnji Brnik zahtevajo, da se rekonstrukcija državne ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik začne prihodnje
leto in konča leta 2004.
Brnik - Če ne bo tako, so pripravljeni tvegati državljansko nepokorščino in organizirati zapore cest na odsekih Vodice -Spodnji Brnik - Zgornji Brnik in Mengeš - Spodnji Brnik - Letališče Brnik. Tako vsaj so zatrdili prejšnjo nedeljo na skupnem sestanku vaških skupnosti z županom občine Cerklje Francem Ce-buljem, ki jim je predstavil spremembe v državnem proračunu za leto 2003, v katerem se časovno zamakne predvideni načrt rekonstrukcije omenjene ceste.
Splošno znano je. da je regionalna cesta R3-639 ena najbolj prometnih in hkrati najslabše urejenih v Sloveniji. V zimski sezoni to močno razdrapano cestišče dodatno obremeni še prek štiri tisoč vozil dnevno. Po tej cesti se v protokolarna objekta Brdo in Strmol pogosto vozijo ministri in drugi vladni predstavniki s svojimi gosti iz tujine, ki se najbrž čudijo, zakaj tako slaba cesta na tem 1,7 kilometra dolgem odseku, ko so drugje v okolici ceste vendar vzorno urejene. Slednje velja za ceste, ki so v upravljanju občine, medtem ko je Cesta Spodnji Brnik - Zgornji Brnik državna. Občina Cerklje že dolgo upa na rekonstrukcijo, za katero je bil narejen tudi investicijski program, ki ga je potrdila revizijska komisija in zanj julija lani izdala pozitivno oceno. Minister za promet Jakob Presečnik je o tem izdal tudi sklep, občina pa je prav tako vodila vse potrebne aktivnosti, vključno s sprejetjem lokacijskega načrta za rekonstrukcijo te ceste. Sedaj pa je župan seznanil predstavnike vaških skupnosti na tem ob-
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
AjiJgfeJB®    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
močju. da pričakovane rekonstrukcije še ne bo in da se zamika v leta 2003, 2004, 2005 in po letu 2005. Ljudje, ki so že spomladi prihodnje leto pričakovali začetek del na tej cesti, končanje pa leta 2004, so bili ogorčeni in vztraja-
jo, da se rekonstrukcija dokonča v dveh letih. Če njihove zahteve ne bodo upoštevane, napovedujejo, da bodo zaprli cesto na odsekih Vodice - Spodnji Brnik - Zgornji Brnik in Mengeš - Spodnji Brnik - Letališče Brnik, ki sta hudo obremenjena zlasti v prometnih konicah, ko se s tega dela Gorenjske v Ljubljano in obratno vozi precejšnje število ljudi. O svojih odločitvah so Brničani in Vopov-ljani obvestili vlado in več njenim ministrstev, državni zbor in direkcijo za ceste.
Danica Zavrl Žlebir
Po tem odloku je območje starega mestnega jedra, ki obsega Gubčevo ulico od Gorenjske ceste do križišča s Partizansko potjo, Trubarjevo ulico, Linhartov trg in Cesto svobode od Linhartovega trga do ožine med objektoma številka dve in tri. območje umirjenega prometa. Na tem območju imajo pešci prednost pred vozili ter uporabniki rolk, rolerjev, ski-rojev in drugih športnih pripomočkov, promet z vozili je prepovedan, dovoljen pa je s kolesi. Pri prometu z vozili so izjeme stanovalci z začasnim in stalnim prebivališčem, lastniki in najemniki nepremičnin, podjetja, podjetniki in drugi, ki v starem delu mesta opravljajo dejavnost, invalidi, ki težko hodijo, in javne službe, občinska uprava pa lahko dovoli promet tudi za potrebe avtotaksi prevozov, kočijažev, servisnih dejavnosti, gradbenih in obnovitvenih del, komunalnih storitev, varovanja premoženja in ljudi in javnih prireditev ter v času tradicio-
nalnih kulturnih prireditev in verskih obredov. Motorna vozila morajo pri vožnji na območju umirjenega prometa upoštevati prednost pešcev, kolesarjev ter uporabnikov rolk, rolerjev, skirojev in drugih pripomočkov za gibanje, najvišja dovoljena hitrost vozil pa je pet kilometrov na uro. Dovoz in odvoz blaga je dovoljen ob delavnikih od šestih do devetih dopoldne z motornimi vozili z največ 7,5 tone teže (omejitev velja tudi za vožnjo vozil imetnikov poslovnih prostorov v starem mestnem jedru), le v posebej utemeljenih primerih lahko občina izda dovoljenje za drugačen čas in večjo težo vozil. Motorna vozila z dovoljenjem za vožnjo na območju umirjenega prometa (izjema so vozila javnih služb) morajo biti označena z dovolilnico. Na prometnih površinah je dovoljeno največ polurno parkiranje. Pri uporabi javnih prometnih površin za kratkotrajno parkiranje plačajo uporabniki, imetniki dovolilnic,
posebno takso - voznino, ki je različna glede na obdobje dneva. Voznine ne plačajo stanovalci, lastniki in najemniki nepremičnin na tem območju, podjetja, podjetniki in drugi, ki tam opravljajo svojo dejavnost, vozila s prednostjo na nujni vožnji ter za čas dovoza in odvoza blaga, če ta ne traja več kot pol ure. Za posamični občasni dovoz in odvoz blaga, izvajanje servisnih storitev, poroko v mestni hiši oz. v cerkvi ter v drugih upravičenih primerih je možno pridobiti dovoljenje za enkratni vstop, tudi v tem primeru pa je treba plačati voznino. Po odloku je območje umirjenega prometa lahko varovano s fizičnimi zaporami za preprečevanje prometa. Odvoz komunalnih odpadkov je treba končati do devetih dopoldne, občinski redar pa lahko odredi odvoz vozila, parkiranega v območju za pešce ali brez dovolilnice na območju umirjenega prometa. Za kršitelje so zagrožene denarne kazni od 10 tisoč do 200 tisoč tolarjev. Župan bo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve odloka izdal izvedbeni predpis, občinska uprava pa v tem času dovolilnice.
Cveto Zaplotnik
Na Mestnem trgu je od znanja kar pokalo
Pretekli teden je Ljudska univerza Škofja Loka skupaj z Andragoškim centrom Slovenije pripravila Teden vseživljenjskega
učenja. Predstavilo se je več kot 43 izvajalcev na 50 prireditvah.
Škofja Loka - Teden vseživljenjskega učenja je v nekaj letih hitro postal vseslovenski dogodek - praznik učenja, v katerega se tudi v Skofji Loki vključuje vedno več raznih organizacij. Organizatorji želijo v tem tednu širiti zamisel in prakso o nenehnem učenju in izpopolnjevanju skozi vse življenje. Zaključna in najbolj množična prireditev tega tedna se je odvila v soboto na Mestnem trgu.
Na Mestnem trgu se je predstavilo več kot polovica vseh letošnjih izvajalcev, ki so na stojnicah predstavljali raznovrstne aktivnosti. Svojo dejavnost je tako predstavilo Lokostrelsko društvo Škofja Loka, ki so v prejšnjih letih na "Placu" tudi streljali, letos pa so predstavili njihovo opremo. Vse lokostrelske navdušence so tudi povabili na njihove treninge. Te bodo imeli z novembrom v dvorani Poden, kjer se lahko oglasijo vsi, ki jih ta šport zanima. Sicer se udeležujejo vseh tekmovanj za slovensko prvenstvo, tudi sami pa organizirajo tri tekme, podajo se tudi v tujino. Mojca Debeljak
je predstavila Ustvarjalne delavnice. Mimoidoči, mladi in starejši, so se preizkusili z oblikovanjem gline. Takšne delavnice De-beljakova organizira preko vsega leta, najsi bo z glino ali z drugimi materiali.
Tokrat seje predstavila že tretjič in meni, da se vsako leto več ljudi odloča za sodelovanje. V soboto so predstavili 4-metrsko svilo, ki sojo naredili pred dvema letoma. V Kroni so pripravili še prodajno razstavo, kjer so prikazali izdelke iz prejšnjih let. Izkupiček od voščilnic, glinenih in steklenih izdelkov ter podobno bodo šli za nadaljnje ustvarjanje.
Gobarsko društvo je predstavilo 70 jesenskih gob. Mišljeno je bilo, da bi ljudje sami nosili gobe. vendar je bilo premalo odziva. Vseeno je vladalo veliko zanimanje ljudi, ki so se množično ustavljali ob njihovi stojnici. Društvo
sicer deluje v Frankovem naselju, v prostorih krajevne skupnosti -vendar le do konca novembra. Veliko zanimanja so pokazali mimoidoči tudi za izobraževanje Društva diabetikov Škofja Loka. Društvo, ki deluje na območju
upravne enote Škofja Loka, ima danes 365 članov. V soboto so predstavili predvsem knjige in revije ter predavali o zdravi prehrani. Sicer pripravljajo tudi pohode, pri vsem pa jim zelo pomaga dr. Tomaž Gamlek.
Čebelarsko društvo je predstavilo dva panjska sistema - klasičnega, slovenskega in ameriškega ter točenje medu. Odziv ljudi je bil velik, čebelarji pa so želeli predvsem novo blagovno znamko Slovenski med. Prikazali so celoten postopek pridobivanja medu, od tega ko vzamejo satje iz panja do točilnice, kjer med steče po stenah v posebno posodo. Prvič seje predstavil LTO Blegoš. Na Mestnem trgu so predstavili turistično ponudbo, v popoldanskih urah pa so predstavili še projekt Po sledeh Rupnikove linije, za katero bo naslednji teden i/šel nov prospekt.
B.B.
Prva letošnja premiera na Loškem odru
Tak, začnite že, kralj prihaja
Devetnajsta razstava na FOV
Škofja Loka - V četrtek, 24. oktobra, ob 19.30 uri, bo igralski ansambel Loškega odra uprizoril prvo letošnjo premiero Improvizacije v Versaillesu - Sca-pinove zvijače. Z Molierom tako na Loškem odru nadaljujejo tradicijo uprizarjanja klasičnih dramskih del.
Po lanski grški klasični Sofoklovi tragediji Kralj Ojdipus, s katero so Ločani uspešno nastopali po Sloveniji in tudi na Čufarjevih dnevih, so si za letošnji odrski izziv izbrali delo J.B. Moliera, Improvizacije v Versaillesu - Scapi-nove zvijače. Kot je povedal režiser Jože Vozny, v tokratni predstavi na neki način združujejo dve deli. V Improvizacijah v Versaillesu se tako skriva Molierov pogled na gledališko snovanje, od-
V igralski zasedbi predstave Improvizacije v Versaillesu -Scapinove zvijače so: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce in Jure Simonič.
nos akterjev do kritikov in do uradne kulturne politike, do oblasti, ki kulturo izkorišča, kadar ji ustreza. "V improvizacijah Mo-liere kot režiser igralcem pripoveduje svoj gledališki kredo, kje dobiva ideje za tekste, s katerimi biča človeške napake tistega (in kot spoznamo v predstavi) tudi današnjega časa." Vendar pa vaje v predstavi ne gredo nikamor, kralj že prihaja v gledališče
in čaka na predstavo, igralci pa še vedno niso pripravljeni. Na dovoljenje oblasti lahko odigrajo predstavo, ki jo znajo že od prej Scapinove zvijače.
Če je začetek v "improvizacijah" bolj sproščen, "zaodrski", potem igralci v drugem dejanju na oder prihajajo v kostumih, koreografiji z dvornim jezikom Mo-
družuje tudi nosilec obeh glavnih vlog (Moliera in Scapina) Bojan Trampuš: "V mojih desetletnih gledaliških izkušnjah smo prvič toliko pozornosti posvetili prav koreografiji. Odlična izkušnja in izziv, v predstavi pa hkrati tudi potreba, saj sta moji vlogi zelo raznoliki in prepleteni z značajsko večplastnostjo." K
Na fotografiji pobudniki in organizatorji Mednarodne likovne delavnice FOV: Klavdij Tutta, Barbara Trelc, Beno Fekonja, Ana Stibilj Šajn ter povsem na desni dekan prof. dr Jože Florjančič.
Slike na lesu Rada Dagarina
ji 3*
Iztok Drabik in Bojan Trampuš, Oktav in Scapin - predvidevam, da gre za dekleta.
lierovega časa, časa kralja Ludvika XIV. Za uvod igralci zaplešejo menuet. Sam sem ga z navdušenjem opazoval na vajah. Na Loškem odru so tokrat prav zaradi koreografskih vložkov v predstavi k sodelovanju povabili tudi mojstra baleta Janeza Mejača. "Pri predstavi se pozna delež profesionalnega plesalca, ki je igralce učil kulturo drže, priklona, dela nog, hoje..." razliko s predstavo, ki jo je prvič režiral pred 32 leti v Šentjakobskem gledališču, ugotavlja Jože Vozny. Temu se pri-
sodelovanju so povabili tudi glasbenega opremljevalca Iva Mešo, po besedah režiserja in igralcev pa gre tudi tokrat velik delež k predstavi pripisati mojstru za govor Ludviku Kaluži, ki s pravim izgovorom, naglaševanjem, dinamiko in barvo jezika predstavi vdihuje življenje... Predstava je lahkotna in hkrati poučna, skozi množico človeških značajev pa vam bodo igralci znali pričarati tudi številne komične situacije.
Igor Kavčič
Kranj - Prejšnji teden so v prostorih Fakultete za organizacijske vede odprli že devetnajsto likovno razstavo v zadnjih štirih letih, odkar ta stoji na Zlatem polju. Tokrat gre za prav posebno postavitev, na njej si namreč lahko ogledamo izbor del, ki so nastala na 1. mednarodni likovni delavnici FOV, ki je v organizaciji Študentske organizacije fakultete potekala letos septembra v Spodnjih Bitnjah.
"Doslej je vedno naša fakulteta dajala študentski organizaciji, tokrat pa smo razmerje spremenili in študentska organizacija vrača fakulteti," razmišlja Beno Fekonja, skupaj s strokovnim sodelavcem, akademskim slikarjem Klavdijem Tutto, pobudnik Mednarodne likovne delavnice FOV, na kateri je pet dni v septembru ustvarjalo 15 umetnikov iz Slovenije in tujine: Bogdan Čo-bal. Klementina Golija, Nika Oblak, Zmago Puhar, Nejč Slapar, Blaž Šeme, Klavdij Tutta, Špela Trobec Jovanovič (vsi Slovenija), Renate Polzer, lise Schvvarz (Avstrija), Daniel Butala, Bruno Pala-din (Hrvaška), Antonio Manfredi
in Claudio Nevvel (Italija). Vsak udeleženec je namreč po eno delo odstopil fakulteti v trajno last. Kot je povedal dekan fakultete prof. dr. Jože Florjančič, so si prostore fakultete že v fazi arhitektonske zasnove zamišljali kot neke vrste stalno galerijo likovnih del manj in bolj priznanih umetnikov. Če so na začetku v svoje prostore vabili samorastnike, kasneje naivce, so v zadnjih uspeli privabiti številne priznane likovne ustvarjalce iz Slovenije, tokrat tudi iz tujine. "Izdali smo že 19 katalog k razstavi, z novimi likovnimi deli pa se tudi bogati naša zbirka slik, ki bo poleg prostorov fakultete v bodoče popestrila tudi načrtovani Dom za podip-lomce in gostujoče profesorje in raziskovalni inštitut...", razmišlja Florjančič in hkrati namenja vse zahvale tako organizatorjem delavnice kot avtorjem podarjenih likovnih del. Kot je zatrdil Fekonja, bodo tudi v prihodnje nadaljevali z delavnico, za katero je prepričan, da bo prerasla v tradicionalno, s tem pa bodo v Kranj prihajali tudi novi in novi umetniki iz tujine. I.K.
Ljubljana - Škofjeloški umetnik Rado Dagarin te dni, razstavlja na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani, naslov njegove že štirinajste samostojne razstave pa je tokrat "Slike na lesu". Kot je v spremni besedi ob razstavi zapisala Saša Bučan, se Rado Dagarin tokrat zavestno odreče platnu in si za medij svojega ustvarjanja predloži leseno ploščo. Odreče se oljni tehniki in pod svoje okrilje vza-
me akrilne barve, ki mu omogočajo ustvariti še močnejše kontraste. Avtorjev namen je, da iz lesene ploskve izlušči neko prepoznavno obliko (motor, ribo, ladjo...), ji z barvo doda kanček de-korativnosti, z obliko pa spomni na minula platna... Razstava na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani je na ogled do 16. novembra.
Vilma Stanovnik
Odstrte tančice duhovnega sveta
Mladi slikar Uroš Paternu z razstavo slik v Prešernovi hiši v Kranju ponuja zanimiv sprehod skozi barvite duhovne dimenzije, izreze globoke neskončnosti, ki jih je naslikal s tankočutnimi barvnimi nanosi in skladnim kombiniranjem barvnih odtenkov.
Ob prazniku izvirne slovenske slikanice
Kranj, Radovljica, Škofja Loka - Ob 9. uri dopoldan bo na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju odprtje razstave izvirnih ilustracij, ob tem pa tudi srečanje s pesnico Nežo Maurer. V Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici bo ob 10. uri odprtje razstave izvirnih ilustracij, ob tem pa se literarno-likovna delavnica z Jelko Godec Schmidt in^ Matjažem Schmidtom. Ob 17. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki ^Jra pravljic", predstavila pa se bosta avtorja slikanice V planinski š°H . pisatelj Drago M. Tarman in ilustratorka Saša Bogataj Ambrožič, ki bo razstavila tudi svoje ilustracije. I.K.
Uroš Paternu je bil rojen leta 1972 leta v Kranju, leta 1995 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2000 pa zaključil podiplomski študij slikarstva. Danes živi in dela v Ljubljani. Že kmalu po zaključku študija je Paternu začel razstavljati na skupinskih domačih in mednarodnih razstavah v Sloveniji, za seboj ima že pet samostojnih razstav, letos pa je sodeloval tudi na skupinski razstavi na Japonskem. Velika in barvita platna ponujajo zanimiv ogled slik, ki so abstraktnega značaja. Tej smeri se je "zapisal" že študijskih letih, saj omogoča neskončne možnosti ustvar-
janja. Neskončen je tudi njegov duhovni svet, katerega je naslikal z domiselnimi in učinkovitimi barvnimi nanosi ter jih poglobil z bogatimi in preciznimi nanosi črne. V njegovem spektru barve prevladujejo odtenki modre, zelene, turkizne in živo rdeča. Barve same nosijo duhovno in energetsko sporočilnost, so predstavnice različnih dimenzij, ki živijo svoje življenje zdaj in v neskončnosti. Dimenzije večnosti, polne življenja, skrivnosti, modrosti, radosti, svežine, vrtincev, prehodov, predvsem pa odmaknjenosti, kljub svoji navidezni nedostopnosti z črnimi barvnimi linijami in včasih
tudi obsežnimi črnimi ploskvami spretno povezuje z zemeljsko sfero in jih tako prizemlji. Neskončna
prostranost, ki jo ustvarjata barva in spretne slikarjeve poteze živi svoje življenje in vabi človeka da vstopi vanjo. Uroš Paternu je nekoč takole pojasnil svojo umetnost: "Slikarsko umetnost in pomen slike razumem kot nekaj, kar prestopa obe zamejenosti, ju dinamizira in vzpostavlja ustvarjalni most med njima. Zmore pot od ozemljitve stvari in sveta do njihovega opominJanja v brezbrežje osebne imaginacije in metafizike, pri čemer pa gre za svobodo, ki je notranje zavezana odgovornemu izrazu." Gorenjski muzej je izdal tudi katalog, v katerem je misli o slikarstvu zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik.
foto
Katja Dolenc, Gorazd Kavčič
piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih _W
Barbarizem v slovenskih krajevnih imenih
„Leta 1857 so tedanje avstrijske oblasti objavile Abecedni spisek imen vseh seliš, grašin, gradov in gradičev v kranjski vojvodini, z ozirom na razdelitev dežele leta 1854". Spisek je bil dvojezičen, ob slo-Venskih so navedli nemška imena, ki pa so bila naj-Ve£krat strahovite popačenke. Ta spisek je postal j^dna osnova za vpisovanje krajevnih imen v zem-UiSko knjigo. Seveda so tja vpisovali nemške popa-Cenke namesto slovenskih izvirnikov. Zoper to ma-"m\je protestiral tudi mladi Janko Kersnik, tedaj še |J*&i študent. V Slovenskem narodu je 27. junija J? feŠel njegov članek z naslovom Barbarizem v genskih krajevnih imenih.
V sigurno veselje naših bralcev jim navedemo tu elu\j cvetlic iz tega imenika, ki pač ne potrebujejo
nobenega komentarja. Tako na priliko so bedasto prestavili vaška imena: Mlinje v 'Muehltal' /ue je nemški u s preglasom/. Podmil v 'Podmuehl'. Potočarska vas v 'Pototschendorf, Šegova vas v 'Sigisdorf, Javorje v 'Afriach'. A to se še vsaj lahko čuje; a kaj poreče pameten človek k sledečim: Za Brdom v 'Savver-danr, Režišče v 'Arschische'; Ščurke v 'Schurke\ Razbor v 'Resvvure'. In superlatio vsega, kar more tendenciozna neumnost ustvariti, je pač to: Zavratec v 'Sauratz', Se-strenska vas v 'Steindorf, Družinska vas v 'Gesindeldorf, Visovlje na slovenskem Štajerskem v 'Gie-skueber. Riloznoj (na slov. Štajerskem) v 'Rittersberg' itd. To so vendar najstarejša slovenska imena, ki bi imela že po častiti starosti pravico terjati pieteto; pa vse zastonj. Lepo ime Sinja gorica prestavili so v 'Schvveindorf; a ni to grozovita švabska aroganca? Račje selo imenujejo 'Rappelgeschu-ess', in takih je na stotine po Štajerskem in Koroškem. In zakaj bi ne izhajali s prvotnimi poštenimi imeni, ki imajo globok pomen? Ponemčite jih. pritaknite jim svoje
Maksim Gaspari, ilustracija v knjigi Rokovnjači, 1956
narodne tevtonske končnice, pišite jih z desetimi ali dvajsetimi soglasniki, pa vsaj ne prestavljajte jih tako neumno. Saj še po krajih, ki so že po več sto let zgolj nemški, glase prvotna slovenska imena, kakor Gradec, Draždane, Branibor, Lipsko, Lipnica in bogzna koliko drugih, o katerih še slavni nemški profesorji trde, da niso nemška; in teh imen niso prestavili tako barbarsko; ponemčili so jih, da jih je njihov neokretni jezik laže prebavljal, pa uničili jih niso."
Ko je Anton Ocvirk urejal Kersnikovo Zbrano delo, je v opombah k peti knjigi ugotovil, da pisatelj pri navajanju imen ni bil dosleden. "Na str. 162. omenjenega imenika beremo naziv Savverdam za kraj Za Berdom, na str. 31. Arschische za Režiše, na str. 153. Resvvure za Razbure, na str. 161. Sauraz za Zavrac; povsem pa se je Kersnik zmotil, koje k Sestren-ski vasi postavil nemški naziv Steindorf, namesto Sestranska-wass, kakor je v imeniku na strani 170.; v 'Abecednem spisku* na str. 177. beremo namreč pri nazivu Steindorf (Ober) slovensko
ime Gorenja Kamnjica. Dalje navaja imenik na str. 166. pri Sinji Gorici izraz Schvveinbuechel, ne pa Schvveindorf, na str. 150. pri Račjem Selu Rapel-gesehiess, ne pa Rappelgeschuess." Sicer pa me prav zanima, koliko Slovencev ve, kako se po nemško imenujejo mesta, ki jih Kersnik navaja v slovenskem izvirniku, po katerem so bila v njegovem času še vsem dobro znana. Vemo, da je Gradec Graz. Še vemo, da so Draždane Dresden, Branibor Branden-burg, Lipsko Leipzig, Lipnica pa Leibnitz?
Kersnik se je pozneje še večkrat spotaknil ob nasilno ponemčena slovenska krajevna imena, ne nazadnje v govoru, ki ga je imel kot poslanec v kranjskem deželnem zboru dne 7. decembra 1887. "Zanimivo je, kako je tudi ljubljanski nemški žargon vplival na tiste prevoditelje, ki so po starih kranjskih gradovih nemčili slovenska imena svojim podložnim in selom in vasem, ki so jim tlako delale in desetino dajale. Tako so 'Črešnjice' enkrat Kerschtet-ten, drugikrat Kerschdorf, prav po ljubljanski nemščini, ki uči: 'ich ess - Kerschen, a ne Kirschen!" Toda pustimo to v stran! Računati nam je z obstoječimi razmerami in zato se smemo tem imenom le smejati, a omajali jih ne bomo. A do svojih lastnih narodnih starih imen, do teh imamo naravno in nam po naši ustavi zagotovljeno pravico, in to pravico reklamirati namerava moj predlog."
Misijonska tombola v Železnikih
Že enajsto leto zapored so v Železnikih organizirali misijonsko tombolo. Letošnja je bila v dvorani na Češnjici, ki so jo napolnili mladi in starejši iz župnij Sorica,
Železniki in Selca. Izkupiček bodo namenili skupnosti Srečanje na Čadrgu pri Tolminu.
Župnik in kaplan France Dular in Matjaž Zupan sta žrebala številke.
dobitkov. Računamo, da bomo s prodajo tombolskih kartic zbrali okrog 450.000 tolarjev, za okrog 200.000 pa bo drugih prispevkov. Vse skupaj bomo podarili skupnosti Srečanje na Čadrgu, ki je ena od štirih skupnosti v Sloveniji. Skupnosti so namreč še v Novi Gorici, v Razborju nad Sevnico in v Vremskem Britofu pri Divači."
Nedeljsko tombolo v Češnjici sta vodila Mateja Bizjak in soriški župnik Ivo Kožuh, tombolske številke pa sta žrebala najodgovornejša v župniji Železniki, župnik France Dular in kaplan Matjaž Zupan. Polna dvorana je potrditev, da bodo v Železnikih taka srečanja še organizirali. Morda je za osvežitev spomina dobro poveda-
ti, kako so nastale skupnosti Srečanje. Štirinajst let po posvetitvi, leta 1963, je takratni duhovnik Don Pierino Gelmini hodil po eni od ulic v Vatikanu. Srečal je mladega narkomana, ki ga je prosil za pomoč. Čeprav Don Pierino problema narkomanije ni poznal, je fanta povabil k sebi domov. To srečanje je bilo začetek avanture, ki seje srečno razpletla in ima danes velike uspehe. Nekaj časa je bilo v posvetni in cerkveni oblasti do takega načina reševanja problema narkomanije veliko zaupanja, zadnjih dvajset let pa so se skupnosti, imenovana Srečanje, razširile. Skupaj jih je že nad 200 in v njih se je veliko mladih rešilo bremena narkomanije. Jože Košnjek
Med tombolo v Češnjici.
Železniki - Z misijonskimi tombolami so začeli v Selcih leta 1992 predvsem po zaslugi tedanjega kaplana Blaža Gregorca. Vsa leta so zbirali denar za misi-jone in misijonarje, ki so delovali oziroma še delujejo na Madagaskarju, v Venezueli in v Indiji, za letošnjo tombolo pa so se odločili, da bodo izkupiček namenili skupnosti Srečanje na Čadrgu pri Tolminu. Na srečanje so povabili zasvojenca in njegovo mater in fanta, ki se je uspel izviti iz objema mamil.
"Organizacije letošnje tombole smo se lotili skupaj župnijska Ka-ritas Železniki, župnijski urad Železniki in župnijski pastoralni svet," je pripovedovala v nedeljo predsednica Karitas v župniji Železniki Urška Jelene. "Na okrog 320 naslovov smo poslali prošnje za darovanje dobitka oziroma prispevka za tombolo, seveda z obširno obrazložitvijo namena naše akcije in delovanja Don Pierina Gelminija, ki je leta 1963 za pomoč zasvojencem začel organizirati skupnosti Srečanje. Na svetu jih deluje že nad 200, v katerih se dekleta in fantje, ki jih je droga zaznamovala življenje, ponovno privajajo normalno živeti. V delovanju teh skupnosti igrajo pomembno vlogo ozdravljeni narkomani. Odziv na naša vabila je bil dober, saj smo dobili okrog 800
Svetniki in godovi
Niketa je postal Ignacij Carigrajski
Danes, 22. oktobra, so na koledarjih napisani trije svetniki: Marija Šaloma, svetopisemska žena. Sever, škof, in Bertila Boscardin, italijanska redovnica. Zgodbe pravijo, da so apostoli in drugi njegovi učenci pobegnili, ko so Jezusa prijeli, ga peljali pred veliki zbor in nato pred Pilata, ki ga je obsodil na smrt. Peter ne nekaj časa spremljal Jezusa, nato pa gaje tudi on zatajil. Častna izjema je bil Janez, kije šel z Jezusom do konca. Zapisal je, da so razen njega ostale pod križem še štiri žene, med katerimi je bila Jezusova mati Marija in Marija Šaloma, mati Jezusovih učencev Jakoba starejšega in Janeza. Marija Šaloma naj bi bila tista druga Marija, ki je v nedeljo zjutraj po Jezusovi smrti odšla k grobu, vendar je našla odvaljen kamen in na njem sedečega angela. Bertila Boscardin je bila redovnica in je vse življenje skrbela za uboge in umobolne ženske. Čeprav je bila zaradi nizke izobrazbe zapostavljena, je vztrajala v pomoči ubogim. Danes mineva 24 let, ko je sedanji papež Janez Pavel II. prevzel vse papeške dolžnosti.
Jutri, 23. oktobra, bodo godovali Janez Kapistran, duhovnik, Severin iz Kolna, mučenec. Roman, škof. Ignacij Carigraj-
ski, patriarh in blažena Marija Klotilda
Angela s sestrami mučenkami. Med omenjenimi svetniki je pri nas najbolj znan patriarh Ignacij Carigrajski. Bil je sin bizantinskega cesarja Mihaela I. Krstili so ga Niketo. Z očetom je bil izgnan na otok Porti v Marmornem morju, kjer je vstopil v samostan in dobil meniško ime Ignacij. Zagovarjal je čaščenje svetih podob in imel veliko nasprotnikov, vendar je ostal carigrajski patriarh.
V četrtek. 24. oktobra, bodo godovali škof in ustanovitelj klaretincev Anton Marija Claret, opat Marin, škof Tadej oziroma Dejan in škof Alojzij Guanella. Anton Marija Claret je bil največja osebnost Cerkve v Španiji v 19. stoletju. Kot duhovnik je odšel v Rim in se pridružil jezuitom. Veliko je pridigal in pisal. Med drugim je bil tudi škof na Kubi, potem pa se je vrnil v Španijo in ustanovil misijonsko družbo Sinov brezmadežnega Srca Marijinega ali klaretince.
V petek, 25. oktobra, so med godovniki zapisani Krizant in Darija, mučenca, škof Krišpin, škof Bernard iz Calboja in mu-čenka Darinka ali Darija. Slovenci pogosto omenjamo Krišpina in njegovega brata
Krišpinijana, ki sta bila iz Rima. Zaradi vere so ju prijeli in usmrtili. Sta zavetnika čevljarjev, strojarjev. sedlarjev ter krojačev in tkalcev. Njune podobe krasijo številne delavnice, zlasti čevljarske. V petek bodo godovale žene in dekleta, ki jim je ime Darja, Darija ali Darinka. V perzijščini pomeni ime Darij ali Darej posestnež, mogočnež.
Za soboto, 26. oktobra, je seznam svetnikov ali blaženih zelo dolg. Zapisani so Lu-eijan in tovariši, mučenec, Marcijan, mučenec, Demetrij (Mitja) Solunski, škof in mučenec, Luigi Orione, duhovnik in redovni ustanovitelj, Evarist, papež, Rustik, škof, Armand iz Strassbourga, škof, in Bonaventura iz Potenze, duhovnik in redovnik. Povedati je treba, da je Lucijanov več. Živeli so v prvem krščanskem obdobju. Najbolj znan je Lucijan Antiohijski, današnja godovnika Lućijan in Marcijan pa sta bila najprej sleparja, nato pa sta se spreobrnila, postala kristjana in šla pogumno z še nekaterimi tovariši v smrt. Duhovnik Luigi Orione pa je že kot bogoslovec ustanovil hišo za revne otroke in pomoči potrebne Ustanovil je redovno družbo Don Orioneja, ki deluje po mnogih mestih
Italije in po svetu, kjer je veliko revnih in zapuščenih.
V nedeljo, 27. oktobra, ko se bomo vrnili na sončni čas in bo žegnanjska nedelja, bodo godovali Vincenc in Sabina Avilska, mučenca, Fidel, mučenec, in Frumencij, škof. Avilo je mesto v srcu Španije, ki je slavno zaradi Terezije Velike, prenovitelji-ce karmeličanskega reda. Pred tem, v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov, pa so v tem mestu okrog leta 306 umrli mučenci Vincenc in njegovi sestri Sabina in Kristeta.
V ponedeljek, 28. oktobra, pa sta "glavna" godovnika Simon in Juda Tadej, apostola, ki sta umrla okrog leta 107. Imeni Simon in Tadej sta v Sloveniji zelo razširjeni. Njune oblike so Simo, Sime, Simek, Simen, Smonca, Simona, Simonka in Simoneta. Imeni Simon pomenita velikodušen, hraber. Simon in juda sta med apostoli na desetem in enajstem mestu. Na zadnjem, 12. je Juda Iškariot. Simona so po hudem mučenju prežagali. Tadeja pa pobili s koli. Zato ju upodabljajo Juda s kiji, Simona pa z žago. V Slovenija sta že zimska svetnika, ko je pogosto že padel sneg.
Jože Košnjek
PREJELI SMO
Tržič ne bo podpisal
Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjske.
Dne 14. 10. 2002 smo prejeli vabilo društva na slovesen podpis pogodbe o zagotavljanju finančnih sredstev za ureditev prostorskih pogojev za delovanje Varne hiše za ženske in otroke žrtve nasilja na Gorenjskem, ki bo dne 21. 10. 2002 v sejni dvorani občine Jesenice, C. M. Tita 78.
V obdobju od 14. do 18. oktobra 2002 smo večkrat poskušali dobiti dodatne informacije pri predsednici društva, ga. Silvi Košnjek, saj je društvo s predvideno pogodbo izvajalec celotnega projekta Varne hiše. Zal predsednice nismo mogli dobiti zaradi njenega potovanja na Kitajsko.
Že ob posredovanem prvem osnutku pogodbe, posredovane s strani MO Kranj, ki naj bi jo slovesno podpisali 29. avgusta 2002. je Občina Tržič posredovala številne pripombe, za katere ob sedaj posredovanem drugem osnutku ugotavljamo, da skoraj v celoti niso bile upoštevane. S sedanjim osnutkom pogodbe je delno zagotovljena le transparentnost pri lastništvu nepremičnine, saj je v 7. členu predvideno, da se občine kot sofinancerji v zemljiški knjigi vknjiž.ijo kot solastniki objekta Varne hiše. Iz osnutka pogodbe pa Žal še vedno ni razvidno, koliko sredstev bodo občine kot sojinan-cerji morale zagotoviti:
- za nakup Varne hiše, saj v 4. členu določena višina sredstev ni opredeljena kot dokončna višina potrebnih sredstev za nakup objekta.
-za obnovo objekta,
- za nakup opreme,
- za zagotavljanje delovanja. Posredovan osnutek pogodbe
občine v 8. členu izrecno zavezuje k podpisu še treh pogodb, za katere ni znana vsebina in ne finančna obveznost, kar je z vidika transparentnosti porabe javnih sredstev popolnoma nesprejemljivo.
Tudi ostale pripombe občine Tržič o vključitvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in o vplivu sofinancerjev, to je vseh gorenjskih občin, na poslovanje oziroma delovanje Varne hiše in imenovanja njegovega vodstva, niso upoštevane v novem osnutku pogodbe.
Iz navedenih razlogov kot župan občine Tržič lahko le ponovno poudarim, da podpiram projekt Varne hiše, da želim pomagati ženskam in otrokom, žrtvam nasilja na Gorenjskem, vendar pa zaradi pravno - finančne nedorečenosti, predloženega osnutka pogodbe ne moreni in ne smem podpisati.
S spoštovanjem!
Zupan občine Tržič Pavel Rupar
Slovenski kmet, kdo bo tebe ljubil
Malce ironičen naslov, vendar tako je v resnici, zanimanje in skrb za slovenske kmete je samo, kadar nekdo potrebuje našo pod-poro ali računa na koristi od kmetov. Tudi sedaj, kdo bo vodil kakšen protest kmetov, je bolj igra s kmeti kot pa resnični namen, da bi se stanje v slovenskem kmetijstvu izboljšalo.
Po poglejmo, kdo vsi si pripisujejo skrb za slovensko kmetijstvo. Med prvimi je stranka SLS, zadružna zveza, Kmetijsko gozdarska zbornica, sindikat kmetov, nekateri politiki, vlada in še kdo bi se našel. Ko se veliko obljublja, je vse v redu, ko pa je potrebno resnično nekaj napraviti, se ustavi in rezultat tega je, da slovensko kmetijstvo nazaduje, pridelamo vse manj hrane za samooskrbo, kmetijske površine se zaraščajo, ali pozidavajo, mladi odhajajo s podeželja in se širijo divje zveri.
Bom šel kar po vrsti. Slovenska ljudska stranka sije prisvojila pokroviteljsko politiko nad slovenskim kmetijstvom in desetletni rezultat tega je, da Slovenija sedaj pridela hrane le za dobrih 50 % lastnih potreb, ostalo se uvozi. Pred letom 90 je bila samooskrba 80 %. Iz tega lahko vidimo, koliko delovnih mest se je izgubilo, vzrok zaraščanja in praznjenja podeželja, še posebej v obmejnih področjih. Edini, ki zagovarja ekstenzivno kmetijsko politiko, je sam kmetijski minister But, seveda opravičiti mora samega sebe. Da minister But podpira politiko uvažanja hrane, bom navedel primer, na očitek kmetov, zakaj država tik pred žetvijo uvaža žito z namenom, da se znižuje odkupna cena slovenske pšenice, je dejal, da jo uvažajo trgovci. J a, ampak trgovcem je dal dovoljenje za uvoz žita nihče drug kot sam minister. Očitno se spreneveda. Če pravi, da skrbi tudi za potrošnike, zakaj morajo potrošniki kupovati drag kruh (letos 450 sit/kg pred štirimi leti pa so odšteli za kg kruha le 260 sit, kljub temu da je odkupna cena pšenice nižja za tri tolarje). Enako je tudi pri mesu. Odkupne cene so vse nižje, potrošnik kupu-
je vse dražje, da o spornih subvencijah, ki ne pokrivajo niti letne inflacije, ne govorimo. Tudi nizke vstopne kvote pridelave hrane silijo Slovenijo v večjo odvisnost. Dejstvo je, da mačehovski odnos stranke SLS do kmetijstva dobiva pravi obraz med kmeti.
Tudi zadružna zveza (ZZ) ni nič drugega kot interesno združenje na račun kmetov. Kljub temu da se je ustanovila KGZS in je ostala vzporedna stara organizacija ZZ pomeni, da je glavno vodilo lov za denarjem, še posebej ko se pojavljajo iste osebe. Kmetje smo mnenja, da je to suha veja in mesto, da odsluženi direktorji dočakajo lepe pokojnine. ZZ še vedno zagovarja takšno organiziranost zadrug, ki so preštevilne, pasivne in predvsem na račun kmetov (marže od pridelkov). Le malo je takšnih zadrug, ki so razvojno naravnane v pomoč kmetom pri združevanju in trženju pridelkov. Le te slednje imajo prihodnost. Zbodlo me je nedavno pismo ZZ, ki je poslala vsem kmetom vabilo na protest, na zadnji strani pa povabilo k solidarnosti. Nič ni narobe in hvala Bogu, da je med kmeti duh solidarnosti. Nič ne bi bilo narobe, če bi bili solidarni tisti, ki imajo dobre službe zaradi kmetov. Prav bi bilo, da bi vsi vodilni na ZZ odstopili kot pomoč kmetom zaradi škod ujm enotedenski dohodek, saj jim še vedno ostane 55-teden-ski. Vsi kažejo na kmeta, naj da, ko ima v tej državi najmanj in mu ostaja le desetina zasluženega, da o regresu za odpust ne govorimo, "kmet daj, daj, daj. saj ti ne potrebuješ, ko nimaš časa trošiti". Da delujeta pod okriljem ZZ kmetijska družba in banka, ki kujeta dobiček na račun kmetov. Primer: kmetijska družba ponuja kmetom
najdražja gnojila in po nizki ceni odkupuje živino in pšenico z dolgim zamikom plačila. Za kmete je to parazitski način poslovanja. Tudi odkupni pogoji za pšenico bi se morali sklepati pred setvijo in ne šele proti koncu žetve.
Tudi kmetijsko gozdarska zbornica, ki je bila postavljena od vrha in kmetom vsiljena kot obvezno članstvo, do sedaj kljub velikim obljubam in lepim besedam ni izpolnila železnih rezultatov. Zal so tudi izvoljeni (določeni) predstavniki kmetov v KGZS pogosto zadovoljni le s sejnino, so pasivni.
Protestni shod 5. septembra pred vladno palačo, ki sta ga pripravili zadružna zveza in KGZS je bil namenjen predvsem zato, da sta opravičili svoj obstoj, seveda s pomočjo zavedenih kmetov. Storjena je bila lepotna napaka in sicer, shod je potekal pred vladno palačo v času, ko je bil mandatar na srečanju z upokojenci v Komendi. In druga napaka, protestni shod bi moral biti pred kmetijskim ministrstvom, ker kmetijski minister s sodelavci kroji usodo slovenskega kmetijstva in tudi naroda. Tudi zakon o prepovedi klanja govedi na domu, oziroma trikrat dražja usluga klanja kot v Avstriji ni nič drugega, da hi predvsem manjši kmetje čimprej
opustili lastno pridelavo in kupovali samo v trgovinah (Merca-tor,...).
Na žalost imamo slovenski kmetje to smolo, da nam vsaka vlada postavi ministra, ki nam veliko obljublja in še več jemlje. Tudi pogajanja za vstop v EZ niso nič drugačna, kot prošnja pripravnika za zaposlitev. Če bi morali po Butovih besedah biti vsi kmetje ekonomisti, potem ne bi več pridelovali hrane, ampak bi raje uvažali, preprodajah in prodajali. Kaj hi potem ostalo trgovcem? Kmetje si tudi ne moremo predstavljati, da sedanja vlada tako lahkomiselno prodaja slovenska podjetja in banke tujcem, država pa je vedno bolj zadolžena?!
'Tudi sindikat kmetov še nima pravega mesta ne v družbi in ne med kmeti. Namesto ropotanja bo potrebno zavzeti jasna stališča, ki bodo naravnana dolgoročno in ne kot politiki trenutno ugaja.
Če bomo hoteli ohraniti slovensko državo, jezik in narod se bomo morali tudi kmetje zediniti in bolj povezati med seboj in ne se zanašati na botre. Pa brez zamere.
Vašemu uredništvu se lepo zahvaljujem za objavo mojega mnenja.
Jakob Kopač, Šentvid nad Ljubljano
Rodio Triglov
—'.-?"5- -:—"T
Prvi alat Catr*ai/krV'-^   Prvi alait>k C.nipn i.rkr»®
®
Prvi glo/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ek Gorenj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
Balinarji Lokateksa Trate so obranili naslov državnih prvakov
Ekipni uspeh jim pomeni največ
"Res sta bili obe tekmi končnice za prvo mesto izenačeni do konca, vendar smo na koncu dokazali, da smo izkušena ekipa, da držimo skupaj in znamo igrati eden za vse in vsi za enega," je po sobotni odločilni zmagi na domačem balinišču na Trati navdušen pripovedoval Uroš Vehar.
ODBOJKA
Trata pri Skofji Loki - S finalnima obračunoma v končnici ekipnega državnega prvenstva je letošnja domača balinarska sezona dosegla vrhunec. Ljubitelji te vse bolj atraktivne igre so uživali tako na prvi tekmi na balinišču Centra v Kranju, kot na drugi tekmi na balinišču na Trati, na koncu pa so balinarji ekipe kranjskega
Centra Pekarne Vrhnika vendarle morali seči v roke aktualnim državnim prvakom, ekipi Lokateksa Trata, ki je tesno z 12:13 zmagala v prvem obračuni in s 14:8 še v drugem obračunu na domačem balinišču na Trati.
"Na koncu smo zasluženo zmagali, čeprav je dejstvo, da sta bili finalni tekmi izenačeni do konca.
Je pa res, da je finale navadno vedno "tesno". Tega smo se v zadnjih letih, ko redno igramo v končnici, že navadili. Tokrat je bila - po mojem mnenju - odločilna igra v natančnem izbijanju, ko smo dobili obe igri. Nato je bil. pred igro v krog rezultat 8:8, kar pa je za nas pomenilo prednost, saj smo v tej igri res močni. Po
Balinarji Lokateksa Trate so se znova veselili pokala državnih ekipnih prvakov.
petem obratu smo bili že blizu cilja. Na koncu smo osvojili vse točke in zasluženo zmagali. K temu je zagotovo pripomogla naša izkušenost, pa tudi velika želja po ekipnem uspehu, saj smo pač moštvo, ki vedno drži skupaj: enkrat je boljši eden drugič drugi. Letos je odlično vso sezono igral zlasti Jasmin Čauševič, pa tudi ostali smo se trudili po svojih močeh. Igrali smo eden za vse in vse za enega. Čeprav smo imeli tudi slabše trenutke, smo dokazali, da smo ekipa "z dušo" in da se ne predamo. To je bilo zagotovo odločilno in sedaj smo pač zadovoljni, da je pokal spet naš. To je bil pred sezono naš glavni cilj in veseli smo, da smo ga dosegli," je ob navdušenju soigralcev po odločilni zmagi razmišljal izkušeni Uroš Vehar.
Tako je na traškem balinišču predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec zmagovalni pokal drugič zapovrstjo (skupaj pa že štirikrat) v soboto zvečer predal kapetanu ekipe Lokateksa Trate Damjanu Sofronievske-mu, domači župan Igor Draksler (sicer tudi doma iz Trate) pa je domačim fantom izročil zaslužene zlate kolajne. Prejeli so jih: Uroš Vehar, Damjan Sofroniev-ski, Jasmin Čauševič, Hasan Čauševič, Simon Možina, Jure Štancar, Roman Bence, Danilo Bence, Dejan Smeh in Bojan Berčič. Vilma Stanovnik
Calcit Kamnik v Luxemburg
Kamnik - Tudi na povratni tekmi prvega kroga kvalifikacij za nastop v Evro ligi Top teams so bili odbojkarji Calcita iz Kamnika boljši od predstavnikov BIH, Kaknja. Odbojkarji Calcita, ki so v Kakanj pripotovali že z lepo prednostjo iz Kamnika so tekmo izvrstno začeli in hitro dali vedeti domačim, da ne bo nič s presenečenjem. Z zanesljivo zmago s 16:25 so si Kamničani že zagotovili napredovanje, tako da so v nadaljevanju dobili priložnost tudi rezervni igralci, položaj na igrišču pa se ni bistveno spremenil. Kamničani so tako slavili z 0:3 (-16, -16, -22) in si s to zmago priigrali nastop na zaključnem turnirju kvalifikacij, ki bo od 7. do 9. novembra v Luxemburgu. Omeniti je potrebno še polno dvorano navijačev v Kaknju, ki so izredno kulturno bodrili svojo vrsto in na koncu z aplavzom pozdravili tudi zmago gostujoče vrste, tako da bo gostovanje Kamničanom zagotovo ostalo v lepem spominu. B.M.
Poraz Merkur Lip Bleda
Bled - Calcit iz Kamnika je svojo tekmo 3. kroga odigral že med tednom, saj Kamničani v nedeljo nastopili na povratni tekmi kvalifikacij Evropskega pokala Top teams, odbojkarji Astec Triglava pa so zaradi podobnih obveznosti Salonita gostovali v Kanalu že v sredo. Kamničani so bili doma s 3:0 (22, 23, 25) uspešnejši od Maribor Stavbarja IGM, medtem ko so Kranjčani po pričakovanju izgubili proti Salonitu s 3:0 (17, 19, 19). Odbojkarji Merkur LIP Bleda so se s sobotnega gostovanja v Ravnah vrnili praznih rok, a s kančkom sreče ali morda večjo zbranostjo v končnici pa bi bil končni rezultat povsem drugačen, saj je bil potek tekme (razen tretjega niza) zelo izenačen in dramatičen. Fu-žinar Metal Ravne : Merkur LIP Bled 3:1 (32, -25, 19, 23). Po treh krogih je v vodstvu še edina neporažena ekipa - Salonit Anhovo, sledi presenečenje prvih treh krogov Svit iz SI. Bistrice, odbojkarji Calcita pa so s tremi točkami zaostanka na tretjem mestu. Merkur LIP Bled in Astec Triglav sta s po eno zmago in dvema porazoma na 7. in 8. mestu.
V ženski konkurenci prve lige je po dveh krogih presenetljivo v vodstvu novinec - Benedikt, sledita pa mu, prav tako brez poraza, Sladki-Greh Ljubljana in HIT Nova Gorica.
V moški drugoligaški konkurenci sta se gorenjska ligaša vrnila z gostovanj s polovičnim uspehom. Odbojkarji Flvcom Žirovnica so gostovali v Ljubljani pri lanskem prvoligašu Olimpiji in po ogorčeni borbi morali priznati premoč domače ekipe - 3:1 (-23, 24, 18, 22). Zato pa so s pomembno zmago v Prvačini odbojkarji Termo Lubnika potrdili napovedi, da so letos med resnimi kandidati za napredovanje v proli-gaško konkurenco. Prvačina : Termo Lubnik 1:3 (-24, 17, -28, -22). V vodstvu je Krka iz Novega mesta, Termo Lubnik pa je trenutno na drugem mestu. Flvcom Žirovnica je z eno zmago na šestem mestu. Neuspešne pa so bile tokrat tudi odbojkarice Bleda, saj jim na gostovanju na Ptuju ni uspelo presenetiti domače vrste in so izgubile s 3:0 (17, 19, 24). Bled je trenutno z eno osvojeno točko na devetem mestu.
V moški konkurenci 3. DOL gorenjske ekipe še vedno niso imele tekem (samo šest ekip v ligi), medtem, ko so bile gorenjske ženske ekipe zelo uspešne. Partizan Šk. Loka je dobil tekmo v Črnomlju s 3:0, Mladi Jesenice so zmagali v Izoli s 3:1, Pizzeria Morena pa je bila boljša od ŽOK Šentvida s 3:2. Izgubile so le Bohinjke v Grosupljem s 3:0. Po dveh krogih je v vodstvu Grosuplje pred Jeseničankami in Škofjeločankami. Pizzeria Morena je na sedmem, Bohinj pa na osmem mestu. B.M.
BALINANJE
NOGOMET
Jeseničani ostajajo v super ligi
Jesenice - Članska ekipa Balinarskega kluba Jesenice, ki že nekaj sezon nastopa v slovenski super ligi, je letos imela kup težav. Odšli so nekateri najboljši igralci, ostali pa niso bili kos močni konkurenci slovenskih superligašev.,Pred zaključkom sezone seje ekipa znašla na dnu lestvice, za obstanek v ligi pa je morala odigrati kvalifikacije.
Igralci so v pravem trenutku popravili formo in si v treh zaporednih srečanjih z Izolo priborili obstanek v ligi najboljših. V tretji odločilni tekmi v nedeljo, 20. oktobra, so bili na domačem igrišču prepričljivo boljši in zmagali z 20:4. Obstanek v ligi je še posebej pomemben zato, ker ima Balinarski klub Jesenice od lani pokrito dvorano in vse možnosti, da igralci trenirajo tudi pozimi. To pa pomeni nov kvalitetnejši vzpon tega športa na Jesenicah. Že v naslednjih mesecih kljub načrtuje zimsko ligo, v dvorani morajo le še urediti ogrevanje. J.R.
VATERPOLO_
Kranjčani v nadaljevanju doma
Lodz - Naši državni prvaki, vaterpolisti kranjskega Triglava Živil, so si na kvalifikacijskem turnirju za napredovanje v predkrog evropske lige prvakov v Lodzu na Poljskem s štirimi zmagami zagotovili prvo mesto. Najprej so v prvem krogu premagali ekipo S.C. Kreuzlingerna z rezultatom 11:6 (3:0, 4:0, 2:3, 2:3), nato so bili boljši od ekipe NCHZ Novaky 4:5 (2:1, 0:1, 1:1, 1:2), od ekipe Hapoel Tivon 16:3 (3:0, 4:1, 7:1, 2:1) in v nedeljo še od ekipe LSTW Polonia 18:4 (5:2, 5:0, 5:1, 3:1). Naši prvaki so na turnirju igrali po pričakovanjih, trener Tomo Balderman pa je po zadnji tekmi povedal: "Seveda sem zadovoljen z uvrstitvijo in igro, čeprav ta še ni čisto taka, kot si jo želimo. Treba bo še nekaj treninga in popraviti slabosti."
Sicer pa je bil ob koncu turnirja žreb našim vaterpolistom še kako naklonjen, saj so kot zmagovalci turnirja dobili nekaj lažje nasprotnike. Nastopili bodo namreč v skupini H, poleg Kranjčanov pa bodo v tej skupini še vaterpolisti madžarskega Honveda, malteškega prvaka Siieme in nemškega prvaka Spandauva. Turnir bo od 8. do 10. novembra v Kranju, v ligo prvakov pa se bosta uvrstili prvi dve moštvi. Preostali trije turnirji bodo v Beogradu, Zagrebu in Niči.
Jože Marinček
HOKEJ__
Jeseničani tretji v Latviji
Jesenice - Od petka do nedelje so hokejisti Acroni Jesenic igrali na četrtfinalnem turnirju celinskega pokala IIHF v latvijski Liepaji in na koncu osvojili tretje mesto. Na prvi tekmi so namreč z rezultatom 1:2 (0:0, 1:0, 6:2) premagali ekipo domačega Metalurga, nato pa so v soboto z rezultatom 3:1 (0:1, 2:0. 1:0) izgubili z ekipo finskega Juko-rita in v nedeljo z rezultatom 2:3 (1:(), 1:2, 0:1) še z ekipo beloruskega Nemana. Prvo mesto na turnirju je osvojila ekipa Jukurita.
Že jutri pa se bo nadaljevalo domače hokejsko prvenstvo. Ekipa Acroni Jesenic bo ob 18. uri v Podmežakli gostila moštvo Marc In-terieri Tivoli, Blejci pa bodo v Zalogu ob 18.30 uri gostitelji na tekmi Bled - Slavija. V Tivoliju bo ob 17.30 uri tekma med ekipama Olimpiji in Triglava, ekipa Maribora pa bo v četrtek ob 18. uri gostila HIT Casiiio Kranjska Gora. V.S.
Nov poraz Triglava, nova zmaga Domžal
Kranj V 2. slovenski nogometni ligi tokrat ni bilo velikih presenečenj. Vodilna ekipa na lestvici, ekipa Domžal, ki je v 11. krogu gostila ekipo Jadrana Pivovarne Mahnič je na domačem igrišču z zmago 3:1 (1:1) osvojila vse točke in zadržala vodilno mesto na lestvici.
Na predzadnjem mestu na lestvici pa ostaja kranjski Triglav, ki je tokrat igral v Grosupljem pri domačem moštvu GPG in zabeležil nov poraz 2:0 (0:0).
To nedeljo bo Triglav gostoval pri Jadranu Pivovarni Mahnič, ekipa Domžal pa bo gostila Dravo Asfalti Ptuj. Obe tekmi se bosta začeli ob 15. uri.
V 3. SNL^ - center je ekipa Slaščičarne Šmon na gostovanju pri Rudarju v Trbovljah zmagala 0:1 (0:1), Alpina je doma izgubila z moštvom Avtodebevca Dob z rezultatom 1:6 (0:1), Zarica in Šenčur Protect GL sta se razšla z neodločenim izidom 1:1 (0:1), Britof je 4:1 (1:0) premagal moštvo Vrhnike Blagomix, Kamnik pa je 3:1 (2:1) izgubil s Status Kolpo.
Na lestvici vodi ekipa Factorja Šmartno z 29 točkami.
V 1. gorenjski nogometni ligi
so odigrali 11. krog. Rezultati: Polet - Domel Železniki 0:6 (0:2), Bitnje - Velesovo 1:0 (0:0), Visoko - Sava 4:3 (1:2), Naklo -Ločan 8:0 (2:0), Lesce - Jesenice Horvej - preloženo.
Na lestvici vodi ekipa Nakla s 23 točkami.
V 8. krogu 2. gorenjske lige so dosegli rezultate: Podbrezje - Tr-boje 0:2 (0:1), Hrastje - Kondor 1:1 (1:0), Kranjska Gora - Preddvor 1:3 (0:1), Bohinj - Podgorje 5:0 (3:0).
Na lestvici vodi Bohinj z 19 točkami, kolikor jih ima tudi Hrastje tudi na 2. mestu.
V.S., F.P.
Maja Vidmar odlična druga
Na tekmi svetovnega pokala je Škofjeločanka Maja Vidmar dosegla največji uspeh.
Aprica - Predzadnja tekma letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju, ki seje končala pozno v soboto zvečer v italijanski Aprici, je že dala končne zmagovalce. V finalu najboljših tokrat po zelo dolgem času ni bilo Martine Čufar, vendar to še zdaleč ni pomenilo, da bomo ostali brez stopničk. Vse je presenetila z izrednim plezanjem mlada Maja Vidmar. Družbo v finalu pa ji je od naših delala še Natalija Gros.
Po kvalifikacijah je sicer kazalo, da bomo mogoče imeli celo tri predstavnice med najboljšimi. Smer je namreč do vrha splezala samo četverica, med našimi samo
ROKOMET_
Čufarjeva, Grosova in mlajša od sester Vidmar pa sta četverici tesno sledili. Tudi Katja Vidmar in Lučka Franko sta si zagotovili uvrstitev v nadaljnji krog. Polfi-nale pa je celotno sliko nekoliko obrnil na glavo, saj od vodilne četverice nista zmogli do vrha Sedlmaverjeva in Čufarjeva. Tudi Sandrine Levet je imela ogromne težave, medtem ko je Grosova smer splezala, Vidmarjeva pa je dotaknila predzadnji oprimek.
Pri moških je poleg Valjavca in Sove tokrat prvič v tej sezoni nastopil Klemen Bečan. Uspešno, saj sta skupaj z Sovo kvalifikacije opravila dobro in si s tem pribori-
Prve točke Ločank
Kranj - Prvoligaši so zaradi dveh tekem reprezentance z Madžari počivali in se pripravljali za sredine obračune. Ločani odhajajo na gostovanje v Ribnico.
Zato pa so prvo točko osvojile loške rokometašice. Osvojile so jo na gostovanju v Ribnici, kjer igrajo Kočevke. Drugi gorenjski ligaš, Sava iz Kranja, jo je odnesel slabe. Premoč so morale priznati Izolankam. Pogled na lestvico ne prinaša sprememb. Še naprej, brez poraza, vodijo Krimovke in Pirančanke, Kranjčanke in Ločanke pa še naprej ostajajo na repu razpredelnice samo z eno osvojeno točko.
V 1. B moški ligi so Novomeščani izgubili v Črnomlju in vodstvo prepustili Kranjčanom in Ormožu. Rokometaši CHIO Kranja vse bolj potrjujejo napovedi. Pred začetkom prvenstva so si želeli uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. Za več kot uspešen start zaslužijo čestitke. Enako velja za njihov sobotni nastop v Izoli, kjer so bili boljši od lanskega prvoligaša. V 1. B ženski ligi so rokometašice Planine Kranj tokrat izgubile doma. Boljše so bile Dolenjke iz Šentjerneja. Prvi dvojni poraz sta zabeležila oba drugoligaša. Oba sta se pomerila z ekipama, ki ciljata na sam vrh lestvice. Radovljica je izgubila s Krimom, Cerklje pa s Svišem. Rezultati: L liga - ženske 5. krog: Olimpija - Celeia Celje 26-26; Burja - Krim Eta N.R. 15-47; M-Degro Malizia Piran - Žalec 30-22; Gramiz
- Loka kava Jelovica Škofja Loka 28-28; Izola Bori - Sava Kranj 40-29; 1. B liga moški - 4. krog: Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 39-35; Ormož
- Sevnica 27-20; Črnomelj - Novoles NM 24-23; Gorica Leasing - Mo-tol Pro mak Sežana 34-26; Pekarna Grosuplje - Dobova 30-29; Istra Benz Plini Izola - CHIO Kranj 27-30; 1. B liga ženske 3. krog: Planina Kranj - ViAS Šentjernej 19-24; Škocjan - Novo mesto 24-16; 2. liga moški - 3. krog: Grča Kočevje - Šmartno 99 27-27; Ajdovščina - Mo-kerc Ig 16-30; Cerklje - Sviš 23-30; Razkrižje - Drava Ptuj 26-27; Krim
- Radovljica 31-20; Atom Krško - Arcont Radgona 33-29. M.D.
la uvrstitev v polfinale, Valjavec pa si je izbral napačno kombinacijo gibov. V zelo dolgi polfinalni smeri je Sova solidno opravil svoje delo, vendar kaj več kot 18.me-sto ni zmogel. Bečan pa se na težkem delu prve tretjine smeri ni najbolje znašel in končal pri koncu polfinalistov.
Finale je vsaj pri ženskah ponovno precej premešal imena pri vrhu. Že kot druga je nastopila Maja Vidmar in z izrednim plezanjem preko cele smeri že držala vrh smeri, le zadnji komplet ni uspela. Kmalu za njo je to uspelo Emilie Pouget, ki je tako prvič sploh stala na najvišji stopnici. Pri moških je že šestič zapored slavil Chabot iz Francije. Zdaj je samo še vprašanje, če bo prvi, ki mu bo uspelo zmagati vse tekme svetovnega pokala v eni sezoni.
Pred nami je torej samo še finalna tekma v Kranju, kjer se bodo vsi najboljši pomerili med 15. in 17. novembrom. Tam bo imela Slovenija izredno močno ekipo pri ženskah in obeta se nam zares prvovrsten zaključek letošnje sezone.
Rezultati Aprica:
Ženske: 1. E. Pouget (FRA), 2. M. Vidmar (SLO). 3. K. Sedlma-yer, 4. N. Gros, 9. M. Čufar, 16. K. Vidmar. 25. L. Franko (vse SLO)
Moški: 1. A. Chabot (FRA). 2. T. Mrazek (CZE), 3. F. Crespi (ITA), 18. M. Sova, 31. K. Bečan, 39. T. Valjavec (vsi SLO)
Trenutni vrstni red v svetovnem pokalu:
Ženske: 1. M. Sarkany (BEL) 483 točk. 2. S. Levet (FRA) 374, 3. M. Čufar 351, 6. N. Gros (obe SLO) 277
Moški: 1. A. Chabot (FRA) 600 točk, 2. T. Mrazek (CZE) 399, 3. G. Pouvreau (FRA) 363.
Tomo Česen
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
Wr i&f m
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 22. oktobra 2002
Olimpijski utrip na Bledu tudi januarja
Čeprav te dni Bled živi predvsem v pričakovanju najboljših šahistov sveta, pa so se konec tedna na Gorenjskem zbrali tudi predstavniki Združenja evropskih olimpijskih komitejev in organizacijskega odbora VI. evropskih olimpijskih dnevom mladih, ki bodo potekali med 25. in 31. januarjem.
SAH
Bled - Športni utrip na Bledu bo letošnjo zimo še posebej živahen, saj bo šahovska olimpiada le prvi vrhunec, ki mu bo decembra sledilo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu I. divizije za hokejiste do 20 let, konec januarja prihodnje leto pa bo Bled gostitelj VI. evropskih olimpijskih dnevov mladih - EYOF.
Odprtje olimpijskih dnevov mladih bo 26. januarja 2003 v športni dvorani na Bledu in bo trajalo do 30. januarja. Vtem času bo po Sloveniji potoval tudi olimpijski ogenj. Člani našega organizacijskega odbora se z Grki dogovarjajo, da bi olimpijski ogenj, ki naj bi gorel pred dvorano na Bledu, prinesli prav iz Grčije.
Evropski olimpijski dnevi mladih namreč potekajo vsaki dve leti v letnih in zimskih športih, na Bledu pa se bodo čez dobre tri mesece zbrali zimski športniki
stari šestnajst in sedemnajst let. Pomerili se bodo v alpskem smučanju, teku na smučeh, biatlonu, umetnostnem drsanju, hokeju na ledu, nordijski kombinaciji in smučarskih skokih.
Še pred prihodom mladih športnikov pa so minuli konec tedna Bled in Gorenjsko obiskali predstavniki večine držav udeleženk. Na Bledu namreč januarja 2003 pričakujejo kar 1350 športnikov in njihovih spremljevalcev iz 43 evropskih držav. Kot je ob srečanju in seminarju za vodje delegacij povedal generali sekretar organizacijskega odbora Borut Farč-nik, so predstavnike posameznih evropskih olimpijskih komitejev minuli petek najprej popeljali po prizoriščih vseh tekmovanj.
Tako so obiskali Stari vrh nad Škofjo Loko, kjer bodo mladi smučarji tekmovali v superveles-lalomu, obiskali so Pokljuko, kjer bodo potekala tekmovanja v biatlonu in smučarskih tekih, bili so v Planici, kjer bodo tekme v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, prav tako pa so si ogledali
Kranjsko Goro, kjer bosta tekmi alpskih smučarjev in smučark v slalomu in veleslalomu. Obiskali so tudi Podmežaklo na Jesenicah, kjer se bodo merili umetnostni drsalci, seveda pa so si ogledali tudi obe blejski prizorišči tekmovanj: prenovljeno ledeno dvorano na Bledu, kjer bo potekal turnir v hokeju v dvorani in smučišče na Straži, kjer bo tekma v paralelnem veleslalomu.
"Zdelo se nam je potrebno, da pogledamo vsa prizorišča tekmovanj, udeležence seminarja pa smo seznanili tudi o organiziranosti prevozov in seveda o hotelih, kjer bodo posamezne reprezentance bivale. To bo osem blejskih hotelov," je tudi povedal Borut Farčnik, ki je skupaj z ostalimi člani našega organizacijskega odbora med udeleženci požel veliko občudovanje. Kot sta ob obisku na Bledu poudarjala predstavnika Združenja evropskih olimpijskih komitejev Marit Mvrmael in Arne Mvhvold, je Bled idealen kraj za prirejanja podobnih športnih srečanj, naši organizatorji pa
so se že do sedaj izkazali in prepričali predstavnike vseh evropskih olimpijskih komitejev, da bo januarsko tekmovanje na Gorenjskem zagotovo uspelo.
Ob tokratnem srečanju so veliko pohval slišali tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je nosilec kandidature za organizacijo VI. olimpijskih dnevov mladih, kot je poudaril sekretar odbora za vrhunski šport pri OKS Janko Dvoršak, pa je slovenski olimpijski komite pri organizaciji tako velikega tekmovanja spodbujalo predvsem dejstvo, da se kriza zimskih športov pri nas ne sme več nadaljevati ter da naši zimski športniki in njihovi trenerji dobijo nove izkušnje in še boljše pogoje za delo. Ob tem bodo priložnost za druženje dobili mladi iz različnih športnih panog, kot je v imenu blejskih gostiteljev med drugim povedal Matjaž Završnik, pa si Bled v prihodnje - tudi z organizacijo različnih športnih tekmovanj - želi večjo turistično razpoznavnost in seveda tudi več gostov. Vilma Stanovnik
Slovenski šah z najlepšimi partijami
Kranj - Ob 35. ahovski olimpiadi na Bledu je Šahovska zveza Slovenije izdala knjigo Slovenski šah, v kateri so zbrani podatki o zgodovini slovenskega šaha ter podroben pregled rezultatov in najlepše partije.
30 let za prvim zgodovinskim pregledom slovenskega šaha, ki je izšel leta 1972 (Slovenski šah), so se pri Šahovski zvezi Slovenije odločili, da je znova čas in priložnost, da v Sloveniji dobimo neke vrste šahovski almanah, ki so ga pred kratkim izdali v knjigi "Slovenski šah".
"Prve priprave z zbiranjem in prenašanjem podatkov v elektronsko obliko so se začele že leta 1998, oblikoval pa se je tudi uredniški odbor petih članov, kjer smo prevzeli vsak svoj del priprave knjige," pravi Aleš Drinovec, eden najbolj delovnih članov uredniškega odbora in dodaja: "Naša osnova usmeritev je bila zbrati čim več podatkov. Ta predpriprava je trajala dobra tri leta, koje bila dorečena osnovna oblika knjige. Ta zajema štiri časovna obdobja: obdobje do leta 1914 z Avstrijo in Avstro-Ogrsko, obdobje med obema vojnama, jugoslovansko obdobje in obdobje samostojne Slovenije. Po obdobjih zajema pregled vseh glavnih oblik šaha. na koncu pa sledi turnirski del tabel ter preglednic slovenskih prvenstev in mednarodnih nastopov. Seveda ne gre brez predstavitve najboljših igralk in igralcev ter predstavitve šaha in vpliva šaha na vzgojo otrok." Dokončna oblika knjige je bila znana v začetku letošnjega leta, ko je za potrebo promocije izšla predhodnica knjige, žepna izdaja z naslovom "Šah - več kot igra", katere avtorje Aleš Drinovec. Tehnično pripravo knjige "Slovenski šah" je v aprilu sponzorsko prevzel ČZD Kmečki glas iz Ljubljane. V.S.
Šah: Od prvih potez do mata
Radovljica - Ob šahovski olimpiadi na Bledu je založba Didakta iz Radovljice izdala knjigo šahovskega velemojstra Daniela Kinga, ki je odličen priročnih za začetnike in tudi bolj izkušene igralce
35. šahovska olimpiada na Bledu je bila po besedah urednice Tjaše Vrankar Dornik in vodje prodaje Mojce Vnučec Špacapan izziv tudi domači radovljiški založbi Didakta, da s primerno knjigo razveseli ljubitelje šaha. Knjiga avtorja Daniela Kinga. šahovskega velemojstra, ki jo je prevedel slovenski velemojster in šahovski reprezentant Georg Mohr in je bila prvič izdana leta 2000 v Angliji, nas z jasnimi diagrami, čudovitimi ilustracijami in fotografijami popelje prek šahovskih osnov do prvih potez izkušene igre. Učni primeri in nasveti o strategiji igre pomagajo tudi bolj izkušenim igralcem, da izboljšajo kakovost svoje igre. Poleg tega je v knjigi moč najti tudi poglavja o zgodovini šaha in največjih svetovnih šahistih. Vsebuje posebna poglavja s slovarjem in vodnikom za šahovske organizacije ter aktualne spletne strani in pomembnejše naslove. V.S.
JUDO
Množična udeležba napokalu mesta Jesenice
Jesenice - Člani domače judo sekcije pri TVD Partizan Jesenice so uspešno organizirali še eno množično mednarodno tekmovanje v judu za Pokal mesta Jesenice. Nastopilo je 260 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 klubov Italije, Nemčije in Slovenije. Pokal je osvojila ekipa Obalnega judo centra pred Jeseničani in Železničarjem iz Maribora, druga najboljša gorenjska ekipa je bila ekipa Policijskega judo kluba Kranj.
Od gorenjskih tekmovalcev in tekmovalk so zmagali: Ana Močnik, Tadeja Pernuš, Alen Kalič in Maruša Kavčič (vsi Jesenice), Jan Mi-lačič (Policijski judo klub Kranj).
Drugo mesto so osvojili: Aljoša Bakač. Nejc Picelj, Miha Cuznar, Anita Nadj, Boris Praprotnik, Miha Kavčič, Anže Kokošinek (vsi Jesenice), Igor Milačič, Jan Pivk (Policijski judo klub Kranj), Sabina Žagar, Katja Žakelj (Alpina Žiri).
Na tretje mesto so se uvrstili: Miha Urek, Erik Stare, Tina Jekler, Maša Smolej, Anja Brelih, Marko Babic (vsi Jesenice), Matic Med-ja, Špela Grzetič, Žiga Frelih (Policijski judo klub Kranj), Benjamin Mlakar (Alpina Žiri). J.R.
Izkažite
Napočil je trenutek, da se izkažete s svojim poznavanjem športa.
Vabimo vas. da se nam pridružite pri stavah na večje športne dogodke v nogometu, košarki, tenisu, hokeju, različnih dirkah, boksu, ...
Na en stavni listek lahko stavite najmanj 1.140 SIT in največ 114.000 SIT, največji dobitek pa znaša kar 2.280 000 SIT! Posebnost: takojšnja izplačila dobitkov!
HIT Hotel Casino Perla
Nova Gorica
Tel 05 336 30 00
HIT Hotel Casino Park
Nova Gorica Tel. 05 336 26 33
HIT Hotel Casino Kranjska Gora
Kranjska Gora Tel 04 587 82 50
HIT.
_ _ W
Debitant Beno Stern "podučil" tekmece
V nastajajoči industrijski coni Jarše pri Domžalah je bila zadnja dirka za supermoto v letošnji sezoni. Lovoriko državnega prvenstva je z dvema zaporednima zmagama odnesel Kranjčan Beno Štern, ki je v supermoto presedlal
iz cestnohitrostnega motociklizma.
Domžale - Dirka v Jaršah, ki jo je vzorno organiziralo Avto-moto društvo Domžale pod vodstvom neutrudnega Pera Verbiča, je uspela v vseh pogledih.
Organizatorji so na improviziranem poligonu pripravili atraktivno stezo z asfaltno in 30 odstotki peščene podlage, o zanimivosti in atraktivnosti teh dirk pa zgovorno priča število gledalcev, ki se jih je minulo nedeljo zbralo okoli 5000.
Na dveh dirkah, ki sta šteli za slovensko državno prvenstvo in se je pomerilo več kot 50 motoci-klistov, med njimi tudi italijanski in švicarski.
V močni konkurenci je bil obakrat najhitrejši 19-letni Kranjčan Beno Štern, ki je boj za zmago nakazal že na jutranjem treningu s polsekundnim naskokom pred zasledovalci.
Z zmagama v obeh dirkah si je tudi prislužil naslov državnega prvaka. Štern je letošnjo sezono v kategoriji supermoto debitiral. saj je prej več sezon vozil cestno-hitrostne dirke, kjer je osvojil štiri državne naslove ter nekaj lovorik v pokalu Alpe Adria. Prav tako je osvojil tudi nekaj točk za evropsko prvenstvo.
KEGLJANJE
Z atraktivno in tudi dovolj hitro vožnjo si je Beno Štern privozil novo lovoriko v svoji motociklistični karieri. Po uspešnem cestnohitrostnem drikanju je svoje znanje pokazal tudi v vse bolj zanimi kategoriji supermoto.
V obračunu letošnji naslov državnega prvaka se je Štern spopadel z Ljubljančanom Alešem Hladom. Ker je zaradi zloma
ključnice na sredi sezone moral izpustiti dve dirki, je bil boj precej ogorčen, Štern pa je imel tudi precej sreče s svojo husqvarno, ki
ALPINIZEM
mu jo je vso sezono pripravljal njegov mehanik Gregor Zupan.
Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič
Kranjčani tretji v svetovnem pokalu
Kranj - Minuli teden so se naši državni prvaki v kegljanju, ekipa kranjskega Iskraemeca, udeležili klubskega svetovnega pokala v Hunedoari. V Romuniji so se dobro odrezali, po izenačenem finalu pa so na koncu osvojili tretje mesto za ekipama hrvaškega Kandit Osijeka in nemškega Victorije Bamberga.
V ženski konkurenci je zmagale ekipa Victorije Bamberga, keg-ijačice celjskega Miroteksa pa se niso uspele uvrstiti v sklepni del tekmovanja.
Ženska ekipa kranjskega Triglava je nastopila na evropskem klubskem pokalu v Prerovu na Češkem in osvojila sedmo mesto. Zmagala je ekipa nemškega Eppelheima.
Kegljači mariborskega Konstruktorja so bili na istem tekmovanju v moški konkurenci tretji, najboljša pa je bila ekipa Konikoma iz Osijeka. V.S.
Alpinisti osvojili nov vrh
Ljubljana - Slovenskim alpinistom je 16. oktobra 2002 uspel nov podvig v Himalaji. Matic Jošt iz AO Celje ter Urban Golob in Uroš Samec iz AO Matica so se vzpeli na 6654 metrov visok vrh Pik 41 v območju Mont Everesta, ki doslej še ni bil preplezan. Vzpon prek zahtevne zahodne stene, ki je visoka tisoč metrov, so opravili v 19 urah efektivnega plezanja. Naveza Mateja Kovačič (AAO), Boštjan Je-zovšek (PK Rifnik) in Aleš Kovač (AAO Kozjak) je nameravala preplezati severni greben, kar so preprečile slabe razmere.
Po vrnitvi v tabor pod zahodno steno so poizkušali z vzponom v smeri, kjer je bila uspešna prva naveza. Vzpeli so se na greben levo od vrha, kjer jih je ujela noč. Ker niso imeli opreme za bivakiranje, so sestopili. Odprava, ki se je /a prilagoditev višini vzpela tudi na 6472 m visoki Mera Pik, se že vrača proti Katmanduju.
S.S.
Smučarski klub Triglav toži Marijo Sušnik z Gorenje Save za 265,8 milijona tolarjev odškodnine
Je soseda skakalnice zlorabila
pravice pritožnice?
Tako namreč trdijo v Smučarskem klubu Triglav, ki od sosede novorastočega državnega nordijskega skakalnega centra na Gorenji Savi zahtevajo odškodnino za štiri leta
nepotrebnih stroškov za treninge in tekmovanja drugje pa tudi izgubljenih dohodkov od trženja skakalnice.
Kranj - Narok v pravdi, ki jo vodi sodnik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik, je bil v četrtek, 17. oktobra, popoldne, pismena sodba pa bo izšla v mesecu dni. Na naroku so si sedli nasproti predsednik smučarskega kluba Triglav Jože Javornik z odvetnikom Damijanom Pavlinom na strani tožnikov ter odvetnica Renata Godnjov-Spik na strani tožene Marije Sušnik, ki je bila odsotna zaradi zdravstvenih težav.
Gradbišče skakalnice je od sosednjega zemljišča ločeno z ograjo.
Odvetnik Damijan Pavlin je
uvodoma predlagal nekatere dodatne dokaze, ki bi sodišče prepričali, daje Marija Sušnik v resnici zlorabila pravice pritožnice v upravnih postopkih, ki ji po zakonu in ustavi sicer gredo. Zaradi njenih pritožb se je začetek gradnje državnega nordijskega skakalnega centra na Gorenji Savi bistveno zavlekel, že zbrani denarje izgubljal vrednost, cene so rasle, klub pa je plačeval visoke stroške za treninge in tekmovanja na tujih skakalnicah, namesto da bi mu nova skakalnica prinašala denar.
Renata Godnjov-Spik je sodišče prosila za odlog naroka, da bi lahko proučila nove listine, ki jih
Skakalnica je globoko zarezala v Šmarjetno goro. Rušil je zanesljivo ne bo nihče, trenutno betonira-jo doskočišče.
Ne pretirano resno...
Škofja Loka - V četrtek zvečer so zaprosili za pomoč s kmetije na Grencu. Iz hleva je pobegnila teli-ca in se očitno izgubila v noči. Pri iskanju so domačim pomagali prostovoljni gasilci iz društev Trata in Virmaše - Sv. Duh ter lovec iz družine Sorsko polje. Telico so zaman iskali do polnoči, ko so se dogovorili, da bodo nadaljevali naslednje jutro, podnevi. Ali so pobeglo telico dobili, iz regijskega centra za obveščanje ne poročajo.
Bohinj - Pozno zvečer, prav tako v četrtek, se je na Bohinjskem jezeru v Ribčevem lazu pod mostom zagozdilo plovilo kata-maran. Prostovoljni gasilci i/. Bohinjske Bistrice bi radi pomagali, vendar je voda pred njihovim prihodom katamaran že odnesla po reki navzdol.
Letence - Mlaj. postavljen pri odcepu za Letence. je bil očitno na precej majavih nogah. V petek zjutraj se je nevarno nagnil nad cesto, padca so ga rešili kranjski poklicni gasilci, ki so ga strokovno spravili na tla.
Bohinj - Prostovoljni gasilci iz Stare fužine in Bohinjske Bistrice so v nedeljo pozno zvečer odhiteli k vikendu v Stari Fužini, ker naj bi ga lastnik nameraval požgati. Seveda so bili tam že možje v modrem, ki so nakano preprečili. Možu. ki je po družinskem prepiru dnevno sobo polil s kurilnim oljem in grozil, da bo vikend /a-Žgal, so uspeli dopovedati, daje to neumnost. H. J.
je smučarski klub Triglav dodal pripravljalni vlogi, se o tem pogovorila z Marijo Sušnik in tudi sama predlagala morebitne nove dokaze. Klubu je tudi očitala, da za zamudo pri gradnji skakalnice krivi Marijo Sušnik oziroma njeno ravnanje, medtem ko naj bi bil pravi razlog pomanjkanje denarja.
Dejala je še. da je klub začel graditi na podlagi izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ki pa še ni pravnomočno, kar po sklepu Ustavnega sodišča Slovenije pomeni, da tudi še ni izvršljivo. To pomeni, da upravni spor, ki ga je sprožila Marija Sušnik, ni ustavil začetka gradnje in tudi ne nadaljevanja.
Sodnik Mihael Kersnik je skušal sprti strani usmeriti v mirno, pozitivno rešitev, saj - kot je razbrati iz pritožbe Sušnikove na lokacijsko dovoljenje - klub sosedi očitno ni zagotovil, da bo njeno zemljišče ob skakalnici ostalo neprizadeto. Damijan Pavlin je odgovoril, da je klub vsekakor zainteresiran za sporazum, vendar pa
dosedanji odnosi, pogajanja s Sušnikovo tega upanja ne dajejo. Zavrnila je namreč vse ponudbe, tako za odkup njenega zemljišča, kot za postavitev ograje okrog njega. Renata Godnjov-Špik je pa dejala, da pooblastila Sušnikove za rešitev spora v tej smeri nima.
Zavrnjena ponudba za "mir"
Smučarski klub Triglav je inve-stitorstvo za gradnjo centra pred letom dni prevzel od mestne občine Kranj. Odlok o ureditvenem načrtu za smučarski center Gorenja Sava je občina sprejela leta 1998, Marija Sušnik pa se je pritožila že na njegov osnutek. Navedla je, da soglasja ne bo dala, dokler ne dobi pisnega zagotovila, da njena posest zaradi skakalnice ne bo motena.
"Sušnikova se je edina med sosedi štiri, pet let pritoževala prav na vse. Mestna občina Kranj ji je prek takratne odvetnice Seljakove ponudila dogovor in odškodnino tri milijone tolarjev, če da mir, umakne pritožbe, da bi se gradnja čim prej začela. Ko bi morala dogovor podpisati, pa si je premislila in je zahtevala sedem milijonov tolarjev. Občina je pristala tudi na ta znesek, pa je njena zahte-
va spet narasla, in sicer na enajst milijonov tolarjev, takrat pa so na občini rekli - dovolj! Če bi obljubo za dogovor spoštovala in pritožbe umaknila, bi skakalnico lahko začeli graditi že pred štirimi leti. Razen te ponudbe je
Sušnikova dobila tudi zagotovilo mestne občine Kranj - pogodbo sva ji nesla skupaj s tedanjim županom Vitomirjem Grosom - o postavitvi ograje okrog vsega njenega zemljišča, posebnem vhodu, morebitni od-
škodnini za sprotno škodo na njenem zemljišču. Tudi te pogodbe ni podpisala. Občina kot takratni investitor je torej naredila vse za dobre sosedske odnose," je na sodišču v četrtek povedal predsednik skakalnega klub Triglav Jože Javornik.
Javornik je še dejal, da Sušnikove nikoli niso izsiljevali, da bi svoje zemljišče prodala, ker ga za gradnjo skakalnice ne potrebujejo nujno. Morebitno škodo zaradi gradnje je dolžan povrniti izvajalec SGP Tehnik iz Škofje Loke. "Nanj smo Sušnikovo napotili tudi po poletnem deževju, ki naj bi na njeno zemljišče nanesel pesek in je zahtevala 900.000 tolarjev odškodnine," je pojasnil Jože Javornik.
Sodnik Mihael Kersnik je v četrtek dokazni postopek končal, pisno sodbo pa je obljubil v mesecu dni.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
KRIMINAL
Tihotapil netilke
Ljubelj - Pri pregledu vozila, ljudi in prtljage so policisti in cariniki na mejnem prehodu Ljubelj našli in zasegli 300 netilk, ki jih je 56-let-ni S.S. iz okolice Ljubljane poskušal neprijavljene uvoziti v državo. Kot sopotnik v osebnem avtu suzuki je imel S.S. pri sebi tudi kilogram smodnika. Vse skupaj so mu policisti zasegli, zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške.
Vrnil se je ponoči
Škofja Loka - Policisti bodo kazensko ovadili neznanca, ki je ponoči zlezel skozi okno prodajnega salona podjetja Jelovica na Kidričevi cesti, pregledal prostore in ukradel manjšo blagajno z denarjem. Po ugotovitvah policistov je nepridiprav okno najverjetneje odprl že nekaj ur prej, ko zaposleni v podjetju niso bili pozorni, ter se ponoči, ko so delavci odšli, vrnil. V blagajni je bilo za 196.000 tolarjev gotovine v domači in tuji valuti. -  H. J.
Policisti v akciji
Meseci dolgih noči in spolzkih cest
Od včeraj so pod policijskim drobnogledom pešci.
Kranj - Tudi gorenjski policisti so s kopico dobronamernih opozoril in kazenskih položnic sklenili preventivno akcijo za uporabo varnostnih pasov v vozilih. Prometni inšpektor iz kranjske policijske uprave Leopold Pogačar je včeraj ponovil že znano ugotovitev, da se gorenjski vozniki in sopotniki na daljših vožnjah praviloma pripenjajo, ko se vozijo po nakupih in drugih opravkih v mestih, pa precej manj dosledno.
Zgled, kako nespametno nekateri izzivajo usodo, pa bi bil lahko tudi 44-letni voznik D.B. iz Str-mice, ki so ga škofjeloški policisti ustavili v četrtek nekaj po šesti zvečer. Vozil je brez prižganih luči, nepripet. / julija pretečeno veljavnostjo registracije, vrh tega pa je po cesti še vijugal. Alkotest je pokazal nespodobno mero: 3,41 grama alkohola na kilogram krvi.
Sicer pa so od včeraj naprej pod policijskim drobnogledom pešci, pred katerimi so zaradi kratkega dneva in slabega vremena najbolj
nevarni meseci v letu. Od lanskega septembra do konca leta je bilo v prometnih nesrečah na Gorenjskem udeleženih 37 pešcev (leto poprej 54), od katerih je eden umrl (leto poprej dva), dvanajst prometnih nesreč pa so povzročili prav pešci. Policisti so lani proti pešcem ukrepali 431 -krat, leto poprej 237-krat.
Policisti bodo z nasveti za varno obnašanje pešcev v prometu obiskali šole in vrtce, ki jih od začetka tega šolskega leta še niso uspeli, obiskali bodo tudi starejše v domovih upokojencev, razen pešcev pa bodo na cestah budno spremljali tudi odnos voznikov do pešcev.
Verjetno ni treba posebej ponavljati, da so pešci ponoči, zlasti na cestah zunaj osvetljenih naselij, brez odsevnikov in oblečeni v temne barve, opazni šele, ko je lahko že prepozno. Odveč ni tudi opozorilo, naj bodo pri prečkanju mokrih, spolzkih, zasneženih vozišč še posebej previdni.
Greta Špindler in Eldin Hadžič obtožena zvodništva
Občudovalci plesalk so v Kroni tudi prenočevali
Tajni policijski sodelavec Mladen se je v noči s 14. na 15. maj 1999 "žrtvoval" za dokaze, da se ukrajinske plesalke v gostišču Krona, zdaj nočnem klubu Tajci v Spodnji Upnici ukvarjajo tudi s prostitucijo.
Kranj - Kaznivega dejanja zvodništva, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora, sta obtožena 39-letna lastnica Krone oziroma Tajci Greta Špindler in 28-letni Eldin Hadžič z Jesenic, takratni natakar v Kroni. Okrožni državni tožilec Samo Kavšek Mirt jima očita, da sta za plačilo gostom omogočala spolne usluge plesalk. Takrat je v Kroni plesalo šest deklet iz Ukrajine, med njimi tudi Natalija, ki naj bi sredi maja 1999 zvabila v posteljo tajnega policijskega sodelavca Mladena.
Sojenje Greti Špindler in Eldinu Hadžiču se je začelo v četrtek, J7. oktobra, na Okrožnem sodišču v Kranju. Senatu predseduje sodnik Igor Mokorel. Po zagovoru obeh obtoženih je bila v četrtek obravnava prekinjena in se bo nadaljevala 5. decembra. Greta Špindler je v zagovoru zavrnila očitek iz
KRIMINAL
obtožnice, da naj bi plesalkam ob zaposlitvi dejala, da se bodo ukvarjale tudi s prostitucijo, operativno pa naj bi te posle vodil natakar Eldin Hadžič. "Šlo je samo za ples, o nikakršnih drugih uslugah z dekleti nisem govorila. Goste naj bi zabavale z orientalskimi oziroma trebušnimi
S "katrco" koloni naproti
Lesce - V silovitem trčenju seje v petek, 18. oktobra, ob petih zjutraj na glavni cesti med Radovljico in Jesenicami huje ranil 57-letni voznik R-4 M.B. iz Kranjske Gore. M.B. je vozil od Lesc proti Vrbi. Zunaj Lesc, pri Petrolovem bencinskem servisu, je zavil na nasprotno vozišče, po katerem so se takrat približevali trije avtomobili. Voznika prvih dveh v koloni sta se trčenju izognila, ker sta zavila desno na zaviralni pas proti Bledu, medtem ko je tretjemu vozniku. 28-leinemu Jeseničanu F.A., pogled zastiral tovornjak pred njim. S seatom cor-dobo je čelno trčil v "katrco". V nesreči se je M.B., ki ni bil pripet z varnostnim pasom, posebej hudo ranil. F.A. pa lažje. Oba so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Gasilec padel z avta
Preddvor - Prostovoljni gasilci iz Preddvora so v petek popoldne čistili društveno opremo in prostore pripravljali za dan odprtih vrat. 22-letni domačin R. Š. je na gasilski avto nalagal lestev. Gumijasta zateka, namenjena za pritrditev lestve, se je staknila z ležišča. R.Š. je izgubil ravnotežje in padel z avta na tla, ob katera je udaril z glavo. Odpeljali so ga na urgenco v Klinični center.
V Selcih eksplodiral plin
Selca - V soboto zgodaj popoldne je v eni od hiš v Selcih eksplodiral plin. Eksplozija je odkrila streho in delno porušila stene, ranila pa je tudi stanovalca. Na kraj so prihiteli tudi gasilci iz Selc in Železnikov, vendar gašenje ni bilo potrebno. Odkrito streho so prekrili s ponjavami, stene, ki so bile nevarno nagnjene, pa podrli.
Včeraj so na policijski upravi v Kranju pojasnili, da pri eksploziji ni šlo za nesrečo, pač pa za poskus samomora. H. J.
plesi in s toples programom na odru. Res pa je, da so h gostom tudi prisedle, si pustile plačati pijačo in jih vabile na ples."
Lastnica Krone je še zatrdila, da so se dekleta v lokalu gibala oblečena. Za štiriurni delavnik jim je plačevala po 40.000 tolarjev na mesec, dobivale so tudi odstotke od konzumacije, razen tega so imela zagotovljeno brezplačno hrano in stanovanje.
Tajni policijski sodelavec Mladen pa je v noči s 14. na 15. maj 1999 poskrbel za dokaze, da so ukrajinske plesalke gostom ponujale tudi spolne usluge. Za "polno" posteljo v Kroni naj bi plačal naprej, devize pa so nato kriminalisti v preiskavi našli pod pladnjem v kuhinjski pečici. Natalije med pričami na sodišču zanesljivo ne bo, saj seje že 1999. leta vrnila domov. Zdaj v nočnem klubu Tajci pleše sedem plesalk, le ena od njih je še iz "stare" generacije.
Jeseničan Eldin Hadžič pa je v zagovoru povedal, da je v Kroni delal leto dni. da dekleta striptiza niso plesala, da so z gosti sicer sedela v separejih, vendar pa telesnih stikov med njimi ni bilo. "Če jih je kdo hotel "šlatati", sem posegel vmes. Dekleta v sobah niso smela sprejemati obiskov, to sem nadzoroval, kolikor je bilo mogoče. Mladena se spomnim. Prišel je sam, sam je sedel, naročil pijačo, Natalija je prise-dla. Še je naročil, bila sta kole-gialna. Vprašal je, če lahko prespi, pritrdil sem. Plačilo v naprej smo zahtevali zato, ker nikoli nisi vedel, kdaj bo gost odšel. Od Mladena sem dobil marke in tolarje, denar sem dal v blagajno pri šanku."
Eldin Hadžič je še povedal, daje v Kroni delal od desetih zvečer do štirih zjutraj. Če bi kdo od gostov, ki je prenočeval, pobegnil, ne da bi plačal, bi nočitev moral poravnati iz lastnega žepa.
Helena Jelovčan
Enake možnosti žensk in moških so slovenska in evropska realnost
Danes je velika večina tako imenovanih moških poklicev sprejela medse ženski spol. Vseeno pa so v Sloveniji ženske tiste, ki jim ni zagotovljeno uživanje pravic v tolikšni meri kot moškim. Za doseganje enakega položaja ne samo na papirju, temveč tudi v praksi je nastal Zakon o enakih možnostih žensk in moških.
Ljubljana - Na Evropski sredi v Centru Evropa, informacijskem centru Delegacije evropske komisije, je Tatjana Strojan, svetovalka direktorice Mire Olup Umek na Uradu za enake možnosti, predstavila slovenski Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter pravno podlago, ki to področje ureja v Evropski uniji.
Tatjana Strojan
V Sloveniji je bil Urad za žensko politiko ustanovljen leta 1992 in se je usmerjal na analize vzrokov in razlogov za pojave diskriminacije na posameznih področjih, izboljšanje zakonodaje z vidika enakosti spolov in ozavešča-g_ nje o pravicah, ki zadevajo ženske. Lansko leto pa je njegove naloge prevzel Urad za enake možnosti. Novi naziv poudarja zavezanost ciljem Evropske unije, saj so enake možnosti strokovni izraz za to delovno področje in sestavni del pogajalskih izhodišč za članstvo v EU. Urad za enake možnosti še naprej opravlja vse naloge, ki jih je opravljal kot Urad za žensko politiko. Zgleduje se po sorodnih institucijah v evropskih državah in izhaja iz že uveljavljenih izrazov v mednarodnem prostoru. Enake možnosti spolov in s tem posebna pozornost do žensk, ki so še vedno v neenakem položaju, ostajajo še naprej v ospredju delovanja Urada za enake možnosti.
Enakost pred zakonom ne glede na spol in druge osebne okoliščine je ena temeljnih človekovih pravic, hkrati pa eno temeljnih načel sodobnih demokracij. Evropska unija je v Amsterdamski
Enakost in
politika enakosti spolov Enakost spolov pomeni enako prepoznavnost, moč in udeležbo obeh spolov na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Enakost spolov je nasprotje neenakosti in ne različnosti spolov, in skuša spodbuditi polno sodelovanje žensk in moških v družbi. Pomeni sprejemanje in enako vrednotenje razlik med ženskimi in moškimi ter njihovih različnih vlog, ki jih imajo v družbi. Politika enakosti spolov je strategija, ki se neposredno loteva neravnovesja med spoloma: upošteva specifične potrebe žensk in moških ter razvija politiko vprašanj, ki jih druga politična področja ne pokrivajo.
pogodbi na tem področju vnesla novo spodbudo, saj je enakost žensk in moških postavila med svoje prednostne cilje in določila, da si morajo države članice Evropske unije z vsemi svojimi aktivnostmi prizadevati za odpravljanje neenakosti. Unija je sprejela tudi vrsto direktiv in manj obvezujočih dokumentov, ki države članice zavezujejo k enaki obravnavi spolov. Načelo enakosti žensk in moških je v Sloveniji zagotovljeno že z ustavo in ratificiranimi mednarodnimi dokumenti, s sprejemom Zakona o delavnih razmerjih. Zakona o starševskem varstvu in družinskih razmerjih ter zakona o enakih možnostih žensk in moških pa se je naša država dokončno uskladila s pravnim redom Evropske unije na tem področju.
Večina sodobnih demokracij, kamor se uvršča tudi Slovenija, je enakost državljank in državljanov postavila za temeljno ustavno načelo svoje države. Kljub takšnemu načelu pa to ne pomeni, da vse državljanke in državljani v enaki meri uživajo svojo pravico do enakosti v praksi. Podatki in raziskave kažejo, da so v Sloveniji ženske tista skupina, ki ji ni zagotovljeno uživanje pravic v tolikšni meri kot moškim. Ženske kljub ustrezni ali celo višji izobrazbi zasedajo manj pomembna delovna mesta kot moški spol in so za
Pri izobraževanju obstaja očitno spolno ločevanje šolskih smeri, ki se kaže kot prevlada deklet in fantov v smereh, ki so tradicionalno ženske oziroma moške.
Predlagane odškodnine za žrtve kriminala
Podpora in zaščita žrtev kriminala in terorizma je pogoj za Evropsko unijo, če naj postane območje varnosti, svobode in pravic.
Bruselj - Evropska komisija je pretekli teden predlagala, da bi morale biti vse žrtve kriminala in terorizma upravičene do odškodnine zaradi poškodb in izgube, ki so jo v napadu utrpeli. Predlagana direktiva postavlja minimalne standarde za izplačilo odškodnine, kot tudi sistem sodelovanja med nacionalnimi oblastmi zaradi morebitnih zahtevkov o izplačilu odškodnine zaradi škode povzročene v drugi državi.
Direktiva obvezuje države EU, da žrtvam mednarodnega kriminala ali terorizma na svojem območju v vsakem primeru izplačajo odškodnine. Odškodnina naj bi pokrila vse izgube, ki bi jih zaradi napada utrpele žrtve, kot tudi morebitne odškodnine za svojce žrtev.
"Podpora in zaščita žrtev kriminala in terorizma je ključni pogoj, če želimo, da EU postane območje varnosti, svobode in pravic. Danes predlagana direktiva je naredila prvi korak proti temu cilju," je dejal evropski komisar za pravosodje in notranje zadeve Antonio Vitorino. Lahko se še zgodi, da državljani EU kot žrtve ostanejo brez odškodnine in pomoči, Evropski parlament pa je prejšnji mesec sprejel resolucijo, ki takšno stanje označuje za nevzdržno. "Zato je nujno, da vzpostavimo sistem, ko bodo vse žrtve kriminala dobile tudi primerno odškodnino," je še dodal Antonio Vitorino. A.B.
Posredna in neposredna spolna diskriminacija
Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo znatno večji delež pripadnikov enega spola v slabši položaj, razen če so te določbe, kriteriji in praksa ustrezni in potrebni ter upravičeni z objektivnimi dejstvi, ki niso povezana s spolom. Kadar je oseba deležna manj ugodne obravnave zaradi svojega spola, gre za neposredno spolno diskriminacijo. Za razliko od posredne diskriminacije je neposredna diskriminacija direktno zapisana v zakonu, posredna pa tista, kjer je v zakonu sicer nevtralno definirana norma namenjena obema spoloma enako, učinki pa so različni, slabši za en spol.
svoje delo tudi slabše plačane. Precej manj kot moških pa jih je tudi v političnem oziroma javnem življenju. V državnem zboru je žensk, na primer, le dobrih 13 odstotkov (povprečje v članicah Evropske unije je 24 odstotkov) v državnem svetu osmina, v vladi pa imamo sedaj tri ministrice oziroma 20 odstotkov ženskih predstavnic (v članicah Evropske unije jih je 27odstotkov). Občinska situacija je še slabša. V Sloveniji imamo zelo malo županj - samo štiri odstotke, v mestnih in občinskih svetih pa le 11 odstotkov svetnic. V Evropski uniji je to povprečje, ki vsebuje kar dvajset odstotkov žensk. V letu 2000 ni bilo med predsedniki uprav velikih podjetij nobene ženske, med člani in članicami uprav le slabih 13 odstotkov, kar je še vedno bolje kot v Evropski uniji, kjer je povprečje 5.7 odstotka. Ženske so leta 1999 v povprečju zaslužile 8,4 odstotka manj kot moški, medtem ko v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 20 odstotkov manj.
Zelo zanimivo je izobraževanje kot tako, saj obstaja očitno spolno ločevanje šolskih smeri, ki se kaže kot prevlada deklet in fantov v smereh, ki so tradicionalno žen-
PO SVETU
ske oziroma moške. "Čeprav ima večina držav zakonodaje, ki neposredno privilegirajo enega od spolov oziroma uporabljajo nevtralno
dikcijo, ki naj ne bi imela diskri-minatornih učinkov, se je pokazalo, da to ni dovolj. Pokazalo seje, da splošna ali nevtralna forma ni dovolj za odsotnost diskriminacije glede na spol in za enakovredno ekonomsko, politično in družbeno sodelovanje obeh spolov. Zato je potrebno v zakonodajo vpeljati nove mehanizme oziroma določbe, ki odpravljajo tako imenovano indirektno diskriminacijo in uveljavljajo načelo enakosti spolov v praksi. To so države storile z sprejemom posebnega zakona o enakih možnostih," je v svojem predgovoru v Zbirki primerjalnih analiz o enakih možnostih žensk in moških zapisala Tanja Salecl.
Za doseganje enakega položaja ne samo na papirju, temveč tudi v praksi je nastal Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki ga je pripravil slovenski vladni Urad za enake možnosti. Načelo enakosti žensk in moških je v Sloveniji zagotovljeno že z ustavo in ratificiranimi mednarodnimi dokumenti, med katerimi je najpomembnejša Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
Slovenski Zakon o enakih možnostih žensk in moških se precej razlikuje od podobnih zakonov držav članic Evropske unije. Članice Evropske unije namreč v teh zakonih večinoma urejajo enake možnosti na področju trga dela in zaposlovanja, kar Slovenija ureja v področni zakonodaji.
Slovenski Zakon o enakih možnostih žensk in moških je splošen zakon, ki določa skupne smernice oziroma temelje, ki bodo vodilo za zakonodajo na posameznih področjih. Posega na področja življenja, ki so pomembna z vidika enakih možnosti, posebej pa omenja samo nekatera, kot so na primer politično, ekonomsko, socialno ter področje vzgoje in izobraževanja.
Zakon ne uporablja več enkratnih posamičnih ukrepov in aktivnosti, ampak uvaja celovit pristop, katerega cilj je doseči traj-nostni razvoj na področju enakosti spolov. Želi prispevati k takemu razvoju družbe, ki bo vključevala in upoštevala sposobnosti in potenciale obeh spolov.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
V dolino Radovne končno po asfaltirani cesti
Zgornja Radovna - V občini Kranjska Gora je asfaltirana še zadnja makadamska cesta, ki je vodi iz Mojstrane v dolino Radovne. Gre za državno cesto Mojstrana - Radovna - Gorje -Bled, ki je bila zelo problematična, še posebej strmi klanec na obeh straneh. Občina Kranjska Gora je osme let spodbujala DARS, da cesto čimprej asfaltira in da se zaključijo vsa dela, saj je bilo pri vzdrževanju ceste veliko dela. V vasi Zgornja Radovna je bila makadamska pot v poletnih mesecih zelo moteča, saj se je prah neprestano dvigoval v hiše ob cesti. "Z vsakoletnim predlaganjem, da bi zadevo rešili in z vztrajnim opozarjanjem na nujnost asfaltiranja, je občina Kranjska Gora v zadnjih osmih letih le uspela spodbuditi DARS k asfaltiranju. S korektnim odnosom in dokazovanjem o potrebnosti ure-
ditve te ceste smo le dosegli, da se je zadeva uredila," pravi župan Jože Kotnik. Pri tej cesti je potrebno urediti še bankine. Zdaj so praktično vse ceste in vsa
naselja urejena, da imajo ljudje asfaltiran dostop. Povezave in prometnice v občini so sedaj urejene tudi za najbolj oddaljeno vasico. Katja Dolenc
Proizvodnja opija
v Afganistanu narašča
Afganistan bi se lahko ponovno znašel na spisku največjih svetovnih proizvajalcev drog, jee ob odprtju konference o nadzoru uničevanja maka v afganistanski prestolnici Kabul opozoril posebni predstavnik Združenih narodov v Afganistanu Lahdar Brahimi.
Kot je dejal, bi lahko iz letošnjega pridelka maka proizvedli 2500 ton opija, kar predstavlja občutno povečanje v primerjavi z letom 2001, ko je Afganistan pridelal le 185 ton opija, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
To pa naj bi bila le predvidevanja, saj bodo prave številke znane šele po žetvi. Brahimi je glede prihajajoče letine pesimističen, saj bo po njegovem mnenju Afganistan po letošnji žetvi maka ponovno med glavnimi svetovnimi izvozniki.
V letu 2001 so afganistanski kmetje proizvedli zelo malo opija, saj je tedanji talibanski režim z odlokom prepovedal gojenje maka. Po padcu talibanov konec 2001 pa so se afganistanski kmetje soočili s pomanjkanjem sredstev in pomoči pri gojenju drugih kultur, zato so povečali pridelavo maka.
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je na konferenci dejal, da Afganistanci niso ponosni nad dejstvi, da je bil Afganistan v preteklosti eden izmed največjih svetovnih proizvajalcev opija in da je največja količina heroina na evropskih ulicah izvirala iz afganistanskega opija. Afganistanski predsednik je opozoril, da bi se lahko proizvodnja opija povečala zaradi pomanjkanja prave humanitarne pomoči.
Heroin, ki ga pridobivajo iz afganistanskega opija, je moč dobiti v Evropi, na Bližnjem vzhodu in Združenih državah Amerike. Afganistan je bil zelo dolgo glavni dobavitelj za staro celino.
Haaški zaporniki hočejo srbskega kuharja
Zaporniki v zaporu v nizozemskem Scheve-ningenu, kjer so zaprti obtoženci haaškega Mednarodnega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji, se pritožujejo nad zelo slabo prehrano in zahtevajo srbskega kuharja.
Ponujeni meniji namreč ne upoštevajo srbskih prehranjevalnih navad, je povedal Dragan Saponjič, odvetnik nekdanjega načelnika jugoslovanske vojske Dragoljuba Ojdaniča. Zaporniki, med njimi je tudi nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič, pojedo manj kot petino pripravljene hrane, ker naj bi bila nizozemska hrana "brez okusa", in morajo kupovati dodatno hrano v "zelo dragi" kantini. Ojdanič seje na začetku tedna pritOr žil pri uradnem sodniku in vsi sedaj pričakujejo, da se bo hrana popravila. Zaenkrat je še neznano, ali je s hrano nezadovoljen tudi nekdanji jugoslovanski predsednik.
• j
Joiek^22_oktobra 2002 , _VOLITVE 2002 / info@g-glas.si gorenjski glas • 11. stran
Predstavljamo kandidate za župane gorenjskih občin
Občina Trzic
Na pogovoru s kandidati za župana občine Tržič so sodelovali Ivan Kapel (Združena lista socialnih demokratov), Jožko Kuhelj (Slovenska ljudska stranka) in Borut Sajovic (Liberalna demokracija Slovenije), Pavel Rupar (Socialdemokratska stranka) se je za povabilo zahvalil in se opravičil, ker je bil zadržan, Mitja Jazbec
(Naprej) pa je še razmišljal o kandidaturi.
Najprej Vas sprašujem po razlogih, zakaj ste se odločili kandidirati za župana občine Tržič?
IVAN KAPEL: "Tržičani me dobro poznajo, saj sem pred upokojitvijo aktivno deloval v tržiški politiki in gospodarstvu. Zadnja štiri leta sem bil član tržiškega občinskega sveta. Doživel sem toliko takih stvari, za katere mislim, da jih je treba v Tržiču spremeniti. Imel sem občutek, da je občinski svet nepotrebna nadloga. To dokazujejo tudi podatki o številu sej občinskega sveta. Po mojih izračunih smo vsa štiri leta sejali okrog 80 ur. v Radovljici, kjer je prebivalcev samo 3000 več, pa je občinski svet, kot sem prebral v Gorenjskem glasu, zasedal 284 ur. Občinski svet ni spoštoval statuta in poslovnika in ustanovil samo nadzorni odbor in komisijo za volitve in imenovanja. Verjetno smo edinstveni v Sloveniji, da v nadzornem odboru ni niti enega člana opozicije. Drugih komisij, ki jih zahteva statut, pa ni bilo ustanovljenih. Občinski svet je vse bistvene akte sprejemal po skrajšanem postopku. Proračun je bil sprejet v petih minutah, ker opozicija pri takšnem sprejemanju ni hotela sodelovati, vladajoča koalicija pa ni imela pripomb. Svetnike, ki smo bili neposredno izvoljeni, bi bilo treba bolj spoštovati in jim zagotoviti možnost nadzora nad trošenjem občinskega denarja. Kandidiram pa tudi zato, da predstavljam svojo stranko in jo zastopam v predvolilnih aktivnostih."
JOŽKO KUHELJ: "V tržiški politiki nisem nov, saj sem bil že drugi mandat občinski svetnik. Po osmih letih sem se odločil, da je sedaj prišel čas, da kot župan spremenim stvari. Doslej sem lahko le opozarjal, kaj delamo narobe in kam smo pripeljali tržiško politiko. Izredne pohvale je vredna poteza vašega časopisa. V Tržiču imamo že dalj časa težavo, da so opozicijo odrezali od medijev. Tako lahko prideš na Radio Gorenc le ob plačilu, ki je hudo zasoljeno, občinsko glasilo Trži-čan pa je tako postalo družinski album župana in vodje oddelka za gospodarstvo. Sem strojni tehnik in sem v športni firmi, v kateri sem zaposlen, odgovoren za servisiranje, sicer pa se ukvarjam s športom in študiram ob delu. Zato na svoji koži spoznavam, kako nenormalno visoke so šolnine in zagovarjam ustanovitev sklada za pomoč rednim in izrednim študentom in dijakom. Ker sem bil kot svetnik v dveh mandatih uspešen, mi ljudje zaupajo. Zavarovali smo vodno zajetje Črni gozd na Lajbu, kjer so hoteli zgraditi bencinsko črpalko in premagali občinsko upravo, Komunalno podjetje in Istrabenz z ogromnimi finančnimi sredstvi. Kmalu se bo izkazalo, da smo bili občani sponzor zadnjih raket in razkošnih prireditev, ki jih je izpeljalo Komu-
nalno podjetje, ki je občinsko podjetje. Komunalno podjetje bo zahtevalo po volitvah denar nazaj in dobilo ga bo v žepih občanov. Na vrhu Komunale je treba dobiti novega človeka, saj je postala že kar družinsko podjetje. Bivša ra-čunovodkinja Komunale je nadzorni organ svojemu možu in hčeri, ki sta na čelu občinske komunale, zraven pa sta še hčerki tehničnega v Komunali in župana. Predvsem država mora preprečiti primere zlorab občinskega denarja in zagotoviti, da bodo občinske finance pregledne in se ne bodo skrivale pred občinskim svetom. V dokazovanju takih nepravilnosti v Tržiču sem bil uspešen. V zadnjih osmih letih so bili vsi poskusi, da bi me odstranili ali kupili, neuspešni. Na zadnji seji občinskega sveta pa smo ugotovili, zakaj sta morali biti nova šola in dvorana zgrajeni prav na sedanji lokaciji in ne drugi, primernejši. Razlog so bili lastninski interesi sorodnikov župana. Poudarjam, da nisem proti novi šoli in dvorani, ampak proti sedanji lokaciji, ki je zgrešena."
BORUT SAJOVIC: Star sem 42 let iri v teh letih mora človek priti do nekaterih zaključkov. Ker nisem pristaš kritiziranja, sem prepričan, da mora človek stopiti v prvi plan, izpostaviti sebe in svoje ime in kaj narediti. V tržiški politiki nisem nov. Zadnje leto sem predsednik Liberalne demokracije Slovenije. Ljudem je treba predstaviti boljšo vizijo razvoja in življenja v Tržiču, kot je danes. Kot magister veterinarskih znanosti že dvajset let, dan na dan in sedem dni na teden delujem na terenu tržiške občine in upam si trditi, da občino in njene ljudi poznam tudi iz drugih, manj znanih kotičkov. Zato vem, da podoba občine ni tako lepa, kot bi jo radi prikazali s sloganom najlepša občina. Za najlepšo občino bo treba storiti še kaj več. Sem član številnih društev, deset let sem član sveta krajevne skupnosti Kovor in zadnja štiri leta njen predsednik. Zaradi sloge smo bili zelo uspešni. Še vedno sem aktiven športnik. Skušam biti dober oče in brezpogojno zvest mož. V politiki želim narediti še več za ljudi. Svoje osebne cilje sem dosegel, sedaj pa sem pripravljen pomagati tudi občini, da se izvleče iz težav."
Zaradi katerih osebnostnih vrlin bi lahko uspešno opravljali funkcijo župana?
BORUT SAJOVIC: "Na prvo mesto postavljam zavzemanje za spoštovanje načel demokracije, demokratičnega odločanja, dialoga in drugače mislečih. Imam širino in izobrazbo in sem zvest družini in ženi. Imam tudi gospodarske izkušnje, saj sem delničar enega največjih zasebnih veterinarskih podjetij v državi. Vodil sem številna društva in zadnja leta krajevno skupnost, kjer delujemo brez prepirov in finančno uspeš-
no. Sovražim dolgove. Zagovarjam načelo: če ni reda pri denarju, potem ga ni nikjer. Politika je zame priložnost za doseganje splošnega napredka in razvoja. Določene izkušnje imam tudi na finančnem področju pri trgovanju z vrednostnimi papirji in nepremičninami. Za tržiške razmere je zelo pomembno, da svojih problemov nisem nikdar reševal z aferami in da nisem bil nikdar na sodišču, niti toženec, niti obtoženec."
JOŽKO KUHELJ: "Predvsem me zanima dialog, vendar ne dialog na osnovi natolcevanj, ampak na osnovi resnice, za katero sem se vedno zavzemal in znal prisluhniti preprostemu človeku. Imam organizacijske sposobnosti, saj vodim stranko in delujem v nekaterih društvih, ljudem znam predstaviti dobre in slabe plati neke zadeve in sem za dialog, vendar ne na izhodišču, kdor ni z nami, je naš sovražnik. Vedno sem bil pripravljen sprejeti kogarkoli, se pogovarjati z njim in opozarjati na probleme v občinskem svetu. Kot je razvidno iz dokumentacije, smo dobili svetniki iz opozicije zelo malo odgovorov. V sodelovanju med županom in občinskim svetom oziroma opozicijo je veljalo pravilo: Vi ste v manjšini, zato bodite tiho, bomo že mi po svoje uredili! Jaz bom poskušal v občinskem svetu znova vzpostaviti sodelovanje in preprečiti delitev na leve in desne. Več glav več ve. Vsakdo ima lahko dobro idejo. Ideje je treba strniti in tako lažje doseči cilj."
IVAN KAPEL: "Moje dosedanje delo je dokaz, da sem primeren za župana. Leta 1994, na prvih volitvah za župana, sem bil poražen za 50 glasov! V svoji poklicni karieri sem bil vodja laboratorija, direktor tozda, koje bila Bombažna predilnica in tkalnica še uspešna, predsednik tržiškega izvršnega sveta in nato skupščine, vmes pa sem dve leti vodil takratno skupščino gorenjskih občin. Deloval sem tudi na republiški ravni in bil med drugim član komisije takratnega izvršnega sveta za proračun in zadolžen za Gorenjsko. Ob tej priložnosti bi se rad vsem prijateljem in znancem, ki sem jim pred osmimi leti rekel, da ne bom nikoli več v politiki, opravičil. Kaže. da v politiki res ni nikdar dokončne odločitve."
V tržiški občini ne manjka težav. Reševanja katerih bi se lotili naprej, če boste zmagali na volitvah?
IVAN KAPEL: "Največji problemi so gospodarski s pomanjkanjem kakovostnih delovnih mest. Tržič je dosegel dno. Če se bo dvignil, bo postal spalno naselje, ljudje pa bodo zaposleni v Kranju in Ljubljani. Po višini plač smo na repu, saj povprečna tržiška plača dosega le 76 odstotkov državne. Veliko je brezposelnih, ki so zaradi nizke izobrazbe težko zaposlji-vi. Na starem ne moremo več gra-
diti, zato je treba postaviti razvoj na nove temelje in nov tehnologije. Potrebno bo sodelovanje in analiziranje možnosti, ki jih imamo sami, vključno z uporabo občinskega premoženja in seveda lo-biranje za naše projekte. V proračunu bi morali najti denar za sofinanciranje novih proizvodenj v praznih prostorih, ki samevajo v stavbah Bombažne predilnice in tkalnice in stare šole. Občina in občinski svet morata začeti delovati drugače, bolj odprto, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Ne more biti vse znanje samo v glavi enega. Pogovarjati se je treba, skupaj določiti prednosti in zagotoviti preglednost trošenja občinskih sredstev. Nihče ne more govoriti, daje on nekaj dal, če je v proračunu denar davkoplačevalcev! Po starem se ne da več delati. Samo kratkoročne terjatve, prenesene iz lanskega leta, znašajo 332 milijonov tolarjev, k temu pa je treba dodati še 125 milijonov posojila. Kaj se še skriva v predalih, ne vemo. Tretje pomembno področje je okolje in vlaganje v njegovo varovanje. Komunalni prispevki so v tržiški občini že sedaj zelo visoki. Izračunati bo treba, koliko dejansko stanejo te storitve. Naloga nas čakajo na področju šolstva. Opozicija v občinskem svetu ni bila proti gradnji nove šole in telovadnice, kar se nam očita, ampak smo zahtevali čiste račune in predlagali obnovitev stare šole, kar bi lahko po izračunih strokovnjakov naredili z veliko manjšimi stroški. 17 milijonov za prekritje njene strehe je bilo preveč, po drugi strani pa ni bil problem dati 40 milijonov odškodnine za nogometno igrišče. Sedaj bomo imeli problem dobiti 300 milijonov za obnovo osnovne šole v Bistrici in 200 milijonov za obnovo šole v Križah, kar je pogoj za uvedbo devetletke in normalno delovanje šole. Čakajo nas naloge na komunalnem področju, nadaljevanje gradnje obvoznice, plinifikacija in ureditev primernega prostora za mlade, kar je naloga občine."
JOŽKO KUHELJ: "Občina mora več storiti na turističnem področju, kjer je treba bolj izkoristiti lepote kraja in okolice. Mesto ni primerno prometno urejeno. Občino je treba decentralizirati. Sedanji župan ukinja krajevne skupnosti in trn v peti sta mu Bistrica in Kovor. Sedaj naj bi šel ves denar na občino, kjer naj bi ga razporejali in se klanjali županu, ki bi v slogu velikega dobrotnika odpiral denarnico. Seveda ne svojo! Občina je v vseh pogledih na dnu. Najprej je treba pomagati obrtnikom, zlasti mladim, ki bi radi začeli na svoje. Za nizko najemnino bi jim lahko dodelili občinske prostore. Ker v Tržiču ni možnosti zaposlitve, bo treba dati zasebnikom in podjetjem, ki bi začeli dejavnost v občini, olajšave. Sam sem na občinskem svetu predlagal, da bi zaradi težav v Zgoši na prostoru nekdanjega Zlita začela graditi nove prostore brata Jakopin in zaposlila okrog 100 ljudi, vendar je bil že izbran Kableks. Upam, da bodo med novimi zaposlenimi tudi Tržičani. Velik problem je pitna voda. kar je težko razumljivo, saj nam teče dobesedno za vrat. Problemi so čistilna naprava, ustrezna kanalizacija, pomanjkanje primernih, ne razkošnih, stanovanj, zlasti za mlade. Veliko bo treba še storiti za otroke. Občina bi na primer lahko sofinancirala šolo v naravi in izlete, kar je za družine velik strošek, čeprav pravimo, daje šola brezplačna. Najbrž bi imeli kakšen ognjemet manj, nekaj več pa bi dobili otroci."
BORUT SAJOVIC: Moja vizija je, da postane Tržič občina bogatejših, zdravih, športno aktivnih, zadovoljnih in srečnih ljudi, kjer si mladost in starost, mesto in podeželje podajajo roke. Za dose-
Ivan Kapel
ganje teh ciljev je nekaj pogojev. Občina se mora aktivno vključiti v prizadevanja za zagotavljanje delovnih mest predvsem s pripravo prostorskih pogojev. Prav neverjetno že postaja, da izvajajo največje projekte v občini tujci, ne pa domačini. Tako odhaja denar iz* občine. Tržič mora postati srednješolsko mesto. Tudi pravkar odprto šolo in dvorano je treba do konca opremiti, ob tem pa prilagoditi osnovni šoli v Križah in Bistrici zahtevam devetletke. Vlagati bo treba tudi v otroške vrtce. Občina mora zgraditi sodobnejšo prometno in komunalno infrastrukturo, vključno z dokončanjem projektov, ki so bili začeti. Velika večina vode teče po nezdravih azbestnih ceveh. Čistilne naprave ni. V občini moramo zagotoviti več možnosti za demokracijo, boljše pogoje za delovanje krajevnih skupnosti in raznih društev, še posebno mladinskih. Zgraditi bo treba mladinski center, povečati dom za starejše občane, nameniti več denarja društvom in organizacijam civilne družbe, popraviti hokejsko igrišče in končno zgraditi v občini primerno nogometno igrišče. Kmalu se bo pokazala potreba po še eni športni dvorani in kulturnem središču z novo dvorano in prostori za kulturne dejavnosti. Podeželju in kmetom je treba omogočiti, da bodo lahko več prodali doma in da bo za razvoj kmetijstva in podeželja več denarja tudi v občinskem proračunu."
Kaj bi radi še sporočili volivcem?
SAJOVIC: "Po izvolitvi se bom trudil, da ne bom zgolj politik, ampak župan vseh občanov, ne glede na njihovo strankarsko ali politično usmerjenost. Občinskih problemov ne bomo rešili z delitvami, ampak s sodelovanjem. Prizadeval si bom za pošteno poslovanje občine v blagor vseh, mladih, starih, revnejših in bogatejših."
Jožko Kuhelj
Borut Sajovic
KUHELJ: "Če hočemo, da bo naša občina res najlepša in bogata, moramo na prava mesta postaviti prave ljudi, ki bodo zmogli v občino pripeljati tudi državna sredstva. Teh pa zanesljivo ne bo, če na nekoga v Ljubljani najprej pljuvaš, čez 14 dni pa ga prosiš za denar. Sedanji župan pri pridobivanju državnih sredstev tudi zaradi takega ravnanja ni bil najbolj uspešen. Zanimivo pa bo. kaj bo po volitvah, ko bodo prišli na občino vsi računi. Rad bi še povedal, da imam že pripravljeno ustavno pritožbo, s katero zahtevam presojo možnosti, da je lahko župan tudi poslanec. Trdim, da funkciji nista združljivi, saj nekdo ne more biti dopoldne zakonodajna oblast, popoldne pa izvršna. Prizadeti župani se sicer skrivajo za neprofesionalnostjo, kar pa ne drži, saj imajo enake pristojnosti kot poklicni župani."
KAPEL: "Po volitvah bo treba strankarstvo postaviti v drugi plan in začeti s sodelovanjem, ne pa s sovražnostjo, kar seje sedaj dogajalo. Le tako bo lahko tržiška občina napredovala."
Jože Košnjek, slike Gorazd Kavčič
Kandidati za župane gorenjskih občin
Občina Kranjska Gora: Bogomir Košir, Jožef Lavtizar, Matjaž. Oman Lavtižer, Robert Plavčak, Jure Žerjav; Občina Jesenice: Boris Janez Bregant, Sabina Trako; Občina Žirovnica: Pavel Bešter, Jože Hribar, Rok Peljhan, Franc Pfajfar, Občina Radovljica: Stane Pere, Žvonko Prezelj, Janko S. Stušek, Bogomir Vnučec; Občina Bled: Jože Antonič, Roman Beznik, Boris Malej, Janez Petkoš, J ože Pogačar, Alojz Poklukar, Zvone Speč; Občina Bohinj: Jože Cvetek, Evgenija Kegl Korošec; Občina Tržič: Ivan Kapel, Jožko Kuhelj. Mitja Jazbec, Pavel Rupar, Borut Sajovic; Občina Jezersko: Andrej Karničar, Milan Kocjan; Občina Naklo: Stanislav Koselj, Janez Pivk, Viktor Poličar, Ivan Jane/ Štular; Občina Preddvor: Franc Ekar, Bernarda Šifrer Nada; Občina Šenčur: Miro Koželj , Branko Pajer, Janez Sušnik; Občina Cerklje: Franc Čebulj, Jože Ipavec, Jožef Božidar Janež. Oskar Pirih; Občina Kranj: Mohor Bogataj. Jane/ Jereb, Aleš Lavrič; Občina Škofja Loka: Igor Draksler, Miljam Jan - Blažič, Blaž Kavčič,
Drago Leskovšek, Silvo Furlan; Občina Železni-ki:Tatjana Polajnar. Mihael Prevc; Občina Gorenja vas-Poljane: Jože Bogataj, Janez Hrovat; Občina Žiri; Bojan Starman. Viktor Žakelj; Občina Medvode: Janez Barle, Sandi Bartol, Janez Bre-zovec, Bojan Kržišnik, Stanislav Žagar, Stanka Žalig: Občina Kamnik: Silva Cegnar, Marjeta Hu-mar, Anton Hočevar, Demitrij Perčič, Anton Plahut-nik, Janez Repanšek, Tatjana Sonja Rot Djalil, Anton Tone Smolnikar, Lojze Vavpetič; Občina Vodice: Rudi Hočevar. Anton Kokalj, Janez Korit-nik, Mihaela Logar, Brane Podboršek; Občina Mengeš: Peter Gubane, Janez Per, Luka Podgoršek, Janez Škrlep Tomaž Štebe, Marjan Trobec; Občina Komenda: Tomaž Drolec, Vinko Petek; Občina Trzin: Natalija Chvatal, Robert Pančur, Anton Peršak; Občina Domžale: Marija Majdič, Cveta Zalokar Oražem, Bogdan Osolin; Občina Lukovica: Anastazij Živko Burja, Matej Kotnik; Občina Moravče: Tadej Jemec, Franc Kmetic, Ljudmila Novak, Bernarda Prosenc, Jože Zupančič
Stušek ponovno za župana Radovljice
Radovljica - V četrtek je na tiskovni konferenci ob podpori Združene liste, Liberalno demokratske stranke in več kot 350 podpisov objavil svojo kandidaturo za župana tudi sedanji župan občine Radovljica Janko S. Stušek. Predstavil je izvleček iz programa za mandatno obdobje 2002 - 2006, nekatere dosedanje uspehe občine in projekte v teku. Njegova prednost je v poznavanju tekočih razmer v občini.
Janko S. Stušek kandidira kot aktualen župan, kar je po njegovem prednost, saj so mu dobro poznane razmere v občini in poti reševanja programov, obenem pa je tudi tarča kritik drugih kandidatov. Janko S. Stušek je pojasnil, da ponovno kandidira za župana zato, ker želi krepiti razvoj občinske lokalne samouprave in regijsko povezovanje. "Ž izkušnjami, ki sem jih pridobil v dosedanjem delu in v prvem mandatu županovanja želim vplivati na krepitev odločanja občine za lokalne zadeve in krepitev regionalne povezave, da pride občina do trdnejših in boljših virov financiranja ter doseči pogoje za pridobitev statusa mestne občine. Obenem želim nadaljevati in dokončati začeto srednjeročno programsko delo, ki ga je sprejela občina. Z dokončanjem zastavljenih programskih nalog na področju komunalne infrastrukture, prostorskih programskih aktov, krepitvijo gospodarskega poten-
ciala občine, ustvaritvijo devetletnega šolskega programa, razvojem krajevnih skupnosti in ostalega želim doseči napovedane cilje." Obenem želi uveljaviti nove programe, ki so uresničljivi v mandatnem oz. srednjeročnem obdobju 2002 - 2006: omogočiti pogoje in krepiti turizem v občini, še lasti verskega na Brezjah, glasbenega v Begunjah, kovaško tradicijo in srednjeveško - meščanskega po občini, prometno ureditev, gradnjo pločnikov med naselji in kolesarskih stez, prostorsko opredeliti nove poslovne površine, zaščita ogroženih predelov okolja in vodnih virov... Kot izvoljen župan bo dal prednost ureditvi komunalne infrastrukture, gospodarstvu in podjetništvu, ureditvi ceste infrastrukture, nujnim družbenim dejavnostim, socialni in stanovanjski politiki, predvsem pa turizmu kot prednostni panogi občine.
Katja Dolenc
Občina Preddvor
V občini Preddvor za župana oziroma županjo kandidirata Bernarda Šifrer - Nada (SDS) in Franc Ekar
(s podpisi volivcev in podporo LDS, ZLSD in SLS).
Bernarda Šifrer - Nada
Spoštovana kandidata, predstavita se svojim volivcem in ostalim občanom.
BERNARDA ŠIFRER -NADA: "Letos sem se vendarle odločila, da sprejmem kandidaturo za županjo, potem ko sem bila h kandidaturi povabljena že pred osmimi in štirimi leti, a sem obakrat odklonila, ker sem bila še zaposlena. Letos poleti pa sem se upokojila in tako kandidaturo sprejela. Za župansko mesto se potegujem nepoklicno in vem, da bom lahko občanom povsem na razpolago. Po poklicu sem medicinska sestra babica, svoje delo sem opravljala v porodnišnici in pa na intenzivnem oddelku interne medicine v kliničnem centru. Pred 30 leti sva se z možem Markom iz Kranja preselila v Preddvor, tu ustvarila dom, družino in začela delovati kot zasebnica, nato pa kot podjetnica. Vsa leta sem bila uspešna, tako da imam iz podjetništva in gospodarstva dobre izkušnje. Imava dva odrasla otroka, tako da me sedaj že razveseljujeta dva vnuka. Po očetovi strani sem pa tudi krajanka, saj je oče (Prestor-jev) doma z Zgornje Bele. Kandidiram s podporo Socialdemokratske stranke. Ves čas sem delovala na humanitarnem področju kot prostovoljka v Rdečem križu, kasneje tudi predsednica v Kranju in Preddvoru, sedaj pa sem že pet let na območnem združenju in sem dobitnica srebrnega znaka. Tako sem se soočila z velikimi tragedijami, pomagala kot prostovoljka, večinoma kot kuharica, pri izgrad-
Franc Ekar
nji kulturnega doma, pri turistični poslovalnici, z možem sva bila tudi donatorja... Pohvalim pa se lahko, da sem iz nič krvodajalcev kasneje zbrala po dva avtobusa. Pomagala tudi pri tragediji družine Marinko, kjer je sodelovala cela občina."
FRANC EKAR: "Kandidaturo sem sprejel po povabilu in daljšem prepričevanju. Starši so doma iz Nove vasi in Potoč. Zadnjih dvajset let sem migriral drugod, sem pa bil ves čas v stiku z domačim okoljem. Ko pa sem kmetijsko posestvo podedoval, sem začel intenzivno urejati vrnitev v Preddvor. Kandidatura za župana Preddvora je bila tako tudi moralna obveza. Sem samorastnik, starši so mi hitro umrli. Imam 26-letne izkušnje poslovodstva od Gorenjskega tiska, Iskre do Gorenjskega sejma, 15 let sem bil v Stanovanjski zadrugi Kranj. Sem predsednik Planinske zveze Slovenije, posredno sem tudi svetovalec, kjer me potrebujejo. Delam kot prostovoljec, tako da je bila izbira o kandidaturi v Preddvoru in ne kje drugje, kjer bi bilo bolj pestro, nekak izziv, ki sem ga sprejel. Najprej sem preveril strankarsko klimo. Takoj je bila v Preddvoru ustanovljena koalicija med SLS, LDS in ZLSD, s tem je bilo doseženo priznavanje različnosti, česar sem bil zelo vesel. Drugič sem bil vesel, da sem 50 podpisov hitro zbral, kar je bila dodatna potrditev."
Katere bodo poglavitne smernice vajinega dela, v primeru, da postaneta župan ali županja?
ŠIFRER: "Kar je začrtano in narejenega, moramo nadaljevati in nadgrajevati. Naš Preddvor je trenutno v veliki gradbeni fazi, tu mislim na kanalizacijo in ogrevanje na biomaso, predvideni vodovod za Možjanco, preplastitev cest, razsvetljavo. Najbolj pomembna je izgradnja šole s športnim objektom do leta 2003, ko se začne devetletka. Moje želje so velike, odprta vprašanja, kaj nadgrajevati, prav tako. Sredstev sicer v občini ni, vendar pa imamo, česar drugi v Evropi nimajo - zelo lepo naravo, dober zrak in krasno vodo. Tukaj se lahko začne, kar je že bilo. Prizadevati se je treba za obnovitev zdraviliškega turizma. Imam velike možnosti, da v Preddvor pripeljem dobre investitorje, ki mi zaupajo in so pripravljeni iti v tak projekt. Zavzemam se za podjetništvo in obrtništvo, vendar ne za velike industrije, ampak za okolju prijazno gospodarstvo. Veliko bo treba narediti na sociali, zadržati v kraju mladino, da se bo zaposlovala, za kar bo potrebno najti vir dohodka. Starost se viša, tretje življenjsko obdobje je zelo pomembno, prihajamo pa že v četrto, zato je potrebno poskrbeti za domove za ostarele, nego, razvoz kosil itd.. Zdravstveni dom v Preddvoru je nujno potreben obnovitve in nadgraditi ponudbo. V Preddvoru ponujajo tudi alternativno medicino, na katero ima sicer vsak svoj pogled, vendar če obstaja, jo moramo tudi zadržati. Na kmetijstvo se ne spoznam veliko, se pa bom sestala s tistimi, ki ga poznajo. Rak rana v Preddvoru je zagotovo šport, saj mladi nimajo nobenega športnega objekta. Mladina je danes še zdrava, ni mamil, zato je ceneje zgraditi športni objekt kot pa komuno za odvisnike. Potrebno je ljudem prisluhniti in z njimi graditi projekte. Če župan sam vodi aktivnosti, hitro pride do nezadovoljstva med občani. Troši se denar, izgublja čas. Z občani se bom zato veliko
pogovarjala, organizirala bom enomesečne županjine pohode, obiskovala vasi, se pogovorili z domačini. Tudi za kulturo je treba nekaj narediti, saj imamo kulturno društvo, pevsko društvo, aktivni so upokojenci. Truditi se moramo, da preddvorski grad usposobimo kot objekt nekoliko višjega nivoja, dostopen za ljudi. Vanj je potrebno umestiti dobro profitno dejavnost, mogoče slikarsko delavnico ali pa knjižnico. Urediti je treba tudi sedaj zanemarjen vrt, ki je sicer zelo krasen. Grad mora oplemeniti naš kraj, nenazadnje po njem nosi tudi ime - Preddvor."
EKAR: "Preddvorčani smo nekoliko posebni ljudje, malo ekscentrični, trmasti in vztrajni. Za alpsko področje, ki je precej kmetijsko obarvano, je znano, da se agresivno poseljuje podeželje. Postaviti moramo zato vizijo, kako ta območja ohraniti, kako ohraniti domačina, prvobitno razpoznavnost in aktivirati vse oblike, ki so standardi dopolnilnih dejavnosti. Vizija je v dopolnjevanju zdraviliškega območja, ki smo ga v Preddvoru že dovolj okusili, seveda v negativnem smislu. Se naprej se je treba prizadevati, da uvedemo v Preddvoru tak sistem, kot je na primer na Rogli, ki bo ekonomsko in vsebinsko stabilen. To je možno. Vsebinsko je treba urediti tudi Gamsov raj. Problem je obrtna poslovna cona, z okolju prijaznim gospodarstvom. Druga zgodba je območje Kokre, 12 km dolge vasi z nekaj zaselki, kamor moramo s programi CRPOV vstopiti premišljeno. Zavarovati moramo varovana območja. To v našem okolju ni stvar le ene občine, ampak treh, kjer programi CRPOV tudi bazirajo. Naš bodoči izziv so kolesarske poti, ta modul moramo iz Evrope uvoziti. Turistom moramo na ta način nuditi aktivno preživljanje dopusta. Največji problem pa je, ker je Preddvor brez urbanističnega, prostor-
skega načrta. Zavzemam se za povračilo lovnih pravic, do katerih smo bili v preteklosti prikrajšani. Tu gre za tradicijo, ki jo moramo negovati, sodi pa tudi k turistični ponudbi. Druga stvar je trgovski center, ustanoviti moramo kmetijsko zadrugo za razvoj in prestrukturiranje kmetijstva. Kulturna dediščina Preddvora je bogata, sprašujem pa se, kaj storiti z vsebino gradu sredi Preddvora, ki je v državni lasti. Najti je treba napreden program, ki bo kraju dopadljiv in afirmativen. Grad je v povojnem času odigral vlogo azila za vojne sirote, sedaj pa je čas, da mu vrnemo vlogo, ki jo je imel pred vojno, v njegovo vsebino pa je možno vključiti tudi podiplomski študij, galerijo, kar bi odlično dopolnjevalo obstoječe protokolarne objekte. Ne pa, da bi znova ustanavljali nekakšen socialni azil. Urediti ga moramo kot prostor za promocijske, protokolarne in kulturne prireditve. Za Preddvor je tudi zanimivo, da beleži porast natalitete. Zato moramo graditi na mladih, pri čemer je tudi odgovornost šole, kaj bo z njimi počela v popoldanskem času. Posvetiti se moramo sanaciji šolskega objekta, projektu in programu šolskega področja in doseči tak standard za devetletko, da bo za državo in kraj sprejemljiv ter obvladljiv. Zagotavljati moramo tudi varnost hitre cestne komunikacije za mladino, delavce in ostale občane, tu mislim na cestni odsek Hotemaže - Preddvor. Možnosti je zadosti, program je napredno naravnan, vprašanje je le kako ga realizirati. Moja politika bo čimveč informacij, brez samovolje in enostranskih odločitev. Politika mora biti v fazi koordinacije ter odločanja in oblikovanja ciljev in trajnostnega razvoja. Združevati moramo cilje in programe v dobro kraja."
Dotaknila sta se številnih problemov. Nista pa omenjala problematične stanovanjske gradnje Voke...
ŠIFRER: "To je zadeva, o kateri bi se dalo veliko govoriti. Zadeva stoji Še pri občinski upravi, do podatkov je težko priti. Je pa to kompleks, ki bi bil zelo primeren za gradbene parcele, na njem so bila mišljena tudi socialna stanovanja, tu pa se je zgodba končala. Največ je treba delati na medsebojnih odnosih z ljudmi, z njimi se pogovarjati, občani bodo podali prave želje, le tako bomo stvar rešili. Če bomo delali po svoje, bodo zagotovo konflikti. Prav tu je primer, ker niso prisluhnili ljudem, ko je bilo že zavoženo, je prišlo na dan. Kdorkoli bo župan, tega ne bo mogel rešiti v trenutku, je pa res, da se temu problemu ne bo izognil."
EKAR: "Voke so primer, kaj se zgodi, če za osnovo nimaš urbanističnega in prostorskega načrta. Potrebno je imeti tudi program, ki ne bo tam predvideval neko spalno naselje. Mislim, da ni dobro, če ljudi, ki so posredno prizadeti, obi-deš. Tako je tudi nastala lista za Voke. Vsako skupino ljudi v kraju je treba poslušati. V bodoče se bo treba s tem res široko ukvarjati, prizadeti pa so upravičeni do odškodnin oziroma kompenzacij. Če bi bil projekt voden po pravilih predpisane dokumentacije, do težav verjetno ne bi prišlo. Pogledati je treba tudi, ali so Voke in naselje najbolj primerna rešitev. Temu problemu se ne bo nihče izognil, je vprašanje, ki gaje treba razrešiti v dobro ljudi in upoštevati tudi kaj bo kraj s tem pridobil. Tako naselje morajo biti pragmatična, donosna. Preddvor se mora boriti, da pridobi čimveč ljudi iz centra, prestolnice, ki so prisotni pri sprejemanju velikih odločitev. Socialna stanovanja sicer rabimo, vendar ne le te, saj obstajajo tudi druge oblike pomoči. Pri razpolaganju s tem krajem bo treba biti zato zelo previden in skrben."
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Mladi Kranjčani poznajo svoje mesto
Kranj - Na letošnjih lokalnih volitvah se očitno prebujajo mladi. Potem ko so že pred časom ustanovili mestni odbor SMS, se je sedaj v Kranju pod imenom "Mladi za Kranj" povezalo 33 neodvisnih in nestrankarskih kandidatov, ki so vložili skupno kandidaturo za volitve v mestni svet mestne občine Kranj.
"Na listo kandidatov smo zbrali mlade Kranjčane, najstarejši je star nekaj nad 30 let, ki so že do sedaj aktivno sodelovali pri mladinskih aktivnostih v Kranju. Pri izbiri kandidatov smo bili pozorni tudi na to, da smo pokrili vse sfere mladinskih dejavnosti in problematike, kandidati pa prihajajo s celotnega območja kranjske občine," je pojasnil Jakob Klofutar, glavni organizator Tedna mladih in Poletja v Kranju, ki tudi kandidira na njihovi listi. Poleg njega so med kandidati liste Mladi za Kranj med drugimi tudi Vitomir Rožej, ki ga Kranjčani najbolje poznajo po nastopanju v humoristični seriji T V Dober dan. Toni Cahunek, voditelj TV oddaje o ŠKL, Iztok Orešnik i/ skupine Prin-ceps, Katja Obleščak, bivša pevka Stratusov, Jaka Bevk - Šeki, karikaturist in tabornik, Tania Mendillo, vizažistka in stilistka, Aleš Sladojevič in Darko Vidakovič - Sike.
"Naš slogan je Mladi za Kranj - poznamo svoje mesto. Zbrali smo se, ker želimo spremembe v Kranju. Na dnevni red želimo spraviti tudi mladinsko tematiko, vendar ne da bi o njej le razpravljali kot doslej, ampak da bi kaj tudi naredili," je razložila Saša Hrženjak, ki skrbi za stike /javnostmi. Kandidati, zbrani pod imenom Mladi za Kranj, se bodo zavzemali za gradnjo novih stanovanj, za ugodne kredite, gradnjo manjkajočih športnih objektov v Kranju, oživitev mestnega jedra, ki se kljub številnim razpravam neustavljivo prazni. Zavzemali se bodo, da v občinskem proračunu nekaj denarja namenijo tudi za mladinsko kulturo.
Simon Šubic
SKUPAJ	
NAPREJ	Cl d
1 ir^L	
DRAKSLER	
g Dograditev cestnega omrežja
o
° ■ Nadaljevanje projekta Poljanske obvoznice,
? ■ izgradnja ceste skozi Podlubnik,
° ■ navezava Škofje Loke na avtocesto
o _l
f   bodo glavne točke, s katerimi se bomo I   svetniki SLS Škofja Loka zavzeli za
z
o   ljudem in gospodarstvu potrebno cestno omrežje.
Da se sliši tvoj glas
Bled - Pod geslom Da se sliši tvoj glas! Je bilo v soboto v Festivalni dvorani na Bledu osrednje predvolilno zborovanje Združene liste socialnih demokratov. Na njem sta bila osrednja govornika predsednik stranke Borut Pahor in kandidat stranke za predsednika republika dr. Lev Kreft, ki sta napovedala zmago na volitvah in utrditev položaja stranke kot tretje najmočnejše v državi.
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj prireja v dneh do volitev številna srečanja kandidatov za župane in svetnike z volivci. V Kranju bodo srečanja jutri od 16. do 19. ure na Planini, v petek, 25. oktobra, od 14. ure dalje na Maistrovem trgu, v ponedeljek, 4. novembra, med 14. in 18. uro na Maistrovem trgu v Kranju, v torek, 5. novembra, ob istih urah na Slovenskem trgu in v sredo, 6. novembra, in v četrtek, 7. novembra, med 14. in 18. uro na Tržnici Planina in na Maistrovem trgu. V občini Cerklje bodo srečanja jutri, 23. oktobra, ob 19. uri v Gostilni Zaje v Lahovčah, v torek, 29. oktobra, ob 19. uri v gasilskem domu v Velesovem in v sredo in v četrtek, 6. in 7. novembra, pred Mesarijo Kmečki hram v Cerkljah. V Šenčurju bo predstavitev kandidatov v torek, 29. oktobra, pred trgovina Živila in v sredo, 6. novembra, obakrat med 16. in 19. uro. J.K., slika G.K.
»Le setev,
da žetev...«
Kandidat za župana občine Šenčur Janez Sušnik
Volilna sporočila
Kranjska Gora - Liberalna demokracija Kranjske Gore in njena lista za občinski svet in kandidat za župana Jure Žerjav vabijo na pogovor na temo, ali je šola v Mojstrani potrebna temeljite obnove in ali je novogradnja telovadnice nujna. Predstavili bodo tudi nevarnost, ki jo predstavlja v stenah šole. Pogovor bo danes, 22. novembr, ob 19.30 v kulturnem domu na Dovjem. Hotemaže - Kandidat za župana občine Šenčur Branko Pajer vabi v sredo, jutri, 23. oktobra, ob 16. uri na predstavitev pred Gostilno Gorjanc v Hotemažah. Slogan srečanja bo Kandidat in pivo v živo. Žirovnica - Občinska organizacija NSi Žirovnica in občinski odbor SDS Žirovnica, vabita volilni zbor v podporo kandidatu za župana Jožetu Hribarju in listam strank za občinski svet. Zbor bo v soboto, 26. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu Breznica. Tržič - Kandidati Liberalne demokracije Slovenije za svetnike v svetu občine Tržič in kandidat stranke za župana Borut Sajovic bodo ta teden obiskali nekaj krajev v občini: danes med 16. in 19. uro Senično, jutri, 23. oktobra, med 16. in 19. uri Dolino in Jelendol in v četrtek, 24. oktobra, ob istih urah Brezje nad Tržičem.
BO UVELJAVLJALA
• enakomeren razvoj podeželja in mesta
• pospeševanje podjetništva, turizma in sonaravnega kmetijstva
• odpiranje novih delovnih mest
• zmanjševanje socialnih razlik
• privlačnejši Stari Kranj
• ustanovitev univerze v Kranju
• večjo prometno varnost
• mladim dati možnost uveljavljanja ■
• pomembnejšo vlogo Kranja na Gorenjskem in v Sloveniji
GLASUJTE ZA LEPŠO PRIHODNOST !
Občina Škofja Loka
Uradni kandidati za župana občine Škofja Loka so: Igor Draksler, mag. Mirjam Jan Blažič,
Blaž Kavčič in Drago Leskovšek.
Dragi kandidati, in kandidatke, predstavite se prosim, javnosti in svojim volivcem!
MIRJAM JAN BLAŽIČ: V
organih občine Škotja Loka sem sodelovala več kot dve desetletji, od delegatke, poslanke, članice izvršnega sveta dva mandata, sedaj sem članica občinskega sveta, pred letom 1990 sem bila en mandat tudi v republiškem parlamentu, v zboru občin. Po izobrazbi sem magistra tehničnih znanosti (livarstvo). V Skofji Loki sem znana kot gospodarstvenica, saj sem več kot 20 let delala v livarstvu, kjer sem uspešno vodila podjetje LTH -OL ravno v času, koje bilo veliko odpuščanja delavcev, mi pa smo podjetje ohranili in danes je eno najboljših v škofjeloškem in tudi slovenskem prostoru. Danes sem pomočnica uprave za privatizacije v koncernu Slovenskih železarn. Tudi politika je sestavni del mojega življenja, a nikoli ni bila na prvem mestu. Sem predsednica območne organizacije ZLSD Škofja Loka, ki zajema štiri občinske organizacije. Osebno pa sem 32 let poročena z zelo razumevajočim soprogom, ki me vsa leta podpira v poklicnem in političnem življenju. Imam dva otroka in tudi že enoletno vnukinjo. Na volitvah kandidiram za županjo kot članica ZLSD."'
BLAŽ KAVČIČ: "Rojen sem leta 1951, otroštvo sem preživel deloma v Ljubljani deloma v Skofji Loki. V Ljubljani sem končal gimnazijo in ekonomsko fakulteto, sedaj pa z družino živim v Formah. Ko smo se vrnili v Škofjo Loko, sem bil med drugim bas kitarist škofjeloške ročk skupine Svedri. Ukvarjam se s športom, kolikor je potrebno za telesno in duhovno kondicijo. Z ženo Marijo sva mednarodno uveljavljena kot kinološka sodnika, sva vabljena na kinološke prireditve v mnoge dežele po svetu. Poklicno sem bil od leta 1977 do 1994 zaposlen v Iskri-nih podjetjih, najprej v zunanji trgovini, kjer sem zaključil svoje delo leta 1985 kot direktor za območje Azija Daljni vzhod. Do leta 1989 sem bil najprej komercialni, nato pa generalni direktor podjetja Iskra Telekom. To je bilo obdobje sanacije telekomunikacijsko industrijo Iskre, bil pa sem tudi v ožji pogajalski skupini, ki se je pogajala s Siemensom za skupno naložbo v podjetje Iskratel v Kranju. Leta 1995 sem nastopil obdobje mednarodnega poslovnega konzultant-stva pri slovenski podružnici švedskega podjetja Mereurv International. Leta 2000 pa sem bil izvoljen za poslanca v državnem zboru. V zadnjih dveh mandatih sem član občinskega sveta v Skofji Loki na svetniški listi LDS (na tej sem bil izvoljen tudi za člana državnega zbora). Sem podpredsednik odbora za gospodarstvo in član še nekaterih drugih delovnih teles."
IGOR DRAKSLER: Star sem 42 let, poročen, oče treh otrok, stanujem na Trati v Skofji Loki. Po izobrazbi sem diplomirani inženir gradbeništva. Zaposlen sem bil v Tehniku kot vodja proizvodnje, trenutno pa opravljam službo župana občine Škofja Loka. V zadnjih desetih letih sem aktiven na področju lokalne politike, vabijo me tudi v odbore, komisije, sem tudi član komisije za uvajanje pokrajin republike Slovenije. Ves čas sodelujem pri reševanju problematike odpadkov na Gorenjskem in sem član strokovne skupine. Županske dolžnosti v Skofji Loki zahtevajo celega človeka, zato veliko časa namenjam službi. Prostega Časa tako ostane bolj malo, zato sem v tem času najraje doma /. družino, saj menim, da za kariero družine ne gre žrtvovati. Če ostane kaj časa, se ukvarjam s športom skupaj / družino. Za vnovično kandidaturo za župana so me na^ govorili ljudje, ki moje dosedanje delo ocenjujejo kot uspešno in so "'lazili željo, da bi skupaj uresničili Se kak razvojni projekt. Spodbudilo me je tudi to, da imam široko
politično podporo, mojo kandidaturo podpirajo kar tri strankarske liste. Odtehta pa tudi dejstvo, da sem delo župana opravljal rad, čutim veselje do dela z ljudmi. Stikov z njimi ne manjka, sploh pa ne na škofjeloškem, kjer mnogo ljudi sodeluje pri oblikovanju gospodarskega, kulturnega in družabnega utripa občine, kar mi je še posebej všeč. Menim, da je zelo važno, da imaš posluh za ljudi."
DRAGO LESKOVŠEK: "Ro jen sem pred 46 leti v vasi Sveti Duh, kjer še vedno živim. Sem iz delavske družine. Zelo mlad sem moral postati samostojen, ker so bile težave v družini zaradi očeta, že v mladih letih sem šel na pot po svetu. Kmalu sem se vrnil, se ukvarjal s športom in še v času Jugoslavije dosegel dobre rezultate v košarki in dviganju uteži. Vse življenje že delam z ljudmi, največ na področju organizacije prireditev, sem samostojni gostinec, razen tega sem tudi poklicni voznik. Politika me ni nikoli zanimala in me tudi sedaj ne bo, razen če ne bo potrebno. Rad delam z mladimi ljudmi in kljub reklu, daje na mladih prihodnost, se srečujem z dejstvom, da se politika veliko premalo ukvarja z mladimi in jih podcenjuje. To sem čutil tudi sam v mladih letih, vendar pa se je v časih Jugoslavije več dogajalo, sedaj pa se mi zdi najbolj problematično to, da je demokracija ljudi razdelila. Drugače sem preprost človek, odprt, nisem homofobičen, spoštujem vse kulture. Sem katolik, vendar spoštujem tudi druge vere, saj pravijo, da vsaka vera nekaj dobrega uči. Ne maram pa verskih fanatikov."
Zaradi katerih osebnostnih kvalitet menite, da bi bili dober župan (Županja)? S kakšnim programom nameravate pritegniti svoje volivce?
MIRJAM JAN BLAŽIČ: "Župan mora biti po mojih merilih dovolj izobražen, da je lahko kmope-tenten za strokovno delo in odločitve v občini. Potrebne so tudi izkušnje. Sama sem že dolgo v organih občine, dragocene pa so tudi moje izkušnje iz dela v parlamentu. Župan svojo uspešnost potrjuje tudi s tem, kako bo znal priti do Ljubljane ali še širše, do Bruslja. Od človeških kvalitet, ki jih ljudje od prve glave v občini pričakujejo, pa je v prvi vrsti poštenost. V tejle moški druščini sem edina ženska in mislim, daje tudi to svojevrstna prednost: brez desne polovice možganov bi bila družba osiromašena. Moški in ženske skupaj smo zmožni narediti več. Sem tudi zagovornica poltike enakih možnosti in se bom v tem pogledu prizadevala za enakovredno zastopanost moških in žensk v javnem življenju. Program ZLSD je tudi moj program, koncipiran pa je na petih tematskih sklopih. Prvi zajema podjetništvo, gospodarstvo in turizem. Lokalna skupnost se bo morala v prihodnje veliko ukvarjati s pogoji za ustvarjanje pogojev za uspešno gospodarstvo, ob prestrukturiranju (zlasti tekstilne) industrije bo dolžna zagotoviti, da se delovna mesta ohranijo, da v prostor pridejo druga podjetja. Ukvarjati pa se moramo tudi z uspešnimi, ki jim moramo omogočati nove korake za razvoj, največkrat so to prostorski pogoji, saj bo v nasprotnem primeru to podjetje iskalo prostor drugje. Ob umiku industrije s podjetništvom iščemo nove niše. V turizmu smo v občini preveč zaprti v svoje okvire, zato bo treba misliti na sodelovanje z ostalimi občinami. Kar zadeva trgovino, si kot večja občina zaslužimo večji trgovski center, vendar nisem na strani razmišljanja sedanjega župana, da je treba trgovski center graditi v starem delu mesta, saj središča srednjeveške kulture ne smemo obremenjevati. Še nekaj je primerov, ko zaradi načina dela v naši občini ni bilo mogoče uveljaviti drugačnih predlogov, kajti način vodenja v občinskem svetu je /elo avtokratski, zato smo v ZLSD
menili, daje treba to obdobje dveh mandatov sedanjega župana preki-nitit in poskrbeti, da se začne timsko vodenje in omogoči postavljanje skupnih strategij, ki jih je v občini veliko premalo. Naslednje področje so prometne povezave in ostala infrastruktura. Na področju Poljanske obvoznice se je premalo naredilo, promet se mora s Spodnjega trga preseliti na obvoznico, mestno jedro pa se začne razvijati, kot si zasluži. Hitreje naj se ureja tudi Mestni trg, hiše pa celovito adaptirajo, ne le zunanja kozmetika, tudi veže.. Škofja Loka je mesto z največ mladimi, skrb zanje pa premajhna. Župan bo moral za mlade kaj narediti: z delavnicami, mladinskimi prostori, stanovanji za mlade družine, pogoji za mlade podjetnike, ki začenjajo, s hitrimi soglasji, ugodnimi krediti. Pri socialnih temah naj omenim področje skrbi za ostarele. Institucionalno varstvo imamo urejeno na evropski ravni, na področju mobilnega varstva pa se šele začenja. Gre za izobraževanje potrebnega kadra, ki bo oskrboval ostarele ljudi, da bi ti kar najdlje ostajali doma ali blizu njega. Na ta način bomo odprirali tudi nova delovna mesta. Ljudska univerza Škofja Loka je dobila Pharova sredstva za delavnice, ki usposabljajo te profile. ZLSD se zavzema tudi za decentralizacijo funkcij v občinski upravi."
BLAŽ KAVČIČ: "Če to vprašanje razumem kot to, zakaj kandidiram, bi rekel, da zato, ker bi Skofji Loki zrelo koristila sprememba na županskem mestu. S tem ne mislim na neposredno kritiko dosedanjega dela, saj je župansko delo težko in odgovorno, pri svojem konzultanskem delu pa sem se naučil na doseženo gledam z vsem spoštovanjem, ker je to osnova za naprej. Osebno in v stranki LDS smo prepričani, da bi bila bolj koristna sprememba na županskem mestu, ker bi se vodenja lotili na drugačen način kot doslej. Osebno sem vajen bolj timskega kolektivnega dela, zaupam sodelavcem. Verjetno vsi delimo prepričanje, da mora župan delovati v korist občank in občanov. Zastopam sicer ločenost politike od gospodarstva, pri tem pa se župan ne bi smel otresti odgovornosti za razvoj. Kot župan - poslanec bi imel pri tem podporo, ki je bila izražena s strani premiera Drnovška in ministra Antona Ropa. Menim, da je veliko razvojnih vprašanj občine Škofja Loka vezano na boljše sodelovanje z državno ravnjo. Ocenjujemo, daje občina Škofja Loka zastala v razvoju, razlogov pa je več. Z vsemi se ne more ukvarjati župan, z nekaterimi pa. Področje, kjer je mogoče napraviti več, je pritegnitev investiranja v razvoj gospodarstva: to pomeni, da škofjeloška podjetja ostajajo v Skofji Loki in prihajajo še nova, ne pa da uspešna uhajajo iz Škofje Loke. Z dolgoročnejšim učinkovitejšim delom na področju gospodarjenja s prostorom bi zagotovili tudi možnosti hitrejše intenzivnejše stanovanjske izgradnje. Vse to povezujemo z vzporedno prioriteto: prometom. V mislim imam Poljansko in Selško obvoznico, mestni promet in mirujoči promet. Pri Poljanski obvoznici je treha pristop spremeniti in jo razumeti kot del regijske povezave avtocestnega križa Slovenije in Severne Primorske, da postane del za državo pomembne povezave, ne pa da ima tretma obvoznice, po kateri bi se občani vozili okoli mesta. Bistveno več lahko občina v povezavi /. državo stori za oživitev dvorca Visoko. Izziv pa podobno kot kolegica Blažičeva vidim tudi z bolj intenzivnim ukvarjanjem s ponudbo starejši generaciji. Center slepih in slabovidnih v povezavi s prej omenjeno Ljudsko univerzo predstavlja strokovno jedro, ki omogoča občini, da ponudi ostarelim občanov celotno paleto potrebnih storitev, od sedaj običajnih stacionarnih oblik do modernih principov oskrbe
ostarelih na domovih. Na področju komunale so predolgo nerešena vprašanja s področja kanalizacije, plinifikacije, ravnanja z odpadki. Potenciale v Skofji Loki moramo podpreti tudi s šolstvom. Osebno sem podprl projekt, ki je bil s strani ministrstva nedavno potrjen, to je ustanovitev višje šole za strojništvo in višje šole za lesarstvo v Skofji Loki. s čimer se bo mesto razvilo v gorenjski višješolski center. Kje se še kaže zaostajan je Škofje Loke? Plače v občini so pod gorenjskim povprečjem, to je posledica dejstva, da dobra podjetja odhajajo. Župan je ključna oseba, ki lahko omogoči, da se podjetja lahko prostorsko širijo v dogled-nem času, posledično s tem lahko dvigne tudi nivo povprečnih plač v občini. Vesel, sem, da v tem obdobju lokalnih volitev lahko nastopam kot kandidat Drnovškove stranke, ki si je v Skofji Loki že do sedaj prizadevala za sodelovanje pri vseh najpomembnejših projektih. V prihodnje bom osebno skušal pripomoči, da bi sodelovanje vseh svetniških skupin v občinskem svetu bilo za raven vcišje, kot je bilo do sedaj. Želim si Škofjo Loko, ki bi bila do ljudi prijazna, možnosti za premišljen razvoj, dobra podjetja, ki bi ljudem omogočila soliden zaslužek. Zagovarjam strpnost do različnih pogledov, mislim, da nas to mora delati prepoznavne v Sloveniji in svetu. V Skofji Loki je velik izziv povezati tradicionalizem in nekatere nove panoge."
IGOR DRAKSLER: "Z dose danjimi izkušnjami na mestu župana lahko veliko pripomorem k razvoju občine. V preteklih letih smo uresničili veliko dobrih projektov, želel pa bi uresničiti še nekatere nove ideje in načrte. Druga značilnost je, da znam gospodarno ravnati z zaupanim denarjem in menim, da je bila ta naloga v preteklih letih dobro opravljena. Moj program pa temelji na območnem razvojnem programu in na regionalnem razvojnem programu, ki so ga pripravile regionalna razvojna agencija, ki je bil izdelan po metodologiji, kije pri državi predpisan, pri tem pa je bil vključen tudi velik del loškega gospodarstva in drugih segmentov družb, podpira pa ga tudi koalicija, ki je podprla mojo župansko kandidaturo. Najpomembnejša je skrb za krepitev gospodarskega razvoja občine in skrb za človeka in okolje. Občina mora še naprej pomagati podjetjem z nuđenjem dobrih prostorskih pogojev in z možnostjo, da se priključijo na komunalno infrastrukturo na najhitrejši možni način. V preteklosti so že dobri primeri: Termo, Bandag, Klavnica, pa tudi Unitecha v Skofji Loki ne bi bilo, če ne bi imela občina posluha za to. Prizadevali si bomo za nadaljnjo izgradnjo cest. Poleg projekta Poljanske obvoznice, ki je že v teku in je del širšega programa, je pootrebno določiti še traso Selške obvoznice, prizadevali pa si bomo tudi čim hitrejšo priključitev na avtocesto in to prek Jeprce. Menimo, da le na tak način lahko infrastrukturno zagotovimo čim hitrejši napredek občine, boljša delovna mesta in s tem višje plače naših zaposlenih. Pri skrhi za urejeno čisto okolje bodo naše prednostne naloge obnova naselij, ki zajema obnovo in dograditev kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, ureditev lokalnih cest ter površin z javno razsvetljavo. Tudi prenova hiš v starem mestnem jedru na mestnem trgu naj bi dala mestu novo podobo in s tem možnosti za turistični razvoj, uredili naj bi tudi središča vasi. Za vejo blaginjo našega prebivalstva je pomemben dober razvoj naših podjetij. Posebna skrb naj bo namenjena družinam, mladim, otrokom in ljudem s posebnimi potrebami. Pri starih želimo razvijati sistem pomoči na domu. za katere smo pilitno v Sloveniji. Tudi ob pomoči občine pelje Ljudska univerza delavnico za kadre. Prednostna naloga je tudi izgrad-
Mirjam Jan Blažič
Blaž Kavčič
Igor Draksler
nja socialnih stanovanj, ustanovitev štipendijskega sklada za nadarjene socialno šibke dijake in študente, podpora pluralnim programom za delo z otroki, kar v Skofji Loki že deloma izvajamo in jih želimo tudi tudi tam, kjer to zahteva nekaj več finančnih sredstev, saj smo ena redkih občin v Sloveniji, ki imamo možnost za razvoj, zato ker imamo otroke. Zgraditi bivalno skupnost za ljudi s posebnimi potrebami je naloga naslednjega mandata. Posebno pozornost bom namenjal projektom, ki Škofjo Loko delajo prepoznavno in dajejo svojstven pečat: to so prireditve kot Venerina pot, praztnovanje občinskega praznika. Škofjeloški pa-sijon, aleja znanih Ločanov. V dialogu z državo si bomo še naprej prizadevali, da dobi Škofja Loka status mestne občine, ki ji pripada."
DRAGO LESKOVŠEK: "H kandidaturi me je spodbudilo predvsem to, ker župan veliko obljublja, pa veliko tega ne izpolni. Jaz bom eden redkih županov, ki ne bom ničesar obljubljam Za župana ni treba, da je kdove kako izobražen, saj je njegova funkcija lahko drugačna. Delam v gostinstvu, veliko sem v stiku z ljudmi in poslušam njihove probleme. Povedo, da ni več domačnosti, da se ljudje skoraj ne pozdravljajo več. Menim, da županska funkcija ne bi smela biti politična in strankarsko obarvana. Rad bi bil dober z vsemi. Slišim pripombe ljudi iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, da se v Skofji Loki počutijo kot dru-
Drago Leskovšek
gorazredni občani. Mladina uhaja iz Škofje Loke, premalo je poskrbljeno za njihovo zabavo. Potrebno jim je omogočiti prostore. Že ko sem edini med kandidati zbiral podpise za kandidaturo (v treh dneh sem jih zbral dvesto, kar ni malo), sem doumel, da Škotja Loka potrebuje spremembo. Ljudje so me spraševali, kaj bom obljubil. Ničesar ne obljubljam, živim po življenjski filofoziji, češ da ljudje ne gredo spat nervozni in da ne vstajajo nervozni. Ne morem obljubiti, da bom takoj zgradil obvoznico. Zbral bom ekipo ljudi, ki so strokovno usposobljeni in jim zaupal. Poznam probleme, potrebe, morda več od svojih protikandidatov (čeprav jih ne podcenjujem), saj živim dovolj javno, na ulici, v lokalih. Ljudi je treba pripraviti do tega, da mirno povedo, kaj želijo, da se ne bojijo. Če bodo sproščeni, bomo lahko z njimi vzpostavili dialog. V slogi je moč. Obljubim pa le tiste stvari, ki sem jih sposoben izpolniti. Moje področje je gostinstvo, turizem. V Škotji Loki ljudi znamo privabiti, ne znanmo pa jih obdržati. Povezanost gostincev je na nuli. Ni rešitev, če pride avtobus Japoncev, poslikajo Mestni trg, nato pa po eni uri izginejo. Vse probleme bom reševal s pomočjo občanov."
Kot največji problem občine Škotja Loka, ki bi si prednostno zaslužil reševanje, so vsi štirje kandidati navedli cestne povezave, kandidat Blaž. Kavčič pa bi spremenil tudi pristop k tej problematiki. Danica Zavrl Žlebir
Plavčak v Podkorenu in na Dovjem
Kranjska Gora - Kandidat za župana občine Kranjska Gora Robert Plavčak nas je obvestil, da bo danes, 22. oktobra, obiskal Podkoren in se ob 20. uri pogovarjal z volivci v Gasilskem domu, jutri ob 18.30 pa se bo predstavil v prostorih Kulturno umetniškega doma na Dovjem.
J.K.
Predstavitev Franca Ekarja
Preddvor - Kandidat za župana občine Preddvor Franc Ekar, ki ga podpirajo občani s podpisi, razen tega pa še Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska ljudska stranka in Združena lista socialnih demokratov, se bo predstavil javnosti danes. 22. oktobra na konferenci za novinarje v Penzionu Zaplata. V okviru predvolilnih aktivnosti se bo predvidoma danes v Preddvoru srečal z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo Francem Butom in v petek, 25. oktobra, v Gostilni Bizjak na Zgornji Beli z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem.
J.K.
Popravek
V prispevku S kandidatom od točke do točke, objavljenem v petkovi številki našega časopisa, smo dolžni popraviti napako. V zadnjem delu članka, kjer je kandidat za župana občine Škofja Loka Blaž Kavčič govoril o cestah, se besedilo pravilno glasi: Kavčič dodaja, da državni proračun za leti 2003 in 2004 za cesto Podlubnik -Klančar ne predvideva nobenih sredstev, ker občina še vedno ni dostavila vseh potrebnih dokumentov v verifikacijo, za loško obvoznico pa tudi precej skromna. Za napako se opravičujemo, obenem pa opravičilo velja tudi kandidatoma za občinska svetnika, dr, Marku Notarju in Tini Teržan za napačno zapisana priimka. D.Z.
Stari suknjič novemu telesu ne pristoji
Doktor prava France Bučarje z 79 leti najstarejši od desetih predsedniških kandidatov. Nelagodja ob svoji kandidaturi pa ne čuti zaradi svoje starosti, pač pa zato, ker s to potezo v nasprotju s svojimi dosedanjimi življenjskimi dejanji ničesar ne tvega, zaradi česar so v očeh javnosti vprašljivi njegovi iskreni nameni. Dr. Bučarja Gorenjci štejemo za
svojega. Doma je namreč iz Bohinja in čeprav sicer živi v Ljubljani, v Bohinju preživlja prijetne proste trenutke.
Imate v obdobju intenzivne predvolilne kampanje sploh kaj časa za svoj Bohinj?
"Te dni bom že šel, če bo vse prav. ker moram še jesenski česen posaditi."
Ste vrtičkar ali resno kmetuje-te?
"Imam kar veliko njivo, ki vzame precej časa. No, saj si ga z veseljem vzamem, ampak zdajle pa res bolj slabo kaže."
Kako vas sprejemajo Bohinjci, kot sebi enakega domačina ali kot nekega Ljubljančana, ki prihaja le za vikende?
"Mene sprejemajo kot Bohinjca, če je pa kakšna ženska bolj žleht, me pa z Ljubljančanom ozmerja."
Najin pogovor teče na sedežu Slovenskega panevropskega gibanja, kjer imate tudi svoj volilni štab. Kako ste se vi vpletli v pa-nevropsko zgodbo?
"Panevropsko gibanje je bilo ustanovljeno leta 1923 na Dunaju in so že naši delegati tam sodelovali. Korošec je bil nekaj časa zastopnik, tudi jugoslovanski zunanji minister poverjenik za Panev-ropo. Med vojno je Hitler gibanje onemogočil, po vojni pa je spet oživelo. Ko smo se Slovenci v začetku devetdesetih let osvobajali, so nas podprli tudi člani Panevropskega gibanja, stike smo navezali, sedaj pa nadaljujemo to dejavnost, ki je nujno potrebna zaradi našega vključevanja v Evropo. Ni pa to povsem identično, panev-
samo zbirni pojem za kulture različnih narodov, čeprav imajo ti vsi neko skupno lastnost. Po tem se ideja panevropskega gibanja izrazito razlikuje od evropske gospodarske skupnosti, ki v ospredje postavlja samo gospodarske interese. Gospodarstvo ne želi imeti različnosti. Obratno. Gospodarstvo želi stvari poenostaviti, poenotiti, ker je to cenejše, bolj enostavno. Ne več jezikov, samo eden, po možnosti angleški, ne več pravnih sistemov, en pravni sistem, en sistem komunikacije, skratka družba centralizacije. Tako je Slovenija v stalni nevarnosti: bomo potem še lahko imeli svoj lastni razvoj, svoje lastne institucije. Če teh nimamo, tudi univerze ne rabimo. Zakaj bi denimo imeli farmacevtsko fakulteto, če bodo te stvari drugod rihtali? To ima lahko zelo dolgoročne posledice, ni le enostavno izračun, kakšne koristi nam bo to prineslo, češ sedaj imamo toliko dohodka, potem ga bomo imeli pa toliko več. Hvala lepa, stvar je v svojih posledicah veliko daljnosežnejša."
Kako pa ste razpoloženi do našega članstva v Natu ?
"Saj vam pravim, daje to popolnoma isto. Če smo del Evrope in če se bo ta odločila za NATO. potem nimamo kaj. Ta odločitev ne bo padla v Ljubljani, ampak v Bruslju, da smo si na jasnem. To je podobno tistemu staremu vicu
ropska ideja je širša kot samo evropska gospodarska skupnost."
Pri vaših nastopih v javnosti opažamo, da imate do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo niti ne zelo navdušen niti odklonilen odnos, pač pa zelo previden. Zakaj?
"Zagotovo. Pri vsaki stvari moraš vedeti, kam greš in zakaj, ne pa kar nekritično navdušenje: Evropa zdaj. To ne gre. Zadnje čase, ko smo slišali, da bomo neto plačniki, je prišlo do streznitve, kar je dobro, da smo -začeli malo bolj misliti s svojo glavo."
Kako torej pojmujete našo prihodnjo vključitev v Evropsko unijo, kako tehtate pluse in minuse?
"Ko se vključujemo v Evropsko unijo in NATO, se sprašujemo, ali je to za nas dobro ali ne. Toda ali imamo pri tem kakšno izbiro? Ali moremo sami proti vsej Evropi, kako pa je Adam izbral Evo? Kjer je neka stvar nujna, je lahko samo dobra. Dobra plat, ki je osnova našega gibanja, je ravno v tem, da skušamo iz Evrope narediti neko skupnost, ki bo varna, ki ne bo divjala v novo svetovno vojno, ki lahko izrabi svoje znanstvene, kulturne, civilizacijske potenciale. Ravno zaradi tega, ker je Evropa skupnost vrste narodov s svojo lastno identiteto in kulturo, je za nas v prvem planu ustvarjanje Evrope, kjer bo lahko ostala istovetnost vsakega od narodov. To je v našo lastno korist in v korist Evrope kot celote. Evropska kultura je
o možu pod mizo, ki pravi, jaz doma lahko delam, kar hočem."
Preden greva k vaši predsedniški kandidaturi, še kratek eks-kurz po vaši biografiji: bili ste partizan, med osvoboditelji Celovca, po vojni desident, pozneje eden od snovalcev slovenske osamosvojitve, soavtor slovenske ustave, predsednik prvega demokratičnega slovenskega parlamenta, sedaj kandidirate za predsedniško funkcijo. Katero od teh obdobij vas je najbolj zaznamovalo?
"Ne vem, to bodo drugi povedali. Lahko samo rečem, katerega teh obdobij sem bil najbolj vesel. To je bil čas, ko sem bil na fakulteti, ko so me študentje z veseljem poslušali, jaz pa sem jim z enakim veseljem predaval, ker sem videl, kakšen kontakt z njimi sem ujel. Po očeh sem jim videl, kako so sledili mojemu predavanju. Se danes sem vesel, ko se spomnim. Mladi ljudje so hvaležni, če jim poveš resnico. Tedaj pa je bilo govoriti resnico zelo nevarno, mladi pa so to cenili. Zaradi resnice so me nato tudi vrgli z univerze."
S tem ste se torej zamerili bivšemu režimu?
"S prejšnjim režimom že tako nisem bil ravno prijatelj, ker sem pač mislil s svojo glavo. Lepega dne je prišlo pisemce, v katerem je bilo rečeno, da je knjiga Franceta Bučarja pisana v prozahod-nem duhu, v nasprotju z našim samoupravnim sistemom. V nekaj dneh sem bil na cesti. Niso mi pu-
stili predavati, raziskovati. V Helsinkih sem imel že zmenjeno, da bom predaval na tamkajšnji univerzi, imel sem že celo stanovanje, le še priti bi moral, toda iz tega ni bilo nič. Ni bilo govora, da bi jaz kam šel, da bi lahko še kaj napisal, bil sem v statusu "neose-be", neobstoječe osebe. Zahvaljujoč temu, da je bila takratna oblast tudi zelo neučinkovita, me vsaj zaprli niso, dobil pa sem tudi možnost, da objavljam v Novi reviji. Takrat sem nastopil tudi pred evropskim parlamentom, doma pa so me skoraj že z žakljem čakali, ampak se je nekako srečno izteklo. Glede na pritožbo pri zveznem javnem tožilcem bi lahko dobil več deset let zapora, vendar naposled v arest nisem šel, ker se je slovenskemu političnemu vodstvu zdelo neprimerno, da bi me zaprli. O tem obstajajo tudi dokumenti, ki so bili razstavljeni v Ce-kinovem gradu, in jasno govorijo, češ da me ne bodo zaprli, ker bi to lahko škodovalo interesom naših financ v inozemstvu."
O svojem obdobju na univerzi govorite kot o najljubšem. Kaj pa vam je pomenil čas slovenskega osamos vajanja ?
"Takrat smo bili tako okupirani z dejavnostjo osamosvajanja, da nismo imeli nič časa za razmišljanje, ali je prijetno, težko, nevarno, usodno, slavno... Takrat si bil ves v akciji, delal si, kar je bilo potrebno, to je bilo samo po sebi umevno. Sedaj ko na to gledamo nazaj, je bilo kajpak pomembno obdobje in velik uspeh, med samim dogajanjem pa preveč intenzivno, da bi bilo kaj prostora za takšna ali drugačna čustva."
Vrniva se še malo nazaj, k vašemu partizanstvu. O tem obdobju slovenske zgodovine je bilo zadnje desetletje veliko polemik, zlasti ko je šlo za vprašanja narodne sprave.
"Zame so te stvari popolnom jasne, kot beli dan. Iti v partizane je bila dolžnost, kot obramba domovine in gole eksistence. Sedaj ko se nekateri trudijo, da bi rehabilitirali domobranstvo, češ da so bili tam sami fejst in dobronamerni fantje. Lahko da so bili, a borili so se na strani okupatorjev in
tudi Angleži in Američani so jih pojmovali kot zaveznike Nemcev in Italijanov. Tega.dejstva ni mogoče izbrisati. Ne zanimajo me njihovi dobri nameni, sicer pa poznamo izrek: pot v pekel je tlakovana s samimi dobrimi nameni. Absolutno sem za spravo, vendar najprej lahko odpusti žrtev. To pa je velika zahteva in terja veliko osebnost. Nikakor pa tega ne morejo tisti ljudje, ki spravo uporabljajo za politične namene in jo izkoriščajo za to, da stalno vpijejo, kakšne barabe so bili komunisti in partizani in da je treba njihove žrtve rehabilitirati. Slednje je treba, toda dokler so žrtve samo drobiž, s katerim oni barantajo za svoje politične cilje, do sprave ne more priti. Tu bi lahko govorili prav o sindromu: gremo magari skupaj z Nemci, samo da uničimo partizane; danes pa: razprodajmo magari celotno premoženje države, samo da uničimo tole kontinuiteto. To je isto."
Na predsedniških volitvah kandidirate kot najstarejši kandidat. Zanimivo pri tem pa je, da vas podpira ravno stranka mladih. Kako si razlagate to generacijsko povezavo?
"Tu ni treba nobene razlage. Oni sami so prišli k meni in predlagali, da podprejo mojo kandidaturo. Seveda podporo sprejmem, sem dejal, sprejel bi vsako podporo. Po drugi strani pa vidim pojmovanje problema madih v čisto novi luči. Družba je naredila velik napredek v podaljševanju življenja, medicina ima izredne uspehe, življenjska doba je daljša, kot pred desetletji, hkrati pa je struktura družbe še vedno povsem enaka kot nekoč. Včasih smo za pet-desetletnika rekli, da je srečal Abrahama, danes so pctdesetlet-niki na vrhuncu svojih moči. To je generacija, ki danes vodi državo. Mladi ljudje pa so ogroženi. Starejša generacija jih obremenjuje s tem. da morajo vzdrževati vedno več starih ljudi. Vedno večje breme prevzemajo mlade generacije, ob tem pa jim zapiramo službe, napredovanje (ker se stari ne znano ali nočejo umakniti), stari suknjič novemu telesu ne paše. Ne vem sicer, koliko mladi sami ra-
zumejo ta problem, vendar gre za to, da je družbo treba prestrukturirati, preurediti, da bo napredek v življenju ne v škodo mladih, pač pa v korist celotni družbi. To je konfliktno stanje, ki potrebuje notranje prestrukturiranje. Vprašanje medgeneracijskih odnosov bo eno ključnih, s katerim se bo morala v prihodnje spopasti družba, kakor tudi vprašanjem enakosti in odpravljanjem revščine, zaposlenosti... Tudi tu je stanje konfliktno: bolj napredujemo, kar je včasih delalo pet ljudi, lahko danes naredi en sam, to pa ni v korist družbe, ampak pomeni le več brezposelnih. To so problemi prihodnjega stoletja."
Kateri pa so problemi države, ki bi jih na mestu predsednika vi najprej začeli reševati? Vemo sicer, da ima predsednik omejene prostojnosti, hkrati pa je moralna avtoriteta z velikim vlivom, ki ga lahko izkoristi za določene cilje.
"To je vprašanje demografije. Če ne bomo imeli otrok, kmalu ne bo več treba nobene politike, ker nas več ne bo. To je izjemno velik problem, ki ga današnja neolibe-ralistilna vlada sploh ne priznava, kajti ta vlada se posmehuje pojmu, ki mu pravimo nacionalni interes. Če ni nacionalnega interesa, ni treba, da imamo otroke. Če gledamo v preteklost, so družbe, ki so bile v demografskem vzponu, izražale nekakšen optimizem, vesel pogled na življenje, imele največ uspeha v umetnosti, znanosti, v novih odkritjih, ker je življenjski optimizem silil na dan pri vseh porah. Če pa gledamo sedanjo politiko, pa vodi v totalni
družbeni nihilizem. Toda ta problem je treba najprej priznati, gre za vrednostno preusmeritev. Če se problema zavemo, ga priznamo in tudi ovrednotimo, potem se najdejo tudi rešitve. To je problem številka ena, katerega rešitev je odvisna od nas. Življenje je vrednota, otrok je dar, veselje, naj se sliši še tako romantično. Če želiš v teatru sedeti v prvi vrsti, moraš nekaj plačati. Če hočeš imeti otroka, moraš nekaj žrtvovati.
Drugi problem, ki je problem naše usmerjenosti, pa je slovenstvo, ali hočemo ostati Slovenci. Naša politika je bila doslej v glavnem usmerjena v to, kako nas bodo v Bruslju sprejeli, kako bomo čimprej v Evropi, kdaj nas bodo pogladili in potrepljali, kako smo pridni in zreli za to druščino. Sedaj že razmišljamo tudi v drugi smeri, kako nas gledajo kot drugorazredne, kaj bomo v Evropi resnično pomenili. Toda da se mi sami dvignemo na višjo raven, da postanemo enakopravni po gospodarski uspešnosti, po kulturnih in znanstvenih prodorih, ni stvar Bruslja, pač pa je prav tako odvisno le od nas samih. Če si bogat, te vsak z veseljem sprejema, če si reven, se te otepa."
Ali menite, da je to rezultat našega hlapčevskega narodnega
značaja ali stvar nekega pragmatizma, ko imamo pred seboj le trenutno in neposredne koristi?
"Gre tudi za naš miselni vzorec, ki ga imamo zabit v glavo skozi generacije. Mi nikoli nismo imeli svoje države, vedno smo imeli še eno plast nad seboj, nimamo niti družbene elite, ki bi bila na ravni elite naših sosedov. Tega nikoli nismo imeli, zato se tudi ne znamo obnašati v svoji državi, kakor nam samostojna država omogoča. To se denimo kaže tudi v našem odnosu do Balkana. Ko so nas Amerikanci želeli kot oporno točko, s katere bi lahko na Balkanu uveljavili svoje interese, smo se tega branili, češ nazaj na Balkan pa ne. Če bi mi to vlogo sprejeli, bi bili tudi za Amerikance pomembni, s tem pa tudi v evropski in svetovni politiki. Nismo izhajali iz izhodišča, da nam ta Balkan ne more več sesti na glavo."
Sedaj kandidirate za predsednika države...
"Prvič imam strašno nelagoden občutek. Karkoli sem v življenju delal, od partizanstva, do nastopa v strasbourškem parlamentu, do upiranja takratni oblasti in partiji, same nevarne stvari, vsakič sem veliko tvegal. Vedno sem bil z eno nogo v arestu. O moji iskrenosti nihče ni mogel dvomiti. Sedaj pa tega ni. Ne tvegam ničesar, tudi če na volitvah izgubim. Tako pa se ljudje nemara sprašujejo, kaj je temu starcu, da se spušča v predsedniško tekmo, ali ga žeja po visokem položaju ali kaj, skratka obstajajo dvomi o mojih iskrenih namenih."
Kakšni so torej vaši motivi?
"Čutim nelagodnost, ker se izpostavljam v pogledu svoje pristnosti. Resda so me na pol porinili v to stvar, kljub temujta smatram, da gre za dolžnost. Če imam za to nalogo izkušnje, nazore, ustrezne poglede, potrebno znanje, sem moral podleči pristisku svoje okolice. Gre za moralno dolžnost."
Kako pa vi vidite vlogo predsednika, na katero ste kot soavtor ustave tudi vplivali?
"Če bila vloga predsednika države povsem v skladu s parlamentarnim sistemom, ga ne bi bilo potrebno in primerno voliti s splošnimi volitvami. V ustavi smo mu dali tudi zelo omejene normativne pristojnosti. In to ne slučajno, naša ustava je bila reakcija na lastno preteklost, saj nismo hoteli, da bi katerega od predsednikov zaskominalo, da bi bil spet naš ljubljeni vodja. Hkrati pa ima predsednik izjemno veliko neformalno vlogo. Pri formalnih strukturah ima vso moč tisti, ki je formalno postavljen na neko mesto, neformalne moči pa ti tako mesto ne podeli, pač pa jo moraš izvabiti iz sebe."
Pred volitvami so narejene že nekatere raziskave javnega mnenja o tem, kateremu kandidatu so naklonjeni volivci, Vi se na teh lestvicah uvrščate na tretje do četrto mesto. Kakšen je vaš komentar?
"Po teh lestvicah mi ne kaže najbolje. Stvarnost pa bodo pokazale volitve in če bodo te potrdile pravilnost anket, bo to tudi zame zelo pomemben pokazatelj, da so moje predstave in predstave kroga tistih, ki so me nagovorili h kandidaturi (gre predvsem za intelektualne kroge) bistveno drugačne kot so predstave povprečnega človeka v Sloveniji. To pomeni, da moramo svoje gledanje na družbo enostavno spremeniti. V tem primeru bo to razočaranje, še ena grenka izkušnja, kakšnih je že nekaj za menoj."
Danica Zavrl Žlebir Foto: Gorazd Kavčič
Planika ponovno nasedla na čereh recesije
Uprava Planike razlaga, da je recesija na nemškem in ameriškem trgu povzročila izgubo in zahtevala krčenje obsega proizvodnje, delavci pa so prepričani, da uprava ni naredila vsega.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Kranj - V četrtek popoldan je novi Nadzorni svet Planike obravnaval poročilo uprave o letošnjem poslovanju, ki se je po lanskih uspehih, ko je ta družba v drugem polletju že poslovala tekoče pozitivno, zopet poslabšalo. Ocenjujejo, da bo letos nastalo 300 do 400 milijonov tolarjev izgube, zato časa za mehke ukrepe zmanjkuje. Nadzorni svet je bil seznanjen z začetki postopkov, po katerih naj bi 320 delavcev, večina v obratu Turnišče, postalo trajni višek, obravnavali pa so tudi zasnovo novega razvojnega načrta. Delavci za slab položaj krivijo slabo delo uprave, zato so zahtevali glasovanje o zaupnici predsedniku uprave.
Že v petkovem časopisu smo na kratko poročali o tem, da se je v četrtek popoldan sestal novi Nadzorni svet družbe za proizvodnjo in trženje obutve Planika Kranj, pri čemer že ta prva, tudi konstitutivna seja sveta po zasedanju skupščine družbe ni bila lahka. Konstituiranje seveda pomeni, da so izvolili novega predsednika in podpredsednika, pri čemer je bil za predsednika je bil izvoljen Sašo Jevšnik, svetovalec vlade na Ministrstvu za gospodarstvo, za podpredsednika pa Samo Ger-šak, sicer direktor Gradbinca. Število članov Nadzornega sveta je sicer zmanjšano z 8 na 6 na račun dveh predstavnikov delavcev, kar je v delavskih vrstah sprožilo nezadovoljstvo. Osrednja točka na dnevnem redu pa je bilo poročilo uprave o poslovanju in načrtu za prihodnje leto, ter tekočem ukrepanju glede na situacijo, ki je letos nastala, zlasti z za četrtino zmanjšanim obsegom poslovanja. Uprava je novemu Nadzornemu svetu predlagala tudi obravnavo Razvojnega plana Planike 2003 do 2005, predstavnika delavcev pa sta seznanila Nadzorni svet s sklepom Sveta delavcev, ki je predlagal odpoklic predsednika uprave, vendar ta točka ni bila uvrščena na dnevni red.
Planika ima slabe kupce
O tem, kakšni so vzroki za letošnje slabo poslovanje Planike, nam je predsednik uprave Milan Baj-želj dejal, da je kriza v vsej čevljarski panogi, ne le v Planiki, in sploh delovno intenzivnih družbah. Poleg recesije je namreč nastopil tudi velik pritisk na znižanje cen, tako, da se kalkulacije nikakor ne izidejo več. Precej je odvisno tudi od tega, kakšne kupce ima posamezni proizvajalec, pri čemer ima Planika žal najslabšo možno kombinacijo: nemškega, kjer je recesija v Evropi največja, in ameriškega, kjer se je zgodil 11. september. V Planiki so bili prisiljeni zmanjšati obseg poslovanja in iskati rezerve ter ukrepe pri stroških. Planika je v teh razmerah, potem ko je lani v drugem polletju že poslovala pozitivno, letos zopet zabredla v izgube, ki jo bo po oceni do konca leta med 300 do 400 milijonov tolarjev. Vse od aprila oz. maja so uvedeni ukrepi, tako na stroškovni, kot tudi na prodajni strani, trudijo se izboljšati kvaliteto. Sedanje ocene kažejo, da bi lahko sredi leta 2003 leta zopet delali brez izgube. Nadzorni svet je bil z vsem tem seznanjen, sicer pa so posamezni ukrepi v pristojnosti uprave.
Ponovno trajni presežki
Najbolj občutljivi ukrepi so seveda odpuščanje delavcev in Nad-
zorni svet je bil obveščen o tem, da je uprava v torek začela formalni postopek določanja trajnih presežkov za 320 delavcev, od tega največ, 168 delavcev v obra-
je ta s 57 odstotki večinski lastnik družbe Planika. Povedal nam je, daje nadzorni svet zaskrbljen nad letošnjimi rezultati, saj so bili lani napovedani precej drugačni, ugodnejši. Zato je Nadzorni svet zahteval, da je pomembnejši del razvojnega načrta posvečen sanaciji, obravnavali pa naj bi ga čez en mesec. Žal je položaj tak, da za mehko varianto prestrukturiranja Planike zmanjkuje časa. Predstavnikom delavcev so skušali dopovedati, glede na hudo situacijo v kateri so se znašli, da totalni revolt tistih, ki v tovarni ostajajo, ne
ki, ni opravil svojega dela. Zato se nikakor ne morejo strinjati z ukrepi, med katerimi je najbolj boleče določanje trajnih viškov. Od nastopa nove uprave v letu 1999 naj bi se tako število delavcev že namreč prepolovilo, saj jih je bilo leta 1999 v Planiki 1420, po sedaj predlaganem odpuščanju pa jih bo le še 717. Dodati velja tudi, da je imela nova uprava ob svojem startu veliko premoženje, ki' ga prodaja, pa kljub temu je Planika še vedno v težavah. Predstavniki delavcev in sindikat zato nasprotujejo tako enostranskim ukre-
tu Planike v Turnišču. Objavi seznamov sedaj sledi razprava s sindikati in Svetom delavcev, postopki pa naj bi se zaključili do sredine decembra. Milan Bajželj nam je dejal (z njim smo se pogovarjali, ko je bil na poti v Turnišče), da je sedaj njegova naloga, da delavcem razloži nastali položaj, "izprazni nakopičen naboj, doseže 'mir in razmere za učinkovito delo". Uprava bo, po njegovih besedah, ne le izpeljala postopke o trajnih presežkih delavcev, pač pa tudi iskala rešitve za položaj posameznikov in skupin, ki so ostali brez dela.
Nov razvojni načrt
V naslednji točki je Nadzorni svet začel z obravnavo novega razvojnega načrta Planike za obdobje 2003 do 2005, za katerega predsednik uprave priznava, da še ni v celoti razdelan. Prepričan je, daje Nadzorni svet osnove razvojnega načrta v celoti podprl, kar je po njegovem mnenju vsekakor nova kvaliteta dialoga med upravo in lastniki. Bistvo osnov razvojnega načrta je po Bajžljevih besedah tržna usmeritev Planike, ki znotraj sebe ohranja vitalno proizvodnjo. Na teh osnovah bodo posamezne dele razvojnega načrta kot projekte podrobneje obdelali.
Nadzorni svet je zaskrbljen
Za oceno četrtkove seje smo zaprosili tudi novega predsednika Nadzornega sveta Sašo Jevšnika, ki v svetu predstavlja državo, saj
prispeva k rešitvi, prej nasprotno. Osnovni problem vsega tega je po Jevšnikovem mnenju v dejstvu, da cena delovne sile v Sloveniji raste in prerašča možnosti, ki jih nudijo dodelavni posli, kar velja za vse delovno intenzivne panoge. Ves izpad, ki se je letos zgodil. Planika ne more nadomestiti s proizvodnjo v lastni blagovni znamki. Nadzorni svet se zato tokrat ni ukvarjal s konkretno krivdo g. Bajžlja, če pa bodo delavci vztrajali na predlaganem odpoklicu, morajo tak predlog tudi ustrezno utemeljiti. Tudi odstop delavskega direktorja po mnenju predsednika nadzornega sveta ni v pravem času, saj delavci na tak način ne bodo več zastopani v upravi, pa bi ga sedaj najbolj potrebovali.
Delavci se z ukrepi ne strinjajo
Drugačen pogled na položaj, v katerem se je znašla Planika, pa tudi na potek četrtkove seje Nadzornega sveta imajo predstavniki delavcev. Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v Planiki Jože Tomažin nam je dejal, daje bilo že na začetku seje postavljeno vprašanje regularnosti sklica, saj je dosedanji član iz Prekmurja dobil gradivo za sejo ob 11. uri za sejo sklicano ob 13. uri v Kranju. Uprava je poročala o poslovanju v letošnjem letu in vse težave pripisala recesiji na trgih, delavci pa ocenjujejo, da zelo številčen in dobro plačan aparat, ki je v Plani-
pom, pri čemer poudarjajo, da tudi določanje trajnih presežkov še ni usklajeno s sindikati. Do sestanka o tem, ki naj bi bil 4. novembra, naj bi preverili ocene, ki so podlaga za določanje spiska odpuščenih, preverili, ali so spoštovane zaščitene kategorije delavcev, predvsem pa, ali je upoštevan socialni položaj družin. Delavski direktor - član uprave iz vrst delavcev Peter Kovač, je na seji protestno odstopil, saj ocenjujejo, da je odnos preostale uprave do njega neprimeren. Dovolj zgovoren je podatek, da je bil od skupno 120 sej uprave vabljen le na štiri seje.
Vztrajajo, da naj se direktorja razreši
Sicer pa je Nadzorni svet obravnaval nov strateški načrt Planike 2003 - 2005 in ga po Tomažino-vem mnenju ocenil kot nezadostnega, zato je od uprave zahteval, da ga dopolni. Na svetu delavcev so v sredo, 16. oktobra tudi sklenili, da predlagajo Nadzornemu svetu odpoklic predsednika uprave Milana Bajžlja, vendar točka ni bila uvrščena na dnevni red. Nadzorni svet je sklenil, da naj se predlog o glasovanju o zaupnici predsedniku uprave z utemeljitvijo pripravi do prihodnje seje, ki naj bi bila najkasneje v roku meseca dni. Pri tem nameravajo, kot je dejal Jože Tomažin, vsekakor vztrajati.
Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič
V brezvetrju
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Centralne bančnike pogosto primerjajo z ladijskimi kapitani, ki svoja gospodarstva previdno krmarijo med čermi in ostalimi nevarnostmi današnjega ekonomsko-političnega oceana. V resnici pa imajo guvernerji centralnih bank mnogo več skupnega z zgodnjimi navigatorji iz časov Krištofa Kolumba ali Vasca da Game, saj pogosto ne vedo, na kateri točki se nahaja njihovo gospodarstvo, kaj šele kam pluje. Na svoje zemljevide in kompase se težko zanesejo, krmila so dokaj majava, najhujše od vsega pa se zdijo njihove dileme o tekoči gospodarski politiki, enakovredne dilemam o tem, ali je Zemlja okrogla ali ploščata. Današnji centralni bančniki so se svoje obrti naučili v časih visoke inflacije, problemi današnjega gospodarskega prostora pa so pokajoči mehurčki cen vrednostnih papirjev na borzah, grozeča deflacija in kar je še podobnih čeri. Na nedavnem vrhu Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke so zato glavni nosilci gospodarske politike z vsega planeta razpravljali, kako v teh razmerah spraviti svetovno gospodarsvo iz sedanjega brezvetrja.
Celo če se veliki gospodarski prostori izvijejo iz objema sedanje recesije, bo globalna gospodarska rast po vsej verjetnosti ostala pod svojimi dolgoletnimi trendnimi vrednostmi, kar lahko povzroči še nadaljnji padec inflacije. Zaradi tega se v velikih treh gospodarstvih, v ZDA, Nemčiji in na Japonskem, pojavlja nevarnost padajočih cen. Zgodovina nas uči, da bi morale centralne banke storiti vse, kar je v njihovi moči, da se izognejo deflaciji, kije mnogo nevarnejša od inflacije, še posebno, če se gospodarstva kopljejo v dolgovih. Današnji nosilci gospodarske politike, trenirani za plovbo po morjih visokih valov inflacije, so na ta scenarij slabo pripravljeni. Povsod po svetu so potrebni dodatni ukrepi. Japonske obrestne mere so že na ničelni vrednosti, ameriški centralni banki pa ostaja z obrestno mero 1,75 odstotka, kar je najnižja vrednost v zadnjih štiridesetih letih, izredno malo manevrskega prostora. Evropska centralna banka (ECB) ima tako v svojih jadrih trenutno s svojimi obrestnimi merami na vrednosti 3,25 odstotka še največ vetra, da zapluje iz nevarnih voda. Problem ECB pa se nahaja drugje. Svoje daljnoglede ima tako skrbno naravnane na obzorje, kjer išče tudi najmanjše sledi inflacije, da ne vidi deflacijskih ledenih gora, ki neslišno drsijo mimo grozeče blizu. Tako predstavlja inflacijski cilj ECB "manj kot dva odstotka " v primeru strmega padca gospodarske rasti in s tem povpraševanja nezadostno zaščito pred trkom z deflacijo.
Se pred dvema letoma je Alan Greenspan, glavni navigator ameriške centralne banke mislil, da njegovo gospodarstvo pluje v nov svet hitrejše rasti in višjih dobičkov. Zdaj je vsa stvar grozljivo podobna staremu svetu pred gospodarskim zlomom leta 1929, ko so se finančni mehurčki in ekscesi končali v hudem razsulu. Za ameriško gospodarstvo je sedanja recesija v nekem smislu celo koristna, saj se bodo popravila neravnovesja, ki so se nakopičila v zadnjem desetletju in ki še vedno kažejo, da se recesija še ni končala. Da pa bi se svetovno gospodarstvo spet pričelo gibati, bi morali svoje motorje prižgati tudi Evropa in Japonska. Brezvetrja so lahko hudo nevarna.
Telekom se prilagaja
Ljubljana - Iz Telekoma Slovenije so sporočili, da so po nekajmesečnih pripravah v začetku oktobra tudi uradno sprožili proces notranjega organizacijskega prilagajanja razmeram na konkurenčnem trgu telekomunikacijskih storitev. Po sprejeti strategiji do leta 2010 opredeljuje prihodnost Telekoma Slovenije in njegovih hčerinskih družb postopno zbliževanja internetnih storitev in mobilnosti, za svoje poslanstvo pa razumejo ostati vodilni ponudnik telekomunikacijskih in informacijskih storitev nove generacije v Sloveniji in tretji največji ponudnik v Jugovzhodni Evropi. To naj bi dosegli z medsebojnim dopolnjevanjem treh družb, produktivnost naj bi dosegla raven najboljših v globalni panogi, zagotovili naj bi primeren odnos do kapitala. Sedanjo zapleteno organizacijo naj bo nadomestili z bolj enostavno piramidno organizacijsko strukturo, štiri dejavnosti: omrežja, storitve, gradenj in vzdrževanja pa naj bi prerasle v samostojne pravne osebe. Napovedujejo tudi reinženiring procesov dela, prerazporeditve zaposlenih, za presežke delavcev pa naj bi poskrbeli v skladu z zakonom in upoštevanjem obojestranskih interesov: dokupom let za upokojitev, z odpravninami, financiranjem izobraževanja, pomočjo pri ustanavljanju zasebnih podjetij, iskanju drugih zaposlitev in drugimi oblikami reševanja socialnih vprašanj. Š.Z.
Končno tudi leti v Beograd
Ljubljana - Iz slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways so sporočili, da so se v torek ponovno srečali s predstavniki jugoslovanske letalske družbe JAT in da sta se oba direktorja dr. Branko Lučov-nik in Predrag Vujovič s sodelavci pogovarjali o ponovni vzpostavitvi redne proge med Ljubljano in Beogradom ter sodelovanju na področju vzdrževanja letal. Glede dolgo pričakovanega letenja med Ljubljano in Beogradom, sta obe družbi zbližali stališči, zato pričakujejo, da bodo dosegli dokončni dogovor 5. novembra, ko se bodo ponovno sestali, takrat v Beogradu. Začetek letenja naj bi bil mogoč takoj, ko bo ta dogovor dosežen. Poročajo tudi, daje sodelovanje na področju vzdrževanja letal dobro, saj so JAT-ovi vzdrževalci del ekipe, ki opravlja vzdrževalna dela pri Adriinem poslu s proizvajalcem leta Canadair Regio-nal Jet Bombardier iz Kanade, s katerim je Adria Airways sklenila pogodbo o vzdrževanju vseh letal, ki letijo v Evropi. S.Ž.
ekstra lahko kurilno olje iOMV ,STRABENZ
Ustreza tudi najstrožjim merilom evropske kakovosti.
naročite še danes na brezplačnem telefonu
<šl 24 ur na dan 1080 2332J
Klemenčičeva in Obersnel odstopila
Odstop sta ponudila zato, da bi prekinila negativno medijsko in tudi politično gonjo proti Zavarovalnici Triglav.
Ljubljana - Predsednica uprave Zavarovalnice Triglav, Nada Kle-menčič, in član uprave Jože Obersnel sta nadzornemu svetu na petkovi seji ponudila odstop. Nadzorni svet je njun odstop sprejel, ju razrešil in za novega predsednika uprave imenoval dosedanjega člana uprave Milana Tomaževiča. Uprava bo odslej le štiričlanska, v njej bodo poleg Tomaževiča še Vladimir Uršič, Gabrijel Škof in Franc Škufca, Klemenčičeva in Obersnel pa bosta ostala v zavarovalnici.
Nadzorni svet je odstop Kle-menčičeve in Obersnela sprejel zato, da bi končali zaplete z agencijo za zavarovalni nadzor in s tem omogočili zavarovalnici dobro poslovanje tudi v prihodnje. Kot je znano, je agencija že julija zahtevala od nadzornega
sveta, daju razreši, ker naj bi ovirala zavarovalni nadzor. Ker nadzorni svet tedaj tega ni storil, je agencija septembra zoper zavarovalnico začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov ter zoper Klemenčičevo in Obersnela po-
Istrabenzova kartica tudi v tujini
Kranj - Imetniki OMV-Istrabenzove kartice s funkcijo Routex lahko po novem to kartico uporabljajo kot plačilno sredstvo tudi v tujini.
Kartica velja v 32 evropskih državah oz. na več kot sedemnajst tisoč bencinskih servisih različnih naftnih družb. V Avstriji je 1.043 sprejemnih mest. v Italiji več kot tri tisoč, v Nemčiji 3.622, v Veliki Britaniji 1.549, na Nizozemskem 720, v Franciji 711, na Švedskem 680, v Grčiji 674 - in tako dalje.
Kot je znano, je OMV-Istrabenz uvedel plačilno kartico že pred desetimi leti, pred dvema letoma je njenim imetnikom ponudil nekatere dodatne ugodnosti, pred kratkim pa mu je v okviru združenja naftnih družb Routex uspelo zagotoviti še uporabo kartice v tujini. OMV Istrabenz je tako postal prva
naftna družba v Sloveniji, ki izdaja specializirano mednarodno veljavno kartico za pravne osebe. Nova storitev je namenjena uporabnikom službenih vozil med potjo v tujini, kjer jim omogoča brezgotovinski nakup na bencinskih servisih, plačevanje cestnin ter pristojbin za ceste, predore in mostove, zagotavlja pa jim tudi 24-urno pomoč ob težavah na cesti. Obračun je enkrat mesečno v evrih, plačilo pa v tolarjih. Varno uporaba zagotavlja osebna identifikacijska številka. Članarine za kartico ni, o njeni pridobitvi pa odločajo bonitete pravne osebe.
C.Z.
Milan Tomaževič
stopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije predsednice oz. člana uprave. Klemenčičeva, ki je trinajst let vodila največjo slovensko zavarovalnico, je prepričana, da razlog za tako strogo ukrepanje agencije niso očitane nepravilnosti (oviranje nadzora), ampak so v ozadju politični interesi, ki so očitno prevladali nad interesi zavarovalne stroke. Sprašuje se tudi, ali bi se država prizadevala za podržavljenje zavarovalnice, če bi poslovala slabo ali celo z izgubo. V Triglavu so pričakovali, da bodo zaplet rešili na strokovni ravni in v dialogu z agencijo oz. ministrstvom za finance, vendar za dogovor, kot poudarjajo, na drugi strani ni bilo pripravljenosti.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
LESARSKI DELAVEC
P0M. LESARSKA DELA; d. č. 3 mes.; lahko drug poklic -možnost priučitve in kasnejše zaposlitve; do 02.11.02; U PAR VLADIMIR S.P., ROŽNA UL. 39, ŠENČUR
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA: d. č. 12 mes. D.0.0., TITOVA 71, JESENICE
do 25.10.02; IMEKS
DELAVEC BREZ POKLICA
ŠOFER KOMBIJA; d. č. 9 mes.; slov. j. - pov. in pis.; urej. besedil-osn.; kat. B; do 25.10,02; KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE, C. ŽELEZARJEV 5, JESENICE
VZDRŽEVALKA POSLOVNIH PROSTOROV; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 25.10.02; RADOJEVIČ STANKA S.P., SAVSKA C. 60, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
POMOĆNIK VULKANIZERJA; d. ć. 1 mes,; do 22.10.02; BENEDIĆIČ DARKO S.P, ŽIGANJA VAS 27, KRIŽE
OBDELOVALEC KOVIN
K0V1N0STRUGAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; 20 ur/teden; kat. B; do 13.11.02; JENKO D.O.O., VIRMAŠE 109, ŠK. LOKA
GRAFIČNI POMOČNIK
TISKAR ZA SITOTISK; ned. č.; do 23.10.02; HOBOTNICA D.O.O., BRITOF 204, KRANJ
PEK
PEK IV.; ned. č.; 11. del. izk.; kat. B; do25.10.02; OBLAK PETER S.P, GASILSKA 1. GORENJA VAS
MIZAR
MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV V KRANJU; ned. Ć.; 2 I. del. izk.; kat. B; znanje montaže suhomont, sistemov; do 25.10.02; MODELA D.O.O., KRNICA 36A, ZG. GORJE
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - VARILEC; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. |. - gov. in pis.; kat. B: do 25.10.02; MARČETA MIROSLAV S.P. RETEČE 46, ŠK. LOKA
OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN; d. č. 12 mes.; do 29.10.02; PREM D.O.O., POSAVEC 27. PODNART
STRUGAR
STRUGAR NA CNC STROJIH; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 09.11.02; MEDICODATA D.O.O., BLEIVVEISOVA C. 55, KRANJ
ORODJAR
ORODJAR, REZKALEC (po možnosti znanje varjenja); ned. č.; 5 I, del. izk.; do 13.11.02;'KAVČIČ LUDVIK S.P, PŠEVSKAC. 10, KRANJ
MONTER IN UPRAVUALEC ENERGETSKIH NAPR.
MONTER CEVNIH INŠTALACU; d. č. 3 mes.; 31. del. Izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; do 22.10.02; PMT KUMA COMMERCE D.O.O., POT NA USCE 8. BLED; št. del. mest 2
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV; ned. č.; 11. del. izk.; kat. B; do 25.10.02; KRČ GREGOR S.P., BELSKA C. 16, PREDDVOR
STROJNI MEHANIK
ELEKTROVARILEC, VODOVOD. INSTALATER, STROJ. MEHANIK; d. 6. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 25.10.02; HIDROREMONT D.O.O., C. SLAVKA LIKOVIČA 4A, JESENICE
AVTOMEHANIK
MEHANIK: ned. č.; kat. B,C; do 29.10.02; JENKO D.O.O., VIRMAŠE 109, ŠK. LOKA
FRIZER
FRIZER. KOZMETIK, VISAŽIST; ned. č.; 5 I. del. izk.; do 26.10.02; DEBENEC NADA S.P., ŽUPANČIČEVA 30. KRANJ
FRIZER; d. č. 12 mes.; do 25.10.02; IPAVEC MARJETA S.P., PODLUBNIK 277, ŠK. LOKA
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 3 mes.; 51, del. izk.; do 25.10.02; EUROTEAM D.O.O., UL. VIKTORJA KEJŽARJA 21, JESENICE; št. del. mest: 3
PRODAJALEC
PRODAJALEC V TRGOVINI V ŠK. LOKI; d. č. 3 mes.; zaželeno bivališče v Šk. Loki; do 24.10.02; TIM-PRO D.O.O., KROŽNA UL. 7, KRANJ
KOMERCIALIST - VOZNIK; d. č. 3 mes.; 21. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami pod. - osn.; kat, B; do 16.11.02; DOVŽAN D.O.O., PODUUBEU 272, TRŽIČ
KMETIJSKI TEHNIK
PRODAJALEC AGROMATERIALA; d. č. 12 mes.: do 01.11.02; KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA TRŽIČ, C. KOKRŠKEGA ODREDA 24, KRIŽE
STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST POTNIK; d. č. 12 mes.; 11, del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 06.11.02; HENNUCH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVLJICA
KOMERCIALIST; ned. č.; 2 I. del, izk.; slov, j. • gov, in pis., angl. j. - gov.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 22.10.02; BVG D.O.O, SAVSKA C 34, KRANJ
TEHNOLOG; d. č. 6 mes.; nem. j. - gov. in pis.. angl. j. -gov.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B: do 13.11.02; ISKRA MEHANIZMI D,D., LIPNICA 8, KROPA: št. del. mest: 4
KLJUČAVNIČAR; d. č. 3 mes.; kat. B; do 01.11.02; ELMONT D.D.. SP. GORJE 3, ZG. GORJE
ELEKTROTEHNIK
ELEKTRIČAR; d. č. 3 mes.; 51. del. izk.; angl. j. - gov., ital. j. - gov.; urej. besedil - osn.. delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 22,10.02; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
ELEKTRONK; d. č. 3 mes.; 5 I. del, izk.; angl. j. - gov. in pis., ital. j. - gov.; urei. besedil - osn., delo z bazami pod. -osn.; kat. B; do 22.10.02; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ
KEMIJSKI TEHNIK
KEMIK; ned. č.; 3 I. del. izk,; slov, j. - gov. in pis.; do 23.10.02; HOBOTNICA D.O.O., BRITOF 204, KRANJ
GRADBENI DELOVODJA
DELOVODJA (ZAŽEUEN PRIPRAVNIK); ned. č,; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov, in pis., hrvaški j. - gov.; urej. besedil -osn.: kat, B; uporablja službeno vozilo in telefon; do 20.11.02; PARTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK; d. č. 12 mes.; poznavanje operac. sistemov - zaht.; kat, B; znanje A-CAD programskega orodja, možnost zaposlitve za nedol. čas; do 02.11.02; PROTEO D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ
GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR: d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 26.10.02; BERNIK ROBERT S.P., BUKOVŠČICA 25, SELCA
EKONOMSKI TEHNIK
KADROVSKI REFERENT; d. č. 3 mes.; 51, del. izk.; angl. j. - gov, in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami -osn.; kat. B; izkušnje na kadrovskem področju; do 22.10.02: AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ
DELA V RAČUNOVODSTVU; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov.; urej. besedil - osn.; do 25.10.02; IZID D.O.O., UL. BRATOV RUPAR 1. JESENICE
INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC
RAZVIJALEC, OBLIKOVALEC; d. č. 3 mes.; kat. B; do 01.11.02; ELMONT D.D., SP. GORJE 3, ZG. GORJE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; opravljen strok, izpit; do 29.10.02; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD.ZA PLJ. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK
INŽ. STROJNIŠTVA
VODJA DELAVNICE; d. č. 6 mes.; 3 I. del, izk.; angl. j. -gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami -osn., delo z bazami pod. - osn.; do 30.10.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., LIPNICA 8, KROPA
INŽ. ELEKTROTEHNIKE
RAZVOJ IN TEHNIČNA PODPORA STRANKAM -PRIPRAVNIK; d. č. 9 mes.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B: do 31.10.02; PINKERTON INTERNATIONAL D.O.O., OLDHAMSKA 12, KRANJ
INŽ. RAČUNALNIŠTVA
DELO NA DIGITALNEM LABORATORIJU, Programi: PHOTO SHOP, WINDOWS; d. č. 12 mes.: angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 25.10.02; SITRA D.O.O.. SPODNJI OTOK 23, RADOVLJICA
EKONOMIST
RAČUNOVODJA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov: in pis,, nem. j. - gov, in pis.; kat. B; do 13.11.02; KREK D.O.O., SAVSKA C 35, BLED
VODJA PRODAJE; d. č. 12 mes.; angl. j. - gov., nem. j. -gov.: urej. besedil - osn.; do 25.10.02; SITRA D.O.O,, SPODNJI OTOK 23, RADOVLJICA
VZGOJITELJ V DOMOVIH
VZGOJITELJ MVO; d. č. 12 mes.: do 25.10.02; VZGOJNI ZAVOD KRANJ, ŠEMPETERSKA UL, 3, KRANJ
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ RAZRED. POUKA (OŠ BOH. BELA); d. č. 8 mes.; do 25.10.02; OŠ PROF. DR, JOSIPA PLEMUA, SELIŠKAC. 3, BLED
PREDM. UČITELJ ZA JEZIKOVNE PREDMETE
UČITELJ SLOV. JEZIKA; d. č. 9 mes.; 20 ur/teden; do 25.10.02; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMUA, SEUŠKA C, 3, BLED
PREDM. UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK
UČITELJ NEMŠČINE; d. č. 7 mes,; 20 ur/teden; do 25.10,02; OŠ PROF DR JOSIPA PLEMUA, SEUŠKA C, 3, BLED
PREDM. UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE
PU TEHNIČNE VZGOJE; d. č. 9 mes.; 20 ur/teden; do 25.10.02; OŠ FRANCE PREŠEREN, KIDRIČEVA C. 49,
KRANJ delna objava
Kot je znano, je Zavarovalnica Triglav že po prejetju odločbe agencije za zavarovalni nadzor dala ustavnemu sodišču pobudo, da presodi ustavnost nekaterih določb zakona o zavarovalništvu in da do končne odločitve zadrži njihovo izvajanje. Sodišče ni zadržalo izvajanja vseh spornih členov zakonov, ker bi s tem agenciji onemogočili nadzor in izrekanje morebitnih dodatnih ukrepov, ampak je zadržalo le izvajanje dela 282. člena. Medtem ko zakon določa, da zoper odločbo agencije, s katero je ta od nadzornega sveta zahtevala razrešitev dveh članov uprave, ni posebnega postopka sodnega varstva, je ustavno sodišče zadržalo izvajanje te zakonske določbe in s tem članoma uprave priznalo sodno varstvo. Zavarovalnica Triglav se je zoper sporno odločbo agencije sicer že enkrat pritožila na vrhovno sodišče, vendar jo je zavrglo, po odločitvi ustavnega sodišča pa bo pritožbo lahko ponovila, za kar ima petnajst dni časa. Vrhovno sodišče bo o pritožbi odločilo v tridesetih dneh, dokler pa njegova odločitev ne bo pravnomočna, toliko časa bo prekinjen postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnici in članoma uprave.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Novartis zvišal ceno
Ljubljana - Iz švicarske družbe Novartis, ki želi prevzeti ljubljanski Lek, so v petek sporočili, da zvišujejo ceno za delnico na 105.000 tolarjev, kar je 10.000 tolarjev več, kot so objavili v prvi ponudbi za odkup. V soboto so spremenjeno ponudbo tudi javno objavili. Ponudba, ki je bila "odprta" do ponedeljka, 28. oktobra, se je s tem po zakonu o prevzemih podaljšala za en teden, to je do 4. novembra opoldne. V Novartisu so se za povišanje prevzemne cene odločili, potem ko so ponovno ovrednotili poslovne priložnosti, ki jih ustvarja povezava z Le-kom, in ko so glavni delničarji Leka napovedali, da so ob takšni ceni pripravljeni prodati vse delnice in podpreti povezavo med Lekom in skupino Novartis Gene-rics. V Novartisu so prepričani, da bo s tem nastala vodilna družba za prodajo generičnih zdravil na trgih Združenih držav Amerike, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter Skupnosti neodvisnih držav. Če bodo vsi Lekovi delničarji prodali delnice, bo Novartis moral zanje plačati približno 203 milijarde tolarjev oz. 1,3 milijarde švicarskih frankov. C.Z.
	Radio Trialav®
L A	
	Pr»l 9I0/ G«r*ftJ/kc ^ trri gla/*k Gorrnj/ke -STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89,8 - JtMfliu 101 5- KranjikaGora. 1C1.1-Bohinj
	
Za lastnike Lekovi h delnic nič več neznank
Napetost med vsemi, ki so na kakršenkoli način vpeti v dogajanje na kapitalskem trgu, kjer je v zadnjem času vladalo že precej negotovo vzdušje, je izginila. Večina sije močno oddahnila, ko je v sobotnem časopisju prebrala spremenjeno ponudbo Novartisa, ki se je odločil, da bo za vsako od Lekovih delnic plačal 105.000 tolarjev. Kapitalska in Odškodninska družba ter še nekateri ostali največji delničarji, so se po oblikovanju koalicije v pogajanjih s potencialnim prevzemnikom vendarle uspeli najti skupni jezik glede prevzemne cene, za katero je sicer Novartis predhodno trdil, da je poštena in je nikakor ni pripravljen spremeniti. Glede na dosedanji razplet je jasno, da je prevem Leka tako rekoč že uspel. Glede na to, da so se institucionalni lastniki že dogovorili o prodaji delnic Novartisu po prej navedeni ceni, je iz ekonomskega vidika edino smiselno, da se tudi mali delničarji odločijo za sprejem ponudbe, kar pomeni, da prodajo Lekove delnice. Po definiciji po uspešno zaključenem prevzemu cene delnic namreč občutno padejo. Prevzem Leka bo posledično močno vplival na celoten trg. Tako kot na vsako pozitivno novico je tudi tokrat pričakovati, da se bo trg odzval pozitivno, torej s povečanim povpraševanjem in posledično višanjem tečajev. Zavedati se je potrebno tudi dejstva, da bo ob izplačilu Novartisa delničarjem, ki bodo prodali Lekove delnice, trg preplavljen s kapitalom, katerega vsaj del bo namenjen za ponovno vlaganje v vrednostne papirje, kar pomeni, da bo povpraševanje po vrednostnih papirjih mnogo višje od ponudbe. Takrat bo potrebna še posebna opreznost, velika mera zdravega razuma in dober nasvet strokovnjaka, kam naložiti sredstva. Kaj lahko se zgodi, da bodo cene delnic rasle izključno na podlagi prevelikega povpraševanja, ki pa bo izviralo le iz prevelike količine kapitala, ki bo iskal svoje mesto, ne pa iz razloga dobrega poslovanja podjetij oziroma dejanske podcenjenosti njihovih delnic. Glede na dejst\'o, da Slovenske delnice primerjalno z delnicami tujih podjetij ne zaostajajo več veliko ali pa sploh ne, bo v prihodnosti še toliko pomembneje odkriti podjetja, ki dejansko skrivajo se neodkriti potencial rasti in vložiti sredstva v delnice takšnih podjetij.
Zatorej še enkrat v opozorilo. Če niste vešči vlaganja v vrednostne papirje, se raje predhodno posvetujete s tistimi, ki se s tovrstnimi stvarmi ukvarjajo. Nina Pulko
Ilirika borzno posredniška hiša, d.d.
Forum vodilnih o inovacijah
Bled - Poslovna šola Bled (IEDC) je v petek pripravila tradicionalni, že šestnajsti Forum najvišjih vodilnih z naslovom Vodenje in inovacija, s katerim so želeli prikazati vlogo, ki jo imajo vodilni pri spodbujanju inovacij. Foruma seje udeležilo okrog sto gospodarstvenikov in politikov iz Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije, Bosne in Hercegovine, ZDA, Danske, Nizozemske, Zvezne republike Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. Med gosti je bil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je govoril o inovacijskih izzivih za Slovenijo ter za srednjo in vzhodno Evropo, zbrani pa so z zanimanjem prisluhnili tudi Jeanu Philippu Deschampsu, profesorju managementa tehnologije in inovacij na IMD Lausanne, in VVilliamu Georgu, prav tako z IMD Lausanne, ki sta ga lani ameriška akademija za manage-ment in združenje ameriških direktorjev imenovala za managerja leta. Po besedah direktorice blejske poslovne šole Danice Purg je od vodenja inovativnega podjetja veliko odvisno, kako se bomo v prihodnje vključevali v svetovne gospodarske tokove. C.Z.
Naprodaj nekdanji hotel Pošta
Tržič - Občina Tržič je objavila javni razpis, s katerim želi zbrati pisne ponudbe za nakup nekdanjega hotela Pošta na Trgu svobode v Tržiču. Naprodaj so glavna stavba in njen prizidek, novejši prizidek, starejše gospodarsko poslopje in poslopje pri novejšem prizidku, vse s pripadajočim stavbnim zemljiščem in komunalno opremo, a brez obnovljenega poslopja z garažami. Izhodiščna cena je nekaj več kot 27 milijonov tolarjev. Občina bo zbirala ponudbe do vključno 5. novembra opoldne, ponudniki pa morajo dotlej plačati še varščino v višini 10 odstotkov od izhodiščne cene. Če bo za nakup nepremičnin več kupcev, bodo izbrali tistega, ki bo ponudil najvišjo ceno in najkrajši rok plačila. V postopku zbiranja ponudb bodo upoštevali tudi morebitno pravočasno izkazano predkupno pravico ministrstva za kulturo. C.Z.
Nove delnice in obveznice
Ljubljana - Ljubljanska borza je v petek v borzno kotacijo sprejela 497.505 imenskih obveznic tretje izdaje RS38 v skupni nominalni vrednosti 49,7 milijona evrov in 2.213.396 navadnih imenskih delnic družbe Pivovarna Laško v nominalni vrednosti 2,2 milijarde tolarjev. Z novimi državnimi obveznicami RS38 se je njihovo število v borzni kotaciji povečalo na en milijon in na skupno nominalno vrednost sto milijonov evrov, število delnic Pivovarne Laško pa na 8.747.652 in na nominalno vrednost 8,7 milijarde tolarjev. Danes, v torek, bodo na Ljubljanski borzi začeli trgovati tudi z državnimi obveznicami prve izdaje RS43. V borzno kotacijo so sprejeli 936.318 obveznic v skupni nominalni vrednosti 9,36 milijarde tolarjev, namenjene pa so financiranju drža-
Prevc, saloni pohištva, d.o.o. Dorfarje 17, 4209 Žabnica
V salonu v Ljubljani zaposlimo:
PRODAJALCA -
SVETOVALCA V SALONU POHIŠTVA
Pogoji:
- srednja izobrazba lesarske ali trgovske smeri
- veselje do dela s strankami
- komunikativnost
- poznavanje dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pričakujemo do 28. 10. 2002 na naš naslov: Prevc, saloni pohištva, d.o.o., Dorfarje 17, 4209 Žabnica.
vnega proračuna oz. upravljanju z državnim dolgom. Glavnica bo zapadla v plačilo 15. oktobra 2007, možna pa bodo tudi predčasna odplačila. Obrestna mera je TOM + 3 %, obresti pa bodo plačevali enkrat letno za nazaj. C.Z.
Železnice z izgubo
Kranj - Vlada seje v na četrtkovi seji seznanila s poročilom poslovanja družbe v letošnjem prvem polletju. Kot je razvidno iz poročila, so železnice v prvih šestih mesecih poslovale negativno in ustvarile 2,6 milijarde tolarjev izgube.
C.Z.
Ugodno financiranje	nakupa vozil, opr	*eme in nepremičnin.
BKS-leasing d. o. o.	© Informacije:	
	01/3000 920	www. bks-leasing.si
••••   • •
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
Upniki stečajnemu očitali razsipnost
Na kranjskem sodišču je svoje terjatve v vrednosti 1,6 milijarde tolarjev prijavilo 758 upnikov, okoli 60 pa jih je minuli petek prišlo na prvi narok za preizkus terjatev do Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj (SHP), ki ga je vodila predsednica stečajnega senata, okrožna sodnica Janja Roblek.
Kranj - "Danes ni bilo kaj več pričakovati. Slabo. Zelo sem razočaran in omajano je zaupanje. Veseli bomo, če bomo na koncu sploh kaj dobili," so bile izjave upnikov, ki so minuli petek, nekaj minut po dvanajsti uri, zapuščali kranjsko okrožno sodišče. Upniki tudi med narokom niso varčevali z ostrimi besedami in vprašanji, ki so dobre tri ure deževala na stečajnega upravitelja Andreja Toša. Očitali so mu neučinkovitost dela in razsipnost, saj bi po njihovem mnenju moral izterjati več dolžnikov in v stečajno maso preusmeriti več denarja, poleg tega pa se jim zdi nedopustno, da za najemnino prostorov SHP mesečno še vedno plačujejo dobrih 497.000 tolarjev, medtem ko so v Tržiču na voljo prostori, ki so v njeni lasti.
V SHP je bilo ob junijskem stečaju okoli 3500 varčevalcev, od teh jih je približno 2700 imelo na računu do 5000 tolarjev, terjatve
Priznanja loškim obrtnikom
Škofja Loka - Minuli teden je Območna obrtna zbornica Škofja Loka (OOZ) na slovesnosti v prostorih Galerije Franceta Mihe-liča v Kašči podelila jubilejna priznanja svojim članom, ki se že več desetletij ukvarjajo z obrtjo. Predsednik OOZ Škofja Loka Milan Hafner ter predsednik za priznanja in odlikovanja Franc Sifrar sta podelila 9 priznanj za dvajsetletno in 51 priznanj za desetletno opravljanje zasebne dejavnosti. Za tridesetletno delo v obrti sta priznanji prejela Škofje-ločanka Milena Tatjana Cadež in Jože Frakelj iz Železnikov, za petintrideset let dela v zasebni dejavnosti pa sta priznanji prejela Viktor Debelak iz Gorenje vasi in Živojin Stoiljkovič iz Škofje Loke. Škofjeloška zbornica skrbi tudi za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje svojih članov, pred dnevi je organizirala predavanje o novostih Zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem prinaša vrsto sprememb, udeležilo se ga je več kot sto slušateljev, kar kaže na aktualnost sprememb, predavanje pa je vodila sekretarka Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Azra Seražin.    R. S.
je do 28. avgusta prijavilo 758 upnikov, stečajni upravitelj pa je prerekal približno 15 odstotkov terjatev v skupni vrednosti okoli
200 milijonov tolarjev. Ob stečaju (21. junija) je bilo v SHP 990 milijonov tolarjev, vnovčljiva vrednost premoženja znaša 540 milijonov tolarjev, bilanca pa je pokazala, da ima SHP kar 740 milijonov tolarjev primanjkljaja. Toš je upnikom pojasnil, da njihovega denarja v hranilnici in posojilnici ni, ampak je pri dolžnikih, ki so pri SHP najeli kredite. "Večina kratkoročnih kreditov zapade do konca prihodnjega leta, zadnji krediti pa naj bi bili poplačani leta 2006. Kljub stečaju od dolžnikov ne moremo pričakovati, da bodo svoje dolgove predčasno plačali.
smo pa poskrbeli, da svoje obveznosti redno odplačujejo, kajti ob stečaju je večina prenehala plačevati.Tudi če izterjamo vse kredite, bo to 500 milijonov tolarjev in zelo vesel bom, če nam bo uspelo zbrati več denarja, lahko se zgodi tudi manj. Po naroku bom objavil drugo dražbo za nepremičnini v Zvirčah in Tržiču, saj je bila prva neuspešna, poleg tega tudi od premoženja SHP Istra ni pričakovati denarja za stečajno maso. V posle z nepremičninami je bilo vloženih 142 milijonov tolarjev, prinesli pa naj bi kar 40 milijonov tolarjev izgube," je pojasnil Toš.
Upnik Vitomir Gros je imel vrsto pripomb na Toševo poročilo in je oporekal tako njegovim podatkom o tožbah, selitvi v tržiške prostore, zneskom prijavljenih terjatev in izgub, zmotilo ga je tudi pomanjkanje dejstev, poleg tega pa je zahteval poročilo s točnim finančnim stanjem SHP. Tudi upnica Gordana Lazar s povedanim na naroku ni bila zadovoljna. "Od uvedbe stečaja je bilo zbranega premalo denarja, vendar bomo delali na tem, da se ga zbere čim več. Denar moramo dobiti nazaj, pri tem pa računamo tudi na  premoženje ustanoviteljev.
Tako kot so oni nas spravili 'na kant', bomo še mi njih." Na petkovem naroku so imenovali tudi petčlanski upniški odbor (Gordana Lazar, Franci Ferjan, Simon Antolič, Karel Zupane in predstavnik delavcev), ki se bo sestal s stečajnim upraviteljem. "Izpod-bojnih tožb še nisem vložil, sem jih pa upošteval v preizkusu terjatev. Še vedno vztrajam pri svoji oceni, da bodo upniki poplačani v višini 30 odstotkov, prve delitve denarja pa ne pričakujem pred koncem naslednjega leta," je dodal Toš.
Renata Škrjanc, foto: R.S.
Zlata vrtnica Cehom, Futura peta
Koper - Konec tedna se je v koprski športni dvorani Bonifika s svojevrstno predstavo v režiji Jureta Korenca in s podelitvijo nagrad najboljšim oglaševalcem končal deveti oglaševalski festival Nove Evrope Golden Drum. Po mnenju udeležencev je organizator tudi letos svoje delo dobro opravil.
Upnik Slovenske hranilnice in posojilnice Vitomir Gros je negativno ocenil poročilo stečajnega upravitelja.
Na slovesni podelitvi, udeležilo se jo je več kot tisoč udeležencev, je zlato vrtnico za agencijo leta prejela češka agencija Leo Bur-nett Advertising iz Prage, ki je prejela tudi zlata bobna za tiskani in televizijski oglas ter nagrado
Milan Hafner je podelil priznanje Mileni Tatjani Čadež.
Poslovneži iz Italije v livarni Titan
V dveh letih je Cimos namenil milijardo tolarjev za ekološko in tehnično sanacijo
livarne v kamniškem Titanu.
Kamnik - Minuli konec tedna je PS Cimos Titan Livarno, d.o.o., v Kamniku obiskala skupina tridesetih poslovnežev pretežno iz Lombardije v sosednji Italiji. Na povabilo koprskega Cimosa, ki z gospodarstvom tega dela Italije uspešno sodeluje že dve desetletji, so si ogledali kamniško.livarno Titana in nekatere turistične zanimivosti kamniške občine.
Cimos Koper, ki je večinski lastnik Titanove livarne, je tokrat še posebej predstavil proizvodnjo cevnih spojnih elementov (fitin-gov), katerih proizvodnja poteka v kamniški livarni Titan, v katere ekološko in tehnično sanacijo ter posodobitev je Cimos v zadnjih dveh letih vložil milijardo tolarjev. Sedanja proizvodnja je perspektivna predvsem za severno-italijanski trg.
Kot je povedal direktor PS Cimos Livarna v Kamniku Ivan Ba-tagelj, so fitingi danes pomemben člen njihove proizvodnje. "To kar sem si včasih, ko sem bil še v IMP, želel kot pomemben del proizvodnje, je zdaj postal izdelek, ki gaje treba čimbolje prodajati. Ci-
Sejem Medilab že osmič
Na strokovni sejemski medicinski prireditvi več kot 250 razstavljavcev.
Ljubljana - V Ljubljani na Gospodarskem razstavišču se danes začenja osma sejemska strokovna medicinska prireditev pod naslovom Medilab. V Sloveniji je to danes zagotovo največja tovrstna strokovna prireditev, zaradi kakovosti in števila razstavljavcev pa se že nekaj časa lahko primerja z velikimi sejemskimi prireditvami v okviru mednarodne zveze sejmov UFI. Medilab predstavlja področje medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev in je nekakšen odsev svetovnega in domačega razvoja na predstavljenem področju. Na tem bienalnem sejmu se lahko strokovnjaki seznanijo z vsem, kar ponuja moderna medicinska in farmacevtska industrija in je zato tudi nepogrešljiv prikaz tehnoloških novosti. Letos se bo na prire-
ditvi predstavilo več kot 110 neposrednih razstavljavcev iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Slovenije. Preko zastopnikov pa bo prisotnih še okrog 140 podjetij iz ZDA, Velike Britanije, Švice, Italije, Francije, Nizozemske. Danske, Finske, Češke, Avstralije. Irske, Japonske, Kitajske in Li-cehtensteina.
Na sejmu bo tako kar 59 razstavljavcev predstavljalo laboratorijsko opremo in aparate ter pohištvo, 53 razstavljavcev bo s področja stomatologije in dentalne tehnike, 44 s področja tehnične opreme bolnišnic, 40 iz ortopedije in rehabilitacije, 37 s področja kirurgije itd. Sejem bo odprt vsak dan med 10. in 18. uro do 25. oktobra, danes, v torek, ob 11. uri pa ga bo odprl minister za zdravje Republike Slovenije dr. Dušan Keber. Andrej Žalar
mos je vstopil v Titan kot glavni družbenik, da bi ekološko in tehnično posodobil livarno ter zagotovil v njej poleg proizvodnje fi-tingov tudi proizvodnjo drugih li-gurnih izdelkov." Po dosedanji sanaciji so cevni spojni elementi v Cimos Titan Livarna v Kamniku še vedno glavni razvojni artikel. Proizvodnja le-teh že uspešno poteka, v prihodnje pa je njen razmah še bolj v ospredju. "Vključujemo namreč tudi program spojnih cevnih elementov za avtomobilsko industrijo in sicer za tako imenovano prvo vgradnjo. Zdaj smo v zaključevanju prve faze ekološke sanacije in celovite preusmeritve proizvodnje. Osnovna vsebinska sprememba pa je, da sta delo in program podrejena v Livarni Titan podrejena razmerju: razvojni dobavitelj - kupec."
Potem ko so v dveh letih vložili milijardo v sanacijo in tehnično in tehnološko posodobitev, bodo v prihodnjih petih letih z novimi litimi izdelki podvojili oziroma po-trojili proizvodnjo. Hkrati pa je njihov cilj, da bi izpolnili ekološke in okoljevarstvene pogoje livarne, ki jih danes zahteva Evropa. Da program prenove in posodobitve ter proizvodnje poteka po načrtih, potrjuje tudi povečanje zaposlenih v Cimos Livarni Titan v Kamniku. "V enem letu seje število zaposlenih povečalo za 25 delavcev, do leta 2005, če bo dinamika prenove potekala po načrtih, pa bo število zaposlenih večje še za 60 do 70 novih delavcev," je med tokratnim obiskom italijanskih poslovnežev povedal direktor PS Cimos Titan Livarna Ivan Batagelj. Andrej Žalar
Ekstra lahko kurilno olje Petrol
*
Kurilno olje evropske kakovosti
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
New Moment za umetniški prijem v kreacijah, zlati boben je prejel tudi Juraj Vaculik - Creative Studio SRO iz Bratislave. Najvišje nagrade za spletne strani in radijske oglase niso podelili, od slovenskih agencij pa se je najvišje uvrstila Futura DDB, ki je zasedla peto mesto. Po skupnem številu točk so se najbolje odrezali poljski oglaševalci, ki so zbrali 110 točk, sledijo češki oglaševalci s 105 točkami, na tretje mesto pa so se uvrstili slovenski oglaševalci, zbrali so 71 točk. Posebno priznanje oglaševalskega festivala zlato vrtnico je prejel tudi Milan Kučan, ki je po besedah Jureta Apiha, predsednika oglaševalskega festivala Golden Drum, pripomogel k prepoznavnosti in verodostojnosti festivala, festivalska novost je bila tudi nagrada za medijsko sporočanje oglasov.
V tekmovalnem delu je s 1758 deli sodelovalo 29 držav, od tega je bilo kar 395 slovenskih del 58 slovenskih oglaševalcev, po številu prijavljenih del so sledili Čehi, Poljaki in Madžari, med udeleženci pa so bili tudi oglaševalci iz Izraela, Bolgarije, Ukrajine, Grčije, Jugoslavije, Kazahstana, Egipta in iz Brazilije. V kategoriji tele-
vizijski oglasi je bilo 495 prijavljenih del, v kategoriji tiskani oglasi, plakati in tiskana promocijska sredstva jih je bilo 1009, radijskih oglasov pa je bilo 35. Žirije so podelile 3 zlate bobne, 19 zlatih palčk, 31 srebrnih palčk in 8 zlatih ur Movado za najboljše oglaševalske akcije. Slovenski oglaševalci se letos niso najbolje odrezali, saj so dobili le 3 zlate paličice (Agencija Futura DDB za Murin katalog, agencija Luna za samopromocijsko spletno stran in Bojana Fajmut & Lamtar za G show), 7 srebrnih paličic in 2 v kategoriji internet.
Zanimiv in raznolik je bil tudi letošnji medijski seminar Media Meeting z novostmi - medijskimi nagradami. Prijavljenih je bilo kar 57 del, vsa prijavljena dela so bila razstavljena v avli Pokrajinskega muzeja. Na srečanju medijev so med drugim govorili o trženju medijev v tranzicijskih državah in ugotovili, da oglaševalci pozabljajo na radio ter predstavili nekaj načinov izboljšanja radijskega oglasa in nacionalno raziskavo branosti v Sloveniji ter njen vpliv na dogajanje v medijskem prostoru. Zadnje predavanje je bilo namenjeno internetu kot novem oglaševalskem mediju, deveti Golden Drum pa se je končal z ugotovitvijo udeležencev, da ostaja najpomembnejša oglaševalska prireditev Nove Evrope in najprijaznejši festival. R. S.
KdRLN
PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV.
PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA, d.o.o.
Koroška 35, 4000 KRANJ
tel: 04/2360 751, fax: 04/2360 751
gsm: 041/664-558
daj je čas daril? Prav zdaj.
Za vas se je začel v trenutku, ko ste odprli to stran, za nas se je začel že mnogo prej. Čas daril ni le tisti trenutek, ko jih nasmejanih obrazov izročamo. Je ves čas, ko o njih razmišljamo, jih izbiramo, naročamo in šele nato poklonimo. Če je to pravočasno, je to lahko prav prijeten čas.
Zato vas želimo obvestiti, da v naši trgovini lahko izbirate med koledarji, rokovniki, pisalnimi garniturami, urami, usnjeno galanterijo in še bi lahko naštevali.
Vsako darilo lahko tudi izvirno zavijemo.
Srečno!
Država pomaga Jeseniškim mesninam
Jeseniške mesnine bodo od države prejele petnajst milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in štiri milijone tolarjev ugodnega posojila, v novi dokapitalizaciji pa pričakujejo
odziv še nekaterih občin in kmetov.
Jesenice - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Jeseniškim mesninam (Jemu) dodelilo dobrih 15 milijonov tolarjev nepovratnega denarja, javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja s sedežem v Ribnici pa blizu štiri milijone tolarjev ugodnega posojila. Denar bodo porabili za vlaganja, ki so potrebna, da bi izpolnili zahteve iz ureditvene odločbe republiške veterinarske uprave.
* M
Kot je povedal direktor Jasim Mrkalj, so tokrat tretjič kandidirali za državne podpore, med drugim tudi na razpisu Saparda Jasim Mrkalj za naložbe v živilsko predelovalno industrijo, kjer pa niso uspeli zaradi težav pri pridobivanju bančnih jamstev. Na razpisu ministrstva za kmetijstvo oz. agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in ribniškega sklada so se potegovali za 49 milijonov tolarjev, dobili so 15 milijonov tolarjev nepovratnega denarja in štiri milijone tolarjev posojila z letno obrestno mero TOM + 4,5 %, enoletnim moratorijem in desetletno odplačilno dobo. Sklad jih je ob dodelitvi posojila tudi obvestil, da lahko nekaj ugodnega posojila pričakujejo tudi prihodnje leto, vendar le v primeru, če bo država zagotovila še petsto milijonov tolarjev, za kolikor naj bi zaradi proračunske stiske zmanjšala razpisani znesek.
V Jemu so lani in letos za naložbe v klavnico namenili 84 milijonov tolarjev, še približno 35 milijonov pa bodo potrebovali, da bodo izpolnili zahteve iz ureditve-
ne odločbe republiške veterinarske uprave. Doslej so uredili hladilnice, prostor za odpremo mesa, kanalizacijo, zunanjost objekta, bokse za omamljanje goved in prašičev ter ograje za prigon živine, nabavili so računalniško opremo ter v kurilnih in drugih napravah prešli s kurilnega olja na plin. V klavnici nadaljujejo s posodabljanjem klavne linije za goveda in s prilagajanjem zajemanja krvi novim predpisom, še letos ali v začetku prihodnjega leta pa načrtujejo preselitev predelave iz središča mesta na lokacijo klavnice v Podmežakli. Za nakup objekta v mestu se zanima občina, zbirajo pa tudi ponudbe drugih kupcev.
Do denarja
z dokapitalizacijo
V Jeseniških mesninah so denar za naložbe zagotovili z dokapitalizacijo družbe. S prvo, ki se je končala 1. maja, so pridobili 44 milijonov tolarjev in s tem osnovni kapital povečali na 91,6 milijona tolarjev. Ob koncu maja se je začela že druga dokapitalizacija v znesku 71 milijonov, ta pa bo trajala do 1. aprila prihodnje leto. In kdo naj bi v drugem krogu še kupil Jemove delnice? Kot je pove-
dal Jasim Mrkalj, jih je Mestna občina Kranj že kupila za dva milijona tolarjev, Gorenjska mlekarska zadruga Kranj za tri milijone in Kmetijska zadruga Naklo za en milijon. V nadaljevanju računajo predvsem na občino Radovljica, odkoder je največji odkup goved in obseg storitvenega klanja za kmete, pa tudi na občini Tržič in Bled ter ponovno na občini Žirovnica in Kranjska Gora, ki sta sodelovali že pri prvi dokapitalizaciji. Odkup delnic bodo ponudili tudi kmetom z odkupnega območja. Če bi, denimo, sto rejcev kupilo po pet delnic, bi tako že zbrali pet milijonov tolarjev.
Prva dokapitalizacija je tudi že vplivala na lastniško sestavo. KD Holding ni več večinski lastnik, ampak ima "le" še 42-odstotni delež, KGZ Sava Lesce ima kot druga največja lastnica 17,5 odstotka delnic, KZ Naklo nekaj manj kot
Ugodna ocena iz Bruslja
Redno poročilo Evropske komisije ugotavlja velik napredek Slovenije pri sprejemanju skupne kmetijske in ribiške politike Evropske unije. «
Ljubljana - Evropska komisija v rednem poročilu o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo ugotavlja, da je Slovenija zelo napredovala pri pripravah na izvajanje skupne kmetijske politike in da v splošnem izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj.
Kot navaja poročilo, je Slovenija prevzela večino pravnega reda unije in vzpostavila ustanove za njegovo spremljanje in izvajanje, napredovala pa je tudi pri izpolnjevanju veterinarskih in fitosani-tarnih zahtev. Poročilo ne navaja zaostankov pri vzpostavitvi Integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), kot pozitivno pa ocenjuje napredek pri pripravi agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za izvajanje ukrepov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, vzpostavitev podatkovnih baz za potrebe IAKS-a, nadaljnji prevzem pravnega reda unije na področju skupnih tržnih
ureditev, izvajanje programa Sa-pard in ukrepov za razvoj podeželja, sprejetje krovne zakonodaje in pomembnega dela predpisov za prilagoditev veterinarskega in fi-tosanitarnega pravnega reda, napredek pri zagotavljanju prehran-ske varnosti... Da bi Slovenija sklenila priprave na članstvo v Evropski uniji, bo morala prevzeti od unije še preostali pravni red, z novimi zaposlitvami okrepiti administrativno sposobnost ministrstva in agencije za izvajanje skupnih tržnih ureditev, pravočasno vzpostaviti veterinarski in fito-sanitarni nadzor na bodoči zunanji meji unije ter pospešiti denaci-onalizacijske postopke. Kar zade-
Za pridelavo jabolka 71 tolarjev stroškov
Ljubljana - Na oddelku za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije so ocenili, da stroški pridelave jabolk po septembrskih cenah znašajo 71,32 tolarja za kilogram (brez davka na dodano vrednost) in da so za 7,7 odstotka višji od lanskih. Pri oceni so predpostavljali en hektar velik in en kilometer oddaljeni nasad s tri tisoč drevesi na hektar in pridelkom 30 ton, 17-letno pričakovano življenjsko dobo nasada, 15-odstotno premijsko stopnjo za zavarovanje pridelka in še nekatere druge okoliščine, ki vplivajo na pridelovalne stroške oz. na lastno ceno. C.Z.
Cvetek osmi na svetovnem prvenstvu
Bohinjska Bistrica V Škot skem Lockerbieju je bilo konec septembra svetovno tekmovanje gozdarjev. Gozdarji iz 27 držav, med njimi tudi iz Slovenije, so se pomerili v podiranju drevesa na petnajst metrov oddaljeni cilj, menjavi verige in obračanju letve motorne žage, natančnem prežagova-nju, kombiniranem prežagovanju dveh hlodov in kleščenju vej. Slovensko reprezentanco, ki je tokrat šele tretjič nastopila na tako po-
membnem tekmovanju, so zastopali najboljši z državnega tekmovanja gozdnih delavcev v Kočevju, med njimi tudi mladi Anton Cvetek z Broda v Bohinju. Slovenska ekipa je zasedla sedemnajsto mesto, Robert Čuk (Gozdno gospodarstvo Postojna) je bil v podiranju drevesa na cilj tretji, Anton Cvetek pa je v mladinski konkurenci, ki je bila tokrat prvič na sporedu, osvojil osmo mesto med osemnajstimi tekmovalci. C.Z.
va prilagajanje Slovenije skupni ribiški politiki Evropske unije, poročilo navaja znaten napredek pri prilagajanju zakonodaje in krepitvi administrativne sposobnosti v zadnjem letu in zadovoljiv napredek od 1997. leta dalje. V prihodnje bo morala nameniti še več pozornosti zagotavljanju nadzora nad tržnimi standardi v pristaniščih in na trgu na debelo, zbiranju in prenosu podatkov o cenah ter vzpostavitvi registra ribiških ladij.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo redno poročilo kot priznanje Sloveniji, da je veliko napredovala pri sprejemanju skupne kmetijske in ribiške politike Evropske unije in da je za to ustanovila že tudi vse potrebne ustanove. V prihodnjih mesecih bodo še okrepili administrativno usposobljenost za uresničevanje in nadzor nad izvajanjem pravnega reda unije.
Cveto Zaplotnik
Jesensko cepljenje lisic
Kranj - Republiška veterinarska uprava je v nedeljo začela z jesenskim cepljenjem lisic proti steklini, ki je nevarna bolezen za živali in posredno tudi za ljudi. Tudi tokrat bodo piloti domačih športnih društev s posebej prirejenimi letali poleteli z letališč Maribor, Portorož in Murska Sobota in z višine tristo metrov odmetavali po celotnem ozemlju vabe oz. cepivo. Med cepljenjem, ki bo trajalo en mesec, je prepovedano prosto gibanje psov, na vabe pa morajo biti pozorni tudi ljudje. Če morebiti pride njena vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je to mesto treba izprati, umiti z milom in takoj obiskati najbližjo an-tirabično ambulanto. Na Gorenjskem je takšna ambulanta v Kranju. To bo letos že drugo cepljenje lisic proti steklini, skupaj s spomladanskim pa bodo položili šest-sto tisoč vab. C.Z.
14 odstotkov, notranji lastniki 11 odstotkov, Mercata 1, ki je kupila deleže od odškodninske in kapitalske družbe, 5,3 odstotka, lastniške deleže pa imajo tudi občine Naklo, Kranjska Gora, Žirovnica in Jesenice.
Zaprosili
za podaljšanje roka
Ker Jeseniške mesnine do roka, to je do 25. novembra letos, ne bodo izpolnile vseh zahtev iz ureditvene odločbe, so republiško veterinarsko upravo že zaprosile za podaljšanje roka, pri tem pa nava-
jajo, da bodo vse naložbe, ki so potrebne za uresničitev zahtev, končale do sredine prihodnjega leta. V Jemu ob tem podpirajo predlog državnega sveta ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi v pravilniku o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo rok za prilagoditev klavnic podaljšali za dve leti, do 25. novembra 2004, in spremenili kategorizacijo živilskih obratov. Sedanja kategorizacija deli obrate na večje in manjše zmogljivosti, ne upošteva pa tega, da je v državi približno deset regionalnih živilskih obratov srednje zmogljivosti, v katerih ne koljejo le za lastne potrebe, ampak opravljajo uslužnostne zakole tudi za rejce in druge mesarje. Ministrstvu predlagajo, da zmogljivosti teh obratov ne bi določali s pravilnikom, ampak naj bi to določila veterinarska uprava v odločbi o registraciji obrata.
Večji promet in manjša izguba
Podobne probleme, na kakršne opozarja državni svet, imajo tudi v Jemu. Kot obrtniška klavnica bodo po uveljavitvi pravilnika
lahko zaklali na leto do tisoč glav živine (goveda in kopitarji veljajo za eno glavo, teleta in žrebeta za pol, nad sto kilogramov težki prašiči petino glave itd.), le v posebnih geografskih pogojih in ob upoštevanju prometnih razmer ter težav z oskrbo pa lahko veterinarska uprava izjemoma dovoli zakol dva tisoč glav na leto. V jeseniški klavnici so že v treh četrtinah leta zaklali 1.600 goved. Zakol za lastne potrebe se povečuje, še veliko bolj pa uslužnostno klanje, ki ga je bilo v letošnjih prvih devetih mesecih trikrat več kot v enakem lanskem obdobju. Za tovrstno klanje je vrsta že do marca prihodnje leto, prednost pa bodo dali rejcem iz občin, ki so dokapitalizirale klavnico. Večji obseg klanja se odraža tudi v rezultatih: letošnji devetmesečni promet je bil za 28 odstotkov večji kot lanski, izguba je znašala devet milijonov tolarjev in je bila za enajst milijonov manjša kot lani v treh četrtinah leta, do konca leta pa jo bodo po napovedih direktorja Jasima Mrkalja spravili na ničlo. V začetku septembra so odprli poslovalnico še za Bežigradom, skupno jih imajo zdaj sedem, v njih pa prodajo že petino izdelkov.
Cveto Zaplotnik
Lipov list za Demšarjevo domačijo
V akciji Kmečkega glasa Živimo s podeželjem je Lipov list za zgledno urejeno kmetijo prejela tudi družina Demšar z Visokega pri Poljanah.
Visoko - Tednik Kmečki glas je v nedeljo na turistični kmetiji Marin v Sentanelu nad Prevaljami sklenil tradicionalno, že petnajsto akcijo Živimo s podeželjem, v kateri ocenjujejo najlepše, najbolj ohranjene ali prenovljene kmetije, ki se ujemajo z arhitekturnimi značilnostmi pokrajine, imajo urejeno okolico in se lepo skladajo s širšim prostorom.
Komisija^ ki jo sestavljajo arhitektki dr. Živa Deu in Nuša Boh - Pečnik ter agronomka Tea Kuz-man, je obiskala in ocenila 24 kmetij in se odločila, da podeli dve glavni nagradi - lipova lista, dve priznanji za arhitekturno oblikovanje, dve za zunanjo ureditev
Po osmih letih prva gozdna cesta
Jesenice - Danes, v torek, bo tehnični pregled nove gozdne ceste Pusti rovt - Suha, ki jo je Gozdno gospodarstvo Bled kot koncesi-onar za dela v državnih gozdovih ob podpori sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije zgradilo v revirju Savske jame nad Jesenicami. To je po organizacijskih spremembah gozdarstva 1994. leta prva nova gozdna cesta na blejskem gozdno gospodarskem območju. Prav osemletna prekinitev gradnje gozdnih ceste, spremembe zakonodaje, vse večja občutljivost javnosti na posege v prostor in še nekatere druge nejasnosti pa so prispevale k temu, da je bilo pri pridobivanju upravnih dovoljenj in gradnji kar precej problemov.
C.Z.
in dve za splošno urejenost. Lipov list za zgledno urejeno kmetijo je prejela tudi družina Demšar z Visokega pri Poljanah. Kot so zapisali v obrazložitev, očem pozornega opazovalca kulturne krajine ne ostane prikrito, da se značilna in slikovita podoba Tavčarjevega dvorca na Visokem pri Poljanah v pomanjšani obliki ponovi nedaleč stran, na robu iste travnate police nad Poljanščico, na domačiji Demšarjevih, kjer izredno lepo baročno zunanjost kmečke hiše.
okrašene s slikanim in kamnoseškim likovnim okrasjem, značilnim za širše območje Poljanske doline, dopolnjuje kar zajetno število gospodarskih objektov. Ko sta domačijo prevzela današnja lastnika, so bili objekti v slabem stanju, prav tako komunalna oprema. Nova lastnika sta se prenove lotila sistematično, pri tem pa sta se zavedala vrednosti arhitekturne dediščine. Poškodovane stavbne člene sta zamenjala z novimi, vse objekte sta statično utrdila in sodobno komunalno opremila ter prostore v njih prilagodila svojim bivanjskim in delovnim zahtevam. Več kot desetletje je bilo potrebno, da sta končala prenovitvena dela in da je dotrajana in likovno osiromašena domačija spet postala lepotica, ki krasi kulturno krajino ob vstopu na Visoko. Med prenovljenimi objekti je tudi novogradnja, novo gospodarsko poslopje, ki je med drugim namenjeno za spravilo avtomobilov. "Z oblikovanjem lega objekta so lastniki dokazali, da je mogoče z avtohtonim gradivom (les) in v okolju značilnimi ter v širšem prostoru razpoznavnimi likovnimi izhodišči oblikovati tudi prostor za sodobne potrebe," so pri Kmečkem glasu zapisali v obrazložitev in še dodali, da so se Dem-šarjevi pri zunanji ureditvi posebej potrudili pri podrobnostih.
Cveto Zaplotnik
Ocenjevanje vzorcev medu
Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni poteka danes šesto Slovensko ocenjevanje medu. Kot so sporočili, sodeluje okrog štirideset organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s pridelavo in (ali) prodajo medu. Komisija, ki jo sestavljajo mag. Amalija Božnar (Čebelarstvo Božnar - Polhov Gradec), dr. Verena Koeh (Pedagoška fakulteta - Ljubljana), dr. Janez Poklukar (Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Anamarija Ple-stenjak (Biotehniška fakulteta) in Jakob Madjar (Murska Sobota)
bo ocenila okrog 80 vzorcev najrazličnejših vrst medu, pri tem pa bo upoštevala videz, okus in aromo. Najboljše izdelke bodo nagradili z zlato, srebrno in bronasto plaketo. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo na dan čebelarjev, 9. novembra, na Pomurskem sejmu, kjer bo tudi razstava ocenjenih vzorcev medu. Ta dan bo tudi razširjena seja organizacijskega odbora mednarodnega kongresa čebelarjev Apimondia, ki bo avgusta prihodnje leto v Ljubljani.
C.Z.
Več zanimanja za krajša potovanja
Udeleženci Slovenske turistične borze, ki je bila od petka do ponedeljka v Ljubljani, so veliko povpraševali po krajših potovanjih in specializiranih ponudbah.
Ljubljana - Včeraj seje v Ljubljani končal največji letošnji poslovni turistični dogodek na slovenskih tleh, peta Slovenska turistična borza, ki seje v tujini že uveljavila pod kratico SIW (Slovenian In-coming VVorkshop). Udeležba je bila rekordna, med 290 tujimi partnerji iz enaindvajsetih držav pa je bilo dve petini takih, ki so se borze udeležili prvič in Slovenije doslej še niso vključevali v svoje turistične programe.
Kot je na petkovi novinarski konferenci povedal Bojan Meden, direktor Slovenske turistične organizacije (STO), ki je v sodelovanju z Zavodom za turizem Ljubljana tudi pripravila borzo, je glavni namen borze vzdrževati stike z dosedanjimi partnerji in jih seznaniti z novostmi, hkrati pa Slovenijo predstaviti novim organizatorjem potovanj. Slovenijo v svoje programe vključujejo že vsi najpomembnejši organizatorji potovanj v državah, odkoder prihaja k nam največ turistov, vse bolj pa jo iščejo tudi srednji in manjši specializirani agenti, ki v Sloveniji vidijo privlačno državo in poslovno priložnost. Borze se je udeležilo 290 tujih partnerjev iz 202 podjetij iz enaindvajsetih držav - iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Brazilije, Češke, Francije. Hrvaške, Indije, Italije. Izraela, Jugoslavije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Španije, Švedske. Švice, Velike Britanije in ZDA, med njimi pa je bilo dve petini takih, ki so se borze udeležili prvi. Največ udeležencev je bilo iz
carskih centrov, turističnih agencij in iz drugih organizacij. Medtem koje bil petkov dan namenjen poslovnim pogovorom, je bilo v soboto 140 tujcev na študijskem potovanju na Dolenjskem in na spoznavanju ponudbe slovenskih
Bojan Meden, Iztok Altbauer in udeleženec borze Prit P.S. Sainu (Noble Travels) iz Indije.
Nemčije (iz 52 agencij), zelo dobro pa so bile zastopane tudi Avstrija, Italija, Izrael in Velika Britanija. Tuji partnerji so se na konkretnih poslovnih pogovorih v novi unionski dvorani srečevali z 220 slovenskimi turističnimi ponudniki iz 103 podjetij, med njimi tudi iz gorenjskih hotelov, lokalnih turističnih organizacij, smu-
zdravilišč, 90 predstavnikov tujih agencij pa si je na tridnevni ekskurziji (od sobote do ponedeljka) ogledalo območje Idrije, doline Soče, Nove Gorice, Krasa in Primorja. Organiziranje borze je stalo 38 milijonov tolarjev, od tega je deset milijonov zagotovil Zavod za turizem Ljubljana in ostalo STO, pri tem pa so prispev-
Lepa in gostoljubna občina Medvode
Tudi letos sta odbor za turizem in gostinstvo in župan občine Medvode podelila priznanja za urejenost stanovanjskih hiš, šol, vrtcev, kmetij itd. Posebni priznanji sta dobila tudi Planinsko društvo Medvode in dolgoletni predsednik TD Hraše
Franjo Kolman.
Sora pri Medvodah - Že šestič zapored so se na prijetnem družabnem in hkrati slovesnem srečanju minuli teden v četrtek zbrali turistični delavci in predstavniki javnega življenja v občini Medvode skupaj s prejemniki priznanj iz akcije v občini Medvode Moja dežela lepa in gostoljubna. Tako kot vsako leto je posebna štiričlanska komisija s predsednikom Jožetom Jarcem julija "prečesala" po dolgem in počes celotno občino in pri tem ocenjevala urejenost stanovanjskih hiš, šol, vrtcev, kmetij, gostiln, javnih ustanov in kulturnih spomenikov.
Predsednik odbora za turizem v občini Medvode Sandi Bartol je ugotovil, da seje. odkar poteka ta občinska akcija, občina po prijaznem in lepem izgledu nedvomno že zelo spremenila. Vendar ne gre zgolj za lepoto pogleda, za leto urejenih domačij in okolice, gre tudi za prijaznost in topel spre-
Zasluge za uspehe PD Medvode ima tudi predsednik Dušan Brekič.
V kategoriji zasebne hiše so priznanja dobili Štefan Dobnikar s Topola, Alenka Rupnik iz Zbilj 9 in dr. Mojmir VVondr iz Zgornjih Pirnič 11 P. V kategoriji gostilne so priznanja dobili Gostilna pri Ančki Medvode, Gostilna domačija na Vihri Topol in Pivnica Zlate v Medvodah. Za zunanjo urejenost stanovanjskih hiš, vrtov, dvorišč, hlevov in drugih delov domačij so bili nagrajeni s priznanji kmetija družine Belec v Topolu 20 in kmetija družine
Belec z Belega številka 1. Med šolami in vrtci ter vzgojno izobraževalnimi zavodi se je komisija odločila za podelitev priznanj Osnovni šoli Pirniče, enoti vrtca Medvode v Valburgi in Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku. Tudi med najlepše urejenimi javnimi objekti v letošnjem letu odločitev ni bila lahka. Priznanja so podelili Domu za starejše občane Medvode, Bencinskemu servisu na Gorenjski cesti 14 in domu Prostovoljnega gasilskega društva Smlednik. Po lanski podelitvi priznanja Filterauto Slovenije v Goričanah, so tokrat priznanje namenili tudi sosedu te tovarne in sicer Tovarni papirja v Goričanah. Nazadnje pa so za urejenost spomenikov podeli-
Marijan Rezar,   11 Pranje še za urejenost spomenika padlim v Smledniku in izletniškemu kraju Belo.
Posebni priznanji pa sta dobila Planinsko društvo Medvode za več kot petdesetletno uspešno delo in dolgoletni predsednik in član TD Hraše Franjo Kolman.
Andrej Žalar
ki domačih in tujih ponudnikov predstavljali enajst milijonov tolarjev.
Kriza spreminja potovalne navade
Borza je bila doslej dvakrat v Mariboru ter po enkrat v Portorožu in (lani) na Bledu, tokrat je bila prvič gostiteljica Ljubljana. Pri organizaciji je sodeloval tudi Zavod za turizem Ljubljana, kjer so poslovni dogodek dobro izkoristili za utrjevanje Ljubljane na evropskem in svetovnem turističnem zemljevidu. "Medtem ko smo si v preteklosti prizadevali pridobiti v glavnem kongresne in poslovne goste, smo letos pri trženju poudarjali, daje Ljubljana primerna tudi za individualne goste, za mlade in družine. Čeprav jim ponudba in cene namestitvenih
zmogljivosti za zdaj še niso naklonjene, si prizadevamo za spremembe, ki bodo omogočile oblikovanje turistične ponudbe tudi za individualne goste, ki jih je v Ljubljani iz leta v leto več," je dejala direktorica zavoda Barbara Vajda in še dodala, da so v letošnjih prvih devetih mesecih beležili 35 odstotkov več turistov kot v enakem lanskem obdobju in s tem že presegli lanske celoletne dosežke. Ker turisti v njihovih dveh turistično informacijskih centrih v Ljubljani veliko povprašujejo tudi o ostali Sloveniji (takšnih vprašanj naj bi bilo kar 70 odstotkov), bodo ustanovili Slovenski turistični informacijski center, kjer bodo dajali informacije o Ljubljani in o vsej Sloveniji.
Čeprav za zdaj še ni mogoče napovedati, kakšni bodo letošnji turistični rezultati, pa je Slovenija
ena redkih držav, v kateri kljub svetovni gospodarski krizi narašča število nočitev, je dejal Iztok Altbauer. vodja pospeševanja prodaje v Slovenski turistični organizaciji, in poudaril, da tujci zaradi krize vse bolj povprašujejo po krajših, cenejših in bližjih potovanjih in še posebej po specializiranih programih. Nemški turisti se zaradi krize ne bodo odpovedali potovanjem, iskali pa bodo cenejše možnosti. Podobno velja tudi za italijanske, ki bodo raje potovanja skrajšali za dan ali dva ali se odločili za krajši dopust, le ob koncu tedna. Avstrijski turisti po besedah Jana Ciglenečkega, vodje predstavništva STO na Dunaju, iščejo predvsem kratke počitnice, zdraviliško ponudbo, kolesarke poti. pohodništvo, kulina-riko in vino, hojo (planinarjenje) s palicami...       Cveto Zaplotnik
Se vedno na prvem mestu
Dvig kvalitete in pestrosti obstoječe turistične ponudbe, spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, strokovno usposabljanje zaposlenih v turizmu in zagotavljanje finančnih virov so nujno potrebne naloge za kranjskogorski turizem.
Strategijo je predstavil njen avtor Stevo Ščavničar (desni).
Kranjska Gora - Minulo soboto zvečer je sekcija hotelirjev in žič-ničarjev pri Lokalni turistični organizaciji Kranjska Gora, v veliki dvorani Planica hotela Larix organizirala okroglo mizo na temo Turizem in razvojne perspektive Zgornjesavske doline.
Javnosti je bil tako prvič predstavljena razvojna strategija občine Kranjska Gora, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju Občinskega sveta. Strategijo je predstavil njen avtor Stevo Ščavničar iz agencije Ragor. svoje mnenje je dodal tudi direktor hotela Lek in predsednik Sekcije hotelirjev in žičničarjev Matjaž Konda, okroglo mizo pa je vodila Klavdija Gomboc. K razpravi in predstavitvi svojih vizij so bili povabljeni tudi vsi županski kandidati za župana v Občini Kranjska Gora, ki so se okrogle mize tudi udeležili.
Matjaž Konda je v uvodu poudaril, da večina delavcev, ki vodijo hotelsko industrijo v občini prihaja iz drugih občin. Ta je šele v zadnjih nekaj letih začela pridobivati na pomenu. Hotelska industrija je sicer zahtevala velike denarne vložke, vendar se prvi rezultati že kažejo.
Razvojna strategija Občine Kranjska Gora pa je Ščavničarjev projekt, za katerega pravi, da je bila občina tista, ki je večino zadev za tekstovno izpeljavo projekta že pripravila, da pa je bil sprejet tudi s precej polemike, kar pa ga ne moti, saj je vsako mnenje dobrodošlo. Njegova Razvojna strategija je sestavljena iz dveh pisnih delov: strateškega in izvedbenega, kjer se spušča v razvojne usmeritve po področjih. Tu se dotakne gospodarske teme, turizma, kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, infrastrukture, urejanja prostora, razvoja družbenih dejavnosti in podobno. Strategijo dopolnjujejo tudi priloge ter razni tabelarični in grafični prikazi pomembnejših razvojnih trendov občine. Kar se tiče turizma, je njegova vizija sledeča: Občina
učinkovito sodelovanje in povezovanje vseh akterjev na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, cilj bodoče ponudbe
Kranjska Gora naj bi do leta 2006 gradila na oblikovanju kakovostnega turističnega proizvoda ter na večji prepoznavnosti blagovne znamke zaokroženega turističnega območja občine v okviru sodelovanja v turistični regiji Julijske Alpe. To pomeni večje investicije v turistično infrastrukturo in storitve za prehod v višji kakovostni razred.
Franjo Kolman je dobil priznanje za dolgoletno delo v TD Hraše.
Jem. Gostoljubnost je ob urejenosti najlepši in pravi turistični pozdrav, ki ga občina Medvode neguje in si ga želi v prihodnje. Ta Usmeritev je nazadnje, ko je zapel Uiešani oktet Sora, pozdravil tudi predstavnik Turistične /veze Slovenije na podelitvi priznanj v Sori plane Curk. Za letošnje uspehe m lem področju pa je vsem dobitnikom priznanj čestital ob podelitvi tudi župan Stanislav Žagar.
......tem j..........................
HOTELI 0T0ČEC
naj bi v večji meri temeljil na izkoriščanju lokalnih virov, občina se mora začeti na področju turizma vključevati v različne skupnosti in programe na vseh nivojih, zagotoviti celovito in medobčinsko povezano turistično ponudbo in izvajati trajnostni razvoj na svojem območju.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
ICNO-VNI IN NJSKI ER LA
»C»KRKKZDRAVILIŠČk
JESENSKE BOOM POČITNICE NA OTOČCU (25.10. - 3.1L)
- neverjetna ponudba: 3 polpenzioni že za 16.790 SIT, neomejeno kopanje v notranjih termalnih bazenih v Šmarjeških toplicah, grajski sprejem, športne in zabavne igre, neomejena izraba savn in masažnega bazena, cocktail party. grajska čajanka, voden pohod na Gorjance, ples v restavraciji Tango in še mnogo več. 30. 10. NOČ ČAROVNIC - čarovniški sprejem z zabavo, "začarana" večerja v gradu. Posebne ugodnosti za družine in otroški klub - za varstvo in njihovo zabavo je poskrbljeno (3 ure na dan).
VESELO MARTINOVANJE NA OTOČCU (8. - 10. november)
- / Maritnovo pojedino. Martinovim plesom, krstom mladega vina, pohodom na Trško goro - zakladnico cvička, in / bogatim animacijskim programom Še nekaj prostih mest - 2 polpenziona že od 11.600 SIT naprej.
Informacije in rezervacije tel. 07/30 75 165, 30 75 700, faks 07/30 75 420 w\v\v.krka-zdravilisca.si
V sklopu gradnje I. faze novega turistično -poslovnega in stanovanjskega centra Livade - Izola, ob bodočem vodnem parku ter v bližini morja, smo dogradili prvi sklop objektov. Na voljo je še nekaj
TAKOJ VSELJIVIH ENOT in sicer
1. TURISTIČNI APARTMAJI v vila bloku, etažnosti P+2+M, različnih velikosti
2. STANOVANJA v vila bloku, etažnosti P+2+M, različnih velikosti
3. VRSTE HIŠE, etažnosti P+1, površine 110 m2
Vse bivalne enote imajo parkirno mesto v kletni etaži.
Informacije in prodaja: TPC LIVADE, d.o.o., Južna cesta 101, 6310 Izola, tel.: 05 64 01 408, faks: 05 64 17 724, e-pošta: tpclivade@volja.net
Iz društva je zrasel muzej
Pred 50 leti so ustanovili Društvo prijateljev Tržiškega muzeja. V spomin na začetnike je Tržiški muzej pripravil
zanimivo razstavo v Kurnikovi hiši v Tržiču.
Tržič - Razstava "Začetki organiziranega muzejskega dela v Tržiču'" prikazuje v Kurnikovi hiši najdragocenejše gradivo, ki so ga zbrali med dvanajstletnim delovanjem društva. Avtorica Tita Porenta pripravlja tudi brošuro o društvu, katerega uspehe je podedoval in še vedno nadaljuje Tržiški muzej.
Tržič je z zgodovinskimi zanimivostmi privlačil domače in tuje kroniste, ki so že v prejšnjem stoletju napisali vrsto potopisov. Z zbiranjem starih dokumentov in predmetov so se med obema vojnama ukvarjale nekatere družine. Preteklost mesta je predstavil v knjigi Drobci župnije Tržič žup-
nik Viktor Kragl. Njegova zamisel o ustanovitvi župnijskega muzeja ni zaživela, zato je obsežno gradivo zapustil bodočemu muzeju. Le leto po njegovi smrti so to poslanstvo prevzeli prijatelji Tržiškega muzeja.
Domačine je že prej spodbujal prof. Franjo Baš iz Tehniškega
muzeja Ljubljana, da bi enoto ustanovili tudi v Tržiču. Ko so spomladi 1952 ustanovili Turistično društvo, je zaživela muzejska sekcija. Iniciativni odbor, v katerem so bili dr. Kozma Ahačič, mag. Zdenko Lavička, prof. Josip Rakovec, Karol Piškur, prof. France Demšar, Nadislav Salber-ger, Franc Eržen, Jože Ovsenek, Miha Kurnik in Gašper Štibilj, se je zavzemal za samostojno društvo. Tako so 16. oktobra 1952 ustanovili Društvo prijateljev Tržiškega muzeja. Predsednik je postal Zdenko Lavička, ki je prevzel tudi vodenje arhivskega in književnega odseka. Tehniški odsek z najbogatejšo dediščino je vodil dr. Kozma Ahačič. odsek za NOB Franc Eržen, odsek za spomeniško varstvo, umetnostno zgodovino, kulturne in naravne znamenitosti pa France Demšar. Prvi odsek se je delil na geografski in zgodovinski sektor, kjer sta imela vodilno vlogo prof. Slava Rakovec in prof. Anton Costa. Med vidnejšimi sodelavci društva je bil tudi prof. Simon Milač, ki je urejal vso dokumentacijo od leta 1954 do 1958. Za njim je to delo prevzela Minka Brejc, ki je postala tudi prva strokovna delav-
ka v Tržiškem muzeju. Člani odsekov so zbirali dokumente, fotografije in druge predmete po terenu, ki so jih najprej shranjevali kar v sobici poleg pisarne Turističnega društva. Nato so jih preselili v Valjavko, del stare tržiške kovačije Germovke. Leta 1954 so odkupili Germovko in Zgornjo kajžo, vendar je minilo kar deset let, da so iz slednje stavbe izselili stanovalce. Leta 1964 je v Zgornji kajži zaživel Tržiški muzej, .ki je podedoval vse nepremičnine in gradivo društva. Upravitelj muzeja je postal prof. Josip Rakovec, neutrudni član muzejskega društva.
Na razstavi "Začetki organiziranega muzejskega dela v Tržiču", ki bo na ogled do 18. novembra, predstavljajo najdragocenejši del gradiva. Poleg dokumentov o nastanku društva, njegovih sodelavcih in dejavnostih so zbrani publicistični dosežki, med katerimi imajo največjo vrednost tri zgodovinske knjige Ivana Mohoriča. Kot je povedala kustosinja Tita Porenta, pripravljajo tudi obsežno brošuro o društvu, iz katerega je nastal pravi muzej.
Stojan Saje
Gasilski rally in vaja
Vodice - Na območju Gasilske zveze Vodice sta bila minuli konec tedna ob mesecu požarne varnosti kar dva dogodka za preizkus znanja in usposobljenosti za reševanje in gašenje. Najprej je bila v petek v Utiku požarna vaja s prikazom gašenja gospodarskega poslopja. V vaji so sodelovale le članice iz prostovoljnih gasilskih društev Bukovica -Utik. Poije, Repnje - Dobruša, Sinkov Turn in Zapoge v Gasilski zvezi Vodice. Sodelovalo je okrog 50 članic, posebnost tokratne vaje pa je bila, da sta iz dveh društev na kraj požara ženske ekipe z gasilskim avtomobilom pripeljali voznici - gasilki. Sicer pa so bile vse ekipe pri vaji uspešne.
Drugo preverjanje usposobljenosti ekip iz šestih gasilskih društev v gasilski zvezi Vodice pa je bilo v soboto, ko so se člani in članice merili v znanju in veščinah v tretjem gasilskem rallvju. Med člani so bili v vaji raznoterosti, metu reševalne vrvi, izdelavi vozlov, postavljanju tridelne lestve in pripravi orodja za z motorno brizgalno najboljši člani ekipe iz PGD Bukovica - Utik, drugo mesto so osvojili člani ekipe Sinkov Turn, tretje pa člani ekipe Repnje - Dobruša. Pri članicah pa je bila najboljša ekipa iz PGD Sinkov Turn, druga iz PGD Polje in tretja iz PGD Zapoge. V spretnostni vožnji z gasilskim vozilom pa je bila pri članicah najboljša Darja Jerman, druga Sabina Traven in tretja Kristina Potrč, pri članih pa je bil najboljši Niko Bergant, drugi Damjan Repnik in tretji Rok Gregorc. Andrej Žalar
Sodelovanje gasilcev iz treh občin
Zgornje Duplje - Prostovoljno gasilsko društvo Duplje, ki deluje v občini Naklo, se že vrsto let povezuje pri usposabljanju operativnega članstva s PGD Križe iz tržiške občine in v zadnjem času tudi s PGD Golnik iz mestne občine Kranj. Ta društva namreč skrbijo za požarno varnost na stičišču občinskih meja, kjer bi bilo njihovo skupno ukrepanje potrebno zlasti ob večjem gozdnem požaru. Ker izhajajo iz treh Gasilskih zvez. je nujno medsebojno spoznavanje moštev in opremljenosti, ugotavlja poveljnik Andrej Jelar iz Dupelj. Zato so minuli petek pripravili skupno
Reševanje v gorah je drago
Vodstvo Planinske zveze Slovenije se zafo zavzema za večjo podporo države dejavnostim Gorske reševalne službe.
Ljubljana - Na nedavnem srečanju vodstva PZS v ministrstvu za notranje zadeve RS so spregovorili tudi o problematiki reševanja v gorah. Obseg nesreč se namreč povečuje, zato zmanjkuje denarja tako za reševalne akcije kot za preventivno delo. Potrebno bo tudi primerno zavarovanje gorskih reševalcev.
DRUŽINSKI NASVETI
Je ljubezni lahko preveč? (3)
Damjana Šmid
Vloga staršev je včasih naporna in eni najbolj bolečih občutkov za starše so občutki neuspešnosti. Takrat je najbolje poiskati strokovno pomoč ali se vsaj z nekom pogovoriti. Kajti majhni problemi niso nikoli tako majhni, da ne bi lahko postali večji. In če imajo starši občutek, da ne obvladajo vzgoje osemletnega otroka, kaj bo sledilo v obdobju pubertete? Sploh pa je lažje reševati manjše probleme in sproti, kot pa čakati, da se bodo stvari spremenile same od sebe. Otroci so kot večni preizkuševalci naše potrpežljivosti, doslednosti, razumevanja in ljubezni. Tako kot je škodljivo popuščanje otrokovim zahtevam, pa je prav tako škodljivo postavljanje prevelikih zahtev s strani staršev. Pogosto si starši v želji po idealnih otrocih ustvarijo svoje sličice in naredijo v imenu ljubezni vse, da bi otroci te sličice dosegli. Tako zahtevajo od otrok, da so najboljši na vseh področjih, da dosledno upoštevajo vsa pravila, ne prenašajo porazov otrok, cenijo samo dosežke in so pripravljeni za otrokov uspeh narediti vse ... Cena je včasih nekoliko prevelika, saj vsebuje tudi neučinkovito kaznovanje in izpostavljanje otroka prevelikim naporom. Predvsem ima takšno početje nezdrave posledice za otroka, kadar mora otrok živeti življenje nekakšnega pomanj-šanega starša, kateri preko otroka živi svoje neizživeto otroštvo. Tako so ure klavirja ali naporni treningi velikokrat le želje staršev, manj pa tudi otrok. Pri mlajših otrocih moramo izbirati njihove aktivnosti skladno z njihovimi sposobnostmi, željami, prostim časom, z njihovimi idejami. Večkrat se zgodi, da otroci pokažejo začetno navdušenje ob posameznih aktivnostih potem pa ob prvih neuspehih odnehajo. Starši so razočarani in jih silijo na vse načine, da vztrajajo. Vztrajanje je ena izmed dobrih lastnosti in prav je, da se z otroki pogovorimo o obveznostih že prej in kar je najpomembnejše, da ugotovimo pravi vzrok, ki vleče otroka k določeni aktivnosti. Če otrok hodi k krožku zaradi prijatelja, potem se kaj rado zgodi, da odneha takrat, ko odneha prijatelj. Če.odneha ob prvem porazu samo zaradi poraza, potem potrebuje ljubeče starše, ki mu bodo stali ob strani tudi ob porazih. Otroci se bojijo porazov največkrat zaradi staršev, ne zaradi sebe... Vsekakor je potrebna pri treningih, vajah in pri vseh aktivnostih tako starševska spodbuda kot otrokovo navdušenje. Mnenja o tem, kdaj otroka vključevati v dodatne dejavnosti in zakaj, so različna. Resda starši najbolj poznamo svoje otroke, toda naj sami izbirajo med aktivnostmi. Boljše je kvalitetno otroštvo z mnogo igre in prijateljev kot mnogoštevilne obveznosti, ki se spremenijo v avtomobilske in časovne dirke iz enega konca mesta na drugega...
vajo v Spodnjih Dupljah, kamor je po obvestilu centra za obveščanje o požaru prihitelo 45 gasilcev s štirimi vozili. Zaradi domneve, da je izbruhnil požar v mizarski delavnici, so se lotili reševanja pogrešane osebe in gašenja ognja. Slednja naloga je bila dokaj zahtevna, saj so morali napeljati kar okrog 400 metrov cevi od požarnega bazena.
Stojan Saje
Gorski reševalci že nekaj časa ugotavljajo, da gorate predele Slovenije obiskujejo ljubitelji raznih športov, kot so jadralno padalstvo, letenje z zmaji, gorsko kolesarjenje, spusti v soteskah in podobno. Nekatere od teh dejavnosti ne urejajo predpisi, kakršne poznajo v tujini. Zaradi nereda, neustrezne opreme in neznanja prihaja do nesreč, ob katerih pomagajo pri iskanju in reševanju ponesrečencev člani GRS Slovenije. Mnogi, zlasti tujci, niso niti zavarovani. Ker se je število nesreč povečalo tudi zaradi razvoja planinstva in alpinizma, je Gorska reševalna služba v veliki finančni stiski. Država sofinancira le nekaj več kot polovico potrebnega moštva za reševanje. Kljub prosto-
Z vetrnico do elektrike tudi v Staničevem domu
Koroška Bela - V mednarodnem letu gora so se tudi člani PD Javornik Koroška Bela pridružili pozivu Združenih narodov, da bi ohranili zdrava zajetja pitne vode v gorah za mlajše generacije. Uspelo jim je postaviti že drugo vetrnico za proizvodnjo električne energije ob društvenih kočah.
Člani tega društva se zavestno zavzemajo za uvajanje ekološko čistih virov energije v svojih kočah. Za proizvodnjo električne energije že nekaj časa izkoriščajo sonce in veter. Leta 1994 so montirali prvo centralo za pridobivanje elektrike s pomočjo sončnih celic na Staničevem domu pod Triglavom. Sistem so iz leta v leto povečevali, da so dosegli zadostno moč za potrebe razsvetljave, črpanje vode iz. zbiralnikov in pogon aparatov v koči. Solarni sistem so zgradili tudi na Prešernovi koči na Stolu. Ker je v dnevih brez sonca manjkalo energije, so še vedno morali zaganjati hrupen in ekološko nevaren agregat na nafto. Zato so se odločili za nakup vetrnice, ki omogoča proizvodnjo elektrike tudi v slabem vremenu in ponoči. Izbrali so napravo škotskega proizvajalca, ki jo dobavlja podjetje iz Kamnika. Najprej so jo montirali ob koči na Stolu, kjer po pr-
vem letu obratovanja ugotavljajo dobre rezultate. Po zagotovilih društvenega gospodarja, ki se strokovno ukvarja z napravami za oskrbo /. električno energijo, je vetrnica nujen dopolnilni vir energije v visokogorskih kočah.
Lani so začeli zbirati denar za postavitev vetrnice ob Staničevem domu. Za pomoč so prosili sponzorje in prijatelje, ki so prispevali denar in material. Pred začetkom planinske sezone so vetrnico postavili in jo poleti tudi preizkusili. Uradno so jo predali v obratovanje ob koncu sezone sredi septembra, je sporočil predsednik PD Javornik Koroška Bela Vlado Tre-ven. On je tudi pozdravil predstavnike PZS in sosednjih društev, TNP ter občin Jesenice in Kranjska Gora. Darovalcem se je zahvalil za pomoč pri uresničitvi pomembne naložbe, ki jo je v zadovoljstvo vseh odprl Franc Svetina, častni član društva. S.S.
voljnosti in veliki pripravljenosti za delo s tako omejenim številom reševalcev ne zmorejo opravili vsega dela. Zato se je vodstvo PZS zavzelo za ureditev predpisov o vseh dejavnostih v gorah in večjo podporo države pri delu GRS Slovenije.
Obe strani sta ocenili, da bo plačevanja stroškov reševanja poškodovanih izven delovnega časa (torej tudi v gorah) po izkušnjah drugih alpskih držav gotovo pripomogla k večji osebni zavzetosti za lastno varnost. PZS vidi v tem tudi možnost sofinanciranja vzgojno izobraževalne dejavnosti, GRS pa pokrivanje manjkajočega dela vseh stroškov. Sedaj jim namreč primanjkuje denarja za preventivno delo. Zato je ministrstvo obljubilo podporo PZS v splošni akciji, ki jo načrtujejo za vse obiskovalce gora. Obenem je poudarilo potrebo, da bi za stro-
Požar v Komendi
kovno delo PZS pokazali več posluha v ustanovah in podjetjih, ki so kakorkoli povezani z nesrečami oziroma reševanjem v gorah.
Udeleženci srečanja so se še dogovorili za usklajeno reševanje posledic tragične nesreče petih gorskih reševalcev nad Okrešljem pred petimi leti. Menili so, da je treba primerno zavarovati gorske reševalce, ki jim pri humanem prostovoljnem delu kljub strokovnosti in izurjenosti pretijo številne nevarnosti. Stojan Saje
Nepričakovana vaja
Vodice - Gasilska zveza Vodice je pred kratkim pripravila tako imenovano nepričakovano vajo na klic. "Zaradi požara" v prostorih dvorane kulturnega doma v Vodicah, so z alarmom najprej obvestili gasilce v PGD Vodice, nato pa postopoma še v petih drugih društvih na območju Gasilske zveze Vodice. V vaji je sodelovalo okrog 60 gasilcev, ki so uspešno preizkusili naprave za gašenje in reševanje. A.Ž.
Komenda - Večjo gasilsko vajo v mesecu požarne varnosti so s prikazom'gašenja požara na nekdanji stavbi za kokoši pripravili v petek v Komendi. V vaji z motornimi brizgalnimi, dihalnimi aparati, šestimi gasilskimi vozili, dvema cisternama in drugo opremo je sodelovalo blizu petdeset gasilcev iz gasilskih društev Komenda, Križ ifl Moste z območja Gasilske zveze Komenda. Po končani vaji so ugotovili, da je bila le-ta dober prikaz usposobljenosti in hitrega ukrepanja pri reševanju. Seveda pa bodo podrobne analize pokazale tud' morebitne pomanjkljivosti. V okviru meseca požarne varnosti pa S| imeli na območju celotne Gasilske zveze Komende potem naslednj} dan, v soboto, dan odprtih vrat, na celotnem območju so pregledal1 tudi hidrante. V društvih ta mesec pripravljajo tudi že programe m prihodnje proračunsko leto. A.Z-
Torek, 22. oktobra 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Audi A4 cabrio 2.4
Tradicija in aktualna moda
Nemški Audi se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo pri snovanju avtomobilov brez strehe, saj so prvega postavili na cesto že v zgodnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Duh prestiža in elegance se odraža tudi v sodobniku, novem audiju A4 kabriolet, ki je na avtomobilskem svetu predvsem zato, da lahko nagaja dvema podobnima avtomobila.
Pri BMW-ju imajo že nekaj časa kabriolet serije 3 in pri Mercedes-Benzu lovijo pctične kupce z odprto različico kupeja CLK. In ker v Ingolstadtu nočejo zaostajati, so si po skoraj enajstih letih omislili novinca, ki mora dovolj dostojno zastopati Audijeve barve v razredu, kjer so s starim modelom 80
vztrajali skoraj celih enajst let, spomin nanj pa je že nekoliko zbledel.
Audijevi stilisti so se tudi tokrat odločili za kombinacijo tradicionalistične in aktualne mode, vsekakor pa so se držali načela, da elegantnega kabrioleta ni mogoče narediti samo z rezanjem strešne
Platnena streha bolje pristaja kabrioletovemu karakterju, pri A4 odpiranje in razprostrtje opravlja elektrificirani mehanizem.
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: .........................kabriolet, 2 vrata, 4 sedeži
Mere: ......................d. 4.575, š. 1,775, v. 1,390 m
Medosna razdalja: ...............................2,655
Prostornina prtljažnika:.........................246/315
Motor: ..........................šestvaljni, bencinski, 24V
gibna prostornina: ............................2393 ccm
moč: .....................125 kVV/170 KM pri 4400 v/min
navor: ...........................230 Nm pri 3200 v/min
najvišja hitrost:...............................224 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,7 s
poraba EU norm.: ..................7,4/13,8/9,7 1/100 km
maloprodajna cena: .......................8.540.895 SIT
zastopnik: .....................Porsche Slovenija, Ljubljana
nn elegantna oblika, prostornost in udobje, zaščita pred vetrom, —' strešni mehanizem
£| preglednost nazaj, premalo odločen motor, dragi dodatki
KAJ PRAVI ONA?
Audijev kabriolet je v vseh pogledih pravi lepotec in gentleman: eleganten, uglajen in vedno pripravljen na avanture. Njegova podoba vzbuja nostalgijo in ustreza ženskemu modnemu pogledu na svet. Strešno odpiranje je res imenitno; en, dva, tri in že je nad glavami jasno nebo in toplo sonce.
pločevine in namestitvijo platnene strehe. Pravzaprav je ta avtomobil nekakšna modernizirana klasika, ki uspe opazovalca zdramiti že ob prvem pogledu. Eleganca je opazna na vsakem delu karoserije, poseben pečat celotnemu videzu pa daje aluminijast okvir vetrobranskega stekla. Pri Audiju so se brez premisleka odločili za platneno streho, saj naj bi ta bolj pristajala avtentični kabrio-letski podobi. Stilistov tu niso premotili modni tokovi, ki so v zadnjem času naklonjeni trdim
Audijevi stilisti so na zunanjosti A4 kabrioleta harmonično združili klasične in aktualno modne poteze, posebej izstopa aluminijast okvir vetrobranskega stekla.
plastičnim ali kovinskim zložljivim streham. Platnena streha pri tem kabrioletu vsekakor dobro skrbi za ugled znamke, saj se operaciji odpiranja ali ponovnega razprostrtja izvedeta samodejno, samo s pritiskanjem na gumb sredinske konzole. Nobenih zatičev in kljuk, vse opravi elektrificirani mehanizem, ki platno v natanko 24 sekundah zloži v prtljažnik ali ga v enakem času spet razprostre nad potniško kabino in poleg tega je oboje mogoče tudi z zasukom
Prostornost in germansko urejen delovni prostor sta glavni značilnosti notranjega prostora. Na armaturni plošči izstopajo okrogle reže za dovod zraka.
Italijanski Fiat Auto išče pot iz doslej najhujše krize v svoji zgodovini
Rešitev v pospešenem razvoju novincev
Vodstvena ekipa italijanskega Fiata ima pripravljen načrt za finančno sanacijo in prenovo obstoječe palete modelov, ki naj bi bolnika v nekaj letih spet spravil k zdravju, marsikaj pa bo odvisno od uspešnega zaključka pogajanj z italijansko vlado in bankami, ki naj bi bila končana že konec meseca.
Zadnje dni so časopisne strani in minute v elektronskih medijih dobesedno preplavljene z novicami o Fiatovi krizi, vodstvo avtomobilskega proizvajalca, ki je bil nekdanji nacionalni italijanski simbol, pa se ubada s posledicami preteklih napačnih investicijskih odločitev in neustreznih modelov avtomobilov, ki izgubljajo kupce.
Fiat se je v zadnjih letih zainves-tiral v Braziliji, Argetini in na Poljskem, kamor so vložili veliko sredstev, ki se jim zaradi sesutja omenjenih trgov niso povrnila. Svoj delež je k slabim poslovnim rezultatom prispevala še zmanjšana prodaja v evropskih državah, finančnih bremen pa seje nabralo toliko, da jih torinski avtomobilski mogotec ni več zdržal in je zato zabredel globoko v rdeče številke. Te so tiidi posledica neustreznih modelov, ki niso privabili toliko kupcev, kot so pri Fiatu računali, predvsem v spodnjem in spodnjem srednjem razredu, kjer je bil Fiat vedno najmočnejši.
Pretresi so se začeli že pred meseci, koje z mesta prvega Fiatovc-ga moža odpihnilo Roberta Testo-reja, na njegovo mesto pa je bil imenovan Giancarlo Boschetti, ki naj bi s svojo ekipo pripravil sanacijski načrt za izhod i/, globoke križe. Predvidena dokapitalizacija podjetja in odprodaja nekaterih
enot ni zadostovala za finančno ozdravitev podjetja, zato je prišlo do obsežnega krčenja stroškov, zaprtja nekaterih tovarn in odpuščanja delavcev. Junija jih je brez dela ostalo 3000, v tem trenutku jih bo moralo na prisilno čakanje (od treh do dvanajstih mesecev) še 8100. V tem času bodo breme državne blagajne, pri Fiatu pa so morali v dogovoru s sindikatom in vlado predložiti natančen načrt, kako jih bodo ponovno zaposlili po uspešni izvedbi sanacije. Fiatovo vodstvo se o izvedbi sanacijskega programa pogovarja z bankami in italijansko vlado, ki pa v skladu z evropsko zakonodajo bolniku lahko pomaga le v vlogi finančnega sanatorja oziroma posojilodajalca. Za zdaj ni predvideno, da bi se družina Agnelli. ki ima še vedno odločilen vpliv na Fiatov avtomobilski imperij, odločila za prodajo večinskega deleža General Motorsa, ki je sicer že kupil petino delnic. Takrat so lastniki za vsako delnico iztržili po 35 evrov, medtem ko trenutno kotirajo na borzi le z 8,5 evra za delnico.
V sanacijskem programu so predvidene tudi obsežne spremembe v modelni paleti vozil vseh treh znamk torej Fiata, Alfa Romea in Lancie. Proizvodnja in začetki prodaje novih modelov so
premaknjeni na bližje termine od prvotno predvidenih. Prihodnjo jesen bo na ceste prišel enopro-storski avtomobil na osnovi punta, dobre tri leta in pol star model pa bo že do poletja deležen precejšnjih sprememb. Povsem novi punto oziroma njegov naslednik naj bi bil nared šele leta 2005, vendar bo že konec prihodnjega leta prišel na trg nov mali avtomobil v različici s tremi ali petimi vrati. Glavnina pomladitvenc strategije temelji na Fiatovih modelih, do leta 2005 naj bi bila nared tudi nov avtomobil srednjega razreda in mali terenec.
Slovenski zastopnik Fiata, Alfa Romea in Lancie, Autocommer-čevo hčerinsko podjetje Avto Triglav sicer občuti krizo principala, vendar kljub temu posluje normalno, skrbi kupcev so odveč, zagotavljajo v vodstvu. Skupaj s
svojim hrvaškim podjetjem so z letno količino 16.000 vozil. Prihodnji teden se bodo sestali s Fia-tovim vodstvom in razpravljali o načrtih za prihodnje leto, prav tako pa tudi o razširitvi sodelovanja in nastopu na drugih trgih. Avto Triglav ima na slovenskem trgu 8-odstotni tržni delež (pol odstotka manj kot lansko leto). Prodaja pretežno temelji na modelu punto, za novinca stila pri Avto Triglavu pravijo, da prodaja v glavnem poteka po načrtih. Lani so dosegli promet v višini 20 milijard, letos načrtujejo 22 milijard tolarjev. Poleg novih so uvozili tudi 1500 rabljenih vozil, velik del poslovanja pa predstavlja tudi dobava Fiatovih dostavnikov ducato novomeškemu proizvajalcu počitniških vozil Adria Mobil.
Matjaž Gregorič
Vetrni piš ni zelo moteč, kadar se vozita samo dva, je mogoče zadaj namestiti (doplačilno) zložljivo protivetrno mrežo.
ključa v levih vratih. K popolnosti sodi še ogrevano zadnje steklo, prvi strešni minus pa je slaba preglednost nad zadnjim delom avtomobila. Pri odprti strehi voznik in sopotniki ne čutijo močnega vetrnega piša, ki ga uspešno kroti visok rob vetrobranskega stekla, za vsak primer pa je za doplačilo na voljo tudi zložljiva zaščitna mreža, ki je uporabna le takrat, ko se vozita samo dva.
Kabrioletski A4 ima ugoden izkoristek notranjega prostora, ki je odet v svetle barve in opozarja, da v tem avtomobilu blatni čevlji in
NA KRATKO
umazana obleka nimajo kaj početi. Tudi potnika na zadnjih sedežih ne čutita sicer kabrioletsko značilne utesnjenosti. Pred voznikovimi očmi je skoraj popoln posnetek armaturne plošče iz limu-zinske ali kombijevske različice s skupnima imenovalcema urejenost in preglednost. Izrazito opazne so okrogle reže za dovod zraka in začimbe v obliki vložkov lesa in aluminija. V prtljažnik gre 246 litrov prtljage, kadar je v njem tudi strešno platno in še nekaj več, ko je streha nad kabino. Pri Audiju so imeli v mislih, da se bodo s kabrioletom vozili ljudje z aktivnim življenjskim slogom, zato radi poudarjajo, da gresta v prtljažnik dve torbi z opremo za golf, športnim dušam pa je namenjena tudi odprtina v hrbtiščih zadnjih sedežev za prevoz dveh parov smuči ali snežne deske.
Avtomobilu, kakršen je audi A4 kabriolet, pristaja šestvaljni bencinski motor. Šibkejši od dveh, ki sta na voljo ob 2,4-litrski gibni prostornini razvije 170 konjskih moči. "Konjenica" ni posebej viharna, saj precej energije nevtralizira avtomobilova teža in delno tudi prestavna razmerja izredno natančnega petstopenjskega ročnega menjalnika. Motor je sicer vzgojen V redoljubnem germanskem duhu, teče lahkotno in s prijetnim hropenjem iz dvojnega zaključka izpušne cevi, raje ima zmerno dinamičen kot pa izrazito športen način vožnje, toda kdor zna uživati s kabrioletom, nima večjih pripomb. Podvozje je sicer vajeno naglih sprememb smeri in drugih preizkusov, komur serijska nastavitev ni všeč, si lahko doplača športno izvedbo.
Kabrioletski A4 je butični izdelek, zato je namenjen samo tistim, ki sodijo v nadpovprečno visoke plačilne razrede. Cena osnovne različice se z nekaj dodatki za lepši videz in udobnejšo vožnjo povzpne na več kot 10 tolarskih milijonov. Veliko? Kakor za koga.
Matjaž Gregorič
* Kia Motors in teniški zvezdnik Andre Agassi sta nedavno sklenila dveletno reklamno pogodbo. Agassi se bo od novembra pojavljal v reklamni kampanji in na različnih promocijskih dogodkih, kjer bo delil avtograme svojim oboževalcem. Pogodba z Agassijem je del Kiine strategije krepitve športnega marketinga in dopolnjuje sponzorstvo prestižnega turnirja Australia Open, ki ga bo južnokorejski avtomobilski proizvajalec prihodnje leto podprl že drugič zapored.
* Prvi človek Renaultovega oblikovalskega oddelka Patrick Le Quement bo za življenjsko delo prejel nagrado sklada Ravmonda Lo-ewyja. Sklad je bil ustanovljen leta 1991 v Hamburgu inje namenjen seznanjanju s pomenom oblikovanja v različnih življenjskih sferah. Le Qucment je diplomiral na inštitutu za umetnost in oblikovanje v britanskem Birminghamu, izpod njegovih rok pa so prišli osnutki za Rc-naultove uspešnice twingo, scenic, kangoo, avantime in vel satis. Njegovo delo je tudi prihajajoča nova generacija model megane. Sicer pa je sedanji vodja Renaultovih oblikovalcev delal tudi za Ford in Volks-wagen. M.G.
Pri Citroenu z novim enoprostorcem C8 poudarjajo ugled znamke
Sorodniki so se začeli razhajati
Zgodba o skupnem razvoju štirih enoprostorskih avtomobilov, ki so jih pred osmimi leti prvič postavili pri italijanskem koncernu Fiat Auto in francoskem PSA Peugeot Citroen, je že znana in njeno nadaljevanje tudi. Nova generacija je logično nadaljevanje začetega skupnega dela, novinci postopno osvajajo kupce in to velja tudi za citroen C8.
Na novih četverčkih se vidi, da so jim oblikovalci hoteli prikrojiti podobo v skladu z oblikovnimi značilnostmi posameznih avtomobilskih hiš. Pri Citroenu so se odločili, da novinec ne bo ohranil imena svojega predhodnika evasi-ona, ampak so ga označili tako kot vse svoje novejše modele, s črko C in z ustrezno številko, v tem primeru torej z osmico. Oblikovalci so poskrbeli za poteze, ki jasno nakazujejo podobnost z drugimi hišnimi modeli; tega ne dokazuje samo maska hladilnika z dvema velikima trikotnikoma, ampak tudi visoke in vitke zadnje luči, ki so zelo podobne kot na kombijevski različici citroena C5.
Tako kot ostali člani četverice tudi C8 v dolžino meri 4,73 metra, medosna razdalja je povečana na 2,82 metra, bolj zaobljene ka-roserijske poteze pa so znak, daje v razredu večjih enoprostorcev zapihal svež veter. Zanimiva novost je elektrificiran pomik bočnih drsnih vrat in za doplačilo se odpiranje in zapiranje izvrši v nekaj sekundah le s preprostim pritiskom na gumba daljinskega
195 konjskimi močmi, slednji le v kombinaciji s štiristopenjskim ročnim menjalnikom. Pomemben ali kar večinski del motorne palete predstavljata turbodizelska motorja z neposrednim visokotlačnim vbrizgavanjem goriva HDi, šibkejši 2-litrski s 108 in močnejši 2.2-litrski s 128 konjskimi močmi.
Cilroenov enoprostorski novinec je pri nas naprodaj s tremi različnimi nivoji opreme, ki je že osnovi precej bogata, prav dobra založenost z dodatki za varnost in udobje pa naj bi C8 najbolj ločili od sorodniških tekmecev. Kot posebnost iz seznama dodatkov je potrebno omeniti bluetooth za mobilni telefon, ki omogoča po-
polnoma prostoročno telefoniranje. Maloprodajne cene se začenjajo pri 6,21 in povzpnejo do 7,96 milijona tolarjev. Pri Citroenu Slovenija so sicer že začeli s prodajo, vendar se bodo redne dobave vozila začele šele začetku prihodnjega leta.
Matjaž Gregorič
Subarujev terenski kombi Forester v osveženi podobi
Gozdar združuje dva svetova
upravljalnika osrednje ključavnice ali z gumbi v sprednjem ali zadnjem delu kabine.
Tudi v potniški kabini ima C8 kar nekaj novitet: zaradi tračnic v tleh, se lahko vsak sedež poleg zlaganja ali popolnega odstranjevanja giblje tudi vzdolžno, kar še povečuje možnosti za vsestransko prilagoditev notranjosti. Armaturna plošča je drugačna kot pri predhodniku, saj je sklop treh
okroglih merilnikov, ki imajo pri izvedbi s satelitskim navigacijskim sistemom še zaslon, nameščen pod sredino vetrobranskega stekla in kaj se dogaja z avtomobilom vidijo vsi potniki.
Na slovenskem trgu bodo na voljo različice z dvema bencinskima in dvema turbodizelskima motorjema: osnovni je 2,2-litrski štirivaljnik s 158, ki se mu pridružuje in 3,0-litrski šestvaljnik s
Forester je v Subarujevi modelni paleti od leta 1997, doslej pa so njegovo zunanjost pomladili le z nekaj manjšimi kozmetičnimi posegi. Tokratna prenova je precej obsežnejša, saj je osvežena zunanjost na videz občutno manj robata in zato tudi prilagojena sodobnim smernicam v tem avtomobilskem razredu.
"Gozdar" je dobil povsem noV sprednji del z moderneje oblikovanima žarometoma, z novo masko, na kateri je bolj poudarjen hišni logotip in z bolj agresivnim odbijačem. Oblikovne spremembe v smeri modnih tokov se nadaljujejo tudi na bokih, kjer je še po-
1629 litrov. Oba bokserska motorja, ki sta foresterja poganjala že doslej, svoje delo opravljata tudi v prenovljeni izvedbi. Oba imata 2,0 litra gibne prostornine, šibkejši z
Ford bo spomladi k nam pripeljal prikupnega Fusiona
Uporabnost ima zapisano v krvi
Ford nadaljuje temeljito posodobitev svojih modelov namenjenih evropskim kupcem, ki so težko čakali zlasti na novo fiesto. Zdaj v druščino majhnih kompaktnih avtomobilov prihaja še fusion, ki posrečeno združuje povišano karoserijo in potniško prostornost. Prihod na slovenski trg je predviden v prvih mesecih prihodnjega leta, cena bo nastavljena med model fiesta in focus.
Fusion je eden od 45 novih oziroma obnovljenih modelov, ki jih nameravajo pri Fordu postreči svojim kupcem v prihodnjih petih letih in hkrati eden najpomembnejših množičnih modelov, ki jih bodo prodajali na evropskih tleh. Karoserija, s sprednjim delom spominja na manjšega terenca, sicer pa je postavljena na osnovo nove fieste. Na sorodnico spominjajo tudi v strešna stebrička potisnjene zadnje luči in po podob-nješem ogledu se najde še nekaj zunanjih podobnosti.
Vendar je fusion za nekaj centimetrov daljši (skupna dolžina 4,02 metra) predvsem pa opazno višji. Na račun višine je seveda
pridobil več prostornosti v potniški kabini, zadovoljivo velik pa je tudi 337 litrski prtljažnik, ki je s podiranjem zadnje klopi izdatno povečljiv. Dodatni litri prtljažne prostornine omogočajo tudi prevoz daljših in večjih kosov tovora, zato s fusionom ni težko prepeljati vsega, kar je potrebno pri hiši. V potniški kabini je mogoče zlahka odkriti sorodstvene vezi s fiesto, saj je armaturna plošča skoraj v celoti prenesena. Precejšnja razlika pa je v pri položaju za volanom, saj je vozniški sedež v fusi-onu nameščen višje, to pa omogoča boljšo preglednost nad dogajanjem pred avtomobilom. Fusion je na voljo s tremi različnimi ni-
voji opreme, pogonu novinca v razredu kompaktnih avtomobilov so namenjeni trije motorji, dva bencinska in turbodizelski. Bencinska štirivaljnika, oba imata 16 ventilsko tehniko, imata 1,4- in 1,6-litra gibne prostornine in raz-
Posodobljena Yamaha YZF-R6 ostaja dirkaško naravnan motocikel
Na novo obdelani cestni športnik
Pri motociklih, še zlasti športnih je že tako, da jih proizvajalci vsako leto zapored znova tehnično in oblikovno osvežujejo. Prav posebnega smisla v tem ni videti, saj takšni posegi višajo stroške, motocikli pa na cesto zapeljejo le z malenkost boljšimi voznimi lastnostmi. So pa te spremembe, kot kaže, potrebne, saj jih narekuje konkurenca, ki ji ni mogoče uteči.
Yamahini inženirji so izpilili podrobnosti cestnega športnika R6, ki v leto 2003 vstopa z nešteto majhnimi spremembami. Na prvi pogled je najbolj opazna nova oblika prednjih žarometov, ki sta ostreje prirezana. Manjših sprememb je bil deležen tudi rezervoar za gorivo, ki je sedaj za malenkost tanjši, zadnja luč pa je sedaj narejena na osnovi svetlečih diod in posledično tako tudi lažja. Aluminijast okvir je popolnoma nov, izdelan je po novem postopku v kalupu pod visokim pritiskom. Tako je okvir varjen le enkrat ter za okoli 50 odstotkov bolj tog od predhodnika s šestnajstimi /vari, obenem pa je tudi lažji za okoli pol kilograma. Temeljite prenove je deležen tudi pogonski agregat, ki ima kar 90 odstotkov novih elementov. Vrstni štirivaljnik s prostornino 599 kubičnih
vijeta 80 oziroma 100 konjskimi moči. Zanimiva motorna možnost je predvsem sodobni 1,4-litrski turbodizelski TDCi (neposredni visokotlačni vbrizg goriva po skupnem vodu, skupen razvoj s francoskim koncernom PSA), ki razvije 68 konjskih moči. Pogon je speljan k sprednjim kolesom, pri Fordu pa ne razmišljajo o štirikolesno gnani izvedbi.
Fusion se bo na večini evropskih trgov pojavil poti koncu leta. medtem ko Fordov slovenski zastopnik Summit Motors načrtuje, da bo s prodajo novinca začel v februarju ali marcu prihodnjega leta. Avtomobil, ki bo kmalu dobil nekaj tekmecev, naj bi prvo leto privabil 300 kupcev, kakšna bo njegova cena, pa v tem trenutku še ni natančno znano. Cenovno bo vmeščen med fiesto in fo-cusa, vendar se bo verjetno bolj približal večjemu (in dražjemu) sorodniku.      Matjaž Gregorič
sebej izrazita izboklina nad zadnjimi kolesi, končujejo pa na prav tako povsem preurejenem zadku s širšimi prtljažnimi vrati in v pokončna trikotnika prirezanimi lučmi. V notranjosti so se oblikovalci skušali otresti puščobnosti, zato merilnike pospravili v polokroglo izboklino, povsem predelali osrednjo konzolo, kjer so odslej okrogla stikala za nastavitev klimatske naprave, nov pa je tudi vo-lanski obroč. V foresterjevi kabini ne manjka odlagalnih predalov in polic, uporabnost in prilagodljivost pa dokazuje tudi s prtljažnikom, ki se z osnovnih 367 s podiranjem zadnje klopi poveča na
92 kW/125 KM je atmosferski, s pomočjo turbinskega polnilnika pa razvije 130 kVV/177 KM. Oba sta na voljo tako s petstopenjskim ročnim kot tudi s klasičnim samodejnim menjalnikom. Subarujev slovenski zastopnik ljubljansko podjetje Interservice prodaja foresterja od 5,43 milijona za najcenejšo do 7,16 milijona za najdražjo različico, vse imajo bogato serijsko opremo, vključno s samodejno klimatsko napravo, s štirimi varnostnimi vrečami, protiblokir-nim zavornim sistemom in reduktorjem.
Matjaž Gregorič, foto: Subaru
Citroenovi HDi motorji -\	/aš štirikratni prihranek
Zmanjšana emisija izpušnih plinov • Dodatni prihranek pri nakupu Precej manjša poraba goriva • Cenejše gorivo	
XSARA 2.0 HDi: Prihranek do 630.000 tolarjev C5 2.0 HDi: Prihranek do 230.000 tolarjev PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev	BERLINGO 2.0 HDi
Nakup in montaža zimskih gum za vsa vozila.	
Nakup avtomobila z najugodnejšim kreditom v Sloveniji.	
Avto hiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50
A1, d.d.. Vodovodna 93, Ljubljana, p.e. Kranj
centimetrov je opremljen s po štirimi ventili na valj in neposrednim vbrizgom goriva pod stalnim tlakom, ki zagotavlja predvsem bolj enakomerno dvigajočo se krivuljo moči. Svoj vrh doseže pri trinajstih tisočakih, ko doseže 123 KM. Nov je tudi izpušni sistem izdelan iz titana. Skupaj s katalizatorjem in sekundarnim sistemom dovoda zraka pa celo presega okoljevar-stvene standarde EU2. Hlajenje motorja je izboljšano z novim hladilnikom in ventilatorji. Zaradi zmanjšanja teže je oljni hladilnik izdelan i/, aluminija, spremembam pa nista ušla niti šeststopenjski menjalnik s kratkimi prestavnimi
razmerji in sklopka. Vzmetenje je spredaj in zadaj popolnoma nastavljivo, sprednje teleskopske vilice imajo premer 43 in hod 120 milimetrov, enako kot zadnji sredinski blažilnik. Motocikel je opremljen z novimi petkrakimi platišči premera 17 palcev, ki so lažja od tistih na predhodniku, ter obut v pnevmatike dimenzij 120/60-ZR17 spredaj in 180/55-ZR17 zadaj. Yamaha R6 bo slovenskim kupcem na voljo spomladi prihodnje leto in sicer v štirih barvnih kombinacijah: v modri, srebrni, rdeči in še v omejeni seriji, ki se bo ponašala z osnovno rumeno barvo. Miloš Milae
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Daevvoo Racer 1,5 ES, CZ 1994 rdeča 370.000,00
Opel Vectra 2,0 icd ABS; SV; CZ; STR. OKNO     1992 beta 420.000,00
Daevvoo Nexia gtx 1,5 SV, ES, CZ 1996 rdeča 550.000,00
Alfa 155 2,0 TS SV, ABS, EL. PAKET Seat 1993 modra 560.000,00
Toledo 1,8 gl SV; CZ 1994 bela 680.000,00
Rover 216 sli 1.6 cz, es, sv 1995 srebrna 730.000,00
Honda Concerto 1,6 16v K, EL. PAKET 1994 srebrna 730.000,00
Ford Fiesta 1,3 1996rdeča 750.000,00
Ford Mondeo 1,8 kar. ABS, SV, AIR2x 1994 bela 799.000,00
Daevvoo Nubira 1.6 SV, CZ, ES, AIR2x 1998 bela 980.000,00
VW Polo Calssic 1.4 SV, ES, CZ 1996 zelena 1.090.000,00
Kia Shuma 1,5 ABS, SV, CZ, ES, AIR2x 1998 rdeča 1.130.000,00
RENAULT
www.alpetour-n:mont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 12 MESEČNA TEHNIČNA GARANCIJA
LK.INDA
- (i VOZILO Z OAKANCIJO
- k KLIMA
♦ SV BERV0 VOLAN
-CZ. I l-NTRALNO ZAKI i LAVI K KADIO
-1 s ELEKTR DVIG STEKEL -AIK AIRMAli
).D. KRAN.I
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja VOZU Renaidt ♦ Zavarovanje in registracija vo/il
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vo/.il
♦ Najem vozil ♦Tehnični pregledi osebnih,
♦ \ leka vozil tovornih in priklopnih vozil
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 30.10. in 31.10. (dopoldan); Madžarske toplice 28.11. do 1.12.2002; Lenti 31.10.; Energetske točke Dobrovnik 27.10.; Lidl 23.10.; Silvestrovanje - novo leto - Peljašac 29.12. do 2.1.2003. Prevoz: možnost plačila na čeke.
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81
Petek, 25. oktobra, ob 19.30 uri, J. Accame: BENETKE, za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO;
Nedelja, 27. oktobra, ob 17.00 uri, J. Vencelj: ZGODBA O JANKU IN METKI, PREMIERA za IZVEN. Režija: Lojze Domajnko.
Igrajo:, Vesna Slapar, Gaber Trseglav, Violeta Tomič k.g.
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
Spodnji trg 14, 4200 Škofja Loka tel./fax: 04/51 20 850 gsm: 041/730 982
Četrtek, 24. 10. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) Prevod: Josip Vidmar, režija in adaptacija: Jože Vozny, scena: Tatjana Oblak - Milčinski, kostumi: Irena Pajkič, govor: Ludvik Kaluža, gib: Janez Mejač, glasbena oprema: Ivo Meša, igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce, Jure Simonič, PREMIERA za IZVEN
Petek, 25. 10. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) Režija: Jože Vozny, za abonma MODRI
Sobota, 26. 10. ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) Režija: Jože Vozny, za abonma RDEČI
WWW.GORENJSKAONLINE.COM
GLASOV KAŽIPOT
Pregled gasilnih aparatov
Kokrica - PGD Kokrica organizira pregled gasilnih aparatov v Gasilskem domu Kokrica, in sicer v soboto, 26. oktobra, od 16. do 17. ure in v nedeljo, 27. oktobra, od 11. do 12. ure.
Semenj ob dnevu čarovnic
Kranj - V soboto, 26. oktobra, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure v organizaciji Turističnega društva Kranj potekal "Semenj ob dnevu čarovnic". Semenj bo okrašen z nekaj bučami in izdelki primernih ob Dnevu čarovnic. To je tudi eden izmed sem-njev domače in umtne obrti ter podeželskih pridelkov.
Ure pravljic
Radovljica - V četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri bo Nina Ros pripravila uro pravljic za otroke, stare vsaj 3 leta, z naslovom "Mala čarovnica in žabji urok". Jesenice - V četrtek, 24. oktobra, boste v igralnici Občinske knjižnice na Jesenicah lahko otroci, ki ste stari več kot štiri leta, prisluhnili pravljici o zlatolaski in treh medvedkih.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja literarni večer z gostom Žarkom Petanom. V četrtek, 24. oktobra, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. Pravljice bosta pripovedovali Joži Ahačič in Marinka Kenk Tomažin. V petek, 25. oktobra, ob 15. uri bo otvoritev otroškega igrišča v Bistrici pri Tržiču z nastopom Romane Krajnčan. Ob 17. uri bo odprtje ceste k Ovseniku na Brezjah pri Tržiču. Klub tržiških študentov vas vabi ob 19. uri na potopisno predavanje z diapozitivi Španija. Predaval bo Ivan Župič. Predavanje bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. V soboto, 26. oktobra, ob 16. uri bo otvoritev Cankarjeve ceste, s kulturnim programom PO Tržič. Ob 18. uri bodo odprli cesto v Lom pod Storžičem. Ob 20. uri bo v dvorani tržiških olimpijcev koncert Nuše Derenda in Juhu-bande.
Razvajenost
Ljubljana - Mohorjeva družba Celje vas vabi na predstavitev knjige Bogdana Žorža Razvajenost - Rak sodobne vzgoje. Predstavitev bo jutri, v sredo, 23. oktobra, ob 13.
uri v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka na Resljevi 11 v Ljubljani.
V planinski šoli
Škofja Loka - V počastitev praznika izvirne slovenske slikanice ste vabljeni na uro pravljic, ki bo danes, v torek, 22. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki, kjer se bosta z otroki pogovarjali in igrali avtorici slikanice "V planinski šoli", pisateljica Draga M. Tarman in ilustratorka Saša Bogataj Ambrožič. Po uri pravljic si boste lahko ogledali razstavo originalov ilustracij slikanice.
Doba železarstva v Železnikih
Škofja Loka - Letos mineva 100 let, ko so zadnjič talili železovo rudo v plavžu v Železnikih. Da se spomnite tega pomembnega dogodka tudi v Skofji Loki, zato pridite jutri, v sredo, 23. oktobra, ob 19. uri v večnamenski prostor Knjižnice Ivana Tavčarja v Skofji Loki, kjer bo predstavitev knjige Doba železarstva v Železnikih in projekcija diapozitivov.
Lavtižarjevi dnevi
Kranjska Gora - Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora organizira že tradicionalne Lavtižarjeve dneve, ki so peti po vrsti. Letošnji Lavtižarjevi dnevi bodo trajali od četrtka, 24. do nedelje, 27. oktobra, in bodo obsegali pet različnih prireditev v Kranjski Gori in v Ratečah. V četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori soočenje kandidatov za župana v občini Kranjska Gora. V petek, 25. oktobra, ob 20. uri si boste v dvorani Krajevne skupnosti v Ratečah ogledali komedijo Gospod Evstahij iz Šiške. Lutkovno predstavo za otroke Kje je lešnik? bo Teater za vse Jesenice uprizorilo v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori. Komedija Trije vaški svetniki bo na sporedu v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori. Koncertu Kranjskega kvinteta pa lahko prisluhnete v nedeljo, 27. oktobra, ob 19. uri v cerkvi sv. Tomaža v Ratečah.
Fotografska delavnica
Jesenice - Oktobra se v Občinski knjižnici Jesenice začenja Fotografska delavnica, za otroke od 8. do 15. leta starosti. Vabijo vas vsak ponedeljek ob 18. uri v igralnico knjižnice.
Srečanje z Enciklopedijo Slovenije
Žiri - DPD Svoboda Žiri, Muzejsko društvo Žiri in Mladinska knjiga založba prirejajo danes, v torek, 22. oktobra, ob 19. uri v Galeriji DPD Svoboda Žiri srečanje z Enciklopedijo Slovenije. Povod za ta kulturni dogodek je predstavila kraja in občine Žiri ter širšega območja v zadnjem, 15. zvezku Enciklopedije Slovenije. Ob častnem krogu, ki ga projekt teče z dodatnim, 16. zvezkom, pa je to tudi priložnost, da pregledate in ocenite delež tega območja v celotni izdaji ES. V ospredju bosta dve temi: geološke zanimivosti in umetnostnozgodo-vinski profil širšega območja Žirov-ske kotline. Srečanje bo obogatila tudi priložnostna razstava ekslibri-sov, ki jo bosta pripravila dr. Rajko Pavlovec in Franc Temelj. Razstava bo na ogled do 3. novembra, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Odprtje igrišča
Tržič - Občina Tržič vas vabi v petek, 25. oktobra, ob 15. uri na odprtje otroškega igrišča v Bistrici pri Tržiču. Na prireditvi bo nastopila pevka priljubljenih otroških pesmic Romana Krajnčan.
Spominsko obeležje Ivetu Šubicu
Škofja Loka - Občina Škofja Loka vas vabi, da se jim pridružite pri odprtju spominskega obeležja akademskemu slikarju Ivetu Šubicu, ki bo v Aleji znamenitih Loča-nov v četrtek, 24. oktobra, ob 17.30 uri v Šolski ulici. V kulturnem programu bodo nastopili: Zoran Predin (Počivaj jezero v tihoti, Katjuša in Balada o baletki), Tone Pavček (predstavitev Iveta Šubica) in Igor Draksler (odprtje spominskega obeležja). Umetnikov portret je izdelal akademski kipar Metod Frlic.
Srečanje
z Žarkom Petanom
Tržič - V večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, 22. oktobra, ob 19. uri srečanje z Žarkom Petanom, znanim slovenskim režiserjem, satirikom, piscem..., ki je prepoznaven v svojih aforizmih -kar 7000 se mu jih je nabralo v vseh letih.
Beremo z Manco Košir
Kranj - V Pionirski knjižnici v Kranju bo danes, v torek, 22. oktobra, ob 19. uri bralni krožek Beremo z Manco Košir.
Akcija gasilskih aparatov
Kranj - V oktobru, mesecu požarnega varstva organizira Prostovoljno društvo Kranj - Primskovo akcijo pregledov oziroma nakupov gasilskih aparatov. Oddaja in prevzem bo organiziran vse nedelje v oktobru, od 11. do 12. ure, v prostorih novega gasilskega doma na Jezerski c. 58 na Primskovem. Pregledi oziroma nakupi bodo opravljeni v GRS v Kranju. Vabijo vse krajane njihovega gasilskega območja (Vodovodni stolp, Zlato polje, Struže-vo, Huje, Klanec, Planina, Gorenje, Kranj - mesto, Čirče, Rupa in Primskovo), da akcijo vzamete resno in s tem poskrbite za varnost sebe, premoženja in okolice.
Zabavno - plesne prireditve
Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranja začenja z zabavno - plesnimi prireditvami vsak četrtek, petek, soboto zvečer in nedeljo popoldan v prenovljeni restavraciji v 1. nadstropju. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. novembra, organizirajo tudi martinovanje. Za vse informacije lahko pokličete po tel.: 280-00-20.
Spominske slovesnosti
Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj obvešča občane, ki se želijo pokloniti spominu na padle borce NOB in žrtve nacističnega nasilja, da bodo spominske slovesnosti za dan mrtvih potekale v petek, 25. oktobra, in sicer: v Mavčičah, ob 11. uri pri spomeniku NOB pred Zadružnim domom; na Orehku, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem in talcem; v Stra-žišču, ob 16. uri v spominskem parku in v Dupljah, ob 17. uri pri spomeniku v parku pred šolo.
Tržič - V Tržiču bodo žalne svečanosti, ki jih organizirajo Občinsko združenje in Krajevne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB Tržič v naslednjih dneh: Tržič - 1. novembra, ob 10. uri bo osrednja komemoracija na centralnem partizanskem pokopališču; Križe - 30. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku; Kovor -1. novembra, ob 9.15 uri na pokopališču; Podljubelj, ob 16. uri pred ploščo; Leše - 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku; Brezje - 1. novembra, ob 10. uri pred Domom krajanov; Bistrica - 30. oktobra, ob 17. uri pred spominsko ploščo.
Škofja Loka - Zveza borcev in udeležencev NOB Škofja Loka organizira ob dnevu spomina na mrtve pri spomenikih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Slovesnosti bodo: v nedeljo, 27. oktobra, v Dražgošah, ob 10.30 uri pri spomeniku NOB; v sredo, 30. oktobra, v Gorenji vasi (samo polaganje vencev), ob 10. uri pri spomeniku NOB; v Hotav-Ijah, ob 10.30 uri pri spomeniku NOB; v Leskovici, ob 12. uri pri spomeniku NOB; v Skofji Loki, ob 16. uri pred Domom ZB NOV; v Železnikih, ob 16. uri pri spomeniku NOB na Trnju. V petek, 1. novembra na Trebiji, ob 9. uri pri spomeniku NOB; pri Svetem Duhu (samo polaganje vencev), ob 9. uri pri spomeniku NOB; v Poljanah, ob 10. uri pri spomeniku NOB; v Žireh, ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; na Godešiču, ob 10.30 uri pri spomeniku NOB.
Jesenice, Kranjska Gora - Združenje borcev in udeležencev NOB občin Jesenice in Kranjska Gora organizira spominske svečanosti ob dnevu mrtvih, in sicer: Rateče, četrtek, 31. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku (avtobusla postaja); Dovje, četrtek, 31. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku žrtvam prve in druge svetovne vojne; Planina pod Golico, petek, 1. novembra, ob 15. uri pri spomeniku; Jesenice, petek, 1. novembra, ob 9. uri v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela, petek, 1. novembra, ob 10. uri v parku talcev na Koroški Beli; Blejska Dobrava, četrtek, 31. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku NOB (kulturno gasilski dom) in petek, 1. novembra, ob 11. uri v brezovem gaju na pokopališči - koncert Pihalnega orkestra Jesenice -Kranjska Gora; Žirovnica, petek, 1. novembra, ob 14. uri na pokopališču na Breznici.
Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica - izvršni odbor organizira spominske svečanosti ob dnevu mrtvih, in sicer: Begunje -1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku v Dragi; Begunje, 1. novembra, ob 11. uri v Grajskem vrtu; Srednja Dobrava, 25. oktobra, ob 16. uri na pokopališču; Ljubno - 25. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev; Radovljica - 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku pred Grajskim dvorcem; Lesce - 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku padlih borcev na Žagi; Bohinjska Bistrica - 31. oktobra, ob 16. uri pri centralnem spomeniku; Bohinjska Bela - 1. novembra, ob 9.30 uri pred spomenikom padlih; Bled - 1. novembra, ob 10. uri na pokopališču borcev in talcev; Gorje - 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku na pokopališču; Kropa - 1. novembra, ob 15. uri pri spomeniku padlih borcev; Ribno - 1. novembra, ob 9.30 uri pri spomeniku v Ribnem; Zasip - 1. novembra, ob 8.45 uri na pokopališču; Podnart - 1. novembra, ob 16. uri pri spomeniku na pokopališču; Črnivec - 1. novembra, ob 7. uri polaganje vencev.
Po vinogradniški pešpoti
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 26. oktobra, organiziralo izlet po delu dolenjske vinogradniške pešpoti. Odhod avtobusa bo ob 6. uri, z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Nezahtevne hoje po gričevnatem svetu bo 2 do 3 ure. Izlet bo orga-
niziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 24. oktobra, do 12. ure.
Srečanje z Martinom
Naklo - Društvo upokojencev Naklo za svoje člane organizira martinovanje, ki bo v ponedeljek, 11. novembra. Srečanje z Martinom bo prijetno. Zanimanje je veliko, zato pohitite s prijavami.
Na Sleme
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 27. oktobra, na vrh jesenskih barv nad Mojstrano. Odhod bo ob 7. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 25. oktobra, po tel.: 041/209-176, Dušan Fifot.
V Belo krajino z martinovanjem
Kranj - Društvo diabetikov Kranj -komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo organizira v soboto, 9. novembra, izlet v Belo krajino z martinovanjem. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z glavne avtobusne postaje Kranj. Prijave sprejema vsak dan med 16. in 21. uro gospa Irma Zupan, tel.: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oziroma do 5. novembra.
Kočevska planinska pot
Kranj - Planinsko društvo Kranj -odsek za planinsko hojo in vodni-štvo organizira izlet po Kočevski planinski poti, in sicer v soboto, 26. oktobra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 do 7 ur, primerna je za vse planince. Oprema naj bo pohodna. Prijave, vplačila in dodatne informacije v pisarni PD Kranj, do srede 23. oktobra.
Po Badjurovi poti
Kranj - Planinsko društvo Kranj, odsek za planinsko hojo in vodni-štvo organizira pohod po Badjurovi poti, ki bo v četrtek, 31. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje je za 4 ure, oprema naj bo vremenu primerna. Prijave, vplačila in dodatne informacije v pisarni Planinskega društva Kranj, do ponedeljka, 28. oktobra.
I O
OGl AdVMH^041 bbi 146
http://radiogeoss.stol com
Mahkovec 5&D. dno., Valvasorjev trg 3. Litija
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
NOC ČAROVNIC V GARDALANDU	26. 10.	5.300	SIT
ZABAVA PRI KOROŠKIH SPLAVARJIH	26. 10.	8.400	SIT
ZA MARTINA V MESTO VINA	09.11.	8.500	SIT
MARTINOVANJE NA JUGU ŠTAJERSKE	09.11.	7.800	SIT
PO NAKUPI V TRST	21.11.,19.12.	2.500	SIT
GREMO...?	23.11.	6.000	SIT
VESELI ZAKLJUČEK LETA	14.12.	6.900	SIT
ADVENTNO VESELJE V MUNCHNU	07.12.	7.100	SIT
PRAZNIČNI GARDALAND	07., 21.12.	5.300	SIT
ZLATA JESEN VAS VABI NA ZABAVO. SPREJMITE PRIJAZNO POVABILO.
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjskem: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420. Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
/v
ALPETOUR
GLAS
gostija
RESLAVMCIIA "Pri Jožovcu" Begunje I
b GALERIJA Glasbeni program:
Sreda, 23. oktobra -
glasbeni večer z "GAŠPERJI" Petek, 25. oktobra -
ilasbeni večer s "KRANJSKIMI MUZIKANTI" in
predstavitev jubilejne knjige Ivana Sirca z naslovom "TISOČ NAJLEPŠIH BESEDIL"
Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri.
Informacije in rezeravcije na št. 04/5333 402
najbolj športna frekvenca
GLASOV KAŽIPOT
Izlet v neznano z martinovanjem
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka v sredo, 6. novembra, vabi, da se zberete na avtobusni postaji v Skofji Loki in se pogumno podate po naši lepi domovini. Z njihovimi izleti v letu 2002 počasi zaključujejo, zato vas vabijo na izlet v neznano povezano z martinovanjem. Prijave sprejemajo v prostorih društva upokojencev od 23. oktobra dalje do zasedenosti v avtobusu.
Veselo martinovanje
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira veselo martinovanje in vas vabi, da se ga udeležite v čim-večjem številu. Martinovanje bodo organizirali v petek, 8. novembra, ob 13. uri v gostišču Jane v Studencih pri Sevnici. Odhod avtobusa bo ob 10.30 uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačili.
Izlet na Dolenjsko
Tržič - Občinski odbor Zveze borcev NOB Tržič organizira v petek, 25. oktobra, izlet na Dolenjsko. Prijave sprejemajo v pisarni Občinskega odbora in pri sekretarki Ivanki Hvalica, tel.: 596-14-37.
Martinovanje
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kanj obvešča člane, da sprejema vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 9. novembra, v kraju Žice na Štajerskem. Vplačila sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in vsak torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433.
Obvestila
PD Jesenice obvešča
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vas obvešča o poslovanju njihovih planinskih postojank; Erjavčeva koča na Vršiču - stalno oskrbovana; Koča pri izviru Soče v Trenti - zaprta; Koča na Golici -zaprta, odprta ob vikendih, če bo lepo vreme; Tičarjev dom na Vršiču - zaprt. Dodatne informacije lahko dobite na upravi društva PD Jesenice, tel.: 586-60-70.
Silvestrovanje 2003
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane, da bodo organizirali silvestrovanje nekje na Štajerskem. Predprijave z vplačilom do 25. novembra sprejemajo v pisarni društva. Silvestrovanje bodo izvedli, če bo prijavljenih 40 oseb.
PD Škofja Loka obvešča
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka sporoča, da bo Koča na Blegošu v mesecu oktobru od-
prta ob sobotah in nedeljah. Ce bo lepo vreme, bo koča odprta tudi na praznik Dneva reformacije, zadnji dan v oktobru. Dom na Lub-niku pa je odprt vse dni, do konca leta.
Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča, da velja nov delovni čas knjižnice v Preddvoru (ponedeljek in sreda od 16. do 19. ure) in knjižnice Šenčur (ponedeljek in četrtek od 13. do 19. ure).
Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo odslej ekološka tržnica v Naklem ob torkih odprta od 17. do 18.30 ure. Vabijo vas na nakup zdrave ozimnice.
AMD Škofja Loka obvešča Škofja Loka - Upravni odbor Avto moto društva Škofja Loka obvešča člane, da imajo do nadaljnjega spremenjene uradne ure v prostorih društva, in sicer bo pisarna odprta: torek, sreda in petek popoldan med 15. in 18. uro ter sreda dopoldan med 10. in 12. uro. V času uradnih ur dobite informacije po tel.: 515-04-40, izven uradnih ur pa 041/350-592.
Hujšajmo skupaj
Kranj - Hujšate lahko vsak torek, ob 18. uri v mali telovadnici Osnovne šole Staneta Žagarja. Dodatne informacije po tel.: 040/281-098.
Društvo invalidov Radovljica obvešča
Radovljica - Društvo invalidov Radovljica obvešča svoje člane, da zaradi obširnih gradbenih del na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer ima društvo svojo pisarno, do na-daljenjega v njej ne morejo delovati. Pisarna bo zaprta, vse dotlej, dokler ne bodo končana dela na Linhartovem trgu. Do tedaj pa prosijo, da zadeve urejate preko predsednice po tel.: 531-50-30 dopoldan ali zvečer. Hkrati pa sporočajo, da že sprejemajo telefonske prijave za martinovanje v novembru. V naslednjih tednih pa vse do konca janurja 2003, bodo preko telefona sprejemali prijave za koriščenje objektov Zveze delovnih invalidov Slovenije za ohranjanje zdravja za prihodnje leto. Zato tiste člane, ki so zainteresirani za koriščenje razpoložljivih terminov prosijo, da pokličejo za nadaljnje informacije.
Tečaj angleščine in nemščine
Dovje - Mojstrana - Društvo upokojencev in Turistično društvo Dovje - Mojstrana organizirata tečaje tujih jezikov: angleščine in nemščine. Tečaja bosta v zimskem času z začetkom v mesecu novembru, v klubskih prostorih DU Dovje - Mojstrana. Prijavite se fahko pri Zinki Erjavec, Dovje, tel.:
GLASOV IZLET
Gorenjski glas vas spet vabi na enodnevni izlet, tokat v času martino-vanja oziroma v soboto, 2. novembra, tik pred volitvami. Peljali se bomo v vinorodno pokrajino Haloze na pokušino mladega vina, si ogledali Ptujsko goro in se kopali v termah. Večer bomo zaključili v prijetni družbi ob glasbi in mladem vinu. Torej, v soboto, 2. novembra 2002, se vidimo na super žuru Gorenjskega glasa v Ptujskih termah.
Posebej vabimo tiste, ki še niste izkoristili vrednostnih bonov, ki ste jih prejeli od Gorenjskega glasa kot nagrado.
Prijave po telefonu: 04/201-42-47, 04/201-42-49, 041/626-154.
5891-245, v klubu društva ali v TD Dovje - Mojstrana, tel.: 5891-320.
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odslej odprta le po dogovoru z najavljenimi skupinami po tel.: 57-80-200. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene nastarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Ples in glasba
Kranj - Če imate radi ples in glasbo, ste vabljeni v Gasilski dom v Britofu pri Kranju, kjer se pričenjajo tečaji družabnega plesa za mladino in odrasle. Mladoporočenci pa so vabljeni v tečaje, ki so prirejeni taki priložnosti. Tečajniki bodo lahko brezplačno zaplesali na plesnih večerih, kjer ne bo manjkalo ne dobre volje ne glasbe. Začenjajo se tudi tečaji kitare za vse starosti. Vpisi in informacije so od ponedeljka do petka, od 18. do 19. ure v Britofu, ali po tel.: 041/820-485.
Kozmična življenjska šola
Kranj - Prakristjani v Univerzalnem življenju vabijo vse iskalce Boga v Kozmično življenjsko šolo, ki je vsako nedeljo dopoldan ob 10. uri in vsak torek ob 19.30 uri v gradu Khislstein, Tomšičeva 44, Kranj.
Razstava v Radovljici
Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, 22. oktobra, ob 10. uri otvoritev razstave ob prazniku izvirne slovenske slikanice. Obiskala vas bosta slovenska ilustratorja Jelka Godec Schmidt in Matjaž Schmidt. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo izvirnih slovenskih slikanic, ki si jih boste lahko ogledali v knjižnici ali izposodili na dom.
Prodajna razstava
Škofja Loka - V Gostišču Krona na Mestnem trgu so za vas pripravili prodajno razstavo izdelkov, ki so nastala na delavnicah Skozi vrata domišljije. Razstava bo na ogled vse dni do petka od 13. do
18. ure.
Slike Hermana Gvardjančiča
Ljubljana - V avli Poslovnega centra Mercator, Dunajska cesta 107, bo v četrtek, 24. oktobra, ob
19. uri odprtje razstave del akademskega slikarja Hermana Gvardjančič. Dela bodo na ogled do 21. novembra, vsak dan od 8. do 20. ure.
Sam kot pes
Ljubljana - V Galeriji Avla NLB, Trg republike 2 bo v četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri otvoritev razstave fotografij Mete Krese. Razstavo je pripravila revija Emzin in bo na ogled do 22. novembra.
Oblika oblike
Ljubljana - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vas vabi na otvoritev razstave "Oblika oblike", akademskega slikarja Mladena Jernejca, ki bo danes, v torek, 22. oktobra, ob 19. uri v prostorih Spomeniško-varstvenega centra na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 14. novembra.
(P\)
HO
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
Nora de Saint Picman
Kranj - Jutri, v sredo, 23. oktobra, ob 14. uri bo v Galeriji Elek-tra, v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, Ul. Mirka Vadnova 3a, otvoritev slikarske razstave akademske slikarke Nore de Saint Picman, Transparence assembla-geov urbanega - Elekrta in Ore-stes, ujeti objekti. Avtorico bo predstavila likovna kritičarka Petra Vencelj. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program.
Slike in garfike
Šenčur - Občina Šenčur vabi na ogled razstave slik in grafik akademskega slikarja Cveta Zlateta. Razstava je na ogled v Muzeju Občine Šenčur do 10. novembra.
Davor Rapaić
Škofja Loka - Do 11. novembra si lahko v Galeriji Ivana Groharja ogledate razstavo slik Davorja Ra-paića. Galerija je ob delovnikih odprta med 10. in 12. uro ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. in ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto.
Razstave na Bledu
Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstavlja Društvo ljubiteljev Triglavske likovne galerije. Hotel Krim: prodajna razstava - g. Vogelnik (olja in akril) in prodajna razstava slikark Jožice Serasin in Donie Strehar. Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo Motivi iz Kamne Gorice in okolice. Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Kobentar. Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaška. Trg Bled: likovna razstava slikarja Ivana Prešerna - Žana ter razstava lesene plastike, katere avtor je Jože Piber. Na ogled pa je tudi likovna razstava akad. slikarje Brigite Po-žegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20. stoletja iz beneške grafične delavnice Fal-lani iz Benetk. Galerija Deva Puri: stalna slikarska razstava.
Pokrajina Abruzzi
Ljubljana - V prodajalni Atrij na Slovenski c. 58 si lahko ogledate razstavo barvnih fotografij Pokrajina Abruzži, razstavlja Niko Rupel, član Foto kluba Triglavski narodni park Bled. Razstava bo na ogled do 6. decembra.
Fotografska razstava
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice in Fotografsko društvo Jesenice vas in vaše prijatelje vabita na ogled razstave fotografij, članic in članov Fotografskega društva Jesenice. Razstava bo na ogled do vključno 11. novembra.
Mednarodna fotografska razstava
Kranj - Župan Mestne občine Kranj, Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj, Galerija mestne hiše v Kranju in Prešernovo gledališče vas vabijo na prvo mednarodno fotografsko razstavo v Kranju. Razstava v galerijskih prostorih Mestne občine Kranj bo odprta do konca oktobra, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure).
Razstava Uroša Paternuja
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi na ogled razstave akademskega slikarja Uroša Paternuja. Razstava je na ogled v Prešernovi hiši v Kranju, vsak dan, razen ponedeljka od 10. do 18. ure.
99.5 MHz   100.2 MHz   104.8 MHz
www.rgl.si
radio glas ljubljane
Projekt stoletja
Tržič - Galerija Atrij Občine Tržič vabi na ogled fotografske razstave "Projekt stoletja", avtorja Danija Zupana. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Atrij do 28. oktobra.
Duh v času
Ljubljana - Autocommerce, d.d., in Narodna galerija, Ljubljana vas vabita na ogled rastave Duh v času, in sicer do 8. decembra. Razstava je posvečena 50-letnici ustanovitve družbe Autocommerce.
Slike Franca Novinca
Škofja Loka - V Galeriji Franceta Miheliča je do 4. novembra na ogled razstava slik Franca Novinca. Razstavni prostor je odprt od torka do nedelje od 12. do 17. ure.
Razstave v Tržiču
Tržič - V prostorih Centra za socialno delo Tržič razstavljajo likovna dela varovanci Varstveno delovnega centra Kranj - Enota Tržič, na temo Povodni mož. Razstava bo odprta do 30. novembra, vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo do 17. ure in v petek do 13. ure. V Galeriji atrija Občine Tržič je na ogled fotografske razstave Projekt stoletja, avtorja Danija Zupana. Razstava bo na ogled do 28. oktobra. V Galeriji Ferda Ma-yerja je na ogled razstava koroškega pesnika in slikarja Gustava Januša. V Kurnikovi hiši pa je na ogled razstava Začetki organiziranega muzejskega dela v Tržiču. Razstava bo na ogled do 18. novembra, vsak dan od torka do nedelje, od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Predavanja
Ekološko kmetovanje
Radovljica - O ekološkem kmetovanju bo na pobudo Društva za vrstvo okolja Radovljica predavala Petra Gorišek, strokovna tajnica Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske in kmetijska svetovalka pri Kmetijsko - gozdarskem zavodu Kranj. Predavanje bo v Knjižnici A.T. Linharta danes, v torek, 22. oktobra, ob 19.30 uri.
Srečanja z živim Bogom
Jesenice - Krščanska adventi-stična cerkev vabi v dneh do 24. oktobra, ob 19. uri, v dvorano KAC, Kejžarjeva 15, Jesenice na predavanje pod skupnim naslovom: Srečanje z živim Bogom. Potrkal je na vrata neba; v torek, 22.
oktobra: Začarana ženska; v sredo, 23. oktobra: Dvojni misterij in v četrtek, 24. oktobra: Živ po življenju. Predaval bo pastor Srečko Kuburic.
Vnetje sečil
Kranj - Koronarno društvo Kranj vas jutri, v sredo, 23. oktobra, ob 17. uri vabi na predavanje v dvorano Doma krajanov na Primsko-vem. Tema predavanja bo Vnetje sečil. Predaval bo gospod Dušan Bavdek, dr. med., specialist splošne medicine.
Potopisna predavanja
Kranj - Klub študentov Kranj pričenja z novo sezono potopisnih predavanj, ki bodo v Modri dvorani gradu Khislstein. Kot ponavadi bodo predavanja ob sredah, ob 20. uri. Program za oktober pa je: 23. oktober Namibija, Peter Eržen ter 30. oktober Irska in Škotska, Matej Vrenk.
Transcendentalna meditacija
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
Scapinove zvijače
Škofja Loka - Loški oder Škofja Loka vabi na premiero komedije J.B.P. Moliera Improvizacije v Versaillesu - Scarpinove zvijače, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.30 uri. Komedijo pa si lahko ogledate še dvakrat, in sicer v petek, 25. oktobra, ob 19.30 uri - za abonma Modri ter v soboto, 26. oktobra, ob 19.30 uri za abonma Rdeči.
Koncert Iva Pogorelicha
Ljubljana - Za 8. oktober napovedan in v zadnjem trenutku zaradi zdravstvenih razlogov pianista odpovedan klavirski koncert Iva Pogorelicha, je prestavljen na soboto, 30. novembra, ob 20. uri, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Program koncerta ostaja nespremenjen, prav tako ostajajo nespremenjene cene vstopnic.
Kranjčani ljubijo krompir
Kranj - Krompir je še vedno najpogostejša priloga na naših krožnikih. Pripraviti se ga da tako rekoč na stoen način, z različnimi dodatki pa je lahko tudi nasitna samostojna jed. Krompir je bil minulo soboto dopoldne tudi v središču pozornosti na Glavnem trgu v Kranju, kjer je domače turistično društvo pripravilo dan krompirjevih jedi.
O različnih semenskih sortah krompirja so govorili in jih seveda
tudi v živo pokazali strokovnjaki iz Mercatorja-KŽK, medtem ko so iz mestne gostilne Kot ponudili okusno krompirjevo juho in prazen okvir z oevirki. Obiskovalcem so brezplačno razdelili kar okrog dvesto porcij.
Razen tega so razstavljavci na bogato obloženih stojnicah Kranjčanom ponudili tudi številne izdelke domače in umetne obrti kot tudi pridelke z okoliških kmetij. H. J., foto: Gorazd Kavčič
Rodio Tfiglciv
®
Pori 9I0/ Gorcnj/kc'" Prti gla/ck Coienj/he '
Radio Triglav Jesenice, d 0.0., Trg Toneta Čufana 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
MALI OGLASI
»201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
fax:201-42-13_
APARATI STROJI
Prodam HLADILNIK, višine 110 cm. g 20-26-595, popoldan 13878
Ugodno prodam nov NERABLJEN SUŠIL-NI_STRQJ GORENJE, g 20-26-115 i4049
PRALNI STROJ Gorenje, lepo ohranjen, brezhiben, prodam, g 041/878-494 uoss
Ugodno prodam 320 I ZARMZOVALNO SKRINJO, dobro ohranjeno. B 546-593, 231-12-38_M069
Prodam prečni TRANSPORTER hlodov. g 51^-22-570 po 20. uri_mos/
Prodam ŠTEDILNIK z bojlerjem, vzidan, elemente, korito in enosono prikolico 7 t. gdar, Stara Fužina 200_uoss
Prodam SNEŽNI PLUG. nakladalec Riko. za trakotr Torpedo. g 041 /962-950 14097
Prodam SLAMOREZNICO Farmer in MOPED Tricikel. g 031 /440-847 14099
GLASBILA
Prodam PIANINO Belorus, zelo ugodno, cena 150.000 SIT. Možno na več obrokov! ^ 041/626-154 12983
GARAŽE
KRANJ - Šorlijevo naselje, za znano stranko Kupimo garažo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
GR. MATERIAL
Prodam POBJON DILCE, 031/312-332
PUNTE. g
14021
Ugodno prodam LESENA (furnir) notranja vrata (krilo) 200x80 cm, svetla rjava in TELEFON ERICSSON R 600 za 20.000 SIT. g 041/203-553_14022
Prodam dva RADIATORJA Jugoterm. g 5961-786
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00. 041/333-222
KRANJ - okolica: za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222_13585
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HIŠE NAJAMEMO
V Kranju na Primskovem ODDAM delno opremljeno STANOVANJSKO HIŠO v najem. g 040/389-518_14020
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HIŠE ODDAMO
LESCE okolica v prenovljeni hiši ODDAM pritlično garsonjero, v izmeri 20 m2, lastep vhod, parkirišče. Predplačilo in najemnina po dogovoru. g 531-21-33 13965
KRANJ - okolica: oddamo 1/2 opremljene HIŠE, 100 mg, lasten vhod, g 041/722-632
KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880. 031 635 387, 041 386 930_
KRANJ - ŠENČUR, oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu prodamo polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 22,1 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,_
ŠKOFJA LOKA - stan. hiša, 170 m2, popolnoma obnovljena, pare. 1100 m2, v pritličju možna izdelava samostojnega 1 sobnega stan., lep razgled, prodamo, Mike & Co. cto.o., 20-26-172, 031 605-114_
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v Wplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Zgornji Otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. Poslopjem cena 27,5 mil sit. Lahko tudi vse skupaj. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KAMNA GORICA prodamo ali menjamo dvodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit. NE PREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120m2, in 500m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo Od Jesenic do Radovljice.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, ; TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED. Tel.:(04)5745 4 44.
POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2, cena je 6,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
ŠENČUR, prodamo manjšo hišo (7x7 m2), z manjšo delavnico, na parceli 580 m2, možnost nadomestne gradnje in kmetijsko zemljišče 1100 m2. Prodamo v celoti, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2, vredno ogleda. Cena je 45 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 biv. površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZAPUŽE, prodamo atrijsko hišo, na zemljišču 2500 m2, bivalne površine cca 120 m2, cena je 44 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVLJICA- ZGORNJA LIPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
VODICE - ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vljučena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča, cena je 150.000,00 EUR. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 579 m2, cena je 27,6 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886
STRAŽIŠČE, prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo, v celoti podkleteno, 500 m2 lepega ravnega zemljišča, hiša stara 23 let, bivalno pritličje, mansarda neizdelana, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
MLAKA PRI KRANJU, prodamo dvodružinsko hišo, stara 20. let, cca 300 m2 stanovanjske površine z kletjo, na 1.033 m2 zemljišča, pod-kletena, bivalno pritličje in prva etaža, neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - kombinirana ( elektrika, trda goriva ali olje), vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
BLED -okolica: prodamo novo, atraktivno stanovanjsko hišo, parcela 625 m2, cena 45,7 mio, vredno nakupa. FRAST -nepremičnine 04/ 234 40 80, 041 / 848 651
CERKLJE: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 12x 11 m, parcela 572 m2, 38 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 626 581
Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 55 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- izven: prodamo atrijsko vrstno hišo, parcela 538 m2, cena 33 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041 / 734 198
Begunje-Zapuže: Manjša starejša kmečka hiša, delno obnovljena, vsi priključki, parcela cca 400m2. Vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
Dovje - Mojstrana: Manjša starejša hiša stanovanjske površine cca 100m2, parcela 900 m2 zazidljiva, sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Naklo - nedokončana stan.hiša vel. 12x15 m, parcela 1.000 m2, cena = 48,0 mio SIT, z možnostjo dokupa 600 m2 zazidljive parcele v nadaljevanju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - na Cesta Staneta Žagarja prodamo poslovno-stan.hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena = 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - bližina: prodamo pritličje hiše z vrtom, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerklje, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Tržič: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Bližina Radovljice - ZA CENO ENE HIŠE DOBITE DVE HIŠI na parceli 918 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA-okolica, polovica hiše,lasten vhod, 60m zemljišča, BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
HIŠE PRODAMO ŽIROVNICA v mirnem okolju prodamo samostojno, vis.pritlično hišo (1.58) z neizdelano mansardo, potrebno obnove, na parceli 956 m 2, tloris 8,20x8,40m, 20 mio SIT, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo novo, nedokončano (IV. gr.f) dvostanovanjsko hišo uporabne površine cca 400 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšo delavnico, uporabne površine cca 250 m2, 35 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-.33-00,041/333-222 13914
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA - instrukcije za vse šole in smeri. Resnik, s.p., ENAČBA -IZOBRAŽEVANJE, Milje 67, g 041/564-991 in 04/253-11-45
KUPIM
ODKUPUJEM HLODE smreka, jelka in les na panju. Plačilo takoj po odvozu. g 041/584-233 Gatej Viktor s.p., Gorenji no-vaki 11, Cerkno ,13465
Kupim 2 platišči 15 col za gumi voz. g 533-82-72 14032
Kupim KRILO VHODNIH VRAT- zunanje, g 041 /757-012 14039
Kupim VREČE od umetnega gnojila. Babic, Bistrica 7, Naklo, 533-10-07 mom
ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke in bukve, lahko tudi na panju. Plačilo takoj! Marcomp.d.o.o., Dražgoše 31, Železniki, 510-1800,041/621-733 14112
LOKAL ODDAM
KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12371
KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222
ndomplan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem gggggi iin energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik le- teh!
KRANJSKA GORA - ODDAMO v najem gostinski LOKAL v velikosti 42 m2. Opremljeno in z vso potrebno dokumentacijo. g 574-23-25 14077
KRANJ, okolica - živilsko trgovino cca 100 m2 v pritličju posl.-stan. objekta s parkirnimi prostori, oddamo, Mike & Co. d.o.o.. 20-26-172, 031 605-114
KRANJ - posl. prostor, primeren za trgovino, 55 m2, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Na Jesenicah oddamo 1000m2 poslovnih površin, primerno za zdravstveno dejavnost, pisarne...NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
KRANJ z okolico, oddamo več poslovnim prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886. 041 386 930
Kranj - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V centru Kranja ODDAMO LOKAL, velikost cca 50 m2. g 041/634-913 uoeg
LOKAL PRODAM
LOKALE PRODAM Kranj bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 i27ie
V Goricah prodamo gostilno in novo tris-tanovanjsko hišo. cena zelo ugodna možen nakup gostilne in hiše posebej. Gostilna ima uporabno dovoljenje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 10%popust . NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Kranj - severni del, prodamo posl. prostor 40 m2, v 1. nad., cena je 9,89 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani Iti. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORENJSKA- prodamo več gostinskih objektov različnih velikosti. FRAST, d.o.o. 041 / 626 581    04/23 44 080
NAKLO: prodamo poslovnostanovanjski objekt primeren za obrtno dejavnost, parcela 2000 m2. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/ 626 581
Kranj - v novem objektu na Planini prodamo 300 m2 ali 120 m2 v 1. nadstropju poslovne hiše po UGODNI CENI prodamo, parking zagotovljen, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - oddamo pizzerijo z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - na parceli 2.480 m2 prodamo poslovno-trgovski objekt, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8125
Nudimo VSE VRSTE KVALITETNIH PREŠITIH ODEJ, VZGLAVNIKOV IN POSTELJNEGA PERILA, PO ZELO UGODNIH CENAH. Dostavimo tudi na dom. g 041/559-558, Rajterič Viktorija 12872
Prodam BISERNO KOPEL daljinsko upravljanje, za polovično ceno. g 2311-753
Poceni prodam PTIČJI KLETKI IN PVC GAJBE 30 kg. g 251-19-78 MO61
Prodam zglobno hidravljično DVIGALO za delo na višini in GARAŽNA VRATA. g 031/862-719 14072
PRIDELKI
Odlična JABOLKA za ozimnico in SLADKI MOŠT lahko dobite pri MARKUTI, v Čadovl-jah 3, Trstenik pri Golniku. "B 256-00-48
Prodam JABOLKA za ozimnico in za predelavo. "B 031/504-658, Šolar Franci, Sp. Dobrava 1 A, Kropa 13755
PORTUGALKO, CVIČEK in BELO VINO, malo špricano, prodamo. "B 050/637-277
ZELJE v glavah, lahko za sarmo prodam. Sp. Brnik 40 14014
Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, MOŠT, KIS, SUHO SADJE, KROMPIR in ZELJE katerega tudi naribamo. Matijovc Jeglič, Podbrezje 192, B 533-11-44_14024
KRMILNI KROMPIR prodam. B 01/512-
22- 19 14029
Prodam razna neškropljena, obrana zimska jabolka ter hrvaško in domače ŽGANJE. "B 513-24-38 14040
Prodam uležan HLEVSKI GNOJ možnost dostave, BALIRAM seno v kocke, pri vas iz kozolca ali senika do 10 km okoli Kranja, g
23- 26-426 14046
Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico. B 20-45-487, 041/790-312
Prodam BIO SLADKI MOŠT. B 040/372-098
PRODAM MOŠT. B 2511-808, 041 /390-422
Prodam KROMPIR tudi nezbran. B 51-32-
905 14088
PODARIM
Dva mlada, lepa MUCKA vajena čistoče iščeta topel dom. "B 233-16-09 13740
Podarim KUŽKE MEŠANČKE, manjše rasti, dobrim ljudem. g 514-12-82, 041/550-128 13810
4 osem tednov stare MUCKE so odložili sredi travnika. Iščem topel dom za te nebogljenčke. B 040/774-725. 04/5883-089
Podarimo dva KUŽKA, stara 3 mesece mešančka. "B 234-3651, 234-3650 M090
POSESTI
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222
MAVČIČE, okolica - parcela pravokotne oblike, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dovoljenje v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PODLJUBELJ - parcela, primerna za vikend, 591 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. Spodnje gorje prodamo parcelo na robu naselje, cca.700m2, izreden razgled., Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Ugodna cena lep projekt. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44.
ŽVIRĆE PRI TRŽIČU, prodamo več parcel različnih velikosti, od 500 - 700 m2, lepa sončna lega, cena 55 EUR/m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠENČUR - INDUSTRIJSKA CONA prodamo cca. 1900 m2 komunalno urejenega zemljišča, z izdanim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo poslovnega objekta, cena 200.000,00 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico prodamo tudi 600m2. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, Hlebce prodamo 950m2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok. dokumentacija. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_
Lesce. Radovljica, Bled v manjšem bloku kupimo trisobno stanovanje do 17 mil sit. plačilo takoj v gotovini. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
MIŠAČE prodamo nadomestno gradnjo ob gozdu, 281 m2, 20.000 SIT/m2, vredno ogleda, UUBLJANA-Brod več lepih parcel za gradnjo samostojnih hiš ali dvojčkov 40.000-60.000 SIT/m2. DOM NEPREMIČ-NINE 202-33-00, 041/333-222 12991
RUPA pri Kranju, prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, cca. 1000 m2 za poslovno proizvodno dejavnost, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE B 202-33-00, 041/333-222_
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena je 35.000,00 SIT /m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 041 386 930
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930
Kranj- prodamo 8000 m2 za gradnjo poslovnega centra. FRAST, d.o.o 04/ 23 44 080, 041/ 626 581
KRANJSKA GORA: prodamo 4 zazidljive parcele, 4x 600m2 , sončna lokacija. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 848 651 _
Kranj - zazidljiva parcela 4.400 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj: bližina - parcelo 780 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Kranjska gora: stavbno parcelo 671 m2 ob glavni cesti prodamo po 28.850,00 DIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Šenturška gora: vikend parcelo v izmeri 375 m2, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali kmetijo kupim. B 031/54-88-41_13820
POLJANE parcela 914 m2, sončna lokacija. Cena 9,4 mio SIT, prodam. g 23 15 600, 040/200-662 , 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE_14055
Prodam NJIVO vVogljah. g 031/887-484
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. B 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 ,2742
RAZNO PRODAM
Prodam okovane GAJBICE za jabolka. "B 533-15-49 _13713
SADJE za žganjekuho kupim in prodam BUKOVA DRVA. "B 041 /608-642 14011
Prodam OSOVINO za cirkular špingl, 20 kos železnih 1 m visokih stebričkov za zelenjavni vrt, 2 m dolgo konzolo za obešanje mesa rosfrei. "B 513-71-41_14027
Prodam BUKOVA DRVA. B 5863-234
Prodam   suha  MEŠANA  DRVA. g
031/343-177 __14037
Prodam skoraj NOV ŠTEDILNIK CORONA, 2p+2 e, 6 kosov 100 I PVC SODOV za namakanje sadja in 5 kom 501 ter manjši MLIN za mletje sadja. Cena po dogovoru. B 041/87 9-361 14062
Ugodno prodam BUKOVA in mešana DRVA, lahko razžagana in z dostavo. B 512-27-74
Prodam HLEVSKI GNOJ za vrtičkarje, mlade morske PRAŠIČKE. B 041/265-877
STANOVANJA ODDAMO
Kranj center - oddamo 3 ss, delno opremljeno, 86 m2/VII, 80 000 SIT/mes, predplačilo, varščina. DOM NEPREMIČNINE B 202-33-00.041/333-222 13583
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina I 1 ss, 46 m2/ll, balkon, vsi priključki, delno opremljeno, 45.000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_13913
Na Jesenicah pod Mežakljo ODDAMO v najem novejše 2 ss. g 5314-105, 031/450-270
STRAŽIŠČE, pritličje hiše opremljeno, svoj vhod, najemnina 69000 SIT, 6 mesecev predplačila, ODDAM, g 23 15 600, 040/200-6 6 2 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE_uoss
ODDAM lepo opremljeno 1 ss, Plariina III, 57.000/mes.+varščina+tekoči stroški, g 031 /688-806 mobo
ŠORLIJEVO NASELJE - 1 sobno. 39 m2. I.nad. nizkega bloka, lepo vzdrževano in opremljeno, oddamo, Mike & Co. d.o.o.. 20-26-172, 031 605-114
RADOVLJICA - gars., 24 m2, I.nad., opremljena, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
RADOVLJICA, v meščanski hiši oddamo lepo, v celoti opremljeno 2ss, z balkonom, možno tudi 3 ss, mesečna najemnina 80.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - okolica, v stanovanjski hiši oddamo večje, neopremljeno, 2ss, 75 m2. Najemnina je 57.500,00 SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PLANINA I., oddamo 2ss, 58 m2, opremljeno, zelo lepo, najemnina znaša 65.000,00 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
ODDAMO: RADOVLJIVA- DVOSOBNO in etažo hiše, Planina 3: ENOSOBNO, VISOKO-3SS.FRAST 04/234 40 80, 041/734 198
Kranj, Planina - 1 SS 50 m2 z delno opremo, 1 SS 42 m2 z opremo, Vodovodni stolp - 3 SS 74 m2 z vso opremo, Preddvor - hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 10121
STANOVANJA KUPIMO : Kranj, Škofja Loka kupimo 1 ss, za znanega kupca, gotovina. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222 13912
STAN. OPREMA
Prodam KUHINJO Gorenje, stara 5 let, z vsemi gospodinjskimi aparati, g 041/720-736
Prodam OMARO Alples črna š. 286 v 237 g. 40 za 25000 SIT. B 512-52-48 mo36
Prodam JESENOVO MIZO in KLOP za jedilnico, g 596-45-27 mmi
Ugodno prodam manjšo SEDEŽNO GARNITURO raztegljivo, g 23-25-437 mms
Bled, Lesce in Radovljica kupimo več stanovanj NEPREMIČNINE; Kupimo enosobno na Bledu do 11.5 mil sit, v Radovljici Cankarjeva ali Prešernova c. kupimo dvosobno stanovanje, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJ, BLED, RADOVLJICA. TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine. 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NEPREMIČNINE KI Al ESTATE
svrr NI PRI MK'MM d.o.o., LlvbtjAMA Eno 1 a Khanj
04/7811000 i 04/705!-64W
l^iH'lIfHiiHI^'M'lIi^^ih'/.liPfil
PLANINAH: 50 m2, enosobno, 5. nadstropje, JVtega. baten, kuhinja na L vseljjvo, cena 11,4 mb SIT. PS00900MA
KRANJ - Planina I; 34 m2, adaptirana garsonjera, pritličje, opremljena, balkon, V lega. Cena po dogovoru. PS00891JN
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA.
PLANINA 71 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vsefvo, cena 14,9 mb SfT. PS00899MA.
TRŽIČ - DeteSca; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok, cena 17,2 m»Srr.PS00820MA.
KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon. Cena 13,5 mio SIT. PS0O834JN
KRANJ; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, CK na olje. Cena 9,6 mio SIT. PS00882JN
KRANJ»Vodovodni stolp; 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev, CK-plin. Cena po dogovoru. PS00837JN
KRANJ - Stražišče; 121 m2, oddamo na novo izdelano in v celoti opremljeno trisobno stanovanje v mansardi večstanovanjske hiše. Stanovanje ima lasten vhod po zunanjih stopnicah. Priključki so vsi. Vseljivo je takoj. Najemnina 70.000,00 SIT. OS00892MA.
NAKLO; 67,25 m2, kvalitetno obnovljeno, tnsobno + bivalna kuhinja, p/1, CK, primerno za invalide, možna menjava za manjše stanovanje. Cena zelo ugodna 13 mioSIT.PS00715MA.
VODOVODNI STOLP; 74 m2. trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-pin. Cena 18,8 mio SIT. PS00782JN
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored. Cena 17.5 mio SrT. PS00896JN
KRANJ -Stražišče; 97 m2. prirjičje hiše, tnsobno. adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. PH00905JN
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA.
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna tega, cena po dogovoru. PH00658MA
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno^tanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, CENA 80 rrao SIT. PH00903MA.
ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primemo tudi za manjšo obrt, cena 30,9 mio SIT. PH00589MA.
PREDDVOR - Bašelj; 180 m2, 26 let, visokoprittična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, cena 28,4 mio SIT. PH00873MA.
CERKLJE - okolica; 210 m2, nova. sodobna, kvaStetna gradnja, parcela 654 m2, sončna terasa, mirna lega, cena 45,8 mio SIT. PH00902MA.
BLED - Kontno; 326 m2, dvostanovanjska. 10 let stara, čudovito urejena zunanjost in notranjost, velika terasa z razgledom, 877 m2 parcele, cena 79 mio SfT. PH00872MA.
gorenjski glas • 26. stran
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej zalar@g-glas si
Torek, 22. oktobra 2002
GLASBENIK MESECA OKTOBRA 2002
Pripravlja Andrej žalar
Skupaj že skoraj eno leto
V ansamblu Ajda, ki ga vodi harmonikar Andrej Plešec, so poznani glasbeniki, ki so bili že člani različnih ansamblov. Sicer pa ansambel Ajda v tej sestavi deluje slabo leto. Pred tem je deloval že več kot deset let. Danes
lan Osterman - klarinet, Slavko Osterman - kitara, Franci Čufar - bas, Rok Jezeršek - trobenta in Andrej Plešec, vodja ansambla -harmonika. Pevca v ansamblu pa sta Nena Ber in Valentin Antoni-
si v novi zasedbi vsi člani želijo čimveč nastopov in lastne ustvarjalnosti. Slednja jim kar dobro uspeva in, pravijo, morda bodo uspeli tudi z lastnimi skladbami, kar nekaj izkušenj imajo tudi na področju zabavne glasbe. Tako je ansambel, ki je nastopil tudi na prireditvi na Mihaelovem sejmu v Mengšu z Gorenjskim glasom, prijetna popestritev med narodnjaki v kvintetovski zasedbi. Ansambel Ajda sestavljajo Mi-
Trenutno ansambel vadi in pripravlja nastope za prihodnji mesec in mesec december. Takrat bo večkrat tudi na prireditvah z Gorenjskim glasom. Že prihodnji mesec pa načrtuje Ajda nastop v Šenčurju in morda skupaj z Gorenjskim glasom tudi v Dupljah. Sicer pa med uspešnimi nastopi še vedno odmeva tisti iz julija letos na festivalu folklore in narod-nozabavne glasbe v Heppenhei-
GLASBENIK MESECA - OKTOBER 2002
Morda veste, kje je doma vodja ansambla Andrej Plešec?
Ime in priimek.......................................................................
Naslov..................................................................................
Pošta...................................................................................
Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj ..........................................................§•<-......................................
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE , takoj. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- v nizkem bloku kupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP: kupimo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
NOVO KUHINJSKO NAPO (omaro), prodam. "B Lidija, 233-44-56 uo59
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust!
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751 ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10, Kamnik
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. » 231-27-22, 031/729-003, Larix, Anjuta Lazič, sp., Matajčeva ul. 1, Kranj 13179
Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, "B 25-31-673, 040/645-855 13329
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI KANALIZACIJE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, ŠKARPE. DELAMO HITRO IN POCENI. B 041/593-492, BYTYQ OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48 B, NAKLO_13349
Sprejememo vsa ZIDARSKA DELA in FASADE po ugodnih cenah. Radovan Anđelićinoski sp., Pot na Lisice 2, Bled, 031/656-389,041/414-038 138O6
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI Knauf, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. TS 031/379-256, 23-81-900, JB Splošna zaključna dela, Zlato polje 3 C, Kranj uoes
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ - Zlato polje: masardno, obnovljeno, 2 ss + 2 K, 73 m2, etažna CK olje, 17.4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE B
202-33-00,041/333-222 13586
POTROŠNIŠKI KREDITI
gsm: 040/633-903. tel.: 04/531 56-64
uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00
Za upokojence realizacija takoj!
Prodam opremljeno GARSONJERO 29,5 m2, CK, v Lescah. "B 041/681-510 13691
KRANJ PLANINA I garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, 8,4 mio SIT, KRANJ GRADNIKOVA ul. 1 ss+k, 41,40 m2/lll., plin do vrat, 11,1 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA starejše 1 sst 48 m2/l, klasično ogrevanje, 7,5 mio SIT, TRŽIČ Kovorska c. 1 ss, 41,67 m2/IV, 9 mio SIT, KRANJ Planina III lepo 2 ss, 62,80 m2/ll, nizek blok, 15,7 mio SIT, KRANJ Planina III sončno 2 ss, 62,5 m2/VI, 15 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, Kranj Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_
Prodam 1 ss, 49 m2, pritličje (atrij), Plani-na I. B 040/410-503_14012
PLANINA I, 1 ss, 3. nad/4, balkon, priključki, cena 10,6 mio SIT, prodam, g 23 15 600, 040/200-662, 041/774-101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE_^j0S2_
PLANINA GARSONJERA (28 m2), 1. nad., balkon, priključki, prazna. Cena 8,4 mio SIT, ugodno prodam. B 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
KRANJ, mesto - gars., 28,30 m2, mans., opremljena, novejša, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
LESCE-gars., 28,42 m2, IV.nad., opremljena, balkon, prazna, nadstrešek za avto, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Tržič: 1SS+kabinet, 45m2, I.nad, +garaža, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
KRANJ-Savska Loka:V več stanovanjski hiši prodamo večje 1SS, 44m2, I.nad,vsi priključki, +garaža+vrt, popolnoma prenovljeno, lastna CK, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
KRANJ - 2 SS 59,10 m2 v 5. nad., 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel.
04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ -1 G 28,00 m2 v 2.nad. v mestu, 1 G v pritličju, 1 G 29,8 m2 v 5.nad., 1 G 29,6 m2 v 3.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS 59 m2 v 6. nad., 2 SS 62 m2 v 7. nad.; 2 SS 62,5 m2 v 6.nad.; 2 SS 68 m2 v 2.nad. 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS 59,10 v 5. nad., 3 SS + K 76 m2 v l.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS + 2 K 91 m2v6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, dvosobno, 60,16m2, opremljeno, 3 nadstropje. BLOK
5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428
958.
Napovedujejo prikaz dobre letine
Na prireditvi Naj pridelki Slovenije 2002 v soboto, 26. oktobra, ob 19. uri v novi športni dvorani v
Cerkljah bo zanimivo, veselo in zabavno.
Cerklje - Prizadevnim članom Turističnega društva Cerklje se bo tokrat uresničila dolgoletna želja, saj bo v soboto 14. prireditev Najtežji slovenski kmečki pridelki tudi prva prireditev v novi športni dvorani v Cerkljah.
Pravila za sodelovanje na prireditvi oziroma za kmetijske proizvajalce ostajajo nespremenjena. Izbirali bodo najtežje pridelke pri rdečem in krmnem korenju, zelju, krompirju, rdeči in krmni pesi, repi, nadzemni in podzemni kolerabi. Veljale bodo seveda odločitve komisije na podlagi meritev na pri-
reditvi. To pomeni, da morajo pridelovalci imeti pridelke s seboj v dvorani. Sicer pa bodo tudi tokrat nagradili tri najboljše oziroma najtežje pridelke, nagrade pa bodo dobili tudi najboljši na 17. bučari-jadi, ki je bila prejšnjo soboto v Zalogu. Med obiskovalci v dvorani bodo tokrat izžrebali več vstopnic. Na prireditvi pa bo poleg izbiranja najtežjih pridelkov tudi več zanimivih pogovorov o kmetijstvu, razvoju podeželja, turizma in glasbe. Nastopili bodo ansambel Nagelj, kije v soboto v Kamniku proslavil 15-letnico, humorist Franc
Najlepše so bile čipke
Se spomnite stojnice z urami in spominki?
Mengeš - V uredništvo smo do roka dobili 232 kuponov in večina vas je ocenila, da je bila najlepša stojnica Turističnega društva Železniki s čipkami. Takšna za najlepšo stojnico je bila na Mihaelovem sejmu tudi ocena strokovne komisije oziroma prireditelja. Veliko glasov je dobila tudi stojnica zraven stojnice TD Železniki, in sicer predstavitev različnih spominkov in ur. Posebnost te stojnice je bila, da je njen avtor Dare Ogrinc, ki je bil tudi od začetka sooblikovalec Mihaelovega sejma. Na samem začetku je bil namreč v krajevni skupnosti in kasneje tudi v občini Mengeš zaposlen v upravi in si je zelo prizadeval za organizacijo in kvaliteto Mihaelovega sejma.
Srečni dobitniki nagrad, ki smo jih izžrebali izmed kuponov, so: Slavi Rogelj. Sv. Lenart, Cerklje 4207; Sonja Bobnar, Ivana Hribarja 22, 4207 Cerklje in Andrej Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče. Čestitamo! Nagrade bomo srečnim dobitnikom poslali po pošti. A.Z.
ŠKOFJA LOKA-Mesto,dvosobno, 69 m2, mansardno. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA-Mesto, trosobno 72 m2, četrta gradbena faza, etažno plinsko ogrevanje. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 041 428 958.
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - gars., 17,38 m2, XIII.nad., prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
PLANINA I - 1 sobno, 44,30 m2, II.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
PLANINA I - 1 sobno, 38,60 m2, III.nad. nizkega bloka na mirni lokaciji, takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans., balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO PODE zg. -48,50 m2, III.nad., delno prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2 sobno, 60,70 m2, II.nad. nizkega bloka na mirni lokaciji, hitro vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2 sobno, atrijsko, 62,30 m2, pritličje, prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., lep razgled, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mans., odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, mesto - 1 +2 sobno mans stan. v dveh nivojih v pred 14 leti v celoti prenovljeni meščanski hiši, 79,60 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 2+2 sobno, 81,24 m2, II.nad. nizkega bloka, prazno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
BOHINJ - STARA FUŽINA: 27,19 m2, 1ss prodamo, 2. nadstropje, mirna lokacija, vsi priključki, ohranjeno, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovtjica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 36,57 m2, 1ss v visokem pritličju prodamo, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, mirna okolica, CK, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 47 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, bivalni prostor s kuhinjo, ločena spalnica, loža, klet, vsi priključki, ugodno, pohitite!ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 61,47 m2, 3ss v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki, vseljivo novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 50 m2, 1ss v pritličju prodamo, lega V-Z, prostoren bivalni prostor, izhod na teraso, notranje dvorišče z zelenico, kletna shramba, vsi priključki, vredno ogleda! ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
SP. GORJE: 49 m2, svetlo 2ss v mansardi prodamo, ohranjeno, etažna CK (olje), drvarnica, lasten parkirni prostor. ALPDOM. d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, novejše 2ss prodamo, 1. nadstropje, zelo ohranjeno, svetlo, vsi priključki, velik balkon, mirna lokacija, vseljivo takoj, možen nakup garaže. ALPDOM, d.d., Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 72,84 m2, 3ss v 4. nadstropju, balkon z razgledi na Jelovico in Karavanke, klet, CK, vsi priključki, ugodno, prazno novembra. ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
LESCE: 80 m2 prodamo, mansarda (3.nadstropje), steklena veranda, vsi priključki, klet, loža, lepi razgledi, ogrevanje po porabi, ugod-no-vakciji. ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
Hrušica prodamo dvosobno stanovanje 58m2.s svojo teraso, cena 11.5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44.
Na Koprivniku prodamo lepo dvosobno stanovanje NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
RADOVLJICA VILA BLOKI, prodamo enosobno stanovanje v izmeri 37m2. cena 10,5 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
BOHINJ STARA FUŽINA prodamo lepo dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KRANJSKA GORA - Čičare, prodamo 1ss, 44 m2, popolnoma opremljeno. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3.nad., cena je 11,00 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ-PLANINAII., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,8 mio SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387. 041 386 930
KRANJ - NAKLO, prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2. v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena je 14 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3. nad., vsi priključki, cena 14,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880. 041 386 930, 031 635 387
Letos bo nastopila tudi citrarka Damjana Praprotnik.
Pestotnik, citrarka Damjana Praprotnik in narodne noše iz Cerkelj. Prireditev pa bo tudi letos povezoval Jože Jerič. Kot smo že zapisali, bo glavni pokrovitelj 14. prireditve občina Cerklje, sopokrovite-lja pa bosta tudi letos Gorenjski
glas in Mesarija Kepic. Vstopnice za prireditev so že v predprodaji v Trgovini kmetijske zadruge v Cerkljah, v Gostišču Češnar Cerklje, na kmetiji Pr Kvas v Spodnjem Zalogu in v Gorenjskem glasu.
Andrej Žalar
Krila v srednjeveški opravi
Kranj - Zanimiv pozdrav so nam poslali člani ansambla Krila, s katerim v Gorenjskem glasu lepo že dlje časa sodelujemo tudi na različnih prireditvah. Tokrat so fantje s pevko snemali na Štajerskem TV spot. Ne boste verjeli, ampak odločili so se za srednjeveško opravo in seveda so med snemanjem na Ptuju, na gradu in ob Dravi vzbujali nemalo pozornosti. Svoje je potem dodal še snemalec Rafko Bešič in spot bomo kmalu videli tudi na televizijskih ekranih. Naslov skladbe pa je Tvoja bom. A.Ž.
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss , 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda, cena je 14.8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
ŠKOFJA LOKA, v mestnem jedru prodamo 3ss v mansardi, 80 m2, popolnoma obnovljeno, cena je 15.2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
PLANINA III.. prodamo 3 ss, mansardno, 83 m2, zelo lepo, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA L, prodamo 2sszatrijem, 62,3m2, cena je 14,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Huje, prodamo 4 ss, 86 m2, v 1. nad., CK, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - ĆIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002.
Na voljo je še trisobno stanovanje, 89,70 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
UGODNO! KRANJ - MLAKA - v novem poslovnostanovanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje z garderobo, 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansardi, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo garsonjero 38,60 m2, v 3. nadstropju/nizek blok, z balkonom, vseljiva takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, CENTER - GLAVNI TRG, v straomeščanski hiši prodamo prenovljeno enosobno stanovanje 39,58 m2, 1. nadstropje, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 33,40 m2, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 62,30 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje, 62,50 m2, 6.nadstropje, balkon, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje 52m2, visoko pritličje, brez balkona, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje 60,80 m2, 1.nadstropje, balkon, CK - olje, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 75 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji, cena 15 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA, prodamo dvoinpolsobno mansardno stanovanje v dveh etažah, 79,55 m2, brez balkona, CK - kombinirana( elektrika ali trda goriva), vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7. nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360__
PLANINA 1: prodamo garsonjero, 27 m2, 1nad, takoj vseljiva. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80  041/ 84 86 51__
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, ugodno. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
PLANINA 2: prodamo 2ss+kabinet, 82 m2, cena 17,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198__
PLANINA 3: prodamo 2ss, 63 m2, takoj vseljivo, 15 mio FRAST, nepremičnine 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98__
ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 54m2, 2.nad., 14,7 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/84 86 51_
KRANJ- prodamo pol hiše s pripadajočim zemljiščem, cena 17 mio FRAST nepremič-nine 04/ 23 44 080 041/734 198
RADOVLJICA: prodamo3ss, 70M2, l.nad. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/84 86 51__
Jesenice-Bokalova: Prodamo zelo lepo 1SS, 32m2, III.nad, obnovljeno,cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041 /755-296,040/204-661 __
Medvode: Prodamo zelo lepo garsonjero, renovirano, 21 m2,IV.nad, kuhinjska niša ločena, takoj vseljiva. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661__*
Kranj- novogradnja: V manjšem novem bloku prodamo 2SS, VP, 58,80m2,vsi priključki,balkon, lastno parkirno mesto, mirna lokacija, vseljivo november 2002 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 i 041 /755-296,040/204-661
Torek, 22. oktobra 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / andrej.zalar@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
STRAŽIŠČE GARSONJERA (35 m2), Pritličje, vrt, cena 8,5 mio SIT, ugodno prodam. •& 23 15 600, 040/200 662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
14054
VOZILA DELI
Prodam GUME za R 5, ugodno in otroško KOLO. "B 5743-899 uo96
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj, uredim prepis in odvoz. ^ 031/770-833_12272
KARAMBOLIRANO VOZILO ali VOZILO z okvaro motorja od I. 92 dalje, kupimo. Najboljše možno plačilo, uredimo predpis in prevoz. "B 031/343-965 12433
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), S 5134-148, 041/632-577_900S
ASTRA 1.8 GT, I. 93, reg. do 1/03, ABS, servo, radio, elek. paket, sončna streha, kljuka, servisna knjiga, 160.000 km. S1 031/369-707_12974
Prodam ROVER 214 SI, I. november 95, prevoženih 125.000 km, vsa oprema razen klima, g 041/826-526_13756
Prodam AUDI OUATTRO 2.8-174 PS A4, vsa možna oprema, cena 1.850.000 SIT. Avto ima izredno lego na cestišču, vendar je preveč močan in hiter, da bi ga priporočal mladim. G.Dominik, 574-25-51, 041/799-
185 13862
SUZUKI SVVIFT 1.3, I. 98, lepo ohranjen, rdeče barve, nikoli karamboliran, garažian..Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, B 275-93-93 13966
SEAT, INCA 1.9 DIESEL FURGON, LET 96, RDEČA, SERVO, AR, 860.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.,TEL;04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK.LET 99, MET SIV, 110 KM, SERVISNA, AVT KLIMA, XENON, 3.330.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118_
MATIZ 800,LET 2000. 43.000 KM, MET TEMNO ZELEN, 5V, 1.LASTNIK, EL OPREMA, AR,990.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL;04-5319-118_
XANTIA 2.0 HDI BREAK.LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118
OCTAVIA 1.6 GLX,LET 97, 80.000 KM, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, SERVISNA, 1.770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118_
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA,AIR BAG, OHRANJENA, 1.120.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118_
ESCORT 1.6 16V.LET94, 80.000 KM, 5V, 1.LASTNICA, SERVISNA, AIR BAG, 770.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET MODRA, 33.000 KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118_
ASTRA 1.6 KARAVAN,LET 98, 85.000 KM, RDEČA, NOV MODEL, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJENA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MONDEO 1.6 KARAVAN,LET 98, VIJOLIČAST, KLIMA, ABS, 2XAIR BAG, AR, ROLO, SANI,1.590 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SHARAN 1.9 TDI,LET 2002, 4.000 KM, MET SREBRN, 115 KM, 6 PRESTAV, 7 SEDEŽEV.2 X AVT KLIMA, REG 8/03, 5.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
HYUNDAI, COUPE 2.0 FX,LET 96, RDEČ, 1.LASTNICA, SERVISNA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, EL OPREMA, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
LAGUNA 1.9 DTI BREAK.LET 2000, MET TEMNO ZELENA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, REG 3/03, AR, ROLO, SANI, MEGL, EL OPREMA, 2.730.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OCTAVIA 1.8 KARAVAN,LET 98, KLIMA, ABS, AIR BAG, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
ASTRA 1.6 IGLLET 94, SREBRNA, 3V, CZ, AR, 595.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PUNTO 60 SX,LET 97, MET ZLAT, 5V, 1.LASTNICA, SERVISNA, REG 3/03, CZ, ES, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
AUDI, A4 1.8 AVANT. LET 99, MODEL 00, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, EL OPREMA, KOT NOV, 3.070..000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.4 16V.LET 2001, MET SIV, 39.000 KM, 5V, KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, MEGL, EL OPREMA, AR, OHRANJEN, 2.290..000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM, SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
ALFA 156 1,9 JTD SW, LETNIK 2002, M.MODRA, 9.500 km, VSA OPREMA, CENA: 4.990.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBUANS-KA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
FIAT STILO 1,2 ACTIVE, LETNIK 2002, 3V, METALIK SREBRN, 11.000km, KLIMA, 6XAIR BAG, POT. RAČUNALNIK, SERVO VOLAN, ABS,... CENA: 2.690.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
FIAT UNO 1.0 I.E., LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 114.000 km, CENA: 495.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308
FIAT STILO 1,8 DYNAMIC 3V, METLIK ČRN, KLIMA, ABS, SERVO, POT. RAČUNALNIK, 6XAIR BAG, ... CENA: 3.270.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
PEUGEOT BOXER 2,5 TD, LETNIK 1995. BELE BARVE, 278.000km, POVIŠAN, PODALJŠAN. CENA: 1.170.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
PEUGEOT 307 XR 1.6 16 V 5 v, I. 2001, 25000 km, klima naprava, 2x AB, daljinsko centr. zaklepanje, električna stekla, ABS zavore, potovalni računalnik, kovinska svetlo modra, nikoli karamboliran, servisna knjiga, cena 2.850.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, B 275-93-00 13967
VW GOLF 4 1.4,1. 98, metalno sive barve, lepo ohranjen, lita platišča, 2 x AB, ABS, elektro paket..Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, B 275-93-93 13968
VW SHARAN 2.0 B karat 1.98, 1. lastnik, temno zelene barve, lepo ohranjen, garažiran, nikoli karamboliran, servisna knjižica, elektro paket, klima naprava. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93
13969
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 96, DZ, radio, zelene metalik barve, 65000 km, reg. 12.6.2003. Cena 660.000 SIT. B 031/359-223 14017
KOMBI CITROEN C 25 D, I. 89, modre barve, 30.000 km, po generalni, reg. 21.3.2003, ohranjen, cena 640.000 SIT TT 031/359-223 14018
Prodam "bolho" Z 126 P, rdeče barve, zelo lepo ohranjena, reg. 25.5.2003, cena 40.000 SIT. "B 041 /427-749 14026
KANGOO 1.4 s sedeži, I. 99, 48000 km, servisna, kot nov, srebrn, 1580000 SIT. B 041 /608-656 H031
Prodam JUGO I. 89, v voznem stanju, neregistriran, zelo ohranjen. "B 25-71-621
14038
Ugodno prodam R. CLIO 1.2, 1.99. B 031/493-226 14050
[^GANTAR
■ C| Bratov Praprotnik 1 0, NAKLO ML—J Tel./fax: 04/25-76-O52
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^J^^
AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHROE¥
Prodam PEUGEOT 406, I. 12/95, z vso opremo, zelo dobro ohranjen. Cena 1,4 mio 3^.^ 041/493-705 14063
LAGUNA 1.9 DTI, 1.99/2000, vsa oprema, servisna knjiga. "B 041/774-286 14067
TVVINGO, I.maj 97, zlate barve, dodatna oprema, 1. lastnica, prodam za 950 000 SIT. Đ 041/989-050 14079
Prodam WV JETTA, 1.91, GTL oprema, nemške izdelave. B 031/542-295 14083
Ugodno prodam KIA PRIDE VVAGON, I. 2000/01, lepo ohranjen, 52000 km. "B 041/406-380 14086
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artikov. Zagotovljeno uvajanje v delo ter najboljši pogoji za zastopnike in stranke. "B 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 13068
Zaposlim FRIZERKO. Pirnat Janas.p., Jezerska c. 93 D, Kranj, 031/479-617, v sredo in petek od 9-10 ure 13801
Zaposlimo prijazno ŠTUDENTKO za delo v strežbi. B 041/773-107, Bar Dvor, Dvor 2, Zg. Besnica 13858
MERCATOR FRANŠIZING PRODAJALNA MAK, Škofjeloška 20, Kranj zaposli PRODAJALKO, pripravnico živilske stroke in DELAVKO za delo v računovodstvu. Resne ponudbe na naslov. 13868
Zaposlimo PRODAJALKO z izkušnjami v živilski trgovini (delikatesa). B 2355-150, Pekarna Ževnik, Ljubljanska c. 36 A, Kranj
13871
Redno zaposlimo DELAVCA za delo v skladišču zželeznino pri Medvodah. Starost do 30 let, zaželjen izpit za viličarja. B 01/361-76-46, G. Ogrinc,d.o.o., Sp. Seni-ca 18, Medvode 13919
Zaposlimo KUHARJA za nedoločen čas, 3 mesece poskusno delo in za 4 ure dnevno KUHINJSKO POMOČNICO. Gostilna pri Boštjanu, Križna gora 8a, Šk. Loka B 510-
33-20 13927
V redno delovno razmerje sprejmemo samostojno NATAKARICO in samostojnega KUHARJA. Mali Boštjan,s.p., C. na Brdo 33,^3^,^ 031/348-968 13951
Redno zaposlimo samostojnegaKUHAR-JA-ico. Gostilna Osvald, Selo 17, Žirovnica, B 5801-128 13970
Iščem dekle za delo v strežbi. Gostilna Mlin, Kamna Gorica 2 b, TI 533-67-67
14042
Zaposlimo DELAVCA za pomoč pri razvozu žit (C kategorije) in za delo v skladišču. Lahko tudi honorarno delo v popoldanskem času. Jejlar.d.o.o., Delnice 6, Poljane, Đ 518-81-49_14043
Iščemo dekle za delo v šanku. B 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 14044
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta
FRANČIŠKA ČERA
iz Kokre 67
se zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za vso oskrbo, dr. Damjanu Mešku iz bolnišnice Petra Držaja, Društvu upokojencev Preddvor, kolektivoma Iskraemeco in Jelovice za darovano cvetje, PGD Jelovica, g. župniku za poslovilne besede, pogrebni službi Komunale Kranj in vsem
neimenovanim za izrečeno sožalje.
VSI NJEGOVI Kranj, 15. oktobra 2002
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama
KRISTINA BERNIK
iz Spodnje Besnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku, pevcem, nosačem, pogrebni službi Navček in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI Besnica, 12. oktobra 2002
V Kranju potrebujemo nove SODELAVCE za delo v telefonskem trženju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulcijo. Informacije na B 201-48-22 od 15-20. ure, CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 14057
Takoj zaposlimo KUHARJA in iščemo pomoč v strežbi. S 041/75-11-66, Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191 14070
Iščem resnega POMOŽNEGA DELAVCA za kovska in tesarska dela. B 041/713-110, Pogačar Andrej,s.p., Čopova ul. 25, Lesce
Nujno iščemo VOZNIKA C in E kategorije ter trajnika za delo z bagrom. 2? 041/435-086, Avtoprevozništvo, Lavrovec 9, Rovte
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo VARSTVO OTROK v dopoldanskem in popoldanskem času. B 040/614-622 14023
Iščem honorarno delo v popoldanskem času - čiščenje, pospravljanje. B 040/285-
397 14028
Iščem delo - šivam, vezem in kvačkam. Đ 041/299-178 14073
ŽIVALI
Prodam BREJO TELICO simentalko. "B 250-36-35_upis
Prodam brejo TELICO simentalko. B 250-36-35 14016
Prodam več TELIČK težkih cca 180-240 kg. "B 25-23-078 14033
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. •C 2511-612 14078
Prodam očiščene, domače krmljene PIŠČANCE težke od 2-3 kg. 531-86-64
14084
TELIČKA starega 10 dni in REPO, prodam. "B 25-22-689_uoss
Kvalitetne PRAŠIČE primerne za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Možna dostava. B 041/724-144 14091
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO, KRAVE, OVCE, JAGNJETA. Mesarstvo Oblak s.p., Delavska 18, Žiri "B 041/650-
97 5 12987
BIKCA od 150 do 400 kg težkega kupim. "B 5725-254 14013
BIKCA simentalca težkega 200-250 kg, kupim,    533-66-88 14045
Več BIKCEV simentalcev, težkih od 120-150 kg, kupim. "B 01/318-110, 031/344-
423 14074
Kupim BIKCA simentalca, težkega do 100 kg. "B 031/280-774 14094
Gama mm
najbolj Športna frekvenca
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
ZAHVALA
M več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
V 82. letu starosti je za vedno zaspala draga mama, sestra, stara mama in teta
CECILIJA KERN
rojena Erce
Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala sodelavcem Merkurja Naklo, MK-Biroopreme, ZD Kranj, Kmetijskega inštituta Slovenije, društvu Godlarjev Šenčur, Društvu upokojencev Komenda. Karitas Komenda, narodnim nošam iz Komende in gospe Zerovnik za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Se posebej se zahvaljujemo g. župniku Žagarju in g. Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Komenda za ganljivo zapete žalostinke in pogrebniku g. Jeriču.
Hvala vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili h grobu vstajenja.
Žalujoči: VSI NJENI Oktober 2002
V SPOMIN
Kakor roža, ki cveti v vsej lepoti,
pa jo kosa umori,
tudi ti prenehal si živeti
v cvetu najlepših dni.
Minevajo štiri leta, odkar te ni med nami dragi naš sin
ALEŠ BAJŽELJ
1975 - 1998
Vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke - hvala. Hvala prijateljem iz Bitenj, ki ga obiskujete in ohranjate spomin nanj.
Solze so se posušile, a bolečina v srcu je globoka in nikoli ozdravljena ne bo.
Ati, mami in Primož z družino
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, dedija. pradedija, strica, svaka in prijatelja
IVANA DOLINSKA
Vsem, katerega del življenja je bil in ste ga shranili v lep spomin
ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, se vam iz vsega srca zahvaljuje
družina Dolinšek
ZAHVALA
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje
izpolnjevalo vajino je življenje.
Pa pošle so vama moči in zaprla trudne sta oči.
Sedaj spokojno spita in z nami
kakor prej živita.
V tem letu sta nas zapustila skrbna in dobra mama
FRANCKA KOŽELJ
v 72. letu
in ata
FRANC KOŽELJ
v 77. letu starosti
Iskrena hvala vsem, ki ste počastili njun spomin,
izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ju pospremili na zadnji poti! Hvala g. župniku Mihu Lavrincu in cerkvenim pevcem!
Hčerka Zdenka z možem, vnuki Borut, Suzana in Dušan Tupaliče, 10. aprila in 13. oktobra 2002
™
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
f£KJkrU*Ar*)fc ZA „VA}"
	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			
	od 11 °C	od 10 °C	od 4 °C
	do 14 °C	do 15 °C	do 9 °C
Danes, v torek, bo oblačno z občasnimi padavinami in nevihtami. Jutri, v sredo, bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe. V noči na četrtek bodo padavine zajele vso državo in v četrtek dopoldne ponehale. Ohladilo se bo. Popoldne se bo ponekod delno razjasnilo.
Ljubijo branje in imajo radi Bled
Tisti, ki na Bledu 'berejo skupaj', so druženje obeležili v minulem tednu vseživljenjskega učenja.
Bralni virus, s katerim je pred leti Manca Košir okužila tudi mnogo tistih, ki prej niso verjeli, da so knjige polne skrivnosti, prinašajo nove ideje in pomagajo spoznati resnico o sebi, je v študijskem krožku na Bledu ostal ne-ozdravljen. Verjetno tudi zato, ker je prestopil meje popisanih listov in postal vsesplošno angažiran.
Kot mentorica že tretje leto 'vztraja" Ana Marija Kovač, literarne večere pripravlja in izbira goste Danijela Leskošek. Z radovedneži, navdušenci se družita tam. kjer se knjige ponujajo same - v čitalnici blejske knjižnice, ki ima ime po velikem šolniku, jezikoslovcu, prevajalcu biblije, domačinu Blažu Kumerdeju. Še posebno vabljive so porumenele stoletnice - in ker jim v muzej še ni treba, o domačem kraju marsikaj razkrijejo kar sproti.
Junaške Blejke, Milan in Milena
Obstajajo pa tudi zapisi, ki v udeležencih dramijo pustolovskega duha. Razburkala jim gaje, na primer spevoigra Junaške Blejke. Bodisi resnica bodisi legenda vendarle sloni na zgodovinskih dogodkih: stari Blejci prisegajo, da se še spominjajo pogostih uprizoritev te igre na vaških odrih. Od začetka prve svetovne vojne naprej ni bila več uprizarjana. Imamo dve različici, pripoveduje Kovačeva, ki je štiridejanko našla v Slovenskem gledališkem muzeju: "Prva, Germonikova iz leta 1868 izpričuje sovraštvo do ropanja oto-
Branko Slanovic je v knjigi osvetlil življenje in delo Blejca Blaža Kumerdeja, ki je bil del Zoisovega kroga in je izdelal domoljubni načrt ter tako izposloval prve slovenske šole na Kranjskem. Danes ima spominsko ploščo na rojstni hiši v Zagoricah, republiški Zavod za šolstvo pa zaslužnim podeljuje Kumerdejeve nagrade. Sava Dolinka pa je v času, ko se mnogi zavzemajo za njeno čistost in nedotaknjenost, dobila pesem Biserna reka, pod katero se je podpisal Branko Slanovic.
ške cerkvice v militantne namene, druga, pod katero se je leta 1912 podpisal duhovnik in profesor Jože Debevec, prvi slovenski prevajalec Dantejeve Božanske ko-
medije, govori o uporu proti Francozom. Zanimivo je, daje njegova na neki način celo feministična, vloge skoraj v celoti prevzamejo ženske. Upamo, da bomo pripomogli k njeni ponovni uprizoritvi ob obeležju tisočletnice Bleda čez dve leti." 'Patriotsko' razpoloženje se ob vsakokratnem druženju še povečuje. Nekoč so ugotovili, da je ljubezenska novela Ivana Cankarja dobila naslov po prvih blejskih labodih Milanu in Mileni; namreč Bledu jih je podaril neki blejski hotelir, da bi se odkupil, ker ga je ribiška družina obtožila, da jim uničuje ribji zarod. Bled se ponaša, čeprav včasih pri tem ostaja preskromen, ne le s 'podobami iz raja', ampak tudi z mnogimi kulturnimi dobrinami, ki so postale sčasoma premalo v ospredju, sta prepričani Kovačeva in Leskoškova. Še posebej želijo izpostaviti tiste, ki kažejo zelo svojevrstno identiteto kraja: pletnarje, blejski otoček, Riklijevo zapuščino, Savo Dolinko v Brjeh,literate in druge umetnike, ki so tako ali drugače živeli s krajem, izbrskati njihove zgodbe.
Stopili na žulj
Spomladi je Kumerdejeva hiša v Zagoricah, blejski vasi, ki jo danes upravičeno imenujejo staro vaško jedro, in za katerega revitalizacijo se zavzemajo 'krožkovci', dobila spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil Dušan Mere, pisatelj, večkratni nomini-ranec za nagrado Kresnik, ravnatelj Osnovne šole Prule, sicer pa živi tudi na Bledu, in je častni član študijskega krožka. S hvalo, pa tudi s kritiko ni varčeval: "Če bo spomin na tega pokončnega, sposobnega in zavednega moža kaj pripomogel tudi samemu Ble-
du, da se otrese nekih klečeplaz-niških idej, k vrnitvi k zavedanju o lastni pameti, lastnim čustvom, potem toliko bolje." Opozarja na znake odtujenosti in vrednostnega propada, ki se na mnogih nivojih kažejo tudi na Bledu, dodaja, da je bil prostor, tudi v kulturnem
smo to naredili tako, da smo si vzeli čas, za katerega smo mislili, da ga nimamo, ter jim ure in ure brali. Beseda je sedla. Ni se dalo skriti. Enemu v uho, drugemu v srce." In v srce so jim sedle Nekatere ljubezni Vinka Moderndorfer-ja. Skupnemu branju je sledila še
Somišljenika: častni član študijskega krožka pisatelj Dušan Mere - ob odkritju spominske plošče Blažu Kumerdeju ni imel dlake na jeziku, krožek pa je poimenoval kar čas vračanja vseslovenskega gibanja Či-talništva, in ravnateljica knjižnice Božena Kolman Finžgar, ki si prizadeva za stalno lokacijo blejske knjižnice.
smislu, nekdaj bogat, spomin pa je reven; spremembe signalizirajo premajhno samozavest in samobitnost. Ob vsem tem pa bralnemu krožku 'muzejske zaprašeno-sti' ne gre očitati, namreč berejo tudi mlade literate, da so knjigo vzljubili Pumovci - tisti, ki bi se radi vrnili v šolske klopi ali našli zaposlitev, (pomagajo pa jim na radovljiški Ljudski univerzi v okviru Projektnega učenja za mlajše odrasle), pa se še danes veselita Ana Marija Kovač in Danijela Leskošek: "Kako mlade, ki mislijo, da nimajo potrebe, interesa niti časa navdušiti nad knjigo? Mi
enoletna članska izkaznica, izročila jim jo je ravnateljica knjižnice Božena Kolman Finžgar, z veseljem, prav slovesno. Helen Exley je posvarila pred nevarnostjo knjige namreč, posamezna bi morala nositi nalepko: ta knjiga lahko usodno spremeni vaše življenje. Manca Košir, ki se je podpisala pod vseslovensko idejo bralnega virusa, je udeležence krožka označila kot prebujene otroke, ki nočejo domov. Bled je sam po sebi poln izzivov, prav zaradi tega krožkarjev kar ne zmanjka.
Tekst in fotografije Eva Senčar
Obiskovalce šteli v tisoče
Ana Marija Kovač in Danijela Leskošek sta nepogrešljivi že tretje leto. Krožek Berem - Bereš - Berimo združuje ljubitelje in tudi 'taprave' zgodovinarje, etnologe, ekologe in seveda bralce leposlovja.
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 38 rojstev, in sicer v Kranju 26 in na Jesenicah 12.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 26 novorojenčkov, od tega 12 deklic in 14 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.150 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček s 2.770 grami.
V jeseniški porodnišnici pa jih je prvič na ves glas zajokalo 12, in sicer 4 deklice in 8 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.020 gramov pokazal najtežji deklici, 2.800 gramov pa najlažjemu dečku.
Zgornja Besnica - Ah, ta Kostanjev piknik. Vsako leto na to že uveljavljeno prireditev sicer pridem ob istem času, a me redarji, ki skrbijo za parkiranje, vsako leto prej ustavijo. Naprej ni prostora, je vse polno. Na tradicionalno prizorišče v Novi vasi prihaja vse več ljudi in letos so zagotovo beležili rekord...
Tudi letos so se prizadevni člani RD Rokovnači iz Zgornje Besni-ce izredno potrudili s pripravo Kostanjevega piknika, vse so pripravili, kot je treba, očitno pa so se s tistimi zgoraj dogovorili tudi za lepo vreme. Na številnih stojnicah so ponujali domače izdelke iz Besniške doline in širše. Poskušali in kupovali smo izdelke iz medu, take in drugačne čajčke in zdravila iz domače lekarne, domače piškote, potice in druge dobrote, mlečne izdelke, znamenito besniško žganico (več kot 15 različnih vrst je je bilo moč poskusiti), lovci so razstavili svoje trofeje, na eni od stojnic je bilo na ogled najmanj sto različnih gob, akademski slikar, domačin Franc Be-šter je predstavil več kot 30 slik z motivi Besniške doline, obiskovalci so si lahko ogledali izdelovanje lončenih izdelkov, Milan Pintar pa se je predstavil z dandanes zelo redko spretnostjo, obde-
i mii _
Martin Pintar iz Železnikov je obdeloval skril.
lovanjem strešnikov iz skrila. "Danes obdelujem skril, ki so ga našli na bližnji Gorenji Savi, kjer
Pestra izbira besniških žganic.
gradijo novo smučarsko skakalnico," je povedal Pintar, ki se z obdelovanjem skrila sicer ukvarja pet let, ko je začel pripravljati "strešnike" za obnovo strehe na svoji hiši, v starem delu Železnikov. Organizator je na prireditev prvič tudi uradno povabili izseljence, ki so se iz Zgornje Besni-ce razselili po Sloveniji in svetu. Kuhalo se je golaže, razne juhice,
peklo ribe, palačnike in seveda kostanj, za katerega so bile največje vrste, kljub temu daje vseskozi delovalo kar sedem kotlov za peko. Ljudje so se srečevali, obnavljali stara poznanstva, trgovali /. "dimi' (edina denarna enota, ki velja na pikniku), ki jih je za tolarje pridno menjavala rokovnaška banka, in sc skratka fino imeli...
Igor Kavčič
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 42. KROGA, z dne 20. 10. 2002
16, 19, 26, 27, 30, 34, 38 in dodatna 37
Izžrebana LOTKO številka: 547762
V 43. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 18 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 26 milijonov SIT