LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniikl odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
LETO 12
NOVO MESTO, 12. APRILA 1986
ŠTEVILKA 6
predlagajmo
najboljše
7. maja bomo volili člane v organe upravljanja na ravni tozdov oz. DSSS in delovne organizacije. Evidentiranje za te odgovorne naloge je že steklo, pa vendar gotovo ni odveč še enkrat opozoriti na odgovoren in resen pristop. Vloga organov upravljanja se krepi, na njih je vse več odločitev, vse odgovornejše so njihove naloge.
Prinaša jih naš čas, širša gospodarska situacija, gibanja v naši branži in seveda tudi naše delo, naša, Labodova pot razvoja. Zato predlagajmo tiste, ki nas bodo uspešno zastopali, ki bodo pošteno in požrtvovalno delali, tiste, ki bodo znali oceniti situacijo tudi širše, ne le enostransko... skratka, najboljše med nami!
- Z novim mandatnim obdobjem bodo po ključu, ki gaje sprejel delavski svet delovne organizacije, predsedniki in namestniki organov upravljanja na ravni delovne organizacije iz tehle tozdov: delavski svet DO — predsednik iz tozda Tip-top, namestnik iz tozda Commerce. Poslovni odbor bo imel predsednika iz tozda Zala in namestnika iz tozda Temenica. Predsednik samoupravne delavske kontrole na ravni DO bo iz DSSS, namestnik pa iz Delte. Odbor za rekreacijo in počitniško dejavnost bo imel predsednika iz tozda Ločna, namestnika pa iz tozda Libna.
Predstavitev Labodovih poletnih kompletov na modni reviji v Svi-lanjcu. Organiziral jo je naš trgovski zastopnik, Srboljub Petrovič, ki je tudi pobudnik ustanovitve združenja trgovcev Srbije.
V.V.V.-.-.-.
.V.V.V.V.V.', .
ir
S!:
I
S::
$
I
i
I
%
DANES V NAŠEM GLASILU
Novosti v točkovanju in sestavljanju prednostnega vrstnega reda prosilcev za stanovanjska posojila in stanovanja
Kako In kdaj bo potekala računalniška obdelava osebnih dohodkov v Labodu še nekaj cen za letošnje letovanje Marija Poje — prva Slovenka gasilka s činom višjega častnika 1. stopnje Kongresni odmevi in kongresne priprave z našimi delegati
V,

t
;.\v
ŠS
i
-**
i
S:
Sli;
Xv
1
.::W
upravičiti
moramo
zaupanje
■ MM m MM MM
trzisca
Prodaja v prvih treh mesecih je bila zadovoljiva
Prva ugotovitev s pogovora z vodjo prodaje, tov. Verstovškom glede prodaje za letošnje tri
mesece je, da je ta vrednostno na indeksu 178. Lep podatek, bi lahko rekli, čeprav s takim indeksom na drugi strani predvsem lovimo inflacijo. Po programih je bila prodaja v prvih treh mesecih sledeča: srajce in bluze skupaj so na indeksu 168 (srajce na 155 — tukaj je bilo nekaj težav s surovinami — in bluze 200), vrhnja oblačila pa na indeksu 200. Za to številko je veliko dela in ogromno prizadevanj. Kljub padanju kupne moči smo labodovci v letošnjih prvih treh mesecih prodali 204.100 kosov vrhnjih oblačil, lani v enakem obdobju pa 113.300 kosov. Vse to pa kaže na veliko zaupanje tržišča in tudi na velika pričakovanja, ki jih vsekakor moramo upravičiti, kar velja za vse tri programe.
Pred proizvodnimi tozdi so velike obveznosti
Našim nalogam za naslednje tromesečje mora veljati vsa pozornost. Obveznosti so namreč velike in zahtevajo od proizvodnih tozdov ob najboljši kvaliteti predvsem dosledno spoštovanje rokov, kar bomo lahko dosegli z enakomernejšo dinamiko čiščenja proizvodenj. Še vedno so namreč odpreme iz tozdov strnjene na zadnje dni, kar povzroča veliko neplačano realizacijo in seveda nepotrebne konice dela v skladiščih. Zato naj velja apel vsem proizvodnim tozdom, da poskrbe za enakomerno dinamiko realizacije. Samo tak način dela nam bo omogočal solidno poslovanje in primerne učinke.
Naše obveznosti za drugo tromesečje so velike. Iz proizvodenj tozdov programa vrhnjih oblačil mora priti do 25. aprila 43.000 kosov iz letne konfekcije. Napeti bo treba vse sile. Na trg moramo poslati 5.000 kostimov, 17.000 kril, 5.000 ženskih hlač, blcjzerjev 3.000, kompletov 10.000 in 2.000 moških hlač. Torej pisano in lepo ponudbo, ki jo trgovci tudi težko čakajo.
Tudi pri bluzah so obveznosti še velike: 20.000 bluz z dolgimi rokavi in 50.000 bluz s kratkimi rokavi mora biti izdelanih do konca meseca maja. Za tozd Libna in trak ženskih bluz v Delti je to veli-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
ka obveznost, ki pa jo bodo gotovo v roku in kvalitetno opravili. Pri srajcah končujemo predelavo redne kolekcije, do 20. maja pa mora biti zaključena tudi predelava dopolnilne kolekcije —
50.000	srajc s kratkimi rokavi.
Te dni se začenja tudi redna proizvodnja srajc in bluz iz jerseya.
60.000	kosov je velika obveza, da pa bi bil prehod na ta material čim manj boleč, seje treba še posebno pozorno organizirati. Tudi za te srajce ih bluze velja rok odpreme 20. maj.
Redno čiščenje zalog
Ob vsem naštetem je treba tudi povedati, da poslujemo kar se da ekonomično. Zaloge, ki smojih še lani močno čutili in za katere se obrestne stopnje samo še stopnjujejo (med 80 in 86%), so minimalne, tako v surovinah kot tudi pri gotovih izdelkih. Ob vse večjih problemih, ki jih imajo primarci — volnarji in bombažerji (ob naštetih problemih je situacijo poslabšal še nedavni požar, v katerem je zgorelo 60 ton bombaža), pa je realno pričakovati tudi kakšen dan zastoja. Odgovorni v Labodu so zavestno izbrali od dveh manjše zlo. Kot rečeno, so obresti na zaloge previsoke in dan ali dva zamika ali zastoja bomo lahko nadomestili v septembru in oktobru, ko je največ dela za zimsko kolekcijo. Taka je zaenkrat ocena, ni pa rečeno, da bo do zastojev moralo priti. Vsekakor pa moramo ob sedanji situaciji biti pripravljeni tudi na to, če smo se odločili, da zalog ne bomo imeli, ker so predrage.
Prodaja v prvem tromesečju je torej zadovoljiva, obveznosti za drugo tromesečje pa velike. Tržišče nas spoštuje, naši izdelki so iskani, zato se moramo potruditi in napeti vse sile, da bomo vse pogodbene obveznosti dosledno in kvalitetno izpolnjevali. Spoštovanje rokov je v naši dejavnosti še posebno velikega pomena, zato ne sme biti ovir za njihovo dosledno izpolnjevanje.
Za delo v drugem tromesečju smo sc torej v hiši dobro organizirali in uskladili surovine, kapacitete proizvodnih tozdov in prodajo. Če bo delo teklo po sprejetem načrtu, bomo pri vrhnjih oblačilih dosegli rok odpreme, ki mora biti nepreklicno 25. april, pri srajcah 20. maj in pri bluzah 25. maj.
spreminjati navade in odnose
O KRITIČNI ANALIZI TUDI V DELTI
V	vsej Jugoslaviji se nadaljujejo bogate in široke zasnove javne razprave o tako imenovani kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Namen te akcije je sprememba v zakonodaji, in sicer na tistih področjih, ki so osnova političnega sistema, ena najpomembnejših pa je vsekakor zakonodaja s področja združenega dela in z njo zakon o združenem delu. V razpravo o kritični analizi seje aktivno vključila tudi Delta. /
Dimče Stojčevski, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Ptuj, je delavcem Delte podal uvod k analizi in obrazložitve predlaganih dopolnitev oziroma sprememb.
V	kritični analizi gre za 180 členov v zakonu o združenem delu, ki bi jih bilo treba novelirati, kar pomeni, da smo pred obsežnim dopolnjevanjem ZZD. Iz javne razprave o kritični analizi
bo zvezna konferenca socialistične zveze zbrala vse pobude, stališča, ideje, predloge, zvezna skupščina pa bo besedilo spremenjenega zakona o združenem delu dala v najširšo javno razpravo.
Razprava bo potekala v dveh fazah, novi zakon pa naj bi sprejeli še letos. S tem bomo realizirali večino idej iz kritične analize, ki se nanašajo na ureditev družbenoekonomskih odnosov, organiziranosti združenega dela, uresničevanja samoupravljanja v združenem delu — torej vsa tri področja, ki bodo v ZZD doživela največ sprememb.
Iz razprave v Delti na to temo povzemimo nekaj pojasnil, ki so v tem delovnem okolju naletela na velik odmev, največ teh pa je s področja samoupravnega odločanja. Med temi je pobuda, da bi lahko neuspeli referendum na primer ponovili že po 60 dneh in ne šele po 6 mesecih, kar velja sedaj. Več poudarka je v kritični analizi danega odgovornosti, zlasti še odgovornosti poslovodnih organov. Postopki za ugotavljanje odgovornosti se skrajšujejo, zlasti še, ko gre za delovno disciplino.
Delavski sveti naj bi dobili večjo vlogo in prevzeli tudi del odločanja, ki je bil do sedaj v kompentenci zbora delavcev. Razprava je načela številna vprašanja, ki so tudi v naših, Labodovih delovnih okoljih še kako aktualna. Osrednja misel v razpravi paje bila, da je trebit spreminjati navade, dograjevati odnose s ciljem boljšega dela in učinkovitejših odnosov v vseh sferah in pri tem ukrepati takoj, ne da bi čakali na zakonske spremembe.
odločitev
za
težjo pot
V Zali je začel z delom oddelek šolanja ob delu
Z novimi opisi del in nalog je marsikje prišlo do razlike med zahtevano in dejansko izobrazbo, kar je narekovalo ugotavljanje in prizadevanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ali — kot so se dogovorili v Zali — za organiziran pristop k izobraževanju za doseg verificirane zahtevane izobrazbe.
Kar 20 delavk v Zali se je odločilo za šolanje ob delu na tretji ali četrti stopnji. Priprave na organizacijo oddelka so bile dokaj težke in zahtevne. Naša kadrovska služba se je povezala z ljubljanskim centrom strokovnih šol — oddelkom za konfekcionarje, z naravoslovno-matematično šolo v Idriji in z republiškimi inštitucijami. Uskladitev zahtev, metod dela, pričakovanj je narekovalo precej prizadevanj, prvi uspeh pa je bil zabeležen 25. marca. Na ta dan so se namreč zbrali kandidati za šolanje, predstavniki obeh šol in vodja kadrovske službe pri nas, Nenadičeva.
Ravnatelj centra strokovnih šol v Ljubljani, dipl. psiholog Franc Kovač, je poudaril, da so se v konfekcijski smeri tokrat prvič lotili šolanja ob delu, kar torej
pomeni za njih velik izziv, prav tako pa je odločitev za šolanje ob delu velika žrtev samih delavk. Prisrčno in svečano je obeležil ta začetek, kjer je bila še posebno poudarjena želja, da bi sodelovanje steklo zares usklajeno, da bi šolniki kot tudi delavke sodelovali tako, da bi vsa prizadevanja in pričakovanja upravičili. Zahvalil se je naši kadrovski službi za organizacijo te oblike izobraževanja in izrekel vso pohvalo in zahvalo za to. V svojem nagovoru je poudaril, da je izobraževanje ob težkem delu in družini še posebno naporno in da bodo skušali prilagoditi svoje metode šolanja odraslemu, formiranemu človeku, ki ima velike življenjske izkušnje na eni strani in tudi precej praktičnega znanja na drugi. Tudi predstojnica konfekcijskega oddelka te šole je zaželela prisotnim uspešno delo ter da bi se ob zaključku šolanja v prav takem številu srečali v tozdu Zala in si ponosno segli v roke.
S pomočjo republiških inštitucij, komiteja za šolstvo in zavoda za izobraževanje ter obeh že omenjenih šol bo izobraževanje steklo po začrtani poti. Šolanje bomo spremljali tudi v našem časopisu, zabeležili bomo vtise delavk, ki so se odločile za šolanje, vtise vodstva tozda, izkušnje profesorjev...
Dve leti in še kaj, kolikor naj bi šolanje trajalo, ni dolga doba. Ob intenzivnem in prizadevnem delu pa prav gotovo tudi lahka ne. Zato velja korajža. Te pa idrijskim delavkam ne manjka. Torej, srečno in uspešno!
spremembe pravilnika o reševanju stanovanjskih
vprašanj
delavcev
V tem času potekajo po tozdih in DSSS razprave o spremembah pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Spremembe so bile pripravljene v mesecu novembru 1985 na pobudo TOZD Commerce. Pri pripravi sprememb pa se je upoštevalo tudi spremembo zakona o stanovanjskih razmerjih, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in stališča ustavnega sodišča Jugoslavije. TOZD Commerce je spremembe že sprejel na referendumu 14. 3. 1986, nekateri ostali tozdi pa bodo imeli referendum 7. 5. 1986.
Ker smo v večini tozdov in DSSS v razpravah prišli do enotnih rešitev, predlagamo, da bi vsi tozdi in DSSS imeli pravilnik v enotnem besedilu.
Spremembe se nanašajo na dva poglavja pravilnika, in sicer:
—	osnove in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil (točkovanje) in
—	dodeljevanje stanovanjskih posojil (pogoji za pridobitev posojila in sklenitev pogodbe).
Novosti na področju točkovanja so naslednje:
—	bivanje v nedograjeni hiši 60 točk (novo),
—	delovna doba (ne glede na to kje) 5 točk (prej v DO LABOD 10 točk in izven DO LABOD 2 točki),
—	ukinjene točke za udeležbo v NOV,
—	ukinjene točke za relativno razmerje,
—	povečane točke za dohodek na družinskega člana, in sicer prej od 0 — 20 točk, po novem pa od 0 — 50 točk, •
—	povečane točke za reševanje stanovanjskega vprašanja z drugo organizacijo (nakup stanovanja z drugo OZD), prej od 20 — 130, sedaj od 100 — 200 točk,
—	spremenjena osnova za nepremičnino večje vrednosti, prej cena 30 m2 stanovanja v preteklem letu v občini, sedaj 100 povprečnih OD v SRS v preteklem letu,
—	povišane negativne točke za lastništvo nepremičnine večje vrednosti, prej 100 to£k, sedaj 200 točk,
—	povečane točke za namensko varčevanje, prej 5 — 25 točk, sedaj 10 — 50 točk.
—	iz 50 na 100 točk povečano pri kriteriju izpraznitve družbenega stanovanja,
—	določitev prednosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj še za tiste delavce, za katere so bila sredstva pridobljena iz združenega sklada DO LABOD.
Novosti pri sestavljanju prednostnega vrstnega reda prosilcev
za dodelitev stanovanjskih posojil so, da bomo po novem sestavili tri prednostne vrstne rede, in sicer:
—	prednostni vrstni red za nakup stanovanja,
—	prednostni vrstni red prosilcev za individualno gradnjo stanovanjske hiše,
—	prednostni vrstni red prosilcev za adaptacijo in rekonstrukcijo.
Za posamezno navedeno listo pa bo DS TOZD ob razpisu natečaja tudi razpisal določeno višino sredstev.
Franci JURŠIČ
mesto
gasilcev
Naše proizvodnje so polne nevarnosti za požar, zato je delovanje gasilcev pri nas še posebnega pomena. Med najaktivnejšimi so v Delti, kjer imajo celo svojo industrijsko gasilsko društvo. Pred nedavnim so imeli tudi letno konferenco, kjer so analizirali dejavnosti v preteklem mandatu, sprejeli program dela za naprej in izvolili novo vodstvo IGD.
Gasilci iz Delte imajo dobro opremo, aktivnosti pa v preteklem letu niso bile tako uspešne, kot so si to obljubili in zapisali v programu, je v svojem poročilu navedel dosedanji predsednik Franc Keranjc. Za naprej menijo, da bi se morali tesneje povezovati s centrom in oživljati interno dejavnost. Vse večje težav pri organizaciji vaj, več bi bilo treba izob-
raževanja na tem področju, tako članov IGD kot tudi vseh članov kolektiva.
Novo izvoljeni predsednik IGD, Niko Čuhalov, je v razpravi poudaril, da bi si gasilci morali šteti v čast, da je njim zaupana naloga čuvanja družbenega premoženja, na drugi strani pa pričakujejo vso podporo kolektiva pri svojem delu. Načel je vprašanje preventivne dejavnosti, osveščenosti slehernega delavca glede nevarnosti požarov in znanja pri ukrepanju ob začetnih požarih, kar je izrednega pomena.
Med sklepi, ki so jih sprejeli na letni konferenci in ki jih je podprlo tudi vodstvo tozda (prisotna je bila tudi direktorica Kr-ničarjeva) je tudi ta, da vnesejo izobraževanje v svoj program dela. Dvakrat mesečno bi morale potekati vaje, vsaka izmena pa bi morala imeti tudi svojo gasilsko desetino. Odpravili bodo vse pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki se kažejo bodisi v ne dovolj prehodnih transportnih poteh, namestitvi gasilske opreme, kontroli te in podobnem. Dan je bil tudi predlog, da ima vstop v dom samo gospodar in da ta dobi ob koncu leta tudi nagrado.
Glede na dokajšnje naloge, ki so si jih zadali gasilci v Delti, je poveljnik centra v Ptuju pojasnil, da pripada gasilcu, ki je na usposabljanju ali v akciji, enak OD, kot če bi bil na delu. Če je gasilec na reševalni akciji, ima pr.,v odo podaljšanega počitka, če pa se na akciji poškoduje, se mu to šteje kot nesreča pri delu. Za gasilce, ki niso v rednem delovnem razmerju, se ustvarja poseben sklad.
Člani novega upravnega odbora IGD Delta so: predsednik Niko Čuhalev, podpredsednik Franc Kranjc, poveljnik Stanko Hriber-šek, namestnik .'Ja ija Horvat, ženski desetini vodita Dragica Trebovšek in Marija Marinič, gospodar je Ivan Majden. desetar Marjan Toplar, tajnik Jože Vajda, blagajnik Slavko Žunkovič.
Ob 10. tednu slovenskega filma v Novem mestu, katerega pokrovitelj je bil tozd Ločna, sta nas obiskala igralca Dare Valič in Slavko Cerjak. Sta glavni osebi novejšega slovenskega filma Doktor, sicer pa predana dramska igralca. Dare Valič je po svojem prvem poklicu tekstilec, zato si je z zanimanjem ogledal proizvodnjo tozda Ločne in ob tem svojemu kolegi tudi marsikaj pojasnil.
enoten
pristop
slovenskih
počitniških
domov
Kot smo že pisali v našem časopisu, se nam obeta združevanje sredstev za gradnjo infra in prometne strukture na savud-rijskem območju. Gre za združevanje 10.000 din po ležišču. V tem času je bil v Ljubljani tudi sestanek vseh predstavnikov delovnih organizacij, ki imajo na območju občine Buje svoje počitniške domove in ki jih omenjeni sporazum zajema. Osnutek sporazuma je že pripravljen in na omenjenem sestanku je stekla burna in plodna razprava o določilih. Povejmo, da so se sestanka udeležili predstavniki Turističnega društva Umag, predstavniki sekcije slovenskih počitniških domov, ki deluje v sklopu Turističnega društva, tajnik SIS za komunalo občine Buje in seveda predstavniki DO, ki imajo na tem področju svoje domove.
Osnutek SS Določa, naj bi trajalo združevanje sredstev dela čistega dohodka od 1. 1. letošnjega leta pa do 31. 12. 1990. Med sprejetimi zaključki, do katerih je pripeljala razprava, je tudi pobuda, da bi začeli z zbiranjem sredstev šele prihodnje leto, saj smo za letošnje leto zamudili rok za njihovo planiranje (osnutek SS smo prejeli 10. februarja letos). Med pobudami je bila tudi, da določila SS prilagodimo potrebam našega, delavskega turizma in da sporazum prikaže tudi ugodnosti, ki jih bodo s to gradnjo deležni naši domovi. S tem v zvezi je bila sprejeta tudi pobuda, da naši domovi na tem področju končno dobe status s trajnim dovoljenjem in ne le začasnim, kot to velja sedaj. Predstavniki slovenskih počitniških domov so tudi zahtevali, da se izračun cene prispevka za naše počitniške domove izenači z domačimi delovnimi organizacijami, ki imajo isto dejavnost, pri tem pa je treba upoštevati, da smo mi vključeni v turizem od 50 do 75 dni letno in da gre predvsem za socialno šibke delavce in njihove družine.
Eden od zaključkov se nanaša tudi na zahtevo, da se v SS vključi gradnja novega naselja v Bešaniji. Dan je bil tudi predlog, da so iz podpisa SS izključeni domovi za otroke, za ostarele, prizadete in
bolne osebe, saj gre v teh primerih za izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti oziroma preventive in rehabilitacije. In končno so prisotni zahtevali, da imajo stalen in sproten nadzor nad združevanjem in porabljanjem sredstev, ki naj bi bila v primeru slovenskih počitniških domov na posebnem žiro računu.
Seveda pa so se vsi predstavniki počitniških domov na umaškem področju strinjali, daje nujno treba dograditi prometno in infra strukturo, ki je nujna za razvijanje turizma, tudi delavskega.
marija poje — prva in edina Slovenka s činom višji častnik 1. st
Najvišji čin, ki ga je v Sloveniji dosegla ženska-gasilka
Marija POJE iz Tip-topa je prva in do sedaj edina Slovenka, ki je na gasilskem področju dosegla čin višjega častnika 1. stopnje. To je operativni čin, za katerega se je bilo treba kar dobro potruditi. Sicer pa poglejmo pot do čina. Poje dela že 30 let aktivno v gasilstvu. Svoje znanje je nenehno dograjevala in ga tudi posredovala mlajšim. Prav delo z mladimi jo še posebno veseli. Po dosegu čina višjega častnika leta 1975 seje odločila še za višjo stopnjo. Odločitev ni bila lahka. Zavedala seje, daje priprava taktične naloge zahtev-
na, da bo treba vložiti veliko truda in ogromno znanja, ki ga bo morala zagovarjati pred republiško komisijo, in to kot prva ženska pri nas. Smrt očeta je njeno zagnanost malce zavrla, ker pa je bilo začetega dela že veliko, je s pripravo naloge le nadaljevala. Naloga je bila pripravljena na vzorcu Mizarstva v Trnovem.
Doseg tega čina je velik uspeh. Z njim je Poje dosegla svoj cilj. V teh 30 letih pri gasilcih ni bilo malo ne uspehov pa tudi priznanj ne. Veliko bi jih lahko naštela. Najbolj pa jo razveseljuje dejstvo, da mladih v gasilski dejavnosti ne
manjka, da se društvo uspešno pomlajuje in da ima prihodnost.
Mariji Poje manjkajo do upokojitve le še tri leta. Težko jo že čaka. Posledice dela za šivalnim strojem — ves čas je zaposlena v Tip-topu —čuti v hrbtenici, zaradi česar je morala po 15 letih prvič na bolniško. Ob tem pa jo je še dajal občutek krivde, ker ni na delu! Z zdravjem bi bilo še slabše, če se ne bi v prostem času gibala, za kar je gasilska dejavnost zelo primerna. Tako pripoveduje Marija Poje, dosledna in prizadevna tako za šivalnim strojem kot v najvišjih vrstah gasilske dejavnosti.
Marija Poje, prva ženska v naši republiki, ki je dosegla čin višje ga častnika L stopnje.
zasoljeno, pa vendar potrebno morje
V zadnjem pogovoru z Jožetom Muhičem, vodjo splošne službe pri nas, je zapisano da je turistična taksa za Lošinj okvirno določena, danes pa vam lahko postrežemo že z dokončno oblikovano višino, ki 1 je, na žalost, še višja od napovedane: po osebi bo v sezoni znašala 190 din, za otroke med 7 in 14 letom bo za polovico manjša kot za odrasle osebe, otroci do sedmega leta pa je ne plačajo. Pred in po sezoni pa znaša višina turistične takse na Lošinju 160 din. Za Savudrijo ostajajo (zaenkrat) cene nespremenjene, torej 140 din po osebi, za otroke do sedmega leta pa je ne plačamo.
Ko smo že pri cenah, vam bi radi podali še nekaj informacij. Cestnina na avtocesti Ljubljana— Razdrto (za tiste, ki boste letovali v Savudriji) znaša 300 din, za relacijo Ljubljana—Postojna (za tiste, ki se boste odpeljali na Lošinj), pa je 250 din za osebni avtomobil. Trajekt bomo plačali poosebi 140 din, za prevoz avtomobila pa še 940 din. Nekateri se boste podali na pot z avtobusom. Lani smo plačali za avtobus iz Ljubljane do Malega Lošinja 870 din. Ta relacija je odprta le v sezoni, zato vam sedaj lahko postrežemo le z okvirno ceno vozovnice, 1200 din.
In še vabilo za prvomajsko letovanje v domu na Ljubelju. Ta bo odprt le, če bo dovolj prijav, saj zagonski stroški niso majhni. Pogoj je najmanj 40 prijav za 4 dni, vezan pa seveda ni le na Labod, ampak na vse članice počitniške skupnosti Krško.
In še nekaj dodatnih informacij za letovalce na Lošinju. Izvršni odbor počitniške skupnosti je na svoji zadnji seji ponovno opozoril na to, da bo letos treba zagotoviti popolno varnost letovalcev. Poudarek na tem je še toliko izrazitejši zato, ker je raziskava lanskih začetnih požarov v naselju pokazala, da je bil eden med njimi namenoma podtaknjen. To pa seveda narekuje skrajno previdnost in predvsem popolno evidenco letovalcev: Le-ta je nujna tudi zaradi obveščanja, nujnih pozivov posameznikov in podobno. Samo v redu in disciplini pa je možno zagotoviti varno in dobro počutje letovalcev, zato je nujno dosledno spoštovanje vseh navodil in pravil.
Kaj pa zabava? Se letošnjo sezono bo deloval dosedanji zabaviščni prostor, kajti že prihodnje leto bo dograjeno centralno zaba-
Marjana Lenič (levo) in poslovna sekretarka tozda Tip-top pregledujeta osnutek resolucije in statut ZKS.
treba prisluhniti pobudi OO ZK tozda Tip-top in enote Commerce, da skličemo konferenco komunistov Laboda. Veliko skupnih problemov nas tare. Kako se jih lotevamo, kako jih premagujemo, kako so naravnani naši akcijski načrti?
O vsem tem bi se morali pogovoriti. Prav tako so naši problemi izredno nizki osebni dohodki, ki so predvsem za mladega delavca, ki še nima minulega dela, težko sprejemljivi in razumljivi.
O poteku priprav na kongres in o kongresu samem pa je Marjana obljubila, da bo v našem časopisu še poročala.
višče, in sicer na desni strani ceste med novim naseljem Lopari in mestom Nerezine. Letos torej pa še v naselju samem. Za razliko od prejšnjih let bo poleg zabavnoglasbenih ansamblov tudi več različnih kulturnih prireditev. Poskrbljeno pa bo tudi za več reda. Dežurni gasilci bodo skrbeli za to, da bo po polnoči v naselju tišina in da posamezne družbe, ki so sc zadržale in glasno veseljačile vse do jutra, ne bodo več motile tistih, ki si žele predvsem počitka. Za naslednje leto pa bo to še lažje doseči, saj, kot smo rekli, bo zabaviščni prostor izven naselja, kjer bo dosedanje zabavišče namenjeno predvsem otrokom.
predstavljamo
vam:
marjana lenič, delegatka za kongres slovenskih in jugoslovanskih komunistov
Sekretarka OOZK v tozdu Tip-top Marjana Lenič je vidna družbenopolitična delavka, ki ne deluje samo v tozdu, ampak tudi širše. Lani je opravila partijsko šolo, ki ji je dala precej novih usmeritev za delo. čeprav pravi, da bi si želela pridobiti še veliko znanj v metodah dela.
Marjana je rojena v Mariboru. 11 let že dela v Tip-topu, članica ZK pa je od leta 1977. Je poročena in je mati dveh majhnih otrok. Na svojem delovnem mestu je prizadevna in uspešna, zato se lahko poglobljeno spoprijema tudi z družbenopolitičnim delom. Bila je
aktivna mladinka, delovala je v organih upravljanja, v tem mandatnem obdobju pa je tudi članica mestnega komiteja ZK Ljubljane. Izvoljena pa je tudi za delegatko na bližnjem kongresu slovenskih in jugoslovanskih komunistov.
V pogovoru se je najprej dotaknila dela v svoji .osnovni organizaciji ZK. Ta šteje le 6 članov. Vzrokov za tako skromno število članov ZK v tem okolju pa je več. Med njimi je tudi dejstvo, da se tu zaposlujejo mladi iz okoliških področij in da je pri njih že izoblikovan idealistični svetovni nazor. Na drugi strani pa morajo biti komunisti sami tisti, ki s svojim najboljšim zgledom zagotavljajo, da odlični programi njihove organizacije niso samo na papirju, ampak da jih znajo člani ZK tudi oživljati. Le tako si bodo pridobili zaupanje in le tako bodo lahko širili svoje vrste. Zaenkrat ima partija v tem okolju dokaj majhno vlogo oziroma je dokaj-izpostavljena. Kljub temu daje Marjana dobra delavka, pade občasno pripomba sodelavk na njeno družbenopolitično delo, kar človeka zaboli. Saj je za to treba žrtvovati marsikatero popoldne, kar pomeni za mlado mamo tudi določeno žrtev, veliko delati in biti, kot smo že omenili, najprej vzoren delavec in sodelavec in šele nato vse ostalo.
Pogovor se je nato zapletel okoli dopolnitve statuta ZKS in okoli resolucije, ki naj bi bila sprejeta na kongresu slovenskih komunistov in ki je razdeljena na 8 osnutkov. Iz resolucije izhajajo številne konkretne naloge za naše delo.
In končno še delovanje komunistov v naši delovni organizaciji. Meni. da bi bilo pred kongresom
ViV.v.v.v.vX,!,!v!,X,W,y,Ny*v»'.v.v.v.v
novice iz tozdov
							
							
razstava v delti
V Deltini jedilnici razstavlja slikar amater Slavko Jerič iz Rogaške Slatine. Izpopolnjeval seje pri akademskem slikarju Avgustu Lovrenčiču, slika pa predvsem v olju. Njegova dela prikazujejo v realističnem podajanju stare odmaknjene vasi, kjer je narava še zdrava in čista, nekaj pa je tudi tihožitij.
priznanje
ločni
Ob tridesetletnici občinske gasilske zveze Novo mesto je za pomoč pri razvitju prapora OGZ tozd Ločna prejel zahvalo.
štipendiranje v zali
Zala ima 13 delavk premalo v proizvodnji. Izkušnje kažejo, da kadra ni moč dobiti brez načrtnega pristopa, zato so se pred nekaj leti temeljito lotili štipendiranja. Sedaj imajo kar 23 štipendistov, od tega so 11 štipendij podelili letos.
	Šopek modrosti	
	Neverjetno, koliko moči lahko Jaša posodi telesa! Čadeži se dogajajo tistim, ki vanje verjamejo.	
	Vsi imamo dovolj moči. da prenesemo tuje težave.	
nezavidljiv
položaj
mladega
tekstilnega
delavca
Mojca Novak, delegatka na mladinskem kongresu, je v svojem referatu opozorila na položaj mladega delavca v tekstilni industriji. Vse večji razkorak je med nami in tekstilno industrijo v razvitem svetu pa tudi med nami in industrijo pri nas. Že v procesu izobraževanja se bodoči tekstilec nima priložnosti spoznati s sodobno tehnologijo, ker so naše šole slabo in predvsem zastarelo opremljene. Z usmerjenim izobraževanjem smo sicer prišli tudi v
Veliko že znanih resnic je bilo izpostavljenih na 11. kongresu ZSS in veliko zahtev je bilo izrečenih za premagovanje nastalih zagat. Ob vsem napisanem ob kongresu ugotovitev in sklepov ne bi ponavljali. Delajmo pa tako, da bo sindikat ponovno postal organizacija dejanj, da bi lahko geslo kongresa »znamo, hočemo, zmoremo« čez. 4 leta postavili v ugotovitev, da smo znali, smo hoteli in smo zmogli. Na posnetku je Slavica Putrih, poslovna sekretarka v Ločni, naša delegatka na kongresu ZSS.
naši panogi do profilov s 3., 4. in višjimi stopnjami izobrazbe, v samem strokovnem znanju pa nam zaradi navedenih vzrokov še veliko manjka. Opozorila je tudi na določene psihofizične sposobnosti, ki jih mora imeti mlad človek za delo v tekstilni industriji (zdrava hrbtenica, vid...).
Položaj mladega tekstilnega delavca pa je seveda tudi z gmotne strani precej slabši kot mladega
delavca v ostalih panogah. Vemo, da so naši dohodki ob 100% doseganju norme komaj malo višji od zajamčenega OD in da na drugi strani delavka s polno delovno dobo prejema pokojnino z varstvenim dodatkom, kar zaskrbljuje predvsem mladega človeka, ki šele vstopa v življenje in ki ima pred seboj ne le samo velike načrte, ampak tudi velike naloge in ambicije.
Na kongresu ZSMS sta s svojim referatom nastopili kar dve labodovki, Mojca iNovak iz DSSS in Anica Baznik iz Libne (na fotografiji). Anica je opozorila na ogromne obremenitve in na velika prizadevanja tekstilcev na eni strani in na neustrezen ekonomski in socialni položaj na drugi.
.KONGRES ZKS
prišli
-	odšli v marcu
DELTA: prihodov ni bilo, odšli pa so 4 delavci, in sicer trije s 3. st. izobrazbe in en brez izobrazbe. Odhodi zajemajo eno polno osebno upokojitev, en delavce je odšel na služenje vojaškega roka. ena delavka se je preselila iz Ptuja, ena
—	NK — pa je zamenjala delovno organizacijo.
LIBNA: Odšli sla dve delavki, s I. in 3. stopnjo izobrazbe, prihodov pa ni bilo.
TEMENIC A: prišla je ena delavka. pripravnica z 2. sl. izobrazbe, odšla,pa tudi ena. in sicer gre za starostno upokojitev. I. st.
TIP-TOP: Prihodov ni bilo. odšli pa sla dve delavki, obe s 4. stopnjo izobrazbe, lina od teh je bila v Tip-topu za določen čas.
ZALA: Prišla je ena delavka brez izobrazbe, odhoda pa sta bila dva, oba s 4. stopnjo izobrazbe.
LOČNA:	Prihodov ni bilo,
odhoda pa sta bila dva. en s 3. stopnjo izobrazbe in en s 4. stopnjo izobrazbe.
Commerce N. m.: l in prihod s 4. stopnjo izobrazbe, odhodov ni bilo.
Commerce Ljubljana: Odhodov in prihodov ni bilo.
DSSS: lin prihod s 3. st. izobrazbe, odhodov ni bilo.
^s/NA.
Zahvala
VVAs/VV^VVVS/VA/V VWWWV
S S
s s
V imenu vseh upokojencev s tozda Zala v Idriji se vam š iskreno zahvaljujem, da se j> večkrat na leto spomnite in ob- J> < darujete nas osamljene in S bolne.	^
Kako lepo je, če veš, da nisi s sam in da ste še vedno z nami! s A. LAPAJNE, Idrija s
Zahvala
J Vsako leto nas upokojence ) delavci Laboda nadvse prije-
>	tno presenetite za praznik s delovne organizacije. Veseli
>	smo vašega darila in hvaležni £ smo vam za to. Takrat, ko smo s bili mi še aktivni delavci, smo s zares imeli majhne osebne s dohodke, saj smo gradili to-s varno. Gotovo'pa nismo pri-s čakovali, da se nas boste še < dolgo potem, ko smo se že up-\ okojili, še vedno tako zvesto in \ dosledno spominjali. Tega smo s nadvse veseli. Za denarno da-s rilo pa se vam prisrčno zahva-s ljujemo.
^	MILKA MAKOVEC
s v imenu upokojencev Laboda iz Novega mesta
pripravljamo se na
računalniško obdelavo OD
Na poslovnem računalniku je Labod začel lansko leto razvijati prve obdelave, in sieer na prodajnem področju. Tako zajemajo obdelave naročila, blagovno poslovanje, fakturiranje š salda-konti kupcev in področje izvoza. Celotna aplikacija prodaje omogoča hitro obdelavo vseh delnih procesov prodajne aktivnosti z vsemi potrebnimi izpisi dokumentov ter knjiženje in izpise podatkov po različnih osnovah za poslovno odločanje v prodajni funkciji.
Med izvajanjem prodajne aplikacije seje pozneje pokazalo, da je potrebno aplikacijo dopolnjti z vsemi izkušnjami in spoznanji iz prakse ter omogočiti prodajni funkciji še večno učinkovitost.
Prav tako sedaj že tečejo aktivnosti in priprave za prenos obračuna osebnih dohodkov na računalniško obdelavo. Vse aktivnosti v pripravi dela za prenos obračuna OD so planirane tako, da bi prva redna obdelava osebnih dohodkov stekla v začetku avgusta, in sicer za julijski osebni dohodek. Dela, kijih moramo do takrat izvršiti, bi v grobem lahko opredelili sledeče: analiza obstoječega sistema osebnih dohodkov , z vidika računalniške obdelave, potrditev in opredelitev organizacijskih načel, šifrantov procesa obdelave itd., seznanjanje delavcev iz obračuna OD s sistemom računalniške obdelave OD, vnos matičnih podatkov občin, KS, zavodov, prispevkov, članarin, kreditorjev, strukture delovne organizacije, TOZD itd. Po vsem tem naj bi sledil poskusni obračun za eno temeljno organizacijo, analiza in odprava napak po poskusnem obračunu ter priprava za poskusni obračun za vso delovno organizacijo. Sledi priprava na redni obračun, priprava dokumentacije za tozde, SDK in banko za izplačilo OD.
Kaj si pravzaprav obetamo od računalniške obdelave obračuna OD?
Mag. Darko Urek pojasnjuje, da gre pri tem za celoten sistem poslovnega informacijskega sistema. katerega del je tudi sistem OD. Sistem OD, sistem prodaje kot tudi sistem optimalizacije krojenja na procesnem računalniku. ki se bo postopoma vključeval v obdelavo delovnih nalogov, bo skupaj z bodočim sistemom računalniških obdelav tvoril Labodov informacijski sistem za poslovno
Učenje za delo na procesnem računalniku.
odločanje. Vendar pa z računalniško obdelavo OD ne posodobimo samo procesa obdelave in ga skrajšamo, ampak obračun OD tudi poenotimo za vse temeljne organizacije. S tega vidika bomo dobili kvalitetnejše podatke za posamezne analize in za analize samega sistema OD.
Ob tem nas tudi žarnima, kako bo mesečno potekal obračun oziroma zbiranje podatkov?
»Zaenkrat govorimo še o planiranem datumu izplačila, pravi mag. Urek. Tudi v bodoče naj bi ostal 12. v mesecu. Morda sc bomo pozneje kako drugače dogovorili. Vendar pa mora biti po predvidevanjih sam obračun izpeljan vsaj teden dni prej zaradi priprave dokumentacije za izplačilo. Sam obračun je odvisen od vhodnih podatkov, kot na primer realizacija v minutah, fakturirana prodaja itd. Te podatke pa naj bi tozdi pripravili najkasneje do 5. v mesecu. Nato sledita še dve kratki kontroli, logični obdelavi pred končnim obračunom, da bi odpravili morebitne anomalije, do katerih bi lahko prišlo pri vnosu podatkov. Vnos podatkov bo na začetku v Novem mestu za vse tozde, za zadnje mesece v letu pa je predvidena vzpostavitev terminalske mreže tudi za vse tozde izven Novega mesta preko mreže JIJPAK.«
Ko govorimo o računalniški obdelavi podatkov, je treba najprej poudariti, da zahteva računalniška obdelava predvsem drugačen način razmišljanja oziroma drugačen odnos do problema. Ob sprejemanju posameznih sistemov
(podsistemov) je treba vedno imeti v mislih celoto, v katero ga vgrajujemo in ki nastaja postopoma. V tej celoti, Labodovem informacijskem sistemu, pa je tako poslovni kot tudi procesni računalnik, kar omogoča izvajanje informacijskega sistema. Torej mora biti vse skupaj usklajeno in predvideno tudi za kasnejše dopolnjevanje.
Tako torej delavci, ki delajo na našem informacijskem sistemu z Urekom, žive dober korak naprej. V času torej, ko bo tudi Labod stopil razvoju nasproti. Sodobna računalniška tehnologija korenito spremihja mišljenje in razmišljanje. Zahteva drugačen odnos do organizacije dela in predvsem do znanja in ustvarjanja. Torej gre za vsebinske spremembe, za fleksibilnejše pojmovanje ustvarjanja
in delovnih poti, za nove kvalitete, ki zahtevajo veliko znanja, zrele odnose pa tudi sodobnejše načine vodenja.
Smučarska sezona je v glavnem zaključena. Za slovo še posnetek prehodnega pokala, ki ga je letošnji organizator Labodovega veleslaloma, tozd Libna, predal ekipni zmagovalki Zali. Da bi se videlo, v kakšni branži domuje ta smučar, ga mora Zala, po dogovoru, do naslednje senone obleči v svojem stilu.
SVETOVALNICA ZA ŽIVLJENJE V DVOJE Ljubljana, Hranilniška 7 a tel. 061/313-186,325-865
V ŽIVI BI VAM RADI POMAGALI
&
I
.••V
§ ,v/ \v
•x::
1
I
&
i & S!:
.\V
v.v >X;i >!v!
■•••v
.'.V
S?
•:*x
vX
$
•:%
&
•x*:
.'.V,
.v.*,
;Xv
>!;X w!|
I
Xv
!*!v •••v
I
m
Xv v.v
:W
SbK
v.*. X*/ x>:
KR
•x*:
••v.
X*
š*
ii
.v.*
:W
i
*x
v.;* •X*' Xv vx
x$.
v.v.
Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami.
Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga. Zakaj ? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V 17 letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.(KK) ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok.
Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V' ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas. toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki se je tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljudje radi obiskujejo še po tem. ko so rešili svoj problem.
Morda se vam poraja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vojaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meja praktično ni. Izpolnjevati morate le zakonske pogoje za sklenitev zakonske zveze.
V	zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle.
Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven »uradnih ur« se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji, kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja.
V	ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi
tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma. Vemo, daje bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in njihove stiske imamo veliko razumevanja in posluha. Nič nam ni tuje, kar je človeško!
Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem.
In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi telefonirate lahko na številko 061/313-186. Uradne ure za stranke imamo v ponedeljek od 8.-12., v torek od 8.-17., v sredo od 8.-17.. v četrtek od 8.-12., v petek od 8.-12. in v soboto od 8,-12. ure. Toda kot rečeno: tudi izven tega časa vas bomo vedno rade volje sprejeli.
Jezikovni kotiček
ZADOLŽITEV
Na primer: »Blagajnik društva je zadolžen za nabavo voznih listkov.« Prevzeli smo velike zadolžitve slede letnega načrta.« ■•Direktor meje zadolžil, naj opravim to in to nalogo.« Po televiziji je nekdo govoril, da so se v podjetju »zadolžili za velike zadolžitve«.
Vse to je napačno. Slovenec se zadolži s lem. ko najame posojilo, kupi kaj na kredit, ostane dolžan obrtniku za opravljeno delo, sk-
ratka: zadolžen je človek, ki ima neporavnan dolg. Znan je rek, da je kdo »zadolžen do vratu«.
Namesto stavka »direktor meje zadolžil, naj opravim to nalogo« je treba reči: »direktor mi je naložil to obveznost«, »naročil mi je, naj naredim to in to«, »določil mi je nalogo«. Namesto »prevzemamo zadolžitve« pravimo: »obvezali smo se. da bomo«, »prevzeli smo dolžnost, da opravimo to in to«. Blagajnik torej ni »zadolžen« za vozovnice, temveč jih ima na skrbi, jih mora oskrbeli. V podjetju so se (morda, če je tako mišljeno) zelo zadolžili, to je, najeli veliko posojilo, da bi mogli izvršiti velike naloge.
Pripravlja: dr. Vladimir Škerlak