Italijanski uniji iz Italije pet milijonov evrov Licej Prešeren v novem projektu z zavodom Malignani Banka obnovljena in reorganizirana
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 76 (21.313) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 2. APRILA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,,	ju,
Za več pogledov s sosedovimi
očmi
POLJANKA DOLHAR
Umetnost je v svojem bistvu posredovalka lepega. Zato najbrž ni čudno, da so umetniki, na področju zbliževanja med različno mislečimi in čutečimi, včasih bolj uspešni od politikov. Naj navedem nekaj primerov, ki so se mi vtisnili v spomin v zadnjih letih: uspeh prevodov Borisa Pahorja in njegovi nešteti nastopi po Apeninskem polotoku, ki so delu italijanske javnosti približali tržaške Slovence; uveljavitev Maje Haderlap in njenega romana Angel pozabe, ki je tako nemško govorečim bralcem kot Slovencem iz matice odprl okno v svet koroških Slovencev; italijansko-slovenska predstava Trst, mesto v vojni, ki je na istem odru združila različne poglede na zgodovino; Koncerti na meji, ki so ob goriškem mozaiku Franka Vecchieta združili italijanske in slovenske glasbenike.
Resnici na ljubo ne vem, v kolikšni meri so ti dogodki res vplivali na javno mnenje. Včasih imam občutek, da so imeli velik simbolni pomen predvsem za (nekatere) »zamejce«. Kljub temu pa mislim, da so tistim, ki so bili tako ali drugače vpleteni vanje, ponudili drugačno perspektivo, vsaj trenuten pogled s sosedovimi očmi, ki je bil mnogim dolga desetletja nepoznan.
Mali-veliki kulturni dogodek se je zgodil tudi septembra v Novi Gorici, oktobra v Ljubljani, prejšnji petek v Gorici, v torek v Trstu. Čez nekaj tednov se bo ponovil v Gradcu. Na vseh teh odrih je in bo zaživela predstava o Nori Gregor, goriški gledališki in filmski igralki nemškega rodu. Nič izrednega, bo imel kdo pripomniti, gostovanja so sestavni del gledališkega življenja. Res. Precej manj vsakodnevno pa je, da predstavo ustvarijo gledališča iz treh različnih držav, da se v njej prepletajo italijanščina, nemščina in slovenščina, v katerih igralci različnih narodnosti (morda nekoliko stereotipno) spregovorijo o sebi in »drugih« in ne nazadnje gledalcem različnih narodnosti predstavijo tudi identitetno stisko manj-šincev. Kar ni zanemarljivo.
V predstavi o hollywoodski zvezdi Nori Gregor izzveni tudi žaljivka »ščavo«. Tista ista, ki je bila še pred kakim desetletjem naša skoraj vsakodnevna neprijetna sopotnica. Danes k sreči ni več tako, občasno pa se kljub temu pojavlja: pred nekaj tedni jo je na tržaški ulici »fasal« režiser Sebastijan Horvat, nekaj dni kasneje slovenska babica, ki se je na avtobusu pogovarjala z vnučko.
Naša družba potrebuje v resnici še veliko pogledov s sosedovimi očmi. Tudi njen slovenski del, a to je že druga zgodba.
rim - S 165 glasovi za, 74 proti in 13 vzdržanimi
V senatu izglasovan zakon proti korupciji
trst
Treu: Občina jamči rabo slovenščine
TRST - Tržaška občinska uprava bo v okviru t.i. gradbišč za obnovo organizacije dela in izboljšanje storitev vselej upoštevala vprašanje dvojezičnosti. Med vodilnimi načeli je namreč zagotavljanje uporabe slovenščine, kjer je to predvideno. To bo to torej veljalo tudi za občinsko izpostavo na Opčinah, nam je povedal občinski odbornik za osebje Roberto Treu.
Na 5. strani
trst - Praznična premiera nove otroške produkcije SSG
Lipko zaigral v gledališču
Premiero predstave Lipko in KošoRok počastila tudi Primož Suhodolčan in Rašo Nesterovic
TRST - Slovensko stalno gledališče je svojim najmlajšim prijateljem
tokrat pripravilo gledališko zgodbo o
športu, prijateljstvu in naravi. Premiera predstave Lipko in KošoRok, ki jo je režiral Miha Golob, je bila včeraj dopoldne v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Dogodek je bil posebno prazničen, saj sta se ga udeležila tudi avtor pravljice Primož Suhodolčan in nekdanji kapetan slovenske reprezentance ter generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Nesterovic.
Na 10. in 16. strani
goriška
Proti unijam občin tudi s pritožbo
GORIŠKA - Doberdobski in sovodenjski občinski svet sta sprejela resolucijo, s katero zahtevata enoletno preložitev izvajanja deželne reforme krajevnih uprav in jamstva za zaščito slovenske narodne skupnosti v bodočih medobčinskih unijah. O podobnem dokumentu bodo kmalu razpravljali tudi števerjanski občinski svetniki, ki se bodo sestali 9. aprila, briška občinska uprava pa se ne bo ustavila le pri tem: proti zakonu št. 26/2014, ki mu ostro nasprotuje, namerava ubrati tudi sodno pot.
Na 12. strani
trst - Začetek sojenja o eksploziji
Na sodišču ugotavljajo, zakaj je počilo v Avalonu
RIM - Senat je včeraj z veliko večino izglasoval zakon proti korupciji. Zanj je glasovalo 165 senatorjev skupin Demokratske stranke, Ljudskega centra, Skupine Avtonomije-Psi. Proti so bili senatorji Forza Italia, Gibanja 5 zvezd in Gal (skupno 74), medtem ko se je Severna liga vzdržala. Predsednik vlade Matte o Renzi je ob takšnem rezultatu izrazil zadovoljstvo. Prav tako pravosodni minister Andrea Orlando, ki je pristavil, da je vseeno škoda, da senat pri tako pomembnem ukrepu ni bil soglasen.
Zakon je bil izglasovan s tajnim glasovanjem in predvideva zaostrene kazni za upravitelje vseh stopenj, ki se pri opravljanju svoje funkcije materialno okoristijo ali na različne načine posreduejo lažne podatke.
Na 11. strani
Deželni občni zbor SKGZ bo oktobra
Na 2. strani
V Dolini ne bo politične krize
Na 4. strani
Predsednik Mattarella maja na Goriškem
Na 12. strani
Bombni alarm na goriškem korzu
Na 13. strani
slovenija
Po 2 dneh odšla že druga ministrica za izobraževanje
LJUBLJANA - Nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport Klavdija Markež je zaradi očitkov, da je njeno magistrsko delo plagiat, le dva dni po prevzemu poslov odstopila. Premier Miro Cerar je odstop sprejel,.
Predsedstvo SD pa je včeraj soglasno ugotovilo, da je njihov minister Janko Veber delal zakonito. Zato ga podpirajo tudi v tem, da na poziv predsednika vlade Mira Cerarja ne odstopi. Židan je večkrat poudaril, da je SD še vedno del vladne koalicije.
Na 2. strani
9971234567007
2
Četrtek, 2. aprila 2015
ALPE-JADRAN
/
deželni svet skgz - Že maja bodo na vrsti pokrajinski kongresi krovne organizacije
Deželni kongres oktobra v Gorici
Neposredne volitve predsednika in deželnega sveta
JAMLJE - Deželni kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo v soboto, 17. oktobra, v goriškem Kulturnem domu. Na njem bo sodelovalo 240 delegatov, predstavnikov včlanjenih ustanov in organizacij ter posameznikov, ki bodo neposredno izvolili deželnega predsednika ter 90-članski deželni svet. Tako je sklenil Deželni svet SKGZ, ki se je v torek zvečer sestal na sedežu društva Kre-menjak v Jamljah. Maja letos bodo potekali pokrajinski kongresi, ki bodo iznesli predloge za sestavo novega deželnega parlamenta krovne organizacije.
Uvodoma je deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič izpostavil nekatere naloge, ki čakajo novo vodstvo ter ocenil zdajšnji položaj v manjšini. Povedal je, da naša skupnost potrebuje jasno sliko o sami sebi, o svoji številčnosti, prisotnosti na teritoriju ter jezikovni in narodni zavesti. Težko je načrtovati delo, če nimamo jasnih podatkov, komu so namenjene dejavnosti naše organizirane stvarnosti.
Potrebujemo strokovno analizo položaja, predvsem pa poznavanje potreb mlajših
generacij, ki so tudi z narodnostnega vidika drugačne od tistih, ki so bile na prizorišču v povojnem obdobju.
V naši narodni skupnosti se bodo v naslednjih mesecih zvrstili številni kongresi, ki jih bodo zaznamovale pomembne kadrovske spremembe tako v civilni družbi kot na strankarskem področju. Predsednik Pavšič je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi vsedržav-nih pobud, ki poveličujejo fašizem in fašistične zločince, ter predlagal, da se SKGZ javno in »institucionalno« ogradi od teh nedopustnih dogodkov. Ravno tako mora SKGZ zavzeti jasno stališče glede vse bolj vsiljive politike v zvezi s pojmovanjem različic slovenskega jezika v Benečiji.
SKGZ se mora v še večji meri posvetiti kulturni stvarnosti znotraj naše narodne skupnosti. Poskrbeti mora, da se kulturna jedra med seboj čim bolj povezujejo in sodelujejo v smeri kakovostnejše ponudbe, s posebno pozornostjo do tržaškega urbanega središča, kjer slovenska prisotnost ne more biti le občasni dogodek. Ob nastajanju knjižno-informativnega središča velja razmisliti tudi o
celotni prostorski in vsebinski ponudbi v Trstu ob zavedanju, da moramo naš življenjski prostor širiti na celotno Primorsko.
V daljši in poglobljeni razpravi so sodelovali Igor Dolenc, Livio Semolič, Ace Mer-molja, Vesna Tomsič, Renzo Mattelig, Lucia Trusgnach, Igor Tomasetig, Martin Lissiach in Marino Marsič. Izpostavili so potrebo po načrtovanju dela na podlagi realne narodno-jezikovne sestave naše skupnosti. Osnovno izhodišče predstavlja šolska populacija, na podlagi katere lahko izračunamo našo številčno in družbeno-jezikovno konsistenco. Nekateri so omenili dejstvo, da je po objavljenih podatkih pristojnih vladnih organov največ Slovencev na Videmskem, ki pa svoje slovenstvo doživljajo drugače od Slovencev na Goriškem oz. Tržaškem. To moramo razumeti in upoštevati. Analiza šolske populacije naj bo osnova za strateški načrt razvoja slovenske manjšine, ki mora čim prej preiti iz analitične v operativno fazo. Še nepotrjen podatek kaže, da je le polovica celotne šolske populacije vključena v pošolske aktivnosti v slovenskih organiziranih jedrih. Zato je treba
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič arhiv
okrepiti sodelovanje med slovensko šolo in slovenskimi kulturnimi in športnimi društvi.
Vprašanja Slovencev na Videmskem gre obravnavati s posebnim občutkom za širši teritorij, kjer so Benečani prisotni in ki presega tradicionalne meje Nadiških dolin. Slovenci lahko postanemo odlični povezovalci obmejnega prostora in nosilci evropskih projektov. Tako bomo tudi izpodbili šibke teorije nekaterih krajevnih upraviteljev, češ da narečja nimajo nič skupnega s slovenskim jezikom.
V razpravi je bilo slišati tudi, da moramo investirati v kvaliteto in kadrovanje ter se otresti pokrajinskih razlik, ki nas šibijo. To velja tudi za krovno organizacijo. »Če nismo združeni v manjšini, bodimo združeni vsaj med nami,« je ocenil mlajši član deželnega sveta SKGZ.
slovenija - Ministrica za šolstvo po dveh dneh od prevzema funkcije odstopila
Markeževo (SMC) odnesel plagiat
Socialni demokrati pa so se včeraj na seji predsedstva odločili, da podprejo Vebra, a za zdaj še ostajajo v koaliciji
LJUBLJANA - Nova ministrica za izobraževanje, znanost in šport Klavdija Markež je zaradi očitkov, da je njeno magistrsko delo plagiat, le dva dni po prevzemu poslov odstopila. Premier Miro Cerar je odstop sprejel, saj je ocenil, da je njeno ravnanje nedopustno. Markeževa tako stopa med rekorderje po času trajanja ministrskih mandatov.
»Z ministrico sem opravil pogovor in takoj, ko sva ugotovila, da je šlo za povsem nedopustno dejanje, je tudi sama ocenila, da je treba storiti potezo in je ponudila odstop, kar je bila edina možnost v tem trenutku,« je zvečer v izjavi za medije dejal premier. Primer Markeževe je označil za posebej nesrečnega. »Nisem pričakoval, da bom soočen s takšno situacijo, kajti v fazi preverjanja med razgovori sem dobil zagotovila, da takšnih spornih ravnanj ni bilo,« je dejal Cerar in priznal, da je objektivna odgovornost tudi na njem in mora to zadevo sedaj popraviti.
Da je magistrska naloga novopeče-ne ministrice z naslovom Vpliv strukturnih skladov Evropske unije na razvitost regije spodnje Podravje plagiat, je včeraj najprej poročala spletna Demokracija. Mar-keževa je po njihovih navedbah del naloge prepisala iz diplomskega dela diplomanta ljubljanske ekonomske fakultete iz leta 2002 z naslovom Vključevanje Slovenije v strukturno politiko Evropske unije, navajala je tudi iste vire in literaturo, pri tem pa njegove naloge ni navedla niti med literaturo niti med viri.
Dekan Fakultete za podiplomske državne in evropske študije v Kranju Matej Avbelj je že podal predlog za začetek postopka za ugotavljanje izpolnitve pogojev za odvzem magistrskega naziva. Kot je povedal za STA, so s programom ugotovili, da se naloga v 37 odstotkih prekriva z drugim delom. Po njegovih besedah bo senat danes preveril, ali so izpolnjeni formalni pogoji za začetek postopka za odvzem naziva. A Markeževa z odstopom ni čakala na izsledke, saj se, kot je pojasnila novinarjem po sestanku s Cerarjem, »glede na situacijo zaveda odgovornosti«.
Če bi se informacija o plagiatorstvu izkazala za resnično, pa Markeževa tako po oceni namestnice vodje poslanske skupine
SMC Lilijane Kozlovič kot po oceni prvaka SMC Cerarja ne bi sodila nazaj med poslance SMC. Cerar je sicer izrazil pričakovanje, da bo Markeževa razmislila o tem, ali bo lahko še opravljala funkcijo poslanke.
Včeraj pa je tudi predsedstvo SD po besedah strankinega predsednika Dejana Židana soglasno ugotovilo, da je njihov minister Janko Veber delal zakonito. Zato ga podpirajo tudi v tem, da na poziv predsednika vlade Mira Cerarja ne odstopi. Ži-dan je večkrat poudaril, da je SD še vedno del vladne koalicije in da ni ona tista, ki povzroča napetost in nestabilnost. »Mi smo v tem trenutku del koalicije, še vedno imamo ministra za obrambo. Drug teden bodo lahko drugačne okoliščine ali pa tudi ne,« je v izjavi za medije po seji predsedstva SD dejal Židan. Po njegovih besedah včeraj niso odločali, ali želijo biti del koalicije ali ne.
Premier Miro Cerar in zdaj že bivša ministrica Klavdija Markež med ponedeljkovo predajo poslov
urad vlade rs
Prihodnjo soboto občni zbor ZSKD
TRST - Prihodnjo soboto (11. aprila) bo imela Zveza slovenskih kulturnih društev že 49. redni občni zbor čla-nic.Občni zbor bo v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - SKRD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje (GO), v drugem sklicu pa se bo začel ob 10. uri. Po odprtju in umestitvi delovnega predsedstva, bo na vrsti predsedniško poročilo Igorja Tute, prisotne bodo seznanili z novo članico ZSKD, sledili pa bodo še blagajniško poročilo, predstavitev obračuna 2014 in predračuna 2015,poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilanc, kot običajno pa se bo občni zbor zaključil s točko razno.
Osemnajst let zapora zaradi umora dekleta v Vidmu
TRST - 37-letni Nicola Garbino iz Zugliana pri Vidmu je bil po skrajšanem postopku obsojen na 18 let zapora zaradi poskusa ugrabitve in umora 28-letne odvetniške pripravnice Silvie Gobbato iz kraja San Michele al Tagliamento. Tržaška sodnica za predhodne obravnave Laura Barresi je s to sodbo še presegla predlog tožilca Federica Frezze, ki je bil zahteval 16-letno kazen. Do zločina je prišlo 17. septembra 2013, ko je mlada ženska tekla ob reki Cormor v predmestju Vidma, Garbino pa jo je napadel z nožem in jo ubil.
Nepravilnosti med prevozom velikonočnih jagnjet
TRST - Po vsej Italiji se je v teh dneh zaključila obširna petdnevna nadzorna dejavnost nad transportom živine. Pred velikonočnimi prazniki je prometna policija poostrila nadzor nad prevozi živali, namenjenih v klavnice. Cilj teh dejavnosti je bil preprečiti trpinčenje živali. V Furlaniji-Julijski krajini je bilo na delu 37 izvidnic prometne policije, ki so v sodelovanju z veterinarskimi službami pregledale 103 tovorna vozila in naštela 29 prekrškov. Pri Fernetičih so naleteli na vozilo romunske registracije, ki je prevažalo 700 jagnjet. Av-toprevoznik je bil namenjen v Viter-bo v srednji Italiji, policisti pa so ugotovili, da so bila jagnjeta na poti že več kot 29 ur, kar je za italijansko zakonodajo preveč. Goriška prometna policija pa je na cestninski postaji pri Vilešu ustavila slovaškega avtopre-voznika, ki se je vračal iz Toskane. Tam je pustil 800 jagnjet, zatem pa ni očistil in razkužil priklopnika.
izola - Festival Refuscus Mundi - Svet refoška
V glavni vlogi refošk
Prisotni so lahko poskusili 120 vzorcev tega vina, ki ga je na festivalu predstavljalo 51 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije
IZOLA - Konec prejšnjega tedna je v Manziolijevi palači v Izoli potekal letošnji festival Refuscus Mundi - Svet re-foška, ki je bil posvečen vinom iz avtohtone rdeče sorte refošk. Na pokušino je bilo več kot 120 vin iz omenjene sorte, na dogodku pa se je predstavilo 51 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Predstavitev je dopolnili simpozij z osvetlitvijo nekaterih novih spoznanj o refošku in vrsta degustacijskih delavnic.
Ugledni strokovnjaki in vinarji so predstavili vlogo in pomen refoška, nova spoznanja o zdravilnosti vin iz te sorte in čezmejno povezovanje za dosego prepoznavnosti in kakovosti terana, iz re-foška pridelanega vina na Krasu, ki ima v EU zaščiteno ime in način pridelave ter predelave. Na dogodku so se predstavili dr. Fulvio Ursini, profesor biokemije na Univerzi v Padovi, dr. Enrico Peterlunger, profesor na oddelku za agrikulturo in okolje na Univerzi v Vidmu, dr. Klemen
Lisjak, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani in vodja projekta Agrotur, Boštjan Zidar, glavni enolog v kleti Vinakoper iz Kopra, publicist Claudio Fabbro ter predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak in predstavnik Konzorcija za zaščito vin Carso - Kras Sandi Škerk.
V letošnjem letu je bila na dogodku posebna pozornost namenjena vinu gostov iz Montepulciana dAbruzzo. Prav vino Montepulciano d'Abruzzo naj bi bilo po DNK zapisu neke vrste bližnji brat refoška. Ponudbo vin je na dogodku dopolnjevala izbrana kulinarika lokalnih ponudnikov. Prireditvi Refuscus Mundi -Svet refoška bo v kratkem sledila še ena tovrstna prireditev. Na festivalu vrhunskih belih maceriranih vin z naslovom Orange wine se bodo 25. aprila predstavili najpomembnejši vinogradniki in vinarji, ki se posvečajo pridelavi t.i. oranžnih vin.
RoŠa
Zanimanje za svet refoška je bilo precejšnje
lorna lovrecic
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 2. aprila 2015
3
istra - Finančna sredstva italijanskega zunanjega ministrstva in Dežele FJK
prvi april
Gabrovec,
in Hrvaški pet milijonov evrov in Galeb
Italijanom v Sloveniji
TRST - Italijansko zunanje ministrstvo in Dežela Fur-lanija-Julijska krajina sta tržaški ljudski univerzi (Universita popolare) namenila finančna sredstva za italijansko skupnost v Sloveniji in Hrvaški. Ljudska univerza bo tako poslala čez mejo pet milijonov evrov, in sicer za šolstvo in kulturo. Novico je sporočila ljudska univerza po sestanku koordinacijskega odbora, v katerem so tudi predstavniki zunanjega ministrstva in deželne uprave ter italijanska veleposlanika v Sloveniji in Hrvaški. »V skladu z zahtevami ministrstva in dežele ter kljub splošnemu manjšanju javnih izdatkov bomo izpolnili obveznosti do Italijanske unije,« je napovedal predsednik ljudske univerze Fabrizio Somma.
V dveh sosednjih državah je 27 šol in otroških vrtcev z italijanskim učnim jezikom, v njih je 600 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter 4500 otrok. »Program naložb smo uskladili z ljudsko univerzo in z ostalimi soudeleženimi ustanovami. To je znak solidarnosti in določanja skupnih ciljev za zaščito italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški,« je povedal predsednik Italijanske unije Furio Radin. V okviru tega programa predvidevajo tudi pobude v povezavi s svetovno razstavo Expo v Milanu, in sicer z nastopom Istre v sodelovanju z italijanskima veleposlaništvoma v Sloveniji in Hrvaški.
Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri v Izoli
arhiv
bovec - Korak k rešitvi
Občina lastnica kabinske žičnice na Kanin
BOVEC - Občina Bovec in družba Heta Asset Resolution sta včeraj v Ljubljani podpisali pogodbo o brezplačnem prenosu lastnine krožnokabinske žičnice in restavracije Prestreljenik na Občino Bovec.
S podpisom pogodbe je narejen komaj prvi, vendar najpomembnejši korak za dosego končnega cilja, to je oživitev najvišjega visokogorskega in edinega čezmejno povezanega smučišča v Sloveniji, smučišča Kanin, so po podpisu sporočili iz Občine Bovec. Pogodbo je v imenu občine podpisal župan Val-ter Mlekuž.
Konec februarja so bovški občinski svetniki potrdili predlog, da občina v zameno za brezplačen prenos lastništva nad poškodovano krožnokabinsko žičnico in restavracijo Prestreljenik na vrhu kaninskega smučišča Heto oprosti komunalnega prispevka za parkirišče in poravna stroške zadnjih dveh let, odkar naprave ne obratujejo. V prvi fazi ob sklenitvi pogodbe to pomeni najprej 50.000 evrov za žičnico, z odlogom pa nato še preostanek za restavracijo do skupne višine stroškov 112.000 evrov.
Po sklenjenem dogovoru s Heto bo občina nadaljevala pogajanja za pridobitev tudi ostale žičniške infrastrukture na Kaninu. Na bovški občini upajo, da bi ob ustanovitvi javno-zasebnega partnerstva pri vlaganju v infrastrukturo lahko še zagotovili smučanje na Kaninu že prihodnjo smučarsko sezono. O javno-zasebnem partnerstvu se pogovarjajo z ruskimi vlagatelji, za Bovec pa je po možnosti, da bi v prihodnje ponovno zagnali smučišče na Kaninu, tudi veliko zanimanja s strani tujih investitorjev.
Promotur: Na Žlebeh smuka do 26. aprila
VIDEM - Iz družbe Promotur, ki upravlja smučarske centre v FJK, so sporočili, da bo na Žlebeh smuka možna do 26. aprila, medtem ko bodo ostala smučišča zaprli 6. aprila. Smučarske naprave na Trbižu, Piancavallu in Zoncolanu ter v Forni di Sopra delujejo od danes do ponedeljka, seveda pa povsod niso vse proge odprte.
strasbourg - Konec devetletne sodne bitke za odškodnine
Priziv ezulskih organizacij za evropsko sodišče nesprejemljiv
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice ni sprejelo pri-ziva nekaterih ezulskih organizacij, ki so se po njim nenaklonjeni razsodbi italijanskega kasacijskega sodišča izpred enega leta obrnili na najvišji pravosodni organ na celini. Predmet priziva so bile zahteve ezulskih organizacij po nadaljnjih odškodninah za istrske begunce in njihove potomce.
Novico je sporočil tržaški dnevnik Il Piccolo, ki se v članku med drugim zgraža, da je odločitev sprejela makedonska sodnica Mirjana Lazarova Traj-kovska, češ da naj bi bila zaradi svoje narodnosti nenaklonjena zahtevam italijanskih Istranov. Makedonska sodnica je sicer že sedem let v službi v Strasbour-gu. Ezuli pa so se v prvi vrsti zavzemali, da bi njihove pravice spoštovala Italija: te zahteve je italijansko pravosodje obravnavalo na vseh treh stopnjah ter na
koncu zavzelo odklonilno stališče, z razsodbo kasacijskega sodišča marca lani.
Funkcionarka strasbourškega sodišča Elena DAmico je v pismu odvetniku Gian Paolu Sardosu Albertiniju iz Verone na kratko razložila, da je odločitev sodišča dokončna in da nadaljnji prizivi niso mogoči. Sodišče priziva ni obravnavalo, ker je bil nesprejemljiv, pri čemer pismo na splošno omenja 35. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pa navaja več možnih razlogov za tako odločitev. Sodna bitka za pravice ezulov, ki se je začela leta 2006 na tržaškem sodišču, se je vsekakor končala.
Odzivi ezulskih združenj seveda niso pozitivni, čeprav so med različnimi stališči, ki jih povzema Piccolo, opazne razlike. Predsednik Lege Nazionale Paolo Sardos Albertini govori o »neverjetni in strašni razsodbi«, direktor deželnega inštituta za istrsko, reško in dalmatinsko kul-
turo Irci o »Evropi bank, ki ne skrbi za narode«. Predsednik zmernega ANVGD Renzo Codarin pa je po drugi strani pričakoval tovrsten razplet na evropskem sodišču in poudarja, da je to vprašanje mogoče rešiti samo na politični ravni. K temu naj bi pripomogel tudi nedavni vstop Hrvaške v Evropsko unijo.
Omeniti velja, da je po drugi svetovni vojni obveljal dogovor, da bo odškodnine italijanskim beguncem plačala sama Italija, ki v zameno za to ni izplačala Jugoslaviji vojne odškodnine, čeprav je Italija leta 1941 napadla sosednjo državo in bila na koncu poražena. Pozneje, na podlagi osimskih sporazumov, je Slovenija na nek luksembur-ški račun nakazala odškodnino, ki je Italija ni nikoli sprejela. Tam naj bi bilo 90 milijonov dolarjev: Renzijeva vlada je februarja letos izrazila namero, da bi Italija ta denar končno dvignila.
TRST - Občila po vsem svetu so bila včeraj dobesedno zasičena z vsakovrstnimiprvoaprilskimi šalami, katerim se ni izognil tudi naš dnevnik. Prvo neresnično novico smo objavili na deveti strani (Občine s seznama zaščitnega zakona naj bodo vključene v eno samo zvezo), drugo pa na zadnji strani (Od Titove jahte do plavajoče knjižnice).
Prvoaprilsko šalo o dogovoru med Igorjem Gabrovcem in Stefa-nom Ukmarjem lahko razumemo tudi kot spodbudo za tesnejše sodelovanje med slovenskima deželnima svetnikoma ter posredno tudi SSO in SKGZ. V »članku« namreč piše, da z Gabrovčevim in Ukmarjevim predlogom soglašata manjšinski krovni organizaciji, poleg pristojnega deželnega odbornika Paola Panontina in predsednice Furlanije-Julijske krajine Debore Serracchiani. Skratka prava idila med Slovenci, Deželo in njeno predsednico. Seveda za šalo in ne zares, kot so mislili (ali upali) nekateri predstavniki Dežele in občinskih uprav, ki so poklicali Ukmarja.
Na zadnji strani smo objavili »novico«, da utegne nekdanja jahta pokojnega jugoslovanskega predsednika Tita Galeb zamenjati lastnika. Najresnejšo ponudbo je dala novoustanovljena mešana finančna družba AGC (italijanski, hrvaški in slovenski kapital), ki načrtuje, da bi ladjo prepeljali v Trst ter jo po obnovitvenih delih preuredili v plavajočo knjižnico. Pri družbi AGC se ne mislijo ustaviti samo pri nakupu Galeba, zanima jih tudi nekdanja habsburška jahta Dalmat. Na njenem krovu so leta 1914 peljali posmrtne ostanke avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge Zofije.
Galeb so za prvoaprilsko šalo izkoristili tudi mnogi hrvaški mediji. S tem v zvezi se je pojavila »novica«, da naj bi se za Titovo jahto zanimal ruski predsednik Vladimir Putin.
trst - Hvalevredna pobuda
Deželni svetniki darovali kri
Vabilu Združenja krvodajalcev so se poleg politikov odzvali tudi številni deželni uslužbenci in mimoidoči
TRST - Petnajst deželnih svetnikov in številni uslužbenci deželne uprave ter mimoidoči so včeraj na Trgu Oberdan darovali kri. S tem so se odzvali vabilu Združenja krvodajalcev (ADS), ki stalno poziva občane, naj darujejo kri in s tem pomagajo ljudem v stiski.
Pobuda darovanja krvi pred deželno palačo se je rodila lani ob 50-le-tnici ustanovitve ADS in razstave, ki so jo ob tej priložnosti priredili v dvorani Livio Paladin deželnega parlamenta. Glavna pobudnika te hvalevredne akcije sta takrat bila deželna svetnika Emiliano Edera (je tudi član predsedstva skupščine) ter Rodolfo Ziberna.
Darovanje krvi pomeni konkretno izkazovanje pomoči in solidarnosti, menijo pri ADS, ki se zahvaljuje vsem za uspeh včerajšnje krvodajalske akcije.
Kri je včeraj med drugimi daroval tudi
podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec
/
ŠPORT	Četrtek, 2. aprila 2015 1 y
Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
javne uprave - Po torkovi odločitvi občinskega sveta
Župan Klun ostane na svojem mestu a zahteva razčiščenje v levi sredini
Močnik razume Stollija, toda izključuje upravno krizo - Nesladek: Resolucija brez repa in glave
V Dolini ne bo upravne in politične krize, torkova burna dogajanja v občinskem svetu pa so precej zrahljala odnose v levi sredini, predvsem med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. Župan Sandy Klun, ki noče zaostrovati že itak napetih odnosov, napoveduje razčiščenje z zavezniki; bolj kot vse ostalo ga trenutno skrbijo bodoče proračunske posledice dejstva, da Dolina, kot kaže, ne bo pristopila v nobeno medobčinsko zvezo. Že danes se Občina sooča s proračunskimi težavami (govori se o primanjkljaju 250 tisoč evrov v tem letu), kaj pa bo jutri, ko naj bi jo Dežela prikrajšala za več kot 350 tisoč evrov letnega prispevka?
Pokrajinskemu tajniku Slovenske skupnosti Petru Močniku se zdi razumljivo, da je svetnik Davide Stol-li podprl resolucijo, ki v premisi sicer ni sprejemljiva iz več razlogov, vse-
buje pa v zaključku željo, ki jo SSk od začetka zagovarja in ki so jo izrazili tudi drugi župani in svetniki: da se ohrani avtonomija naših občin, ki bi jih Trst vsrkal in izničil. »Znotraj večine v Dolini je bilo rečeno, da se bosta zaradi vsebine resolucije, ki je samo deloma sprejemljiva, SSk in levica vzdržali. Ker pa stvar ni del programa upravne večine, je različen glas po vesti, oseben in ne političen, saj daje prednost ohranitvi samostojnosti Občine Dolina pred izginotjem v upravni masi občine Trst,« poudarja Močnik.
Stollijev glas po njegovem vsekakor ni nezaupnica županu Klunu ali njegovi večini, ampak stališče, ki ga večinski dogovor ne pogojuje. »Zaupanje v program župana in koalicije, ki ga je SSk podprla na zadnjih volitvah, se s tem ne zamaje. Je pa jasen znak, da je za SSk bolj važna avtonomija Občine, kot pa nekaj finančnih sredstev, ki se jih da morda poiskati in ki bi pomenila odpoved samostojnemu odločanju prebivalcev in volivcev dolinske občine,« opozarja Močnik.
»V Demokratski stranki spoštujemo stališča SSk o reformi lokalnih uprav, čeprav z njimi ne soglašamo. To kar se je zgodilo v dolinskem občinskem svetu pa presega meje normalne politične dialektike, je nekorektno do občinske uprave in istočasno do župana Kluna. Slednji je bil vedno spoštljiv do različno mislečih, zato si res ni zaslužil nizkega udarca, ki ga je doživel v občinskem svetu,«
meni pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek. Prepričan je, da v Dolini ne bo upravne in politične krize, da se za-jamči delo župana in uprave pa je po Nesladkovi oceni nujno potrebno razčiščenje. Tudi, da se takšne stvari ne bodo več ponovile.
Tajnik DS, ki je tudi miljski župan, se sprašuje, če so podporniki resolucije, zlasti pa svetnik SSk, sploh prebrali, kaj piše v tem neverjetnem stališču. »Eno so namreč legitimne politične kritike na račun Dežele, drugo pa natolcevanja, obrekovanja in žalitve, ki ne sodijo nikamor, še najmanj pa v občinski svet,« poudarja Nesladek, ki obžaluje dogajanja v dolinskem občinskem svetu. Tudi njega, kot Kluna, zelo skrbijo finančni problemi Doline in vseh občin, »ki so rešljivi v dogovarjanju in ne v polemiki z deželno upravo.«
S.T.
Levo dolinski župan Sandy Klun in desno županstvo v Dolini, kjer ne bo upravne in politične krize
arhiv
dolina - Davide Stolli (SSk) utemeljuje svoj glas v podporo Gombačevi resoluciji
»To je bila osebna izbira«
Mladi predstavnik slovenske stranke ocenjuje, da dogajanja ne bodo vplivala na prihodnost občinske uprave
»Tudi v politiki pride trenutek, ko moraš prisluhniti svoji vesti in se posledično ravnati,« pravi Davide Stolli (na sliki), dolinski občinski svetnik Slovenske skupnosti. Njegov glas je bil odločilen za odobritev resolucije, s katero je Občina Dolina, vsaj za sedaj zaprla vrata pristopu kakršni koli medobčinski uniji. Stolli dodaja, da je šlo za osebno odločitev, vsa zadeva pa po njegovem ne bo imela političnih posledic za usodo uprave župana Sandyja Kluna.
Stvar se vsekakor ni zgodila čez noč. Svetnik SSk pravi, da se je o reformi krajevnih uprav začelo govoriti že lani, ko je prišel v javnost prvi predlog deželnega odbora. »Politične stranke, s katerimi sodelujemo, so
nam zagotavljale, da se bo zakonski predlog izboljšal. To se žal ni zgodilo, na kar smo se v občinskem svetu
zavzeli za zvezo s kraškimi občinami,
ker mislimo, da bi bila unija s Trstom za nas pogubna,« pojasnjuje Stolli. Takrat so v osnutku resolucije napisali, da bi v primeru takšnih ali drugačnih zaprek zveze z Devinom-Nabrežino, Zgonikom in Repentabrom Dolina ostala sama, a so to stališče - tako Stol-li - črtali na zahtevo Demokratske stranke.
»Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če nam ne bo omogočena zveza s tremi okoliškimi občinami, so nam odgovorili, da nam v skladu z zakonom preostaja le unija s Trstom,« izpostavlja Stolli. Tega enostavno ni mo-
gel sprejeti, zato je v torek glasoval
skupaj z opozicijo.
Svetnik slovenske stranke pri-
znava, da so se vnaprej dogovorili za belo glasovnico, sam pa se je v zadnjem hipu premislil in se čisto osebno (Stolli je to v pogovoru večkrat poudaril) odločil drugače, ter podprl stališče, da bi Dolina ostala zunaj kakršne koli medobčinske zveze. »Na seji občinskega sveta je prišlo spet do izraza, da se nekateri ne strinjamo s to reformo, kar velja tudi za Združeno levico in za Rossano Pettirosso, ki je bila izvoljena na listi DS,« pojasnjuje Stolli. Opozarja vsekakor, da razhajanja v dolinski levosredinski koaliciji zadevajo le ta deželni zakon, kar po njegovem naj ne bi vplivalo na prihodnost Klunove uprave.
S.T.
coop - Odbor varčevalcev zahteval srečanje pred 7. majem
Sodni upravitelj Consoli zavrnil predlog za javno soočanje z varčevalci
Maurizio Consoli
Sodni upravitelj družbe Cooperative Operaie Maurizio Consoli se ne namerava javno soočati z varčevalci pred 7. majem. Takrat bo namreč skupščina, na kateri se bodo morali vsi upniki izreči glede načrta za dogovor glede unovčenja vloženega denarja, ki ga je pripravil Consoli in ga je pred kratkim sprejelo tržaško sodišče. Načrt bo veljaven, če ga bo podprla večina upravičencev (glede na vloženi kapital).
To so nam povedali včeraj pri odboru varčevalcev Delavskih zadrug, ki je bil zahteval od Consolija, da priredi pred 7. majem širšo skupščino, kjer bodo lahko varčevalci neposredno izvedeli za vse podrobnosti načrta. Kot je poudaril član odbora Francesco Pa-lumbo, so namreč izvedeli za načrt
prek sredstev javnega obveščanja in so zato zahtevali srečanje in tudi javno soočanje s Consolijem. Srečanje med njim in nekaterimi predstavniki odbora je bilo predvideno včeraj ob 17. uri, a so ga odpovedali.
Razlog za to je bil Consolijev negativen odgovor na zahtevo po sodelovanju na javni skupščini varčevalcev pred 7. majem. Člani odbora so mu povedali, da bi skupščino priredili v obdobju med 20. in 30. aprilom v športni palači na Čarboli, ki jo je dal na razpolago tržaški župan Roberto Cosoli-ni. Točen datum in uro bi lahko izbral Consoli. Ta pa je kljub temu včeraj dopoldne odgovoril, da se skupščine ne more udeležiti. Napovedan sestanek je zato včeraj popoldne splaval po vodi.
A.G.
občinski svet
Direktor Burla Melato na avdiciji v prvi komisiji
Generalni direktor otroške bolnišnice Burlo Garofolo Mauro Melato je bil včeraj gost prve tržaške občinske komisije, ki je med drugim pristojna za zdravstvo. Občinski svetniki so želeli na avdiciji neposredno izvedeti za delo, ki ga opravljajo v bolnišnici ter za težave, s katerimi se sooča raziskovalno središče. Melato je poudaril odličnost, ki od nekdaj zaznamuje pediatrično bolnišnico in nato govoril o načrtih za prihodnost. Čeprav je predvidena selitev na Katinaro, se nadaljujejo naložbe v zdajšnjo bolnišnico, saj so na prvem mestu mladi pacienti, je dejal. Občinski svetniki so ugotovili, da je potrebno jamčiti obstoj in razvoj bolnišnice. Deželna reforma zdravstva, ki sicer ne zadeva Burla, pa mora vsekakor upoštevati pomembno vlogo, ki jo ima otroška bolnišnica za Trst, za deželo FJK in za državo.
/
ŠPORT
Četrtek, 2. aprila 2015 1 y

občina trst - V občinski izpostavi na Opčinah ni vselej zagotovljena uporaba slovenščine
Treu: Zagotovili bomo stalno upoštevanje dvojezičnosti
Tržaška občinska uprava bo v okviru t.i. gradbišč za obnovo organizacije dela in izboljšanje občinskih storitev vselej upoštevala vprašanje dvojezičnosti. Med vodilnimi načeli je namreč zagotavljanje uporabe slovenščine, kjer je to predvideno. To bo to torej veljalo tudi za občinsko izpostavo na Opčinah, kjer bo v prihodnosti stalno zagotovljena možnost uporabe slovenskega jezika.
To nam je povedal tržaški občinski odbornik za osebje, organizacijo dela in evropske sklade Roberto Treu, ki smo ga včeraj vprašali, kakšne spremembe so morebiti predvidene v občinskih izpostavah na Proseku in na Opčinah.
V intervjuju za naš dnevnik nam je namreč odbornik Treu prejšnji teden napovedal spremembe v mnogih občinskih uradih oziroma izpostavah. Obrnili smo se na predsednika zahodnokraškega oziroma vzhodnokraškega rajonskega sosveta Roberta Cattaruzzo in Marka Milkoviča in ju vprašali, ali se v občinskih izpostavah soočajo s kakšnimi posebnimi težavami.
Večjih problemov ni, sta nam povedala, oba pa nista bila seznanjena z morebitnimi novostmi, saj delo občinske uprave ni še zaključeno. Na Proseku deluje občinska izpostava enkrat tedensko, in sicer ob sredah od 8. do 17. ure, je po-
vedal Cattaruzza. Večjih težav ni, je dodal, a jasno je, da bi bila morebitna okr-nitev službe nesprejemljiva. Sicer so o položaju govorili že pred časom s tržaško podžupanjo Fabiano Martini, ki je zagotovila, da delovanje izpostave ni pod vprašajem. Občinsko izpostavo obiskuje namreč mnogo ljudi, več krat pa nastanejo tudi dolge vrste. Zaradi tega bodo morebitni ukrepi za izboljšanje službe dobrodošli, je ocenil Cattaruzza.
Na Opčinah, kjer je občinska izpostava odprta ob ponedeljkih in torkih
ter ob četrtkih in petkih, ni večjih težav, je povedal Milkovič. Problem pa je v tem, da ni vedno zagotovljena raba slovenščine. V uradu sta namreč zaposleni dve osebi, od teh pa obvlada slovenski jezik samo ena. Zato nastane problem, ko te osebe zaradi kakšnega razloga ni v službi, je poudaril.
Odbornika Treua smo vprašali, ali nameravajo ukrepati. Projekt o t.i. gradbiščih je v polnem teku, je povedal, zato tudi niso posredovali nikomur predlogov o morebitnih spremembah. Gle-
Roberto Cattaruzza
de vprašanje rabe slovenščine na Opči-nah je Treu dejal, da bodo skušali na vsak način zajamčiti stalno dvojezično poslovanje in napovedal, da bodo tudi objavili ustrezen notranji razpis. Namen občinske uprave je namreč vselej upoštevati uporabo obeh jezikov, slovenščine in italijanščine, je še poudaril Treu. Problem rabe slovenščine v openski občinski izpostavi bodo torej rešili, po možnosti s povečanjem števila zaposlenih uradnikov.
A.G.
občina trst
Podaljšan rok za potrdila Isee za občinske jasli
Občinska služba za vzgojno-izobraževalne dejavnosti in mladinske politike pri Občini Trst sporoča, da so rok za predložitev potrdila ISEE, na osnovi katerega bodo sestavili lestvico prosilcev za sprejem otrok v občinske jasli (kot tudi zasebne jasli, ki imajo pogodbo z občino), podaljšali do vključno 4. maja letos.
Podaljšanje roka je povezano z letošnjimi novostmi pri izračunavanju količnika o enakovrednem ekonomskem stanju družin. Družine, ki so že predložile prošnjo za sprejem otrok v jasli v naslednjem šolskem letu 2015/2016 imajo torej še dober mesec časa, da prošnjo dopolnijo s potrdilom ISEE. Podrobnejše informacije nudijo na občinski spletni strani Retecivica (razdelek »educazine«/izobraževanje) ali na spletni strani www.triestes-cuolaonline.it, telefonsko pa na številki 040-6758869.
Občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim pojasnjuje, da zadeva premik termina le vpise za naslednje šolsko leto. Novosti glede izračuna dohodkov, ki pridejo v poštev pri obrazcu ISEE, pa ne bodo nikakor vplivale na delovanje občinskih vzgojnih služb v tekočem šolskem letu, saj bodo do 30. junija merodajne prijave ISEE iz leta 2014.
sodišče - Tat
Kriminalca izdalo olje
Pred dnevi so na tržaškem sodišču obravnavali zahtevek belgijskih oblasti, ki bi na podlagi evropskega naloga za prijetje in pripor od Italije prevzele dolgo iskanega zlikovca. 34-letni romunski državljan Fanica Scopet je bil zaradi številnih tatvin na seznamu iskanih osumljencev v raznih evropskih državah, sredi februarja pa so nanj naleteli policisti iz Milj. Izdalo ga je motorno olje avtomobila.
19. februarja je izvidnica milj-ske policije med vožnjo po industrijski coni ob Ulici Flavia opazila avtomobil audi A6 z romunsko tablico. V vozilu, parkiranem blizu stranskega vhoda industrijske hale, je sedela ženska, pred njim pa je stal moški. Njegova oblačila so bila umazana, saj je popravljal vozilo, na tleh pa je bil velik madež motornega olja. Policista sta ga začela spraševati, kaj se dogaja, Fanica Scopet pa je zmedeno in živčno obljubljal, da bo takoj očistil madež in odpeljal. Njegovo obnašanje je bilo sila sumljivo, zaradi česar so pregledali osebne dokumente dvojice ter po telefonu sporočili podatke osebju operativnega centra, ki jih je vneslo v policijsko podatkovno bazo. Izkazalo se je, da je moški nevaren kriminalec, na račun katerega so belgijske oblasti razpisale evropski nalog za prijetje, iščejo ga tudi v drugih državah. V Belgiji je lani poleti s skupino rojakov izvedel več tatvin, obtožen je tudi združevanja v hudodelske namene. V Italiji ga je že leta 2002 do-letel nalog za izgon iz države.
Na prizorišče sta prispeli še dve patrulji policije, ki sta omogočili povsem varno aretacijo kriminalca. Trenutno je v priporu v Trstu, v pričakovanju ekstradicije.
tržaško sodišče - Na zatožni klopi je samo vzdrževalec bazena
Začel se je proces o Avalonu
Prva sodna obravnava o eksploziji v centru za dobro počutje Avalon pri Bri-ščikih, v kateri se je 7. decembra 2011 poškodovalo več ljudi, je včeraj trajala le nekaj minut. Pred sodnikom Francescom An-tonijem sta se predstavila državni tožilec Matteo Tripani in odvetnik Massimiliano Marchetti, ki zastopa edino oškodovano stranko, nekdanjo učiteljico plavanja Sonio Pugnetti. Edinega obtoženega Stefana Fur-lana ni bilo, njegovega odvetnika Mauri-zia De Mitrija prav tako ne. Odsotnega vzdrževalca bazenov je zatorej po uradni dolžnosti zastopal odv. Claudio Giacomelli.
Februarja letos je sodnik za predhodne obravnave po skrajšanem postopku oprostil upravitelja centra Avalon, ron-škega zobozdravnika Micheleja Quinta, ki naj ne bi bil odgovoren za nesrečo. Že v prvi fazi pa so zaustavili postopek zoper tržaškega notarja in solastnika Avalona Massima Papara. Na zatožni klopi ostaja torej samo Stefano Furlan, ki naj bi po ocenah tožilca Tripanija takrat slabo očistil posodo, v kateri so snovi za čiščenje bazenske vode. Posoda je bila v majhnem skladišču, dostopnem z dvorišča Avalona, po cevkah je snov odtekala iz posode naravnost v bazen znotraj stavbe. S temi spojinami je bilo tistega dne nekaj narobe in prišlo je do velike eksplozije. Nesrečna Sonia Pugnetti se je v nepravem trenutku znašla ravno pred vrati malega skladišča, ki so zletela vanjo in ji v bistvu presekala nogi. V katinarski bolnišnici so ji z zapletenim kirurškim posegom pod vodstvom profesorja Zorana Arneža operirali oba hudo poškodovana spodnja uda. Rehabilitacija je bila dolga in mučna, nekatere posledice nesreče pa so trajne.
V bazenu se je poškodovalo oziroma zastrupilo še nekaj ljudi, ki pa na procesu ne nastopajo kot oškodovane stranke. Odškodnine so jim namreč že izplačali. Po ocenah izvedencev naj bi eksplozijo povzročil stik med natrijevim diklo-rizocianuratom in hipokloritom, najver-
Gasilca tržaške posebne enote na dvorišču centra Avalon kmalu po nesreči; na tleh je opazna posoda, v kateri je prišlo do eksplozivne mešanice
arhiv
jetneje pa je do tega prišlo zaradi slabega čiščenja posode. Ali je res tako, bo moral razčistiti sodnik, ki bo na prihodnji obravnavi (na sporedu bo junija) najprej prisluhnil strokovnjakoma, ki sta napisala izvedensko mnenje za državno tožilstvo. To sta Dario Zanut z videmskega pokrajinskega poveljstva gasilcev in Luigi Colugnati z deželne okoljske agencije Arpa. Med prvimi zaslišanimi bodo tudi predstavniki sodne policije, medtem ko ima odvetnik Marchetti na spisku tudi svoja izvedenca, ki sta spremljala zadevo. V nadaljevanju procesa bodo zaslišali tudi očividce, ki so bili tistega dne v bazenu ali v njegovi neposredni bližini.
Furlan je obtožen nenamerne povzročitve nesreče oziroma zrušenja zgradbe (za to dejanje je v kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen od enega do petih let) ter nenamerne povzročitve hudih telesnih poškodb (od enega meseca do dveh let zapora). (af)
nesreča - Zlomil si je nogo
V gozdu reševali nabiralca brščik
Sinoči so bili gorski reševalci, gasilci posebne enote za reševanje v gorah, jamah in rekah ter osebje službe 118 v gozdu nad Spodnjim ključem, na območju med Bazovico, Lo-njerjem in Ricmanjami. Moški je padel med sprehodom po stezi, ki se začne ob cesti in vodi v borov gozd proti Bazovici.
Sedemdesetletni moški, ki se je sprehajal po tamkajšnji stezi in nabiral brščike, je padel in si verjetno zlomil piščal. Poklical je na pomoč, reševalci so prejeli klic okrog 18.30.
»Moški je ležal kakih deset metrov od steze, zaradi poškodbe je bil postopek nekoliko bolj zapleten. Previdno smo ga spravili na nosila in ga odnesli kakih petdeset metrov daleč do rešilca, ki ga je prepeljal v bližnjo katinarsko bolnišnico,« je povedal namestnik vodje tržaške postaje gorske reševalne službe Gabriele Pelli-zer. Intervencijo so opravili prostovoljci gorske reševalne službe, specializirani gasilci in zdravstveno osebje. Poškodovanca so sprejeli v bolnišnico po 19. uri.
6
Četrtek, 2. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
občni zbor - Marko Kravos po devetih letih zapušča predsedniško mesto Mariji Pirjevec
Zamenjava na čelu odbora Sklada Sergija Tončiča
Sklad s štipendijami podpira študente in mlade ustvarjalce z nagrado Zlato zrno
V ponedeljek, 30. marca, je Sklad Sergija Tončiča imel občni zbor v prostorih Dijaškega doma, kjer ima sklad svoj sedež. Po devetih letih plodnega predsedovanja je Marko Kravos vodstveni položaj pri Skladu predal prof. Mariji Pirjevec, ugledni osebnosti iz sveta kulture. Izvoljeni oziroma potrjeni so bili: Marija Pirjevec (predsednica), Marko Kravos (podpredsednik in referent za nagrado Zlato zrno), Marko Verč (referent za spletno stran www.skladton-cic.org), Kristina Valenčič (blagajničar-ka), Barbara Zlobec (tajnica), Marko Ko-rošic, Nerina Drasič, Iztok Pečar, Igor Civardi; nadzorniki: Boris Kurent, Barbara Rudolf, Silvana Valoppi.
Sklad, ki je v minulem letu obhajal 60-letnico svojega delovanja, vsako leto podeljuje štipendije in podpore študentom visokošolcem; na zadnji razpis je prišlo 30 prijav, podelili so 3 štipendije in 15 podpor v različnih zneskih v skupni vrednosti 12.400 evrov. Junija letos bo tudi šesta izvedba dvoletne nagrade Zlato zrno, ki podpira mlade umetnike s Tržaškega, Goriškega in Benečije. Rok za preložitev vlog zapade 30. aprila.
Na občnem zboru je dosedanji predsednik Marko Kravos obnovil dejavnost v zadnjem letu in se pri tem zahvalil za odlično sodelovanje celotnemu odboru in posebej tajnici prof. Barbari Zlobec. Javna vidljivost se je odrazila s povečanjem števila prispevkov, ki jih za Sklad namenjajo posamezniki, ki cenijo skrb za mlade, za pogoje pri študiju in pri spodbujanju njihovih ustvarjalnih ambicij.
Kravos je ob napovedi nove nagrade Zlato zrno podal sintetični pogled na dosedanjih pet nagrajevanj: no-miniranih je bilo 15 ustvarjalcev - vsak je prejel po 500 evrov; zlato zrno, nagrado za odličnost, pa je prejelo 5 umetnikov. Prevladovalo je glasbeno področje, dobro so se odrezali likovniki, prav tako odrska in filmska umetnost. Zaostajata leposlovje in multi-medialni umetniški izrazi. V nekakšnem ravnotežju je pokrajinski izvor nagrajencev, ki so tako s Tržaškega kot z Goriškega, žal še ne iz Benečije. Poudaril je, da želi nagradna spodbuda vzpostaviti ločnico med hvalevrednim ljubiteljstvom in profesionalnim habitusom umetniških osebkov.
Vodstvo Sklada se je v minulem letu zavzemalo za sanacijo družinske grobnice Tomažičevih pri Sv. Ani: kljub opozarjanju občine Trst pa se stvari niso kaj veliko premaknile. Prizadevali so si tudi za pridobitev ustrezne registracije pri Ministrstvu za finance, da bi omogočili državljanom ob davčni prijavi dodelitev predvidenih promilov Skladu. »Morda se zdi ta stvar dokaj malenkostna, vsekakor pa je to droben kamenček, ki umešča Tončičev sklad kot najstarejšo tovrstno socialno ustanovo pri nas v mozaično podobo naše družbene stvarnosti. Žal smo nekaj let zamudili kak rok in kak nujen birokratski korak. In tako so drugi zajeli podpornike v svojo mrežo,« je ugotovil Marko Kravos.
Glede članstva je povedal, da so pridobili nekaj novih članov, da pa bo tudi v bodoče potrebno nagovarjati in pritegniti v članstvo posameznike in sicer iz seznamov dosedanjih prejemnikov podpor, štipendij, nagrad za diplomska dela in disertacije in nomini-rancev za Zlato zrno ali iz dosedanjih sodelavcev sklada.
Ob koncu devetletnega predsedovanja Skladu, kjer bo še vedno prispeval svoj doprinos, je Kravos med drugim
Dozdajšnji predsednik Marko Kravos......in članice ter člani na občnem zboru Tončičevega sklada
fotodamj@n
naglasil: »Znanje, znanstveni razvoj -kar predstavlja skrb Sklada za študirajočo mladino - je potrebno vezati na matično deblo okolja, na slovenski interes po uveljavitvi novih rodov v sodobnem svetu. Naj sežejo ti poganjki čim dlje, naj jih osvetli čim več sončnih žarkov uspeha, ob tem pa naj dovajajo novih energij koreninam drevesa. Znanje, obvladovanje postopkov in tehnologij pa ne predstavlja še ključa za osebno zadoščenje in občutek smiselnosti naše eksistence. Potrebno je omogočiti tudi kreativne skoke v neznano, preseganje stereotipnih estetskih in spoznanjskih okvirov, upor do žrtvenih kamnov, oltarjev, miselnih ograd in krtovih gradov, ki smo jim starci tako zlahka zvesti. Z bolečinami in radostjo, ki jih početje naše umetniške prve bojne vrste prinaša«.
Prof. Mariji Pirjevec, novi predsednici Sklada Tončič pa je želel, naj ji bo nova odgovornost tudi v zadoščenje in ponos, saj bo prevzema dragoceno dediščino izkazovanja pozornosti problemom mladih rodov.
gledališče - Peticija
Preko 12.000 podpisov v podporo Contradi
Predsednica gledališča La Contra-da Livia Amabilino in umetniški vodja Matteo Oleotto bosta danes izročila županu Robertu Cosoliniju 12.269 podpisov občanov, ki so podprli peticijo za pravičnejšo umestitev te tržaške gledališke hiše v okviru reforme sistema italijanskih gledaliških ustanov. Kot smo poročali, je Komisija pri ministrstvu za kulturo razočarala vodstvo Contrade, s tem da jih je uvrstilo v skupino ti. podjetij oziroma ustanov za načrtovanje gledaliških dejavnosti.
Po prvih protestih in napovedi formalnega priziva na odločitev, ki so jo pri Contradi ocenili za krivično, je 10. marca stekla solidarnostna akcija zbiranja
podpisov. Zadali so si cilj, da bi zbrali vsaj dva tisoč podpisov, pravijo, v treh tednih pa so kar za šestkrat presegli to število.
Delno gre za podpise zbrane na spletnih straneh, še več pa je podpisov na številnih polah, ki so jih zbirali ne samo v prostorih gledališča Bobbio, kjer ima Contrada sedež, ampak tudi na številnih drugih zbirnih mestih, pogosto na pobudo spontanih pobud posameznikov in skupin. Delež podpisov so prispevali tudi iz SSG, kjer so jih zbirali med osebjem in gledalci. Veliko je znanih imen, intelektualcev, režiserjev, igralcev in drugih kulturnikov, daleč največ pa je občanov, ki jim je pri srcu bodočnost gledališča v mestu.
inflacija
Marca v Trstu raven cen nespremenjena
Po podatkih statističnega urada Občine Trst se povprečna raven cen v potrošnji na drobno v mesecu marcu ni spremenila: cene so v primerjavi z mesecem februarjem ostale nespremenjene, v primerjavi z mesecem marcem lanskega leta pa so se nekoliko znižale in sicer za 0,2 odstotka. Za primerjavo naj še povemo, da so februarja letos zabeležili v mesečni primerjavi rast za 0,4 odstotka, v letni primerjavi s februarjem 2014 pa znižanje za 0,3 odstotka.
Podrobnejši pregled posameznih sort blaga in storitev kaže, da so se v marcu najbolj znižali stroški povprečne družine za kulturo in rekreacijo ter za komunikacije (po -0,6%). Podobno so se znižali tudi stroški za prehrano in brezalkoholne pijače (-0,5%) kakor tudi stroški za oskrbo z energijo (elektrika, plin, ogrevanje) in vodo v gospodinjstvih (prav tako -0,5%). Med podražitvami izstopajo stroški v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih, ki so se povečali za 0,7 odstotka in v prevozih (+0,5%).
Zanimivo je, da se je kljub povprečni pocenitvi raven cen za nabavo prehrane v enem letu najbolj povečala in sicer za 2,1 odstotka, za 1,3 odstotka pa so se povečali stroški povprečne družine za izobraževanje.
12. Danceproject Festival se zaključuje na odru SSG z gostovanjem skupine Zerogrammi iz Turina
Na odru Slovenskega stalnega gledališča bodo drevi ob 21. uri uprizorili plesno predstavo Alkestida, s katero se bo v sklopu 12. festivala Danceproject predstavila skupina Zerogrammi iz Turina. Suita Alkestida je predelava istoimenskega Evripidovega dramskega besedila. Pripoved o Evripidovi junakinji se pod vodstvom koreografa Stefana Mazzotte odvija v dveh poglavjih, ki obravnavata teme, kot so ljubezensko slovo, žrtvovanje, smrt. V Mali dvorani Kulturnega doma bo ob tej priložnosti na ogled multimedijska inštalacija z naslovom Superonda.
Filmski cikel na temo Zemlje
Italijansko-ameriško združenje za Furlanijo Julijsko krajino, ki deluje v Trstu, bo ta mesec obeležilo Earth Month (Mesec Zemlje). Ob tej priložnosti bo združenje na svojem sedežu na Trgu sv. Antona 6 vsak četrtek ob 10. uri vrtelo dokumentarce na temo Zemlje. Aprilski filmski cikel bodo začeli s projekcijo dokumentarnega filma z naslovom Earth: An Operators's Manual, ki obravnava aktualne teme, kot so klimatske spremembe in energijski viri. Na vsa dopoldanska filmska srečanja so vsi toplo vabljeni, še posebej šolarji.
Svetovni dan avtizma z osvetlitvijo mostu Joyce
Danes bodo tudi v Trstu obeležili svetovni dan avtizma, v okviru katerega bodo opozarjali na neurejenost pravic oseb z avtizmom. V prostorih nekdanje turistične agencije Aiat na Velikem trgu bodo ob 17. uri odprli fotografsko razstavo, ki jo je za to priložnost pripravilo Deželno združenje za avtizem. Ob 19.30 pa bodo z modro barvo simbolično osvetlili most Joyce - Ponte Curto.
Jutri krajši delovni čas pisarn komunalnih družb
Ker je pred nami praznični konec tedna, bodo nekateri uradi jutri obratovali s skrajšanim delovnim časom. Urada družb Estenergy in Acega-sApsAmga v Ul. Rettori 1 in na Trgu Foraggi 5/1A bosta jutri za stranke odprta le do 11. ure.
Mednarodni festival Beethovnova pomlad
Danes ob 17.30 bo v gledališču Miela na programu novo srečanje, ki je uokvirjeno v prvo izdajo mednarodnega glasbenega festivala Primavera Beethove-niana. Današnje popoldansko srečanje bodo uvedli s predavanjem, ki so ga naslovili Beethoven in novi humanizem. Sledil bo koncert Letizie Michielon, ki bo igrala skladateljeve sonate za klavir.
Na Sissi prirejajo tečaj za novinarje
Od 6. do 8. maja bo na sedežu Mednarodne šole SISSA v Ul. Bonomea 265 potekal tridnevni tečaj za nadobudne novinarje. Tečaj so naslovili Data Journalism, prijave pa zbirajo do 8. aprila na naslovu www.ics.sis-sa.it/dataj/domanda-ammisio-ne. Udeležba na tečaju, ki ga bodo oblikovali Luca De Biase, novinar časnika Sole 24 Ore, Guido Romeo, novinar revije Wired in Elisabetta Tola, ustanoviteljica agencije Formica Blu, stane 200 evrov, obiskovanje tečaja pa bo udeležencem prineslo 10 kreditnih točk v programu novinarskega poklicnega usposabljanja.
Film Sladko življenje
Drevi ob 20.30 bodo v Ljudskem domu v Ul. Masaccio 24 zavrteli Fellinijev film Sladko življenje (La Dolce vita). Kinematografski krožek Charlie Chaplin želi s tem filmom počastiti švedsko igralko in Fellinijevo muzo Ani-to Ekberg, ki je umrla na začetku tega leta in je zaslovela prav z nastopom v tem filmu.
Kam je izginil festival operete?
Na sedežu novinarskega krožka na Korzu Italija bodo danes ob 17.30 razpravljali o znamenitem Festivalu operete, za katerim se je izgubila vsaka sled. Srečanje bo vodil predsednik novinarskega krožka Rino Alessi, z njim pa se bodo pogovarjali Giorgio Zanfagnin, Massimiliano Tonsini in Gabriele Ribis.
L'Armonia drevi
v Rossettiju
V Generalijevi dvorani gledališča Rossetti bodo drevi ob 20.30 uprizorili glasbeno predstavo v tržaškem narečju »Radio Armonía«. Igro bo uprizorilo združenje narečnih gledaliških skupin L'Armonia z gmotno podporo Občine Trst. Izkupiček od prodanih vstopnic, ki stanejo šest evrov, bo namenjen Fundaciji Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin, ki bo sredstva porabila za povečanje tržaških prostorov, v katerih sprejemajo otroke.
Izgubljeni predmeti
Občina Trst obvešča, da so meseca marca na javnih površinah našli mobilni telefon, uro, prstan, zapestnico, teniški lopar, denar, očala in razne ključe. Lastniki izgubljenih predmetov se lahko obrnejo na urad za najdene predmete na Velikem trgu 4 (soba št.37), in sicer od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
/
ŠPORT
Četrtek, 2. aprila 2015 1 y

Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 2. aprila 2015
FRANC
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.51 - Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 6.11.
Jutri, PETEK, 3. aprila 2015
LJUBA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinj C, zračni tlak 1004,3 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo jasno ali rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C.
[13 Lekarne
U Kino
THE SPACE CINEMA - 15.15, 15.45, 16.15, 18.00, 18.30, 19.00, 20.45, 21.45 »Fast & Furious 7«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Cenerentola«; 15.15, 15.40, 17.20 »Home - A casa«; 17.40, 22.00 »L'ultimo lupo«; 20.05 »Ho uc-ciso Napoleone«; 19.30, 21.15, 22.00 »Insurgent«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.05 »La scelta«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.15 »Into the Woods«; Dvorana 3: 16.40, 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7« Dvorana 4: 17.45 »Ceneren-tola«; 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.00 »La fa-miglia Belier«.
¿I Čestitke
Do nedelje, 5. aprila 2015:0bičajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Danes jih naš MIKO 30 slavi in vse najboljše in najlepše mu iz srca Katja z družino želi.
Malemu Noelu se je MALINA pridružila, mamico Evo in očka Cristiana razveselila. Veliko sreče, ljubezni in zdravja jim želimo mi vsi, sosedje Flekovi.
Mali Noel se že veseli, ker sestrica MALINA že hiti. Z Evo in Cri-stianom se veselimo vsi pri SKD Primorsko.
V ekipi se veselimo, ko tako lepe novičke dobimo, saj naša Eva bo odslej malo MALINO pestovala. Mamici, tatku in bratcu Noelu želimo nešteto srečnih dni in mirnih noči. »Tete« odbojkarice Brega.
9 Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v soboto, 4.
aprila, uradi zaprti. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA
bodo uradi zaprti v soboto, 4. aprila. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA
obvešča, da bo v soboto, 4. aprila, šola zaprta.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious 7«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fa-miglia Belier«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Dancing with Maria«; 16.30, 18.15, 21.15 »Be-kas«.
FELLINI - 15.30, 17.30 »Cenerentola«; 19.45, 22.00 »Una nuova amica«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Latin Lover«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.40, 21.10 »Third Person«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.10 »Bacek Jon film«; 16.00 »Domov«; 15.15, 17.00 »Domov 3D«; 17.40 »Eksotični hotel Marigold 2«; 16.15, 17.10, 18.00, 19.00, 20.00, 20.45 »Hitri in drzni 7«; 18.30 »Pepelka«; 20.50 »Petdeset odtenkov sive«; 21.15 »Sosedov fant«; 15.20, 20.10 »Strelec: Krvava pogodba«; 16.10, 18.55 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 20.20 »Ce-nerentola«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Into the Woods«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 15.30, 17.00 »Home - A casa«; 15.30, 18.00, 20.30 »Fast & Furious 7«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Wild«; Dvorana 4: 18.40, 22.15 »Sol-dato semplice«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, tradicionalni, tokrat avtobusni, Pomladanski izlet. Cilj izleta so Mengore, vzpetina, ki se dviguje med Mostom na Soči, Volčami in Tolminom. Tura je nezahtevna, primerna za vse. Predvidene so 3 ure zložne hoje. Odhod avtobusa ob 8.00 iz Trsta (Trg Oberdan), oziroma ob 8.15 iz trga v Se-sljanu. Vpisovanje do danes, 2. aprila. Za vpis in info tel. št. 040-413025.
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« v ponedeljek, 6. aprila. Izlet izven najbolj znanih poti doline Glinščice, med Peskom in Gročano in z vzponom na Goli (621 m) za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Štart ob 10.00 iz Gročane (pri tabli na začetku vasi). Za info in prijave info@riservavalrosan-dra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (pon. - pet. 9.00-13.00).
Ü3 Obvestila
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo potekalo prvo srečanje Terapevtskega plesa brez forme danes, 2. aprila, od 17. do 18. ure. Tečaj, ki ga vodi Mateja Šajna, se bo nadaljeval še v aprilu in maju v Kulturnem domu v Na-brežini. Zaželene predhodne prijave na tel. 349-6483822 (Mileva).
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA v sodelovanju z občino Devin Nabrežina organizira brezplačno velikonočno delavnico cake designa za osnovnošolce v soboto, 4. aprila, ob 10.00 v Nabrežini. Število mest je omejeno. Prijave na center.harmoni-ja@gmail.com.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi slovenske vernike v mestu v soboto, 4. aprila, v kapelo Marijinega doma (Ul. Risorta 3) na evharistično bogoslužje velikonočne vigilije. So-
delujejo skavti SZSO in zbor ZCPZ. Začetek ob 19. uri.
NA OPENSKEM STRELIŠČU, pred spomenikom 72 talcem, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri spominska svečanost, ki jo prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Govorili bodo pisatelji Marko Sosič, Giacomo Scotti in Milan Rajovac. Sodeluje harmonikarica Neva Kranjec.
OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Ermada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v sredo, 8. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 9. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni!
OBRAZNA JOGA - SKD Slavko Škam-perle vabi na predstavitev tečaja obrazne joge, na Stadion 1. maja, v četrtek, 9. aprila, ob 19. uri. Info in prijave na tel. št. 347-0335969 (Petra Miklus).
SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora, ki bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto.
»PREDAVANJE O TEMI, O KATERI NOČETE SLIŠATI« bo v petek, 10. aprila, ob 18.00, ko bo psihologinja dr. Tanja Repič Slanič, zakonska in družinska terapevtka iz Ljubljane, predavala o temi spolnega nasilja nad mladoletnimi. Srečanje z njo - namenjeno predvsem mladim, staršem in vzgojiteljem - bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 (1. nadstropje). Vabljeni! Prirejata SZSO in MOSP.
ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 v Trstu in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73.
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - Spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 11. aprila, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za info in prijave tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
KLINIČNA SOMATIKA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v soboto, 11. aprila, z začetkom ob 15. uri potekala v društvenih prostorih v Nabrežini 4-urna delavnica, ki jo bo vodil fiziote-rapevt Aleš Ernst. Info in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva).
SKD VIGRED organizira, v primeru zadostnega števila vpisanih, tečaj risanja za srednješolce in odrasle z akademsko slikarko Katerino Kalc, ki bo potekal v Štalci v Šempolaju. Prijave in info na tel. 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja praznik pokušnje domačega kruha in vina v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje. Vzorce belega in rdečega vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila naj pridelovalci oddajo v društvu v ponedeljek, 13. in torek, 14. aprila, od 18. do 20. ure. Prva tri uvrščena vina vsake sorte prejmejo pokal in diplomo strokovne komisije. Prisotni na prazniku bodo ocenili prve štiri vsake sorte in jih nagradili s kolajno. Info na tel. 349-4599458; 040-411635.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA prireja tečaj obrazne joge (5 srečanj) ob sobotah, od 18. aprila, od 10.00 do 11.30. Vpisi do torka, 14. aprila. Omejeno število mest. Info in prijave na center.harmonija@gmail.com.
MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) ob prazniku Velike noči s srečanjem z gosti bo v sredo, 15. aprila, ob 16.30 (ob 16.10 molitev rožnega venca). Sv. mašo s podelitvijo bolniškega mazi-ljenja bo daroval p. Rafko Ropret. Sodeluje slovensko občestvo župnije sv. Vincencija. Področni svet slovenskih
vernikov s Trsta in Milj toplo vabi k udeležbi.
DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Servizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD, Ul. S.Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F.Severo 31, tel. 040-761683.
SKD S. ŠKAMPERLE vljudno vabi članice in člane na redni občni zbor v četrtek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v društveno dvoranico na Stadionu 1. maj (Vrdel-ska c. 7).
SSO obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira julija in avgusta poletni center pri morju v Grljanu (v slučaju slabega vremena bodo aktivnosti na sedežu združenja). Plavanje s potapljači v bazenu in v morju, laboratoriji in številne aktivnosti bodo razdeljene glede na starostno stopnjo in bodo namenjene otrokom od 3 do 14 let. Info in prijave na center.har-monija@gmail.com.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec april je predvidena delavnica: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Za informacije tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.co-mune.duino-aurisina.ts.it - news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
IS Prireditve
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opčinah« v piceriji nasproti cerkve na Opčinah. Razstava bo na ogled še danes, 2. aprila.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren prireja v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu predavanje »Rimljani na območju Boljunca«. O tem zanimivem argumentu bosta spregovorila raziskovalec Stanko Flego in arheolog Matej Zupančič. Vabljeni.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave akvarelov Sophie Vinci, maturantke umetnostnega liceja Nordio, z naslovom Navdih, ki bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. Predstavil jo bo Matej Susič.
SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je razstava »Lonjer, partizanska vas«
na ogled do 30. aprila, ob sobotah in nedeljah, z izjemo velikonočne nedelje, od 16. do 18. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
ES Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 12.04. Zaprto ob sredah.
Tel. 040-391790
[d Osmice
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmi-co Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
5 Poslovni oglasi
PRODAJAM DRUŽINO ČEBEL
zaradi prenehanja dejavnosti.
Tel. 370-3310998
0 Mali oglasi
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 3402719034.
IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244.
PRODAJAM KRAŠKO HIŠO delno prenovljeno v Saležu, 140 kv. m. (z dvoriščem približno 180 kv. m.). Tel. št. 340-6489007 ali 393-5055216.
PRODAJAM letne gume velikosti 165/70-14 v zelo dobrem stanju. Cena: 50 evrov (za vse štiri gume). Tel. št. 335-5316286.
PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-5693294 (po 17. uri).
PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM trisobno panoramsko stanovanje z razgledom na morje, predel Revoltella, komercialnih 97 kv. m., parkirno mesto v garaži, dvigalo, solastniški vrt. Tel. št.: 331-5695311.
PRODAM vso opremo za trgatev. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM zračni kompresor 2 hp, s priključnimi dodatki. Tel. št.: 040214218.
Prispevki
Ob 70. obletnici smrti Romana Sulči-ča daruje hčerka Alba 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V spomin na Renata Pierija daruje Olga Gustin 20,00 za cerkev sv. Urha v Samatorci.
Ob 20. obletnici smrti drage mame Stanislave Bolčič darujeta Ada in Neva 40,00 evrov za SKD France Prešeren iz Boljunca.
8
Četrtek, 2. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI	/
šolstvo - Liceja Franceta Prešerna iz Trsta in Artura Malignanija iz Vidma
Skupaj v dveh projektih za kvaliteto življenja in okolja
Ob sodelovanju v projektu Biodiversity zmagali na razpisu s projektom Greener and Happier
Greener and Happier - working together for our global village je poseben projekt, ki ga finančno podpira Dežela Fur-lanija Julijska krajina. Pobudniki projekta, ki so se lanskega julija uspešno odzvali na deželni razpis, so Znanstveni licej France Prešeren iz Trsta, ISIS Arturo Malignani iz Vidma in OIKOS onlus.
Projekt, ki si je na osnovi dodeljenih točk priboril tretje mesto na deželni in prvo mesto na pokrajinski ravni, temelji na obče znani resnici, da sreče in blagostanja ljudi ni mogoče meriti z ekonomsko rastjo, ampak z drugimi dejavniki, kot so kvaliteta odnosov, okoljska sprejemljivost in zdrav življenjski stil. Le-ta razvija osebno odgovornost, privilegira me-dosebne odnose in spoštljiv odnos do okolja in teritorija, omogoča bolj svoboden in odmaknjen odnos do predmetov in potrošništva.
Projekt bo trajal od junija 2015 do junija 2016. Ob delavnici o nenasilnem reševanju sporov projekt predvideva tudi poglabljanje tem o okoljski sprejemljivosti in biotski raznolikosti, debato o kulturni pripadnosti tako v deželnem kot v evropskem kontekstu, ustvarjalne delavnice s krajevnimi umetniki in načrtovanje izdelkov, ki bodo razstavljeni na zaključnih predstavitvah.
V tem pomladnem obdobju poteka na obeh šolah izbor petindvajsetih dijakov in dijakinj, ki se bodo od 6. do 12. septembra 2015 udeležili zelenega tedna v kraju Pesariis, ki slovi po urarstvu. Dopoldnevi bodo namenjeni delavnicam v angleškem jeziku o nenasilnem reševanju sporov in o odnosu med dobrim počutjem in spoštovanjem človekovih pravic in okolja. Delavnico bo vodila Orly Gal, ravnateljica multikulturne višje srednje šole Anna Frank High School v severnem Izraelu, ki si prizadeva za dialog med Židi in Arabci. V popoldanskih urah pa se bodo zvrstile umetniške in praktične delavnice. Večerne ure bodo posvečene osebnim pričevanjem in drugim dejavnostim. Januarja in februarja 2016 si bosta sledili še dve srečanji v Vidmu in v Trstu, ki se bosta osredotočili na prostovoljstvo in spoznavanje krajevnih organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Projekt bosta aprila in maja 2016 zaokrožili dve predstavitvi tako v Trstu kot v Vidmu, ki bosta kot sestavni del široko zasnovane mestne prireditve priložnost prikaza opravljenega dela v delavnicah med zelenim tednom v kraju Pesariis in promocije vsebin, ki so jih dijaki in dijakinje obravnavali na srečanjih v Trstu in Vidmu. Ob sklepu projekta bodo dijaki in dijakinje izvedeli še za številne možnosti vključevanja v prostovoljno delo na krajevni, evropski in mednarodni ravni.
To novo sodelovanje med licejema Franceta Prešerna iz Trsta in Artura Ma-lignanija iz Vidma je nadgradnja večletnega sodelovanja obeh šolskih zavodov, ki od šolskega leta 2011/2012 sodelujeta pri projektu medkulturnega in med-predmetnega sodelovanja Biodiversity: The Importance of Being Different. Pri tem projektu od šolskega leta 2012/2013 sodeluje tudi Gimnazija Koper. V štirih letih se je zvrstilo že devet srečanj v Trstu, Vidmu in Kopru.
Projekt raziskuje pojem biotske raznolikosti na več področjih (od jezikovno-kulturnega do znanstveno-okoljskega) za dojemanje bogastva v raznolikosti narave in ljudi. Dijakinjam in dijakom ponuja priložnosti za vzpostavljanje dialoga med lastno in drugo kulturo ob odklanjanju predsodkov in odpiranju k mednarodnim stikom, za pogovor s partnerjem tudi v tujem jeziku ob izkazovanju radovednosti in vedoželjnosti v odnosu do drugega, za opazovanje, opisovanje in analizo naravnih in umetnih pojavov v naravi in pre-
poznavanje v različnih oblikah le-teh tako pojem sistema kot pojem kompleksnosti. Letos bodo dijaki in dijakinje vseh treh šol preučevali travnike v dveh različnih teritorialnih kontekstih s posebnim poudarkom na opazovanju učinkov človeškega poseganja v biotsko raznolikost na nivoju ekosistema in izvajali preproste eksperimentalne dejavnosti ob primerjavi in kritični analizi.
Po uvodni fazi, ki je stekla v razredih na posameznih šolah, se bosta zvrstili dve srečanji. Prvo je bilo predvčerajšnjim na kraški gmajni pri Bazovici in v Trstu, drugo pa bo v petek, 17. aprila, na liceju Malignani v Vidmu in okolici. Ta projekt je namenjen 2.C razredu jezikovnega liceja na Prešernu, medtem ko je projekt Greener and Happier namenjen dijakom in dijakinjam vseh drugih in tretjih razredov na šoli. Pri obeh projektih sodelujeta prof. Valentina Korošec in prof. Melita Valič.
Skupinska slika sodelujočih v projektu Biodiversity, zgoraj ob naslovu pa značilna ura v kraju Pesariis, kjer bodo potekale delavnice v okviru novega projekta dveh licejev
gledališče rossetti - Mednarodni večjezični projekt o Goričanki Nori Gregor
Nora na odru, platnu, ekranu
Kinoateljejeva razstava bo na ogled do 19. aprila - V četrtek, 9. aprila, srečanje o slovenskih igralcih v Hollywoodu
Razstavo so odprli v Gassmanovem foajeju
fotodamj@n
Gledališka in filmska zgodba v Gorici rojene igralke Nore Gregor, je v torek zvečer odmevala tudi v prostorih tržaškega gledališča Rossetti. Na velikem odru so namreč gostili predstavo Nora Gregor, skriti kontinent spomina, mednarodno ko-produkcijo, ki v slovenščini, italijanščini in nemščini spregovori o blišču in bedi te najslavnejše Goričanke, istočasno pa tudi o zgodovinskih razprtijah, ki še danes pogojujejo odnose med tu živečimi narodi. Pred predstavo pa so v foajeju Vittorio Gassman odprli multimedijsko razstavo Nora, angel si!, za katero je poskrbel goriški Kinoatelje (v prvi vrsti novinar Igor Devetak). Reprodukcije svetovnih časopisov, fotografije in izseki filmov, v katerih je Nora nastopila, bodo na ogled do 19. aprila. Čez dober teden (9. 4.) je v kavarni Rossetti predvideno Srečanje z Noro, na katerem bo govor tudi slovenskih izseljencih, ki so iskali srečo v Hollywoodu.
izobraževanje - Izobraževalna ekskurzija Centra šolskih in obšolskih dejavnosti
Obisk manj znanih znamenitosti
Gostom so predstavili podzemne hodnike Kleine Berlin in Speleovivarium, kjer so odkrivali znamenitosti jamskega sveta
Na prvi spomladanski dan se je v Trstu zbrala lepa skupina učiteljev in vodnikov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti CŠOD, ki slovenske šolarje iz Slovenije seznanja z znamenitostmi našega mesta. Udeleženci izpopolnjevalnega srečanja so poleg osrednjih tržaških znamenitosti pobliže spoznali tudi manj znane aspekte tržaške turistične ponudbe, osrednji namen ekskurzije pa je bil izboljšava didaktične ponudbe CŠOD, ki pro-movira ta program. Skupina približno tridesetih vzgoj-no-izobraževalnih delavcev je pod vodstvom Franca Ma-lečkarja obiskala podzemne hodnike, znane pod imenom Kleine Berlin, in Speleovivarium pri Svetem Vidu, nekoč podzemni rov, v katerega so se med letoma 1943 in 1945 zatekali ljudje. V jamskem vivariju so pred leti na pobudo Erwina Pichla uredili bogato zbirko, ki prikazuje biotsko raznolikost Krasa. Vodič Franc Malečkar je zbrani druščini razložil, kdaj in zakaj so to zaklonišče spremenili v tako imenovani Speleovivarium, kamor so med drugim »naselili« človeško ribico. Skupaj z gosti so odkrivali zanimivosti jamskega sveta in spoznavali živalstvo in rastlinstvo jamskega sveta, delo in pripomočke jamarjev. Izobraževalno srečanje se je zaključilo z ogledom dokumentarnega filma o človeški ribici.
Gostje so obiskali Speleovivarium pri Svetem Vidu
/
ŠPORT	Četrtek, 2. aprila 2015 1 y

GLOSA
Spoštovani gospod dr. France Prešeren ...
Jo2e Pirjevec
Spoštovani gospod dr. France Prešeren,
ker je pomlad in imamo na Tržaškem čudovito vreme ter že praznično vzdušje, sem ži-dane volje. Zato dovolite, da se nekoliko pošalim. Sporočiti Vam moram, da ste Vi brez dvoma naš največji pesnik, zaslužen, ker ste dvignili slovensko besedo v empirej evropske poezije in našemu narodu dali dušo, nimate pa pravice do doktorskega naslova. Vem, da ste študirali pravo na dunajski univerzi in čeprav z nekolikšnim zamikom študij tam tudi končali, toda, ker niste doktor znanosti, si tisti "dr", s katerim ste se do smrti podpisovali in ki je vklesan v Vaš nagrobni kamen na nekdanjem kranjskem pokopališču, prisvajate arbitrarno. Tako vsaj pravi teta Jolka Milič s Partizanske ceste v Sežani, ki sicer nima izkušenj z univerzami, se pa ji vendar zdi primerno, da docira o akademskih naslovih. Da ne bo pomote, naj takoj povem, spoštovani gospod doktor, da se z njo ne strinjam.
V preteklosti doktorjev znanosti niso poznali. Pač pa so celo univerzitetni študentje, ki so bili prave bele vrane, imeli v družbi poseben status. Kakor je v torek na Matičetovem večeru pripovedoval Boris Pahor, so imeli na primer še za njegove mladosti v italijanski vojski pravico do častniškega čina, pri čemer je on, verjetno, ker je bil Slovenec, postal samo "sergente" torej podčasnik. Tisti, ki pa so zaključili univerzitetni študij, so si pridobili doktorski naslov kot sestavni del imena. To je bilo posebej močno razširjeno v nemškem in avstrijskem prostoru, saj so tam z doktorji celo pretiravali. Ko sem bil prvo leto svojega univerzitetnega študija v Gradcu, sem poznal nekega prevajalca, ki se je podpisoval z Dr., Dr., Dr., Jakomini, kar se mi je zdelo že takrat pretirano in smešno. Večkrat sem se spraševal, od kod ta obsedenost z akademskimi naslovi, ki je bila in je še vedno tudi na Slovenskem zelo izrazita. Razlagal sem si jo s strukturo družbe, ki je pod vplivom fevdalne, a obenem provincialne miselnosti temeljila na prepričanju, da nisi pomemben, če nisi "von" ali "pl." "Človek začne z baronom" je
JEZIK NA OBROBJU
Poleti imajo nekateri gostinci na pločnikih pred svojimi lokali stole in mizice, pri katerih strežejo gostom. V enem izmed člankov je naš poročevalec to pomlad zapisal, da je tržaška občina letos dovolila tudi »postavljanje kavčev na ulice pred lokali.« Bila sem prepričana, da gre za pomoto, saj bi bili kavči na ulicah bolj primerni za pustno ali prvoaprilsko šalo, ne pa za resno pisanje. Nemogoče se mi je zdelo, da lahko naš poklicni ali tudi priložnostni novinar ne pozna niti najpreprostejših imen za različne kose stanovanjske opreme.
Skorajda ni hiše, kjer ne bi imeli poleg postelj tudi kavča. V italijanščini mu pravijo divano letto, v slovenščini pa največkrat samo kavč; lahko je v njem skrita prava postelja ali pa tudi ne, posebno pri slovenskih kavčih je navadno ni. Kavč je oblazinjeno široko ležišče s tremi lesenimi ali oblazinjenimi stranicami, največkrat stoji v dnevni sobi.
Kaj bo torej letos stalo pred lokali? Kavči gotovo ne, saj zanje niti prostora ni.
Pozanimala sem se in izvedela, da je dovoljeno postavljanje nekakšnih oblazinjenih daljših sedežev, ki jim Italijani pravijo divanetti. Slovenci jih še ne uporabljamo, zato tudi imena zanje nimamo. Treba ga bo šele poiskati. Priznam, da bi bil vsak novinar v zadregi, ko bi moral poimenovati ta novi kos pohištva, čeprav je slovenščina glede tega precej bogatejša od italijanščine.
Pred kavči so se že pred stoletjem ali nekaj več, pojavili v naših stanovanjih oto-mani, ki so kmalu dobili žensko obliko otomana, ta pa se je preimenovala v divan. Obe imeni nas spominjata na Turčijo, in od tam sta tudi res prišli, hkrati s tem novim kosom pohištva. Otomana ali divan je nekoliko ožje nizko ležišče brez naslonjala. Namenjeno je popoldanskemu počitku, zato ima na eni strani nekoliko dvignjeno vzglavje. Prodajali so ga, če se prav spominjam, nekako do sre-
bila krilatica, razširjena za časa cesarja Franca Jožefa. Ker je bilo pri nas baronov in tudi skromnejših "pl." malo, kajti večina naših prednikov je bila kmečkega ali obrtniškega stanu, je naslov "dr." postal nadomestek za bolj zveneče plemiške titule. Šel sem pogledat, kako je bilo v Cankarjevem času, recimo v "dramatični sliki v treh dejanjih" Romantične duše, v kateri se pisatelj obregne ob našo jaro gospodo.Tam nastopajo kar trije doktorji, Dr. Mlakar, advokat, državni poslanec itd., Dr. Strnen, njegov bivši koncipient, in Dr. Delak. Tudi med sabo se v pogovoru naslavljajo z "gospodom doktorjem', njihovi sogovorniki nižjega stanu pa jim pravijo "blagorodje". V Desetem bratu se je Jurčič - kolikor se spominjam - prav tako ponorčeval s to manijo z italijanskim stavkom: "Anch'io sono dottore".
V Italiji je naslov "dottore" še za mojega študija precej izgubil na veljavi. Na Univerzi v Padovi, kjer sem poučeval deset let, je na primer navada, da prijatelji novopečenega doktorja sicer okronajo z lovorjevim vencem, obenem pa mu ritualno zapojejo nič kaj spoštljivo pesmico: "Dottore, dottore, del buso del cul. Va far n'cul, va far n'cul" itd. Za postreščke, hotelske vratarje, pomagače na parkiriščih pa so bile in so še itak vse "boljše" stranke "dottori". "Dottoressa" bi bila verjetno tudi Jolka Milič, če bi šla v Rim.
Kar se mene tiče, svojih akademskih naslovov nikoli ne navajam, razen takrat, ko pisno ocenjujem dela mlajših kolegov. Kakor je bila navada na Nobelovem inštitutu v Oslu, kjer sem bil "fellow', torej "tovariš', v pogovoru in dopisovanju tudi z bežnimi znanci uporabljam sicer samo ime, brez priimka. Toda izjemoma danes, gospod doktor, dovolite, da Vas z vsem spoštovanjem pozdravim kot dott. Univerze v Trstu, dott. elitne univerze "Scuo-la Normale Superiore di Pisa", diplomant Diplomatske akademije na Dunaju, dr. Univerze v Ljubljani, redni član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, ambasador Republike Slovenije v znanosti, Jože Pirjevec.
dine prejšnjega stoletja. Navadno je stal v spalnici. Ime-nitnej-
nam je zdel iz
francoščine prevzeti kanape, slovensko pa smo ga poimenovali blazinjak ali preprosteje počivalnik. Kar pet imen za isto stvar. Poleg teh pa imamo tudi divanček.
Katero od teh imen bomo uporabili za kose sedežnega pohištva, ki bodo stali v poletnih mesecih pred našimi tržaškimi lokali? Brez dvoma gre za sedenju namenjeno pohištvo. Izbira imena pa bo verjetno odvisna tudi od širine tega divančka, ki bi mu lahko rekli tudi dvo ali trisedežna oblazinjena klop.
V objavljenem poročilu je bilo tudi navodilo, kako bo prišel upravitelj lokala do dovoljenja za rabo prostora pred lokalom. Napisano je bilo: »Dovoljenje za rabo javne površine si bo predlagatelj pridobil preko pristojne občinske komisije. To pomeni, da ne bo več potrebno soglasje občinske komisije za urbano kakovost ne pristojnega deželnega nad-zorništva.«
Ne razumem, kdo je predlagatelj? Če gre za dovoljenje, pomeni, da je treba napisati prošnjo, to pa lahko opravi le prosilec. (V SSKJ je še vedno zapisan tudi star izraz prositelj, ki ni več v rabi).
Težko razumemo tudi obvestilo, da bo prosilec »pridobil« dovoljenje za rabo... »preko pristojne komisije«. Namesto preprosto: Prosilec bo dobil dovoljenje od pristojne občinske komisije.
Lelja Rehar Sancin
VREME OB KONCU TEDNA
Občasna spremenljivost, v soboto poslabšanje in ohladitev
Darko Bradassi_
Kompleksnost in dinamičnost vremenske slike, o kateri smo pisali že pretekli četrtek, se je v zadnjih dneh še povečala, kar je sicer v pomladnih mesecih kar običajno. Trenutno sta si v popolni kontrapoziciji ciklonsko območje s hladnim in bolj nestanovitnim severnim zrakom, ki se zadržuje onstran Alp in anticiklon nad Sredozemljem s toplejšim in bolj suhim zrakom. Naši kraji so ravno vmes, med ciklonom severno od nas in anticiklonom južno, zdaj prevladuje prvi z občasnimi pronicanji hladnejšega zraka, zdaj drugi z obdobji toplejšega in bolj sončnega vremena. Ob-čutnejša občasna nestanovitnost je v zadnjih dneh zajela predvsem nekatere predele v Sloveniji, kjer je bil vpliv pronicanj hladnejšega višinskega zraka večji in so zato nastale občutnejše razlike s pri-zemnimi temperaturami kot pri nas, kjer je bilo ozračje vseskozi povečini bolj stanovitno. Ponekod v Sloveniji so včeraj nastajale nevihtne celice in so poročali kar o štirih - sicer kratkotrajnih -vremenskih pojavih: o sneženju, sodri, toči in dežju. Pri nas so se ob prevladujoči jasnini tu pa tam pojavljali bolj temni posamezni kopasti oblaki.
Posebno naj poudarimo podatek, da smo v včerajšnjih popoldanskih urah marsikje namerili najnižji odstotek relativne vlage v tekočem letu in verjetno tudi mnogo dlje. Zrak je bil tako suh, kot ga pomnimo malokrat. Relativna vlaga se je marsikje spustila pod 15 odstotkov. Deželna meteorološka opazovalnica FJK je, denimo, v Briščikih namerila le 13-odstotno relativno vlago, isto vrednost smo tudi sami namerili ob 17.30 v Boljuncu, tudi drugod na Tržaškem in na Goriškem so bile vrednosti podobne ali le za malenkost višje. Vse to se je zgodilo po razmeroma visoki, marsikje več kot 80-odstotni vlagi, ki smo jo namerili v jutranjih urah. Kaj se je zgodilo? Zjutraj so pihali jugoza-
PISMA UREDNIŠTVU
Pino Tomažič
V zvezi s poročanjem Primorskega dnevnika o spominski slovesnosti ob 100-obletnici rojstva Pi-nota Tomažiča v Ljubljani moram kot zadnja sodelujoča na tem dogodku poudariti, da ob moji obstranski omembi zlorabe njegovega imena ni bil niti mišljen niti naveden Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, kot je zapisano v članku. Mišljeni so bili organizatorji prireditev v Sloveniji, ki načrtno spodbujajo nadaljevanje boljševistične revolucije, kar hromi gospodarski in družbeni razvoj Slovenije.
Gospod Stojan Spetič, ki se je kasneje oglasil v Pismih bralcev, je korektno, kratko in lepo prikazal Pinotovo aktivnost kot člana KPI in čas fašističnega divjanja v letih pred II. svetovno vojno. Gospodu Spetiču moram povedati , da slovesnost v Ljubljani ni bil simpozij, pač pa obuditev dogodkov in notranjih doživetij sorodnikov oseb, ki so bile Pi-notu v osebnem življenju najbliže, po spominih, pričanjih in zapisih. Pino je bil tam predstavljen kot komunist in član KPI, sodelavec in prijatelj mnogih ti-grovcev pri aktivnostih za socialno pravičnost, pravice in svoboščine posameznika in slovenske narodnosti v fašistični Italiji. Pa tudi kot soorganiza-tor mreže osvobodilne fronte na Krasu in v Vipavski dolini po navodilih, ki jih je sestra Danica prinašala z obiskov v zaporu od avgusta 1941 do njegove ustrelitve. Pino je bil predstavljen predvsem kot neizmerno široka, dobra, notranje osvobojena, neustrašna in nesebična osebnost, kot človek z veliko začetnico . In v tem smislu so bile tudi moje besede ob spominski slovesnosti na grobu : »... Njegova prva in zadnja misel so bili pravičnost, poštenost in svoboda, svoboda posameznika in naroda. In taka so bila njegova dejanja, njegov boj proti fašističnemu nasilju, za kulturno in fizično preživetje Slo-

hodni do zahodni vetrovi, ki so prinašali vlažen morski zrak. V osrednjih dnevnih urah je zaradi sprememb v pritisku zapihala burja in se je odstotek vlage že bistveno zmanjšal. V popoldanskih urah pa je zapihal severni veter, ki je iznad Alp prinašal zelo suh zrak. Med spuščanjem z grebena se je zrak občutno sušil in segreval, v bistvu smo okusili fen, ki je pri nas dokaj redek. Ni naključje, da smo ob 16.59, ko je bilo sončno žarčenje že občutno manjše, tudi namerili najvišjo dnevno temperaturo, v Boljuncu 18,1 stopinje Celzija.
Kontrapozicija med hladnim ciklonom in toplim anticiklonom se bo nadaljevala tudi danes in jutri, prevladovalo bo povečini sončno vreme, toda z občasno spremenljivostjo. Ni povsem izključena tudi kakšna manjša krajevna ploha. V soboto se bo hladen severni zrak spustil globlje nad Sredozemlje in bo občutneje vplival na vreme pri nas. Povečala se bo oblačnost in čez dan se bodo začele pojavljati padavine. Zvečer in ponoči se bodo nekoliko okrepile. Zapihala bo burja, ozračje pa se bo ohlajalo. V nedeljo se bo vreme čez dan postopno izboljšalo. Vetrovno bo in v primerjavi z minulim dogajanjem hladno. V ponedeljek bo povečini precej sončno.
Na sliki: nad Sredozemljem je soliden anticiklon, onstran Alp pa globoko in obsežno ciklon-sko območje
MU
venskega naroda v Italiji in za preživetje slehernega posameznika, za socialno pravičnost, še posebej tistih, ki so živeli na robu preživetja, za kmete in delavce, ne glede na vero, na narodnost, ne glede na nazorsko opredelitev. Njegovo vodilo je bila njegova notranja pot, pot notranje osvobojene osebe, ki kot taka lahko sledi le samemu sebi in nikoli neki ideologiji. On ni uporabljal orožja. Njegovo orožje sta bili: beseda ozaveščanja o kratenju pravic in svoboščin narodu in posamezniku ter povezovanje vseh tako mislečih v enoten boj zanje. Zato naj bo naš spomin nanj naš pogled vase. ... PRIŽGIMO SVOJO NOTRANJO LUČ. To je bil osnovni življenjski smisel Pina To-mažiča, človeka z veliko začetnico, humanista in borca za drugačno kulturo življenja . To naj postane tudi naše osnovno življenjsko vodilo. »
Gospod Spetič, na spominskih slovesnostih v Ljubljani in v Trstu so bili ljudje, ki se zavedajo pomena resnice, pravice, pravičnosti in svoboščin posameznika in naroda.
Hvala Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič za organizacijo spominskega pohoda po Pinotovem Trstu ter slovesnosti ob grobnici, hvala vsem sodelujočim, še posebej učencem OŠ Pinko Tomažič iz Trebč, hvala Študijskemu centru za narodno spravo iz Ljubljane za organizacijo spominske slovesnosti »Primorska zgodba, povedana v Ljubljani«.
Majda Metličar, hčerka Pinotove zaročenke Ine
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
10
Četrtek, 2. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
ssg - Nova otroška predstava Lipko in KošoRok
Prikupna združitev gledališča in košarke
Nova otroška predstava Slovenskega stalnega gledališča Lipko in KošoRok je zlasti skupinski dogodek, v katerem gledalci kot košarkarski navijači ustvarjajo pravo, športno vzdušje, s katerim igra resnično zaživi: njena tema je namreč košarka. osrednja točka pa ravno pomembna napeta tekma. Kakorkoli že, za odraslega gledalca je prvi trenutek še najbolj presenetljiva spojitev dveh oddaljenih plati človekovega življenja, gledališča in športa, a samo na prvi pogled, saj, če prav pomislimo, gre za občinstvo le za dva različna spektakla, ki v srečnih trenutkih še kako vzburita duhove. V predstavi sta gledališče in šport tudi fizično združena, saj je pred vsako uprizoritvijo predviden krajši košarkarski šov s košarkarji slovenskih klubov s Tržaškega. Poleg tega so partnerji tega gledališkega projekta Košarkarska komisija Združenja slovenskih društev v Italiji in Košarkarska zveza Slovenije.
Otroška predstava Lipko in KošoRok je nastala po uspešni slikanici Primoža Suhodolčana, ki je zmagala na razpisu Pravljica o Lipku Društva slovenskih založnikov v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS in EuroBasketom 2013. V njej nastopa deček Rok, ki si bolj kot vse želi biti košarkar, vendar se z njim nihče noče igrati, ker je še premajhen, zato se igra sam na zapuščenem igrišču blizu gozda. Nekega dne pa spozna nenavadnega prijatelja, mlado drevo, ki ga niti korenine ne zadržijo, da bi mirovalo, in je prav tako kot Rok navdušeno nad košar-
V predstavi nastopata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič
vec fotografij na www.primorski.eu
fotodammn
ko. Sicer imajo košarko rada vsa drevesa in na prvi dan zelenega meseca se ravno na Rokovem igrišču vsako leto odigra velika tekma med Listavci in Iglavci; Lipko je član ekipe Listavcev in tudi Roku se posreči, da zaigra z njimi, in zaradi odločilne vloge za zmago dobi naziv KošoRok.
Režiser Miha Golob je predstavo zgradil tako, da se že takoj na začetku z medklici vključijo gledalci, ki nato sodelujejo še kot navijači. Romeo Grebenšek (Rok) in Luka Cimprič (Lipko) se prepričljivo igrata z žogo kot prava košarkarja, kostumo-grafinja Silva Gregorčič je ustvarila pri-
kupno veliko verzijo Lipka, maskote evropskega košarkarskega prvenstva 2013.
Včerajšnja premiera v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma je bila še posebej navdušujoča, ker sta bila med gledalci tudi avtor Primož Suhodolčan in nekdanji kapetan slovenske reprezentance in generalni sekretar KZS Rašo Nesterovič (intervju z njim objavljamo na športni strani; op. ur.), ki sta na koncu delila avtograme. Pa tudi navijači med gledalci so se izkazali, še zlasti tisti, ki so jih za to priložnost pripravile učiteljice šol šentjakobskega ravnateljstva. (bov)
nagrada vstajenje - Podelitev 13. aprila
Letošnji dobitnik je Jurij Paljk
Nagrajen bo za knjigo Kaj sploh počnem tukaj
52. literarno nagrado »Vstajenje« prejme Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, sicer pa uveljavljeni pisec poezije in proze. Tako se je odločila komisija, ki so jo sestavljali Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in urednik Marij Maver. Člani so iz lanske izvirne knjižne bere pregledali petnajst del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2014 in se odločili, da nagrado Vstajenje podelijo Juriju Paljku za zbirko zapisov Kaj sploh počnem tukaj, ki je lani izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. V njej je avtor zbral kolumne, ki jih pod istim naslovom objavlja na straneh goriškega tednika Novi glas.
»Zapise Jurija Paljka, poudarjeno prvoosebne, a prav nič samovše-čne, prežema skrajna zavzetost, iskrena v samospraševanju in iskanju odgovorov, včasih polemično debater-ska, drugič nostalgična ali celo turobna,« je v spremni besedi zapisal urednik Aleš Berger. »Dostikrat neposredno nagovarja bralca, da bi ga pritegnil v tok pripovedi in povabil k razmisleku o vprašanjih, s katerimi se ukvarja.«
Jurij Paljk se je rodil leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, a že od leta 1978 živi v Italiji, kjer se je po prihodu v Trst takoj vključil v ži-
vljenje in delo slovenske narodne skupnosti. Je poročen in oče treh otrok, živi v vasi Terzo pri Ogleju, že dobrih deset let pa je odgovorni urednik tednika Novi glas. Doslej je izdal več pesniških zbirk: Soba 150, Nedorečenemu, Nemir, Kako je krhko - Com'e fragile, med njegova prozna dela pa prištevamo tudi knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh.
Denar za nagrado »Vstajenje« je tudi letos prispevala Zadružna kraška banka. Svečana podelitev bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 20.30 v Peterli-novi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3.
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
La famiglia Bérlier
Francija 2014 Režija: Eric Lartigau
Igrajo: Louane Emera, Karin Viard, Francois
Damiens
Ocena: ★★★★
Pri Berlierovih so zelo glasni, v smislu, da nobenega hišnega opravila ne opravljajo v tišini in to zato, ker so Berlierovi gluhonemi. Edina v družini, ki sliši in govori, je hčerka Paula, plavolasa najstnica, ki je tudi edina povezava med družino in svetom. Oče, mama in brat se namreč pogovarjajo samo preko znakovnega jezika. Doma v Loiri upravljajo veliko in uspešno kmetijo in tudi ob nedeljah, ko prodajajo sir na bližnji tržnici, je Paula edina, ki se lahko meni s strankami. Mlademu dekletu je sicer zaupana tudi celotna ekonomska plat kmetijske dejavnosti; Pauli telefonirajo iz banke in nanjo se obračajo tudi dobavitelji.
Njej vse to sploh ne teži in tudi, ko njen oče kljub hendikapu odloči, da bo kandidiral za župana, se Paula takoj ponudi, da mu bo pomagala kot prevajalka.
Istočasno plavolaska obiskuje licej in seveda živi čisto vsakdanje mladostniško življenje, ki ga označujejo ljubezenske in prijateljske dogodivščine. Na lepem pa Paulin profesor glasbe opazi, da skriva dijakinja izjemen pevski talent in ji predlaga, da bi se čez par mesecev udeležila prestižne selekcije na Radio France v Parizu.
Priložnost poči kot bomba na kmetiji gluhoneme družine, ki se nikakor noče odpovedati edini družinski članici, ki ima dar besede. Prijetna komedija, ki je v Italiji prejšnji teden zasedla šesto mesto najbolj gledanih filmov, je doma, v Franciji, pritegnila v dvorane sedem milijonov gledalcev. Ganljiva pripoved, ki ima, kot piše tudi na filmskih lepakih, velik dar, da gledalca spravi v dobro voljo, je kot za nalašč za velikonočne praznike. In to, da se loteva tudi zelo resnega argumenta, na tako prijeten in simpatičen način, je dodana vrednost, s katero znajo Francozi vselej presenetiti. (Iga)
skladišče idej - 20. stoletje skozi 100 slik fundacije CRTrst
Sto devetsto
V prostorih Skladišča idej v Trstu je bilo v torek odprtje razstave Cento novecento (Sto devetsto), izbora stotih likovnih del iz zbirke fundacije CRTrieste, katere kustosinja je Patrizia Fasolato. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki ponuja na ogled kakovostne likovne eksponate krajevnih umetnikov iz prejšnjega stoletja. Tržaška pokrajina je organizirala razstavo s prispevkom fundacije CRTrst ter v sodelovanju z Muzejskim polom Furlanije Julijske krajine in Avtonomne dežele FJK. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je uvodoma poudarila pomen zbirateljstva in sodelovanja med javnimi ustanovami in zasebnimi zbiratelji v prirejanju dogodkov, ki omogočajo širši publiki ogled teh edinstvenih mojstrovin. Ob razstavi je med drugim izšel lepo oblikovan spremni katalog s strokovnimi eseji številnih strokovnjakov. Ob sobotah in nedeljah pa bodo umetnostni zgodovinarji poskrbeli za vodene oglede.
Zbirka obsega v glavnem slikarska dela, grafike, risbe in kipe, ki odsevajo pomembne spremembe, ki so označevale dvajseto stoletje v pristopu do ustvarjanja in v avtonomiji likovnega izraza, vselej pa odsevajo univerzalne vrednote. Postavitev vodi gledalca po trinajstih tematskih sklopih. Od bolj izrazito figurativnih slikarskih del postopoma mimo stilizacije ter redukcije likovnih prvin vse do abstrakcije: pogledi priznanih umetnikov ponujajo gledalcu zelo raznoliko prizorišče.
S torkovega odprtja razstave Cento novecento v tržaškem Skladišču idej
fotodamj@n
Posebej so razstavljene slike, ki so se rodile kot umetniški oglasi likerja Stock in jih je leta 2008 fundacija prevzela od istoimenskega tržaškega podjetja, kateri so prvotno pripadale. Zbirka nosi naslov Umetnost in industrija ter obsega dvanajst slik različnih avtorjev, med katerimi so tudi Giorgio de Chirico, Leonor Fini, Franco Gentilini in Ennio Morlotti.
V sklopu na motiviko pokrajine si lahko ogledamo tri slike slovenskih umetnikov: večje olje na platnu Avgusta Černi-goja iz leta 1938, ki prikazuje tržaško nabrežje; Spacalovo olje na platnu iz leta 1954 ter značilni batik Bogdana Groma iz petdesetih let, slikarjev pogled na Prosek. Posebno lep je tudi odsek posvečen ženski figuri, od impresionističnih lahkotnih potez vse do ekspresionistične slike Miele Reine. Postavitev odseva obenem rojstvo zbirke, njeno nastajanje v času, strategije, ki so vodile izbiro nakupov ter obenem pričevanje prevladujočega okusa posameznih obdobij.
Razstava bo na ogled do 2. junija, vstop je prost. Predvideni so tudi ogledi palače Cassa di Risparmio, tržaškega Lloy-da in palače Economo, ki jih krasijo platna večjega formata, ki prav tako pripadajo zbirki sklada CRT. Urniki vodenih ogledov in spremljevalnih predavanj so objavljeni na spletni strani Tržaške pokrajine www.provincia.trieste.it.
Jasna Merku
/
ITALIJA
Četrtek, 2. aprila 2015
1 1
rim - Z veliko večino glasov (165)
Senat izglasoval zakon proti korupciji
RIM - Senat je včeraj z veliko večino izglasoval zakon proti korupciji. Zanj je glasovalo 165 senatorjev skupin Demokratske stranke, Ljudskega centra, Skupine Avtonomij e-Psi. Proti so bili senatorji Forza Italia, Gibanja 5 zvezd in Gal (skupno 74), medtem ko se je Severna liga vzdržala. Predsednik vlade Matteo Renzi je ob takšnem rezultatu izrazil zadovoljstvo. Prav tako pravosodni minister Andrea Orlando, ki je pristavil, da je vseeno škoda, da senat pri tako pomembnem ukrepu ni bil soglasen.
Zakon je bil izglasovan s tajnim glasovanjem in predvideva zaostrene kazni za upravitelje vseh stopenj, ki se pri opravljanju svoje funkcije materialno okoristijo ali na različne načine posreduejo lažne podatke.
Kot prekršek se z novim zakonom vrača potvarjanje bilance, ki je bilo svojčas odpravljeno v času ene izmed Berlusconijevih vlad. Tudi za to so predvidene zaporne kazni od enega do pet let. Senator Demokratske stranke in nekdanji sodnik Felice Casson je sicer predlagal do šest let, a njegov predlog ni prodrl.
Kar zadeva prisluškovanja zakon izločuje podjetja, ki niso kotirana na borzi.
Zakon predvideva več krivdnih stopenj, od lažjih prekrškov do težkih. V primeru družb ki so kotirane na borzi predvideva zakon do osem let zapora v primeru kršenja, bistveno povečane pa so tudi denarne sankcije.
pred začetkom tajnega glasovanja je senator Sel Peppe De Cristofa-ro napovedal vzdržanje, ker bi problem korupcije po njegovem zhteval
drugačno zasnovo in ne kompromisa »navzdol«. Za Berlusconijevo Forza Italia je nasproten glas napovedal senator Giacomo Caliendo, ki je govoril o »neustavnosti« in »vladni propagandi«.Pred glasovanjem je senati tudi zavrnil amandma Berlusco-nijeve stranke.
Gibanje 5 zvezd se je pri glasovanju o nekaterih členih vzdržalo ali je glasovalo proti. Kot sta povedala senatorja Maurizio Buccarella in Enrico Cappelletti jim ni odovarjalo dejstvo, da ne bo mogoče prisluškovati
podjetjem, ki niso kotirana na borzi, med katerimi so tudi »bele in rdeče« zadruge in politične fundacije, kjer se po njuni oceni obračajo milijoni evrov.
Večina v senatu vsekakor ni bila v dvomu. Med drugim je bilo prav na klopeh Berlusconijeve stranke precej odsotnih, kar je ponoven dokaz, da so razkoli, ki notranje pretresajo to stranko v bistvu nepopravljivi. In ponovna uvedba kaznovanja falzifikacije bilanc je bila odobrena s samimi tremi glasovi večine.
Včeraj v senatu
ansa
rim - Hipoteze o zamenjavah v vladi
Delrio namesto Lupija?
Podtajnik pri predsedstvu vlade Graziano Delrio
ansa
RIM - Vse kaže, da bo mesto nekdanjega ministra za promet in infrastrukture Maurizia Lupija prevzel sedanji podtajnik pri predsedstvu vlade Graziano Delrio. Predsednik vlade se je očitno odločil, da bo pospešil z rešitvijo problema. Na ministrski položaj enega najbolj občutljivih sektorjev, ki je po nedavnem dogajanju očitno ušel iz nadzora postavlja enega od svojih zaupnih ljudi.
Pri tem se postavlja problem, kako zadostiti zahtevam zaveznikov Nove desne sredine, ki so hoteli nadomestiti Lupija s svojim človekom ali zahtevajo vsaj eno pomembnejših ministrstev. Alfano je Renziju predlagal Gaetana Quagliariella na ministrstvo za dežele, ki bi ga okrepili še s kompeten-cami za jug države. A je Renzi dejal, da
beograd - Haaški obsojenec za vojne zločine v bivši Jugoslaviji
Šešelj potrdil, da se ne bo vrnil v Haag Pred sodiščem včeraj sežgal hrvaško zastavo
BEOGRAD - Haaški obtoženec in predsednik Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je sporočil, da je včeraj prejel odločitev haaškega sodišča, da se mora vrniti v pripor v Haagu. Ponovil je, da se ne bo prostovoljno predal, ob tem pa kot jasno sporočilo »hrvaški ustaški državi« pred višjim sodiščem v Beogradu zažgal hrvaško zastavo. Pred množico svojih privržencev je zažgal hrvaško zastavo z besedami, da gre za odgovor na mesec dni trajajoče napade hrvaških državnih predstavnikov nanj, poroča srbska tiskovna agencija Beta. S srbskega višjega državnega tožilstva so že sporočili, da so zaradi sežiga zastave proti Šešlju sprožili kazenski postopek.
Šešelj je zbranim novinarjem povedal, da je včeraj prejel odločitev pri-zivnega senata Mednarodnega sodišča za vojne zločine, da se mora vrniti v pripor v Haagu. Ponovil je, da se ne bo prostovoljno predal. Na vprašanje, kako komentira izjavo premierja Aleksandra Vučiča, da ga ne bodo na silo aretirali, je dejal, da ne ve, kako drugače potekajo aretacije, če ne na silo. Dodal je, da bo v primeru aretacije nudil pasivni odpor. Po njegovih besedah to pomeni, da ob morebitni aretaciji ne bo sodeloval in da ga bodo morali odnesti do letališča. Ocenil je še, da je režim vesel zaradi odločitve sodišča, da pa ima težave s tem, kako naj jo izvrši.
Četniški »vojvoda« Vojislav Šešelj v času njegovega zločinskega početja med vojno v bivši Jugoslaviji
arhiv
Šešelj je prišel na sodišče, kjer naj bi se včeraj začelo sojenje njegovemu namestniku v stranki Nemanji Šaroviču, ki je obtožen za širjenje verskega, rasnega in nacionalnega sovraštva, ko je leta 2012 na protestu pred predsedstvom Srbije sežgal zastave Kosova, ZDA, EU in Nata. Zbranim novinarjem je dejal, da bo na sojenju pričal, da je on naročil, da morajo sežga-ti zastave, kar so v stranki nato morali storiti, saj bi sicer disciplinsko odgovarjali.
Hrvaško zunanje ministrstvo je zaradi včerajšnjega incidenta v Beogradu
ostro protestiralo pri odpravnici poslov na srbskem veleposlaništvu v Zagrebu Bosi Prodanovič. V sporočilu za javnost so tudi napovedali, da bodo hrvaškega veleposlanika v Srbiji Gordana Markotiča poklicali na posvetovanje v Zagreb. Ob tem so pozdravili začetek kazenskega postopka v Srbiji proti Šešlju zaradi sežiga hrvaške zastave kot »korak v smeri po-mirjevanja nastalega stanja«.
Včerajšnje izjave srbskega ministra za delo Aleksandra Vulina, ki je ostro kritiziral hrvaškega premierja Zorana Mi-
lanoviča, pa so po njihovem skrajno neodgovorne in nedopustne. Vulin je med drugim povabil Milanoviča, naj pride v Beograd in pove, kaj ima proti Srbiji in Srbom, namesto da na Srbijo »meče kamenje«.
Milanovič je v torek med drugim v Zagrebu izjavil, da lahko Srbija z vnovičnim pošiljanjem Šešlja v Haag pokaže svojo demokratičnost. Znova je tudi zatrdil, da je Šešelj eden najbolj odgovornih za vojno na območju bivše Jugoslavije.
Haaško sodišče je začasno izpustitev Šešlja iz pripora odobrilo novembra lani, saj naj bi imel 60-letnik po navedbah srbskih zdravnikov raka na debelem črevesu in metastaze na jetrih. A vse od vrnitve v Srbijo Šešelj razburja domačo in tujo javnost s ponavljanjem svojih nacionalističnih idej o Veliki Srbiji, pozivi k strmoglavljenju aktualnega srbskega vodstva in zatrjevanjem, da se prostovoljno v Haag ne bo vrnil nikoli več. Haaško tožilstvo je zato zahtevalo odpravo odločitve o izpustitvi in jo v ponedeljek tudi doseglo.
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, sodbo pa naj bi bilo pričakovati poleti. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. (STA)
bi za ministrsko mesto raje imel žensko. Tako sedaj krožijo imena kot so Ermi-nia Mazzoni, Rosanna Scopelliti, Federica Chiavaroli in Valentina Castal-dini. Vendar tako Alfano kot Lupi vztrajata pri predlogu Quagliariella kot ministra za dežele z dodatnimi pristojnostmi. Morda pa bo obveljala hipoteza, da bo ministrstvo za dežele prevzela Maria Elena Boschi, njen re-sor pa naj bi prevzel Quagliariello.
V Novi desni sredini je, kot kaže, padla v precejšnjo nemilost nekdanja ministrica Nunzia De Girolamo, ki naj bi bila preveč ostro proti Renziju in je zato njeni somišljeniki ocenjujejo kot neprimerno.
In kdo naj bi nasledil podtajnika Graziana Delria na pomembnem položaju? Govori se, da bi ti lahko bili podsekretar Demokratske stranke Lorenzo Guerini, Matteo Ricchetti ali Et-tore Rosato. Pojavlja pa se tudi Luca Lotti, ki naj bi v tem primeru razširil svoje že tako velike kompetence.
Predsednik vlade želi z odločitvami pohiteti in vse kaže, da se bo vprašanje novih imenovanj razrešilo še pred velikonočno pavzo.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
35.921,20 +626,69

SOD NAFTE
(159 litrov)
56,99$ +3,41

EVRO
1,0755 $
0,0
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
1. aprila 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 1. 4. 31. 3.	
ameriški dolar	1,0755	1,0759
japonski jen	129,29	128,95
bolgarski lev češka krona	1,9558 27,543	1,9558 27,533
danska krona britanski funt	7,4708 0,72850	7,4697 0,72730
madžarski forint	298,52	299,43
poljski zlot	4,0608	4,0854
romunski lev	4,4130	4,4098
švedska krona	9,2541	9,2901
švicarski frank	1,0426	1,0463
norveška krona	8,6695	8,7035
hrvaška kuna	7,6483	7,6450
ruski rubel	62,4363	62,4400
turška lira	2,8064	2,8131
avstralski dolar	1,4153	1,4154
braziljski real	3,3994	3,4958
kanadski dolar	1,3632	1,3738
kitajski juan	6,666	6,6710
indijska rupija	67,2161	67,2738
južnoafriški rand	13,0011	13,1324
/	ŠPORT	Četrtek, 2. aprila 2015 1 y
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
sovodnje-doberdob-števerjan-gorica - Reforma krajevnih uprav
Vsi zahtevajo preložitev, Števerjan vlaga pritožbo
Predlagajo enoletno preložitev izvajanja deželne reforme krajevnih uprav, ob tem pa zahtevajo jamstva za zaščito slovenske narodne skupnosti v bodočih medobčinskih unijah. Tako bi lahko strnili vsebino resolucije, ki sta jo na zadnjih zasedanjih sprejela sovodenjski in doberd-obski občinski svet. O podobnem dokumentu bodo kmalu razpravljali tudi šte-verjanski občinski svetniki, ki se bodo sestali 9. aprila, briška občinska uprava pa se
Sedeži občin v Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu
ne bo ustavila le pri tem: proti zakonu št. 26/2014, ki mu ostro nasprotuje, namerava ubrati tudi sodno pot.
Na podlagi predloga dežele FJK naj bi sovodenjska in števerjanska občina vstopili v unijo gornjega Posočja skupaj z Gorico, Koprivnim, Krminom, Faro, Gradiščem, Marianom, Medejo, Mora-rom, Mošem, Romansom, Zagrajem, Šlovrencem in Vilešem, Doberdob pa bo priključen »ekipi« spodnjega Posočja s
goriška - Razočaranje pri SSk
»Reforma občin vodi v asimilacijo«
Stranka Slovenska skupnost obžaluje, da sta svetniški skupini Občinske enotnosti v Sovodnjah in Doberdobu zavrnili predlog sklepa za skupno slovensko unijo sedmih občin od Doline do Števerjana. Kot poročamo v zgornjem članku, sta občinska sveta sprejela sklep o preložitvi izvajanja deželne reforme krajevnih uprav, predlog o slovenski medobčinski zvezi pa ni prodrl.
»Kljub skupnim ugotovitvam, da je deželni zakon št. 26/2014 slab in nedorečen tako iz vidika upravljanja teritorija in zagotavljanja javnih storitev kot tudi iz vidika zagotavljanja dosedanje ravni zaščite slovenske narodne manjšine, svetnice in svetniki Občinske enotnosti v Doberdobu in Sovodnjah niso zbrali dovolj poguma, da bi deželni upravi poslali jasno znamenje z Goriškega. Res škoda, saj bi skupna zahteva sedmih večinsko slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem predstavljala zelo pomemben in utemeljen argument za vnos sprememb v načrt razmejitev unij, ki ga je zasnoval deželni odbor,« opozarjajo v SSk in izražajo začudenje nad izjavami v občinskem svetu v Sovodnjah: »Slišali smo, da s kraškimi občinami nimamo nič skupnega, da bodo s skupno slovensko unijo Slovenci v občini Gorica zapuščeni in da je sodelovanje z ostalimi občinami goriške pokrajine boljše in bolj uveljavljeno. Takšne trditve pri
SSk odločno zavračamo. Ne trdimo sicer, da bi se v slovenski uniji stvari razvile kar same od sebe. Potrebna bi bila napor in delo, vendar bi ohranili avtonomijo pri izvajanju pristojnosti, ki so ključne za upravljanje ozemlja, na katerem živi slovenska narodna skupnost. Vsega tega pa ne bo, če bomo razdeljeni v tri unije, v katerih bomo tako iz vidika prebivalstva kot iz vidika volilne teže šibek dejavnik. Sprašujemo se, ali bomo lahko še mirno prirejali praznovanja obnove občinske upravne avtonomije, ki smo jo pridobili zaradi narod-no-osvobodilnega boja in demokratične ureditve, potem ko nismo poskusili vseh možnosti, da bi jo obdržali.«
Čeprav gre pri reformi uprav za pomembno vprašanje, pristavlja SSk, so mnenja očitno spet deljena. »Marsikdo je spregledal, da je to odločen korak na poti asimilacije manjšine, ki si ga ni bilo pričakovati s strani levosredinske politične garniture,« še dodajajo v pokrajinskem tajništvu stranke in se zahvaljujejo sovodenjskim in doberdobskim svetnikom, ki so predlagali sprejem sklepa o skupni slovenski uniji. »To bo v prihodnjih mesecih in letih dokaz, da je alternativna in skupna rešitev obstajala, vendar je kot Slovenci nismo bili voljni sprejeti,« pravijo pri SSk in pozdravljajo odločitev števerjanske uprave, da se pritoži zoper deželni zakon.
Foljanom-Redipuljo, Gradežem, Trži-čem, Ronkami, Škocjanom, Špetrom, Štarancanom in Turjakom. Deželni zakon predvideva, da morajo občine poskrbeti za ustanovitev medobčinskih unij oz. za odobritev njihovih statutov do 1. oktobra, s prvim januarjem 2016 pa naj bi začele zveze izvajati večino svojih funkcij. »Pred nami so zahtevne odločitve, o katerih se ni mogoče dogovoriti v tako kratkem času,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki tako kot doberdobski župan Fabio Vizintin upa, da bo izvajanje zakona preloženo za eno leto.
Dokument z zahtevo po preložitvi sta občinska sveta v Sovodnjah in Doberdobu soglasno podprla. Ob prestavitvi termina zahtevata občini zagotovitev primernega števila slovenskih uslužbencev, ki bi v novih unijah omogočali spoštovanje zaščitnih zakonov 482/99 in 38/2001 oz. členov, ki se nanašajo na pravico do uporabe slovenščine v odnosu do javne uprave, tretja zahteva pa je priznanje večje avtonomije slovenskim občinam znotraj medobčinskih zvez.
Med sejama v Sovodnjah in Doberdobu so svetniki SSk in Liste za Doberdob predstavili tudi drugo resolucijo na isto temo. Predlagali so vključitev v medobčinsko unijo slovenskih občin na Tržaškem, večina pa je resolucijo zavrnila. »Večkrat nam je bilo pojasnjeno, da stvar ni izvedljiva, ob tem pa bi tovrstna ureditev ustvarila tudi druge težave, na primer na področju javnih storitev in služb, kjer smo tesno povezani s tržiškim okrožjem,« pravi doberdobski župan Vizintin.
Resolucijo o vključitvi v slovensko tržaško-goriško medobčinsko zvezo pa bo prihodnji teden izglasoval števerjanski občinski svet. V isti dokument, pojasnjujejo upravitelji, bo vključena tudi zahteva po enoletni preložitvi izvajanja deželne reforme krajevnih uprav, o čemer se je šte-verjanska županja Franka Padovan dogovorila s Floreninovo in Vizintinom. Ob tem se bo števerjanski občinski svet izrekel tudi o pritožbi na deželno upravno sodišče FJK, ki jo bo občinski odbor vložil zoper deželni zakon št. 26/2014 in z njim povezane ukrepe, ter o resoluciji, na podlagi katere bo Padovanova spodbudila vlado in pristojno rimsko komisijo, naj na ustavnem sodišču sprožita postopek preverjanja ustavnosti istega zakona. »Reforma krši tudi mednarodne sporazume, ki ščitijo manjšino,« menijo v Števerjanu.
Za enoletno preložitev izvajanja Pa-nontinove reforme se je v ponedeljek izrekel tudi goriški občinski svet. Svetniki večine in opozicije so soglasno podprli resoluciji svetnikov Manuele Botteghi (Gibanje 5 zvezd) in Emanueleja Trainija (Federacija levice), ki je v negativnimi učinki reforme omenil tudi zmanjšanje ravni zaščite slovenske manjšine. (Ale)
goriška - ISA
Količina sortiranih odpadkov se veča
Potem ko dve leti ni bilo izboljšanja, je lani na Goriškem ponovno začel naraščati delež sortiranih odpadkov. Če upoštevamo tudi Gradež, kjer sicer še nimajo sistema od-važanja odpadkov od vrat do vrat, se je delež povečal za dva odstotka in dosegel 63%, v ostalih občinah pa se je delež ločeno zbranih odpadkov v povprečju dvignil do praga 64 odstotkov. »Informativne pobude, ki smo jih izpeljali s pokrajino, se obrestujejo, naši cilji pa so še bolj ambiciozni,« je povedal Giuliano Sponton, direktor podjetja za javne storitve Isontina ambiente, ki je včeraj skupaj s funkcionarjem goriške pokrajine Fla-viom Gabrielcigom in predstavnico podjetja Fantambiente Chiaro Lo Presti predstavil novo informativno kampanjo. Namenjena je recikliranju tetrapak embalaže, ki nekaterim še vedno ustvarja dvome.
»Da bi občane še enkrat opomnili, da spada embalaža mleka, sokov ipd. v vrečo za papir, bomo tiskali 80.000 letakov, ki jih bomo razposlali po gospodinjstvih. Ob tem smo pripravili tudi večje lepake z istim sporočilom,« je povedala Lo Prestijeva. Sponton je izpostavil, da Goričani nimajo velikih težav pri sortiranju tetra-paka, s to kampanjo pa želijo odpraviti še zadnje dvome. Informativni material, je pristavil, bo štiri-jezičen: sprva so ga nameravali pripraviti v italijanščini, angleščini, arabščini in francoščini, slednjo pa bodo nadomestili s slovenščino, saj želijo upoštevati določila zaščitnega zakona.
Pobuda je vključena v širšo informativno kampanjo goriške pokrajine in podjetja ISA »Ločujmo in varujmo z ljubeznijo«. Ga-brielcig je poudaril, da je pomembno delati predvsem na znižanju količine odpadkov. »V povprečju letno proizvedemo okrog 120 kg odpadkov na prebivalca, kar je odločno preveč. Cilj, ki bi ga morali doseči, je okrog 90 kg odpadkov na prebivalca letno. To bi privedlo tudi do znižanja stroškov,« je povedal Gabrielcig, Sponton pa je izpostavil, da so zanimive rezultate v tej smeri dosegli v Ma-rianu, kjer so izvedli eksperimentalni projekt za zmanjšanje količine t.i. preostalih suhih odpadkov v rumenih vrečah.
Sortirani odpadki
goriška - Ob stoletnici vstopa Italije v vojno
Na vrsti predsednik Mattarella, v igri Redipulja in Debela griža
Sergio Mattarella
Italijanski predsednik Sergio Mattarella naj bi svoj prvi obisk na Goriškem opravil 24. maja letos. Vest so potrdili na goriški kvesturi, negotov je samo še kraj oziroma kraji predsednikovega obiska. V igri sta predvsem Redipulja in Debela griža.
V februaj je iz krajevnih virov prišla vest, da se bo Mattarella 24. maja udeležil svečanosti ob stoletnici italijanskega vstopa v prvo svetovno vojno, ki jo veteransko združenje Assoarma v sodelovanju z vojsko in krajevnimi upravami organizira na območju italijanske kostnice v Redipulji. Isti vir je trdil, da bo obiskal vojaška pokopališča v občini Fo-ljan-Redipulja in virtualni muzej prve svetovne vojne v stavbi nekdanje železniške postaje. Predstavniki Assoarma, vojske, pre-
fekture in občine so se sestali v torek, da bi se koordinirali v vidiku majskega dogodka, vendar po njihovih zagotovilih Kvirinal se še ni izrekel o kraju obiska. Funkcionarji s predsedstva republike so si sicer že prišli ogledat nekaj lokacij na goriškem Krasu, odločitev pa ni še padla. To je potrdila tudi županja Za-graja Elisabetta Pian, ki ve samo to, da se Kvi-rinal zanima za nekaj lokacij v njeni občini, predvsem za Debelo grižo.
Mattarellov morebitni prihod bo četrti obisk na najvišji ravni na Goriškem v letu obeleževanja stoletnice začetka vojne: julija lani so prišli predsedniki Borut Pahor, Giorgio Napolitano in Ivo Josipovic, septembra papež Frančišek, marca letos pa še predsednik Borut Pahor in senator Franco Marini.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 2. aprila 2015
13
gorica - Podružnica Čedajske banke na Korzu
Z obnovo prostorov nova organiziranost
Pritlična dela samo še do jutri - Dvojezičnost zagotovljena
Zaključuje se temeljita obnova notranjih prostorov podružnice Čedajske banke na Verdijevem korzu v Gorici, ki so ji goriški Slovenci še najbolj zvesti tudi zaradi dejstva, da je to nekoč bila slovenska Kmečka banka. O tem, da se koreninam ni izneverila, priča tudi okoliščina, da so v okviru obnovitvenih del na pročelju očistili in prebarvali veliki napis Bancagricola -Kmečka banka. Obenem so nad glavni vhod namestili novo tablo z napisom Banca Popolare di Cividale in na dveh straneh nadomestili osvetljeni znamenji, na katerih sta prej bila logotipa Kmečke banke, po
»Novosti bodo morda koga malce zbegale, za nas pa so stimulativne in bodo vplivale na kvaliteto dela«
novem pa sta logotip Čedajske banke in oznaka za bankomat. »Osebje bo še naprej dvojezično, edini 'priseljenec' brez znanja slovenščine sem jaz,« je duhovito pripomnil Paolo Pacor, 50-letni vodja podružnice, ki je na tem mestu od septembra lani, pred tem pa je dvanajst let vodil tržiško podružnico Čedajske banke.
»Prenova notranjosti je bila obvezna. Podružnica na goriškem Korzu že dolgo ni bila deležna obnovitvenih del, tako da prostori in z njimi povezana organiziranost ni-
so več odgovarjali značilnostim banke. Ta je v času spreminjala status in lastnike, ki so svoj pečat dali tudi prostorom in opremi. Oboje je bilo dotrajano. Novosti v videzu in ureditvi prostorov odražajo identiteto Čedajske banke in so bližje značilnostim ostalih naših podružnic,« pojasnjuje Pacor, ki mu je bila po premestitvi v Gorico zaupana tudi podružnica v Štandrežu.
V novi organiziranosti se odraža večja specializacija banke, ki gleda na skupine strank z različnimi problematikami - na zasebnika, na varčevalca, na podjetnika ... »Zato da se jim naši uslužbenci posvetijo, potrebujejo primeren prostor. Takšen pristop do bančnega poslovanja predpostavlja tudi večjo profesionalizacijo osebja,« pravi Pacor. V ta namen so v pritličju uredili štiri zastekljene pisarne, bela in siva barva, ki prevladujeta, pa dajeta splošen vtis svetlih in elegantnih prostorov.
Po napovedih bodo dela v pritličju z jutrišnjim dnem dokončana, po veliki noči pa se bodo lotili še prvega nadstropja. »To je bilo večinoma neizkoriščeno, kar bo deloma veljalo tudi v prihodnosti. Tam bomo uredili dve pisarni in majhno sejno dvorano. Uporaba prvega nadstropja ne bo pogojevala delovanja podružnice. Malo revolucijo pa smo izvedli v pritličju. Po novem so blagajne takoj za vhodom na desni, nov je blagajniški pult, nov je glavni vhod s steklenimi drsnimi vrati. Bankomat je sedaj na varnem, njegov umik z ulice zagotavlja večjo zasebnost, ekran pa je berljiv tu-
Na pročelju so očistili in prebarvali veliki napis Bancagricola - Kmečka banka
di ob sončni svetlobi. Varna je tudi uporaba bankomata v nočnem času, ko je dostop možen le z bančno kartico. Enostavnejši je dostop za otroške in invalidne vozičke. Storitve za stranke se niso spremenile, večjo varnost zagotavljajo blagajniške vplačilno-izplačilne naprave, ki so nadomestile predale z gotovino,« še razlaga Pacor.
V podružnici, ki zaposluje trinajst oseb, je večina napisov in navodil, namenjenih strankam, že prevedenih v slovenščino. Prihodnji teden naj bi bili prevedeni tudi napisi na steklenih stenah pisarn in na izložbah, ki gledajo na ulico. Obnovitvena dela so sicer nekoliko zmotila redno delovanje podružnice, ki pa je zaradi njih niso nikoli zaprli. Delavci so sobivali z uslužbenci in s strankami, večja dela in tista, ki so bila iz vidika varnosti zahtevnejša - na primer nameščanje šip -, pa so potekala ob koncih tedna. »Novosti bodo morda koga prvi hip malce zbegale, za nas pa so stimulativne in bodo vplivale na kvaliteto dela,« je prepričan Paolo Pacor.
gorica - Zanje je skrbela Karitas
V Piemont preselili 28 prosilcev za azil
Po večkratnih zahtevah goriškega prefekta je italijansko notranje ministrstvo dovolilo selitev 28 pre-bežnikov - državljanov Afganistana in Pakistana -, ki so bili začasno nastanjeni v objektih krajevne Karitas. Po navajanju prefekture je do tega prišlo, zato da bi zmanjšali število prosilcev azila, navzočih v Gorici. Odpeljali so jih včeraj zjutraj z avtobusom in s policijskim spremstvom. Nastanili so jih v sprejemnih centrih v Piemontu, in sicer v Turinu, Astiju, Cuneu in Ales-sandrii.
S tem v zvezi je goriški poslanec Giorgio Brandolin pozdravil pobudo občin Palmanova, San Vito al Torre, Bicinicco, Torviscosa in Bagnaria Ar-sa, ki so podpisale dogovor, na podlagi katerega bodo uvajale prebežni-ke v (neplačana) dela javne koristi in jim tako olajšale integracijo v krajevno skupnost v obdobju čakanja na potrdilo o pridobitvi azila. »Takšen dogovor bi bil koristen tudi za goriške občine, ki pa ga z izjemo Gradišča iz neznanega razloga ne utegnejo podpisati,« je Brandolinov komentar.
tržič - Prošnja za prispevek
Center za azbestne bolezni bodo okrepili
gorica - Nocoj
Modri grad za dvig zavesti o avtizmu
Goriški grad bo nocoj modro obarvan. Tudi goriška občina bo namreč sodelovala pri pobudah ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, za katerega je bil leta 2007 razglašen današnji dan, 2. april. Ob simbolnem prižigu modrih luči na gradu ob 18. uri sodeluje občina pri pobudi tudi s tem, da podpira projekt za pomoč družinam z avtističnimi otroki, ki ga izvaja goriško zdravstveno podjetje.
Le-ta sloni na metodi zgodnje intenzivne obravnave otrok z avtiz-mom ESDM - Early Start Denver Model. Terapija je namenjena otrokom, ki so stari med 18 in 42 mesecev, pri goriškem zdravstvenem podjetju pa jo izvaja operativna enota za dobo odraščanja in preprečevanje nastajanja invalidnosti za gornje Posočje v sodelovanju s konzorcijem Il Mosaico in s finančno podporo Fundacije Goriške hranilnice. V projekt je bilo vključenih šest malčkov, ki niso govorili, pri petih izmed njih, med katerimi izstopata dva otroka, pa že opažajo prve znake izboljšanja.
Občine gornjega Posočja so usposabljanju zdravniškega osebja in podpori staršem na domu namenili 23.000 evrov. »Ta projekt se nam zdi zelo pomemben, zato ga bomo še naprej podpirali,« je povedala goriška občinska odbornica Silvana Romano.
Deželni center za zdravljenje azbestnih bolezni CRUA, ki ima sedež v Tržiču, bodo okrepili. Generalni direktor Giovanni Pilati je namreč napovedal, da je zdravstveno podjetje za južno Furlani-jo in Posočje na deželo Furlanijo Julijsko krajino naslovilo prošnjo po dodatnih finančnih sredstvih, s katerimi nameravajo razviti nekatere dejavnosti centra, ki imajo deželno razsežnost. Med temi je, denimo, raziskovalna dejavnost.
Novica je pricurljala v javnost med zadnjih zasedanjem konference županov, med katero so predstavili tudi dokument o ohranitvi in okrepitvi zdravstvenih storitev na območju Tržiča. Dokument je pripravila svetniška komisija za zdravstvo občine Tržič, ki ji predseduje Marina Tu-razza, na konferenci županov pa ga je predstavila občinska odbornica Cristiana Morsolin. Ob dokumentu je upravi-teljica spregovorila o značilnostih urbanih območij ter o zdravstvenih in socialnih potrebah prebivalcev v Tržiču. »Izpostavila sem potrebo po zagotavljanju primerne socialne oskrbe za najšibkejše, ob tem pa sem poudarila, da je treba nujno razširiti dejavnost deželnega centra za zdravljenje azbestnih bolezni. V zvezi s tem je direktor Pilati povedal, da je zdravstveno podjetje zaprosilo za prispevek, s katerim želijo financirati širšo dejavnost. Doslej je namreč center deloval samo z denarjem goriškega zdravstvenega podjetja,« je povedala Morsoli-nova.
Tržiška svetniška komisija za zdravstvo je tudi sklenila, da bo na zdravstveno podjetje in deželno direkcijo za zdravstvo naslovila dokument, s katerim bo opozorila na potrebo po razvoju centra za zdravljenje azbestnih bolezni, pa tudi po ohranitvi kardiološkega oddelka tržiške bolnišnice.
gorica - Sumljiv kovček sredi gredice
Bombni alarm na Korzu
Razstrelili so ga pirotehniki posebne policijske enote - Bil je malodane prazen - Zapora pločnika in ceste
Nemalo vznemirjenja je včeraj pozno dopoldne na goriškem Korzu povzročila množična prisotnost policijskih patrulj ter zapora ceste in prepoved približevanja za pešce zaradi bombnega alarma.
Policija je prejela klic na interventno številko 113 in se takoj odpravila na Korzo Italia, v bližino Spominskega parka, kjer so mimoidoči opazili sumljiv kovček. Stal je ob drevesu sredi obcestne gredice med ulicama Rossini in Bellini. Policisti mobilnega oddelka so nemudoma zavarovali kraj in v pričakovanju na pirotehnike zaprli Korzo za promet in prepovedali vsako približevanje. Osebje posebne policijske enote, ki posega v primeru najdb eksplozivnih teles in bombnih alarmov, se je pripeljalo z ronškega letališča. Pirotehniki so si najprej pazljivo ogledali črni kovček s kolesci (t.i. trolley), velikosti 60x40 centimetrov, nakar so ga s pomočjo malega vodnega topa kalibra 29 milimetrov »razstrelili«. Bil je malo-dane prazen.
Po razstrelitvi so nemudoma odpravili zaporo ceste in preklicali prepoved mimohoda, črni kovček pa so odnesli. Hiteli so, zato da ne bi med ljudmi povzročili pretirane vznemirjenosti, kljub temu nevarnosti niso podcenjevali, pa čeprav je do najdbe prišlo prvega aprila.
Sumljivi kovček (zgoraj), pirotehnik na delu in zapora (spodaj)
1 4 Četrtek, 2. aprila 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Obrtniki medse povabili župane
Pomoč gospodarstvu iz skladov in razpisov
Da bi skupaj z lokalnimi skupnostmi poiskali skupno vizijo razvoja, je včeraj no-vogoriška Območna obrtna zbornica pripravila posvet, na katerega je povabila vseh šest županov občin na Goriškem. Župani so na kratko predstavili sedanja prizadevanja za razvoj gospodarstva znotraj posameznih občin, podjetniki in obrtniki pa so opozorili, da si želijo več obrtnih con. Župani so jim odgovorili, da je prostora v obrtnih conah še dovolj, vendar zemljišča v teh conah niso brezplačna.
Da so tudi obrtniki pripravljeni pomagati pri viziji razvoja Goriške, je najprej poudaril predsednik omenjene zbornice, Zoran Simčič, nato pa so do besede prišli župani. »Obrtniki ste pomemben del razvoja okolja, v katerem živimo,« je poudaril novogoriški župan Matej Arčon in naštel vzvode in sredstva, s katerimi jim občina lahko pomaga. »V preteklih letih smo veliko sredstev namenili skozi spodbude in subvencije. Letos za to namenjamo 170.000
evrov. Pomagali smo tudi preko Sklada za malo gospodarstvo z ugodnimi brezobrestnimi krediti. Letos ga želimo preoblikovati in odpreti možnost sofinanciranja konkretnih projektov, je napovedal Arčon, ki potencial Goriške vidi predvsem na področju razvoja visokotehnoloških podjetij in turizma. Že v letošnjem letu je v ta namen napovedal ustanovitev Zavoda za turizem, ki bi povezal obstoječe institucije v skupen produkt v navezavi s sosednjo Gorico.
Da so Goriška Brda kot izrazito kmetijsko področje specifična, je poudaril briški župan Franc Mužič. »Naš poudarek gre torej najprej temu, razvoj turizma je na drugem mestu, sledita malo gospodarstvo in obrt - čeprav sta na tretjem mestu, sta v Brdih precej razvita,« je dodal Mužič, ki je mnenja, da morajo občine obrtnikom ponuditi pogoje za delo in pridobiti evropska sredstva z ustreznimi razpisi. V Brdih veliko sredstev namenjajo promociji in se povezujejo se z avstrijsko stranjo.
Da v luči gospodarskega razvoja ne gre strogo gledati na občinske meje, je opozoril kanalski župan Andrej Maffi. Po njegovem mnenju bi znotraj vsake občine kazalo izkoristiti to, kar posamezne občine imajo. »Naša vizija je biti prijazni do gradenj v obrtni v okviru Salonita. Tam veliko degradiranih območij, trije obrtniki se že nameravajo tja vseliti,« je napovedal in dodal, da bodo letos kot pomoč obrtnikom podelili 20.000 evrov. Z županom Mavricijem Humarjem bodo v občini Miren-Kostanje-vica letos pripravili razvojno strategijo. Sklad subvencij tudi oni nameravajo prestrukturirati, v proračunu namenjajo 5.000 evrov več za razvoj podeželja. Potencial vidijo v turizmu, promovirajo se v sodelovanju z drugimi občinami.
»Naša občina je gospodarsko relativno dobro razvita. A tudi pri nas je, enako kot drugod, veliko podjetij propadlo, k sreči pa se je ohranilo nekaj industrije, ki je zdrava. Lega občine ob avtocesti in sicer ne popol-
Predstavniki goriških občin in predsednik območne obrtne zbornice
fotok.m.
noma izkoriščeni železnici nam omogoča razvoj,« je povedal župan Šempetra-Vrtoj-be Milan Turk in opozoril na veliko še neizkoriščenih površin, ki bi jih kazalo urediti za potrebe gospodarstva. Z razpisom bodo 60.000 evrov gospodarstvu podelili za investiranje v osnovna sredstva, 40.000 evrov dodajajo v sklad razvoja malega gospodarstva, dodatnih 40.000 evrih preko razpisov razdelijo za razvoj kmetijstva. Glede zahteve po obrtnih conah pa je Turk dejal, da poceni ali celo brezplačnih con sicer ni in jih niti ne more biti: »Obrtna cona pač nekaj stane, treba je zgraditi vso pripadajočo infrastrukturo in urediti nekatere druge stvari, prav tako lastniki svojih zemljišč ne dajo brezplačno.« Imajo pa v šempetrsko-vrtojbenski občini še veliko con, ki so namenjene gospodarstvu, pri čemer nekateri objekti celo že stojijo: »Tam je zagotovljena vsa infrastruktura, vendar objekti zapuščeni propadajo, saj nekega resnega interesa očitno ni.« (km)
gorica - »Ob kavi s knjigo« o Biljani
Vas z burno preteklostjo
Prvič je bila omenjena pred 810 leti, še pred prvo svetovno vojno je veljala za središče spodnjega dela Brd
Biljana - narečno Bijana - je ljubka vasica v Goriških Brdih, ki ji je bila pred kratkim posvečena tudi knjiga. Njen avtor je Peter Stres, nekdanji ravnatelj osnovne šole na Dobrovem, sicer vnet raziskovalec preteklosti. Krstna predstavitev knjige je seveda potekala v Biljani, prejšnji teden pa so jo predstavili še v Gorici, v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku, v okviru tamkajšnjih srečanj »s knjigo ob kavi«, ki so že stalnica za ljubitelje pisane besede z obeh strani državne meje.
V	srečanje z briškim avtorjem je uvedla Marija Češčut, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, ki je knjigo o Biljani izdala. Med drugim je povedala, da gre tokrat že za četrto Stre-sovo knjigo, ki je izšla pri goriški založbi.
V	svoji izčrpni razlagi o briški vasi z lepo zvenečim imenom se je avtor zaustavil na ključnih točkah, ki so zaznamovale včasih precej burno zgodovino goriških Brd. Povedal je, da zdaj poteka 810 let od prve omembe Bilja-ne, ki je v naslednjih stoletjih postala kar pomembna naselbina spodnjega dela Brd. Zdaj je to vlogo prevzelo Dobrovo, kjer je tudi sedež občine in drugih upravno-izobraževalnih ustanov, še pred prvo svetovno vojno je Biljana veljala za središče tega briškega predela. Zelo stara je tudi cerkev v Biljani s svojim zvonikom, ki je drugačen od osta-
lih »terov« v Brdih. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1233, prva slovenska šola pa sega v leto 1865. Avtor je tudi poudaril, da so že pod Avstrijo v Biljani delovala društva in organizacije, ki so bile na različnih političnih bregovih, razlike v pogledih pa so prebivalci znali premostiti, tako da ni nikdar prišlo do večjih konfliktov. V prvi svetovni vojni je bila vas izseljena. Večji del prebivalstva je begunska leta preživel v raznih italijanskih krajih, z razliko od drugih bližnjih vaških vasi, pa Biljane vojna ni huje prizadela. Avtor Stres je med svojo razlago omenil tudi odpor, ki so ga Biljanci gojili do fašizma in njegove raznarodovalne politike, dotaknil se je tudi problema kolonata, ki je bil v Brdih prisoten, ne nazadnje pa je nanizal tudi gospodarska področja v Brdih, od kmetijstva, živinoreje in sadjarstva, pa do obrtniških dejavnosti, ki so bile prisotne v vsaki briški vasi.
Uvod h knjigi je prispeval Tomaž Simčič iz Trsta, čigar oče je bil po rodu iz Biljane in je piscu posredoval veliko podatkov iz preteklosti briške vasi. Ob koncu predstavitve se je razvila kar živahna debata, ki je dodatno osvetlila obdobja in navade briških ljudi. Na dan so na primer prišle prehrambene posebnosti, zlasti praznične jedi, omenjeni so bili ljudje, ki so na različnih področjih pisali briško zgodo-
Marija Češčut in Peter Stres med predstavitvijo
foto l.k.
vino, pa še partizanstvo, ki je v Brdih odigralo pomembno vlogo in je bilo vselej trn v peti okupatorja. Izrečena pa je bila tudi želja-vabilo, da bi podobne publikacije izšle tudi o drugih vaseh Goriške.
Stresova knjiga o Biljani je po zas-
novi pregledna in je zato prijetna za branje, saj tudi ne dolgovezi z naštevanjem suhoparnih zgodovinskih podatkov. V Gorici je na razpolago v Katoliški knjigarni, zaradi tehtne vsebine in ličnega videza pa je primerna tudi za knjižno darilo. (vip)
šempeter
Primanjkuje
sester in tudi zdravnikov
V bolnišnici v Šempetru bi nujno potrebovali vsaj 15 srednješolskih medicinskih sester ter nekaj zdravnikov. Tudi če najdejo ustrezne kandidate, traja zaradi pridobivanja soglasij in finančnega načrta predolgo do realizacije zaposlitve.
Ob koncu lanskega leta je bilo v šem-petrski bolnišnici zaposlenih 88 zdravnikov specialistov, 42 zdravnikov specializantov, devet zdravnikov pripravnikov, 81 zdravstvenih delavcev skupnih medicinskih služb in zdravstvenih sodelavcev ter 395 zaposlenih v zdravstveni negi.
Vodja bolnišnične kadrovske službe Rajko Lisjak pravi, da so število zaposlenih v zadnjih letih zmanjševali v skladu s pravili, ki jih je postavil zakon. Ker so bili že prej kadrovsko podhranjeni vsaj na nekaterih področjih, se nenehno zmanjševanje zaposlenih predvsem na področju srednješolskega medicinskega kadra močno pozna. V bolnišnici pa so obenem uvajali nekatere nove programe, zato srednjih medicinskih sester primanjkuje predvsem na ambulantnem nivoju. Problem predstavljajo tudi številne bolniške odsotnosti, kar ob že tako majhnem številu zaposlenih v zdravstveni negi pomeni še dodatno obremenitev predvsem za tiste, ki lahko opravljajo tudi delo v nočnem času. V bolnišnici so izračunali, da zaradi pomanjkanja kadra in bolniških odsotnosti dnevno primanjkuje okrog 27 medicinskih sester.
»Problem pa je tudi v tem, ker v Sloveniji nekaterih strokovnih kadrov preprosto ni,« je še povedal Lisjak ter omenil patologe, radiologe in anesteziste. Poleg specialista radiologije pa bi potrebovali tudi specialiste nevrologije, oftalmologije, pediatri-je, interne medicine, ginekologije in orto-pedije. Ob odprtju novega urgentnega centra, kar naj bi se zgodilo do konca letošnjega leta, bodo potrebovali nekaj zaposlenih več tudi na področju urgentne medicine.
Velikonočno tridnevje
Goriška nadškofija se pripravlja na veliko noč. Nadškof Redaelli je v teh dneh obiskal več tovarn. Danes ob 10. uri se bo udeležil krizmene maše, ki jo bo v stolnici darovala goriška duhovščina. Ob 20. uri bo tu še evharistija v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Jutri popoldne bo obiskal zapornike, ob 18. uri bo vodil obred velikega petka, ob 20.30 pa še križev pot po mestu. Obred velikonočne vigilije se bo v soboto v stolni cerkvi začel ob 22. uri; v nedeljo bo nadškof prišel v stolnico na slovensko vstajenjsko mašo ob 6.30.
Košuta in Palčič v Gorici
Ob izidu dvojezične pesniške antologije »La ragazza dal fiore pervinca - Dekle z modrikastim cvetom« Miroslava Košute bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje med poezijo in likovno umetnostjo. Predstavitev zbirke bo obogatila razstava slikarja Klavdija Palčiča, predstavitev bo vodila Tatjana Rojc.
Barvanje pirhov na Vrhu
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela bo tudi letos priredilo tradicionalno barvanje pirhov. Otroke, stare od 5 do 10 let, vabijo v vrhovsko cerkev jutri, 3. aprila. Ustvarjalna delavnica se bo začela ob 15.30, nagrajevanje pa bo v nedeljo po velikonočni maši.
Maurensig s knjigo o živalih
Pisatelj Paolo Maurensig bo danes gost niza »Il libro delle 18.03«. V dvorani podjetja APT na železniški postaji v Gorici bo predstavil svojo knjigo o živalih »Amori miei e altri animali«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 2. aprila 2015
15
goriška - Tekmovanje in festival Svirel
Odzvanjajo godala in brenkala, finalni nastop v gradu Dobrovo
Sedmo mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov ter komornih Svirel 2015, ki potekata na različnih lokacijah Primorske, sta na polovici dogajanja.
V tem času na Gradu Dobrovo odzvanjajo godala in brenkala. Kitarist Marco Tamayo (Kuba-Avstrija), citrar Martin Mallaun (Avstrija) in harfistka Nicoletta Sanzin (Italija) ocenjujeta zadnjo četrtino od 230 tekmovalcev, ki so se prijavili v tekmovalno sekcijo brenkal. Pred njimi pa so violinistka Nadežda Tokareva (Rusija-Slovenija), violončelist Hendrik Blumenroth (Nemčija) ter kontrabasista iz Slovenije Iztok Hrastnik in Janez Avšič ocenjevali godalce.
Sklepni del dogajanja v sekciji godal in brenkal bo danes, 2. aprila, ob 18. uri na gradu Dobrovo. Tam se bo na finalnem koncertu pred strokovno žirijo predstavilo več izbranih solistov in dve komorni skupini, ki jim je žirija prisodila najvišje ocene zaradi prepričljive izvedbe na tekmovanju. Potegovali se bodo za absolutno nagrado, ki jo bodo podelil solistu godal, solistu bren-kal in eni komorni skupini. Kot poseben gost se bo na finalnem koncertu predstavil Ansambel rogov HoRORn
Na tekmovanju Svirel
Akademije za glasbo Ljubljana, ki ga vodi Jože Rošer.
Po razglasitvi absolutnega zmagovalca solista in komorne skupine ter podelitve nagrad, ki se je bosta udeležila tudi župan občine Brda Franc Mu-žič in podžupan občine Renče-Vogrsko Radovan Rusjan - predstavnika dveh izmed osmih občin, ki podpirajo Nagradni sklad Glasbenega tekmovanja
foto jernej skrt
Svirel -, bo sledilo pokoncertno druženje z glasbeno skupino Kontrabant. Ta izhaja iz Lendave in izvaja t.i. world glasbo oz. preplet ljudske romske z drugimi glasbenimi žanri. V okviru festi-valsko-tekmovalnega programa pa je sinoči v Hiši kulture v Šmartnem potekal koncert, na katerem sta nastopila Kitarski orkester Velenje in Mladinski pihalni orkester Brda.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 048133288).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 11. aprila nastopa Hungarian state folk ensemble; 22. aprila »Othello l'h e muta« režija Davida Cala-breseja in Lorenza Scude. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo do 28. aprila potekala 17. izvedba niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh. Prva predstava dramske skupine SKPD F.B. Se-dej iz Števerjana »Aulularia« bo v soboto, 11. aprila, ob 20.30. 14. aprila, ob 20.00 na sporedu nagrajevanje natečaja Mladi oder. 16. aprila ob 20.30 komedija »Mrtvi ne plačujejo davkov«, nastopali bodo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štan-drež. 28. aprila ob 20.30 glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov »Poglej, moj dragi Figaro«. Program je v organizaciji KC Lojze Bratuž in ZSKP. Predprodaja vstopnic od torka, 7. aprila. Za vse ostale informacije po tel. 0481-531445 ali 0481-538128.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 15. aprila ob 20. uri monoko-medija komika Ranka Babica »Moška copata«; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditve (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 15. aprila ob 20.45 bo koncert pianistke Glorie Campaner; 23. aprila ob 20.45 bo, v sklopu projekta '900 & Ol-tre, koncert pianista Uri Caine. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 4. aprila ob 19. uri 15. festival folklornih skupin, Zveza srbskih društev Slovenije; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
U Kino
Koncerti
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org.
SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 2. aprila, ob 18. uri v gradu na Dobrovem bo na sporedu Finalni koncert strunskih glasbil »hoRORn« ansambel rogov Akademije za glasbo Ljubljana, umetniški vodja Jožek Rošer. Več na www.upol.si.
FESTIVAL DVORNE GLASBE: 9. aprila ob 21. uri v palači Attems na Kornu v Gorici »Aspettate, adesso canto!«, nastopajo E. Bertuzzi, A. Rasi, M. Vincenzi.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 11. aprila ob 20.15 koncert Tinkare Kovač s skupino Singgirls; informacije in pred-prodaja vstopnic vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturnidom-ng.si).
V	TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo v nedeljo, 12. aprila, ob 16. uri nastopil zbor Multifariam ob spremljavi Bep-pina Delle Vedoveja na orglah in flavtistke Beatrice Grassi; vstop prost.
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.30 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 16.30 »Home - A casa«; 18.30 - 21.00 »L'ultimo lupo«. Dvorana 3: 16.00 »Cenerentola«; 18.15 - 20.15 - 22.10 »La famiglia Be-lier«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.15 »Into the woods«.
Dvorana 3: 16.40 - 18.20 »Home - A casa«; 21.00 »Fast & Furious 7«. Dvorana 4: 17.45 »Cenerentola«; 20.00 - 22.10 »L'ultimo lupo«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »La famiglia Belier«.
Razstave
NA MOSTOVNI: v galeriji Tir bo danes, 2. aprila, ob 20. uri odprtje razstave »Delo« v sodelovanju z Kulturnim umetniškim društvom Delikatesa. Razstavljata Tanja Sabol in Gašper Capuder. Na ogled do 9. maja ob četrtkih od 17. do 19. ure, ob petkih od 21. do 23. ure in ob sobotah od 21. do 23. ure. Več na www.mostovna.com.
UNITRI Nova Gorica vabi na odprtje razstave članic in članov likovnega krožka Akvarel pod mentorstvom Marjana Mi-klavca, ki bo danes, 2. aprila, ob 17. uri v galeriji Mercator centra v Kromberku.
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci, Ul. Duca D' Aosta 83, bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri odprtje razstave »Bjeki« umetnice in kuharice Mime Semec. Na ogled do 16. aprila od torka do nedelje 7.30-22.00. Več informacij po tel. 0481-412332.
V	GORICI: v Palači Coronini Cronberg bo 10. aprila ob 17.30 odprtje razstave »Dal-la Penna d' oca alla macchina da scrivere
- Guglielmo Coronini e la bella scrittu-ra«, na ogled do 4. oktobra po sledečem urniku: od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00. Za ostale informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it.
V	NOVI GORICI: v Mestni galeriji na trgu E. Kardelja 5 bo v petek, 10. aprila, ob 20. uri odprtje razstave prostorske postavitve umetnice Mete Grgurevič z naslovom »Presek/Intersection«. Več informacij po tel. 00386-53351017 ali mestnagalerija@kulturnidom-ng.si.
V	GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00.
V	KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo zavzetja utrdbe Przemysl s strani ruske vojske med prvo svetovno vojno. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 19. aprila vsak dan 9.30-19.30.
M Izleti
46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ZePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ZePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ZePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si.
PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in prijave: Vlado.
KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo (sodelovalo bo 18 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 3384390324, pohod2015@pohod.it; več na www.pohod.it.
PLANINSKA SEKCIJA KAMNJE prireja v ponedeljek, 6. aprila, 18. Velikonočni pohod na Malo goro (planoto na pobočju Čavna). Pričetek pohoda bo v Kamnjah ob 7.30; ob 11.00 bo pozdrav pohodnikom na Mali gori.
SPDG prireja v nedeljo, 12. aprila, v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v Soško dolino z ogledom slapa Koz-jak in Tolminskih korit. Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za ostale informacije in prijavo na izlet po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja).
ESTORIABUS: 18. aprila bo obisk zasebnega muzeja Spomini na Veliko vojno, tako imenovano osamljeno drevo in park Ungaretti v Martinšči-ni. Ob mednarodnem festivalu zgodovine v Gorici bodo organizirali tri turistične poti; 22. maja Banjšice, 23. maja Kobarid in 24. maja pogorje Kolovrata in Matajurja; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka
med 9. in 12. uro.
□ Obvestila
V GORICI: v telovadnici AŠZ Olympia bo danes, 2. aprila, ob 17. uri velikonočni prikaz dela »Olympia in classic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel & Arsatelier.
SOVODNJE OB SOČI: Kulturni dom »Jožef Češčut« prireja v četrtek, 9., 16., in 23. aprila ob 20.30 tečaj poslušanja telesa in sproščanja, vodil bo prof. Aldo Rupel. Za informacije in vpisnine
po tel. 338-1411463 Patricija (v večernih urah).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta -KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah.
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA sporoča, da bo čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave premeščena na nedeljo, 19. aprila.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 7. aprila, od 11. do 13. ure.
Prireditve
VELIKONOČNA DELAVNICA IN PREDSTAVA bosta danes, 2. aprila, potekali na sedežu KD Briški grič v Števerjanu. Na programu od 15.30 do 18.00 barvanje pirhov in oblikovanje velikonočnih okraskov, ob 18.00 gledališka uprizoritev pravljice »Brundo ne more spati« v izvedbi Sanje Vogrič in Karin Vižintin; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara), briski-gric@gmail.com.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 2. aprila, ob 18. uri v sklopu »Literarnih četrtkov« predstavitev knjige Miše Čermak »Jaz sem ljubezen«; več na www.ng.sik.si.
V	GORICI: v knjigarni Ubik na korzu Verdi 119 bo v petek, 3. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »Salone per Signo-ra« avtorice Erice Barbiani. O knjigi po spregovoril Alessandro Ruzzier. Več informacij po tel. 0481-538090.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI: bo v četrtek, 9. aprila, ob 20.30 Srečanje pod lipami s predstavitvijo zajetne monografije z naslovom »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata«. Sledil bo pogovor z avtorjem Giorgiom Banc-higem in beneškim raziskovalcem in publicistom Riccardom Ruttarjem. Srečanje bo vodila Erika Jazbar. Večer je v priredbi Kulturnega centra Lojze Bratuž in krožka Anton Gregorčič.
KD BRIŠKI GRIČ v sodelovanju s Foto-klubom Skupina 75 in Dramsko družino FB Sedej vabi na Odhajanja, literarni pogovor s tržaško pisateljico Evelino Umek, ob izidu njenega romana Sidrišče spomina, ki bo potekal v petek, 10. aprila, ob 20.30 v dvorani na Bukovju v Števerjanu. Pogovor bo vodila Daniela Stekar, mag. slov. Za fotografske utrinke bodo poskrbeli člani Fotokluba Skupina 75. Glasbena spremljava Andrejke Možina.
V	GORICI: v Forumu, Ul. Ascoli 10/A, v sklopu večerov Novecento Inedito v priredbi VZPI - ANPI Gorica, bo v petek, 10. aprila, ob 18. uri srečanje s predstavitvijo knjige »Come la foresta ama il fiume - storia di una resi-stenza«. O knjigi bo spregovoril Claudio Biancuzzi.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 11.00, Dario Lau-tieri iz bolnišnice v cerkev na pokopališču.
/	ŠPORT	Četrtek, 2. aprila 2015 1 y
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
košarka - Intervju z Rašom Nesterovičem
»Trener lahko vzgoji tudi dvanajst dobrih ljudi«
Oranžna žoga je slovenskemu košarkarju Rašu Nesteroviču, nekdanjemu kapetanu slovenske reprezentance, dobesedno pisana na kožo. Pred leti je svoj pečat zapuščal na igrišču, ko je meddru-gim s Kinderjem Bologno osvojil evroli-go, s San Antonio Spurs pa naslov prvaka lige NBA, zdaj pa svoje izkušnje deli na Košarkarski zvezi Slovenije (KZS). Včeraj je bil gost otroške gledališke igre Lipko in KošoRok v Kulturnem domu v Trstu, ki je nastala v sodelovanju z KZS, s košarkarsko komisijo ZSŠDI in SSG (več o tem na 10. strani).
Pri KZS ste tačas generalni sekretar in podpredsednik zveze. Kot bivši vrhunski športnik na kakšen način lahko pomagate slovenski košarki?
Poskušam skrbeti za razvoj in popularizacijo košarke v Sloveniji. Pri zvezi skrbimo predvsem za razvoj mladih in za čim večje včlanjevanje v klube, da bi se raven košarke spet dvignila na tisto, ki je bila že pred nekaj leti. Zdaj raven pada, pa tudi zanimanje otrok za košarko je manjše.
Ali na to vplivajo rezultati?
Niti ne. Po mojem danes prevladuje drugačna kultura, z internetom, face-bookom in računalniki se je kultura čisto spremenila.
Večkrat ste sicer izjavili, da se vidite bolj v klubu. Zakaj? V zvezi ni mogoče narediti vsega, kar si želite?
Ker v klubu pride do izraza bolj vsakodnevno delo z ljudmi in otroki, vsak dan stremiš po napredku, na zvezi pa se ukvarjaš deset mesecev, vse pa se dogaja samo dva meseca.
Zakaj je dobro, da zveze ali klube vodijo bivši košarkarji?
Prevladuje prepričanje, da bivši košarkarji ne sodijo v košarko. Tako mnenje pa zame nima ne osnove ne smisla. Pač, nikoli niso dobili priložnosti. Sem med prvimi, ki imam tako vlogo, a upam, da ne bom zadnji. Potrebni so, da z igrišča prinesejo izkušnje v organizacijsko plat.
Z vrha spremljate slovensko sceno: kako bi ocenili stanje slovenske košarke?
Dobro, ni vrhunsko, a ni dramatično. Smo v zlati sredini. Vsi sicer krivijo finance in ekonomske probleme, a je to le eden izmed dejavnikov, da ni najbolj rožnato. Malo je mladih, saj se klubi ne trudijo, da bi jih privabili in zadržali.
EuroBasket v Sloveniji k temu ni pripomogel?
Je, a privabiti mlade je eno, jih zadržati nekaj drugega. Otrokom moraš ponuditi nekaj zanimivega, jih prepričati, da se bodo vračali. Pri tem imajo trenerji ogromno vlogo, biti morajo psihologi in pedagogi. Otroci so namreč najbolj občutljivi, v teh letih iščejo neko svojo identiteto in trener mora biti sposoben, da jih predvsem spravi na pravo pot. Ni nujno, da bo vseh dvanajst igralcev igralo v NBA ali da bodo postali vrhunski igralci, ampak lahko vzgoji tudi dvanajst dobrih ljudi.
Pred leti smo spremljali Slovenijo tudi v evroligi, in ne le v začetnih bojih. Kdaj jo bomo spet?
Upam, čim prej. Odvisno bo od tekmovalnega sistema, ekip, koliko so te sposobne, da se organizirajo in zberejo igralce, ki so sposobni pripeljati ekipo na evro-ligaške tekme.
Se strinjate, da bo delo zveze ocenjeno šele po uspešnosti reprezentance?
Seveda. Vse se meri skozi njen nastop. Vse bo odvisno od tega, kako dobro bo reprezentanca nastopala v Zagrebu.
V	enem izmed vaših intervjujev napovedujete kolajno. Ali mislite resno?
V	predstavi Lipko in KošoRok smo videli, da se sanje uresničujejo. To so želje, realnost je takšna, kakršna je. Ampak nikjer ne piše, da jih ne moremo uresničiti. Vseh 24 ekip ima priložnost, da zmaga.
Nekaj favoritov pa vendarle je ...
Da, vendar tekma se vedno začne nič proti nič.
Zakaj Slovenija še ni dobila kolajne na velikih tekmovanjih?
Ne vem, več je dejavnikov. Potrebovali bi podrobno analizo. Včasih je zmanjkalo malo sreče, včasih kaj drugega.
Vsako leto znova nikoli ne vemo, kdo bo reprezentanci na razpolago in kdo ne. Zakaj je tako?
To morate vprašati igralce. Mislim, da je to del osebne kulture.
Vi niste bili taki, kajne?
Ko sem rekel, da bom igral, sem igral, ko sem povabilo odklonil, pa me nihče ni uspel prepričati, naj pridem.
Pred kratkim ste obiskali Gorana Dragica in niti on vam ni dal še dokončnega odgovora. Od česa bo odvisno, če bo on igral v Zagrebu?
Žena pričakuje drugega otroka, predviden porodni rok pa je ravno sredi avgusta, ko bodo stekle priprave na prvenstvo. Ni še nič dorečenega, spet se bomo dogovarjali po koncu sezone.
Kaj pa Beno Udrih?
To bo urejal selektor, ki pa pravi, da bo Udrih nastopil na EP.
Govoriva o igralcih lige NBA. Ali imajo vse zveze enake težave pri dogovarjanju z igralci pred reprezentančnim nastopom?
Po mojem ne. Najbrž smo v tem fenomen. Drugi igralci se odločijo že veliko prej, tako da se zveza lahko organizira.
Ali je njihova razpoložljivost odvisna tudi od strahu pred poškodbami?
Poškodbe se lahko zgodijo kjerkoli, tudi zdaj, ko bomo izstopili iz te dvorane. Zakaj je tako, morate vprašati njih.
Marko Milič je nekoč dejal, da v NBA igraš pač toliko, kolikor veljaš. Tam torej ni prostora za dokazovanje?
Do neke mere je res tako. Vlada pač tak sistem. Tisti, ki so bolje plačani, imajo neko prednost, kar je tudi normalno. Če imaš višjo plačo, pričakujejo od tebe več. Tudi treningi niso za vse enaki. Tisti, ki manj igra, se na treningih bolj trudi, tisti, ki več igra, pa nima moči, da bi se vsak dan toliko trudil in zato na treningih varčuje z močmi.
Velikokrat se zgodi, da igralec izbere ligo NBA, potem pa presedi celo sezono na klopi. Tako je bilo na primer z italijanskim reprezentantom Datomejem. Je odločitev večkrat prenagla?
Ne, to ni problem. Pridejo pa verjetno v tako ekipo, kjer ne najdejo svojega mesta in ta položaj ni tako hitro rešljiv, kot bi lahko bil. In potem čakajo svojo priložnost. Ekipe si sicer ne moraš izbirati, a lahko vplivaš do določene mere.
Dogaja pa se tudi obratno. Na primer, da Goran Dragic v ligi NBA dela več razlike kot na evropskih prvenstvih. Se strinjate?
V	ligi NBA igra pač z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu, v reprezentanci pa se mora 15 igralcev prilagoditi eden na drugega v zelo kratkem času. In včasih jim ne uspe, ni take kemije, kot bi morala biti in zato na igrišču ne pokažejo svoje prave vrednosti: to ne velja samo za Dragica, ampak za vse.
Rašo Nesterovič med
podpisovanjem avtogramov v SSG
fotodamj@n
Kaj pa doživi novinec v ligi NBA? Če se ne motim ste se srečali celo z bivšim italijanskim mafijcem ...
Vsak novinec v ligi NBA prisluhne predavanjem, na katerih predavajo o denarju, o tem, kako te razne skupine mafijcev in kriminalcev želijo pritegniti k sebi, da potem prek tebe uresničujejo stave. Na teh srečanjih ti pač predstavijo, s čim se boš lahko srečal v karieri. In res sem takrat prisluhnil tudi bivšemu italijanskemu mafijcu, ki zdaj sodeluje s policijo.
Letos mineva 10 let, odkar ste osvojili naslov prvaka v ligi NBA. Boste to proslavili?
Ne vem.
Od koga ste se v vaši karieri največ naučili?
Omenil bi Danilovica, Savica in Duncana.
Nekaj časa ste bili tudi najbolje plačani športnik v Sloveniji. Stara ljud-
Dirka po FJK bo ali ne bo?
Lienz, Sillian, Palmanova, Azzano Decimo, Villa Santina, Arta Terme, San Giorgio della Richinvelda, Sappada, Rezija. 52. kolesarska dirka po FJK naj bi letos obiskala vse zgoraj omenjene kraje, toda organizatorji, kot kaže, so se zaradi ne samo finančnih razlogov odločili, da dirke, vsaj v tem terminu, od 5. do 9. maja, ne bo.
PO BELGIJI - Norveški kolesar Alexander Kristoff je dobil tudi drugo etapo dirke Driedaagse De Panne v Belgiji.
Phelpsa ne bo
COLORADO SPRINGS - Ameriški plavalni zvezdnik Michael Phelps, lastnik največ olimpijskih medalj v zgodovini, letos ne bo nastopil na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Kazanu in julijskih paname-riških igrah v Torontu. Tako se je sam odločil.
Končal kariero
ska modrost pravi, da denar pokvari človeka. Vi taki provokaciji kako odgovarjate?
To je moja stvar. Če si človek, si človek ne glede na to, ali imaš dosti ali malo denarja. Tiste, ki denar pokvari, bi jih v vsakem primeru. In če ne bi bil denar, bi jih pokvarilo nekaj drugega.
Je liga NBA še vedno najboljša liga na svetu?
Definitivno, saj tam igrajo najboljši igralci na svetu. Ko so dovolj dobri in dovolj stari, izberejo ligo NBA tudi evropski košarkarji.
Mnogokrat se sicer sliši, da se v evroligi igra kakovostnejša košarka?
Odvisno. Vsak ima svoj okus. Meni sta obe všeč, odvisno od sezone.
V čem se košarka največ spreminja?
Hitrejša, bolj fizična je. Bolj se približuje ligi NBA.
Veronika Sossa
DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane
ZÜRICH - Švicarski alpski smučar Silvan Zurbriggen je končal športno pot, na kateri je 33-letnik največje uspehe zabeležil s srebrom v slalomu na svetovnem prvenstvu leta 2003 in z bronom v kombinaciji na olimpijskih igrah leta 2010. PRVAKA - Državna naslova v smuku sta si, potem ko so tekmovanje z dnevom zamude zaradi megle le izpeljali na Krvavcu, pri-vozila člana Branika Ilka Štuhec in Klemen Kosi.
Boston pod vprašajem
BOSTON - Ameriški olimpijski komite bo morda umaknil kandidaturo Bostona za OI 2024 in predlagal Los Angeles in San Francisco, saj je anketa Wall Street Journala pokazala, da se s kandidaturo Bostona strinja le 36 % tamkajšnih občanov.
Murrayjeva petstota zmaga v karieri
MIAMI - Britanec Andy Murray se je uvrstil v četrtfinale teniškega turnirja v Miamiju in je potem, ko je s 6:4, 3:6 in 6:3 izločil Južnoafričana Kevina Andersona, zabeležil petstoto zmago v karieri. S tem je postal deveti med trenutno aktivnimi igralci, ki jim je to uspelo. Murray je imel v tem času 155 porazov, osvojil pa je 31 turnirskih zmag.V Miamiju sta bila v četrtem krogu uspešna tudi prvi igralec sveta Srb Novak Dokovič, ki je ugnal Aleksandra Dolgopolova iz Ukrajine s 6:7 (3), 7:5, 6:0, ter četrti nosilec Japonec Kei Nishiko-ri, ki je brez težav s 6:1 in 6:2 strl odpor Belgijca Davida Goffina. Američan John Isner je presenetil petega nosilca Miloša Raoniča iz Kanade in slavil s 6:7 (3), 7:6 (6) in 7:6 (5). Na ženskem delu turnirja je v četrtfinalu Andrea Petkovič iz Nemčije premagala Čehinjo Ka-rolino Pliskovo s 6:4 in 6:2, Španka Carla Suarez Navarro pa je ugnala Američanko Venus Williams z 0:6, 6:1 in 7:5.
nogomet - UEFA
O tekmi
Črna gora-Rusija prihodnji teden
NYON - Evropska nogometna zveza je sporočila, da bo kvalifikacijsko tekmo med Črno goro in Rusijo za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Franciji, ki je bila v petek, 27. marca, v Podgorici prekinjena v 67. minuti, disciplinska komisija obravnavala 8. aprila, še eno sporno tekmo med Gruzijo in Nemčijo pa šele 21. maja. Petkova tekma med črnogorskimi in ruskimi nogometaši je bila prvič prekinjana že po dvajsetih sekundah, saj je zdaj že razkrit privrženec domače izbrane vrste po pičlih dvajsetih sekundah igre z baklo v glavo zadel ruskega vratarja Igorja Akinfejeva.
jadranje 1
Pokal Amerike leta 2017 na manjših jadrnicah
PARIZ - Pokal Amerike čez dve leti bo potekal na manjših jadrnicah. Tako so odločile sodelujoče posadke na glasovanju pod okriljem branilke naslova Oracle v ZDA. S takšno drastično potezo naj bi šesterica sodelujočih zasedb privarčevala od 30 do 50 milijonov evrov, odločitev pa naj bi pritegnila tudi nove jadrnice. Naslednja, 35. izvedba, bo leta 2017 namesto na 18,90 metra dolgih katamaranih potekala na manjših, dolgih med 13,70 in 15,25 metra.
Odločitev pa ni bila soglasna, saj sta bila proti italijanska Luna-Rossa in novozelandska ekipa Team New Zealand, ker sta že začeli priprave na prej določenem tipu katamarana. Italijani so zagrozili celo z izstopom, če bi bila odločitev sprejeta. Azijci pa so že napovedali, da bodo po zmanjšanju velikosti plovil sodelovali na tekmovanju.
jadranje 2 - 470
Jadralca Čupe v srebrni skupini Skupno 42.
PALMA DE MALLORCA - Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti sta včeraj na regati na Palmi de Mal-lorci začela nastope v srebrni skupini, saj sta po kvalifikacijskem delu pristala šele na 44. mestu. »Prvi dan regat je bila z vetrom prava loterija, drugi dan pa sva zgrešila taktiko na obeh regatah,« je včeraj pojasnil slabe nastope kramar Simon Sivitz Košuta. Včeraj sta bila v srebrni skupini 11. in 1. in pred zadnjimi štirimi regatami napredovala na skupnem 42. mesto (drugo mesto v srebrni skupini). V zlato skupino so se uvrstile kar tri italijanske posadke, med njimi sta tudi veterana Zandona in Trani, ki sta napredovala na 22. mesto.
Slovenki Tina Mrak in Veronika Ma-carol, ki sta bili meddrugim izbrani za najboljši slovenski jadralki leta 2014, sta v ženskem dvosedu 470 na 12. mestu.
/
ŠPORT	Četrtek, 2. aprila 2015 1 y
odbojka - Derbi za vrh moške deželne D-lige
Sloga Tabor se je oddolžila Soči in je zdaj bližja uvrstitvi v končnico
V napadu Sloga Tabor dosti bolj učinkovita od Soče
Sloga Tabor - Soča 3:0 (25:23, 25:19, 25:22)
Sloga Tabor: Taučer 10, Kante 6, Antoni 11, Milič 7, Trento 7, Reggente 4, De Luisa 1, Guštin 0, Jerič, Vattovaz, Markežič. Trener Berlot
Soča: Manfreda 7, Russian 1, Waschl 9, Pellis 5, Komjanc 1, Terpin 4, Lupoli 3, Franzot 3, A. Čavdek (L), Margarito. Trener Battisti.
Slogaši so se v zaostali tekmi D-li-ge pošteno oddolžili svojim mlajšim nasprotnikom za poraz s tekme prvega dela v Sovodnjah. Takrat se je zdel njihov poraz presenečenje in blamaža, a se je nato pokazalo, da so Goričani kljub mladosti,
skoraj vsi so še kadeti, zelo dobra ekipa, nanizali so vrsto uspehov, tako da je postala sinočnja tekma celo ena ključnih v boju za play-off. Po njej imajo slogaši spet šest točk prednosti pred Sočo. Njihova zmaga je zaslužena, saj so igrali res zbrano in učinkovito, Soča pa je bila predvsem v napadu zelo neprodorna. Razen v prvem setu (13:16 za Sočo, a nato 24:21 za Slogo Tabor) so imeli slogaši tekmo trdno v svojih rokah, le v končnici zadnjega seta se jim je Soča približala in imela pri izidu 23:22 tudi na voljo žogo za izenačenje, a ni prišla do napada in je točko nato dosegel Jordan Trento, eden najbolj razpoloženih na mreži.
»Bili smo koncentrirani, agresivni, tudi potrpežljivi, igrali smo tako kot smo se dogovorili. V prvem setu smo še bili preveč živčni, a smo se na koncu srečno in spretno izmazali. Odtlej smo dobro servirali, blok je deloval, tudi sprejem, zato smo tudi dobro napa-dali.Kritično je bilo tudi v zadnjem se-tu, ko smo sicer imeli pobudo v rokah, a smo na koncu naredili nekaj preveč neforsiranih napak, a se je vse končalo dobro,« je bil zadovoljen trener sloga-šev Danilo Berlot.
Nismo igrali dobro, tudi postava ni bila popolna (zaradi šolskega izleta je manjkal Pahor, eden boljših v Sovodnjah,
fotodamjgin Mh 1 'MIHHIII
op.ur.), a je treba tudi čestitati Slogi Tabor za zelo dobro igro,« pa je povedal trener gostov Lucio Battisti.
Oba sta si bila edina, da boj za playoff še ni odločen. Berlot je priznal, da imajo še nekaj težkih tekem. «A če igra-
mo kot tokrat lahko vse premagamo,« je dodal. Battisti pa je dodal, da je njihov spored do konca rednega dela lažji, a morajo zmagati na vseh tekmah (tej je še pet), kar bo vsekakor zahtevalo od njih maksimalni trud. (ak)
košarka - Deželni pokal
nogomet - Pomembna tekma Krasa v boju za obstanek v D-ligi
Okrnjem Breg Do zadnjega atoma moči
neta I hrA7 finala	# f
ostal brez finala
Codroipo - Breg 87:64 (27:20, 42:36, 66:51)
BREG: Mattiassich 5 (-, 1:3, 1:3), Pigato 15 (5:7, 5:11, 0:1), Slavec 15 (-, 3:5, 3:3), Sternad (-, -, 0:1), Coretti, Semec 2 (-, 1:2, -), Spigaglia 2 (-, 1:2, 0:2), Sterle 8 (-, 4:6, -), Kos 2 (-, 1:6, 0:3), Gelleni 17 (2:2, 6:8, 1:1), trener Krašovec.
Breg je v Pordenonu v polfinalu deželnega pokala (final four) visoko izgubil proti Codroipu, ki bo danes igral v finalu proti Tar-centu, ki je po pričakovanju premagal Latisano. Zaradi delovnih obveznosti so Brežani nastopili močno okrnjeni, brez Alberta in Marca Grimaldija ter Ciglianija, Kos pa je stopil na igrišče, ko se je tekma že začela. Codroipo je vodil skozi vse srečanje, v drugem polčasu je še pospešil tempo igre in visoko zmagal. Omenili bi soliden nastop mladega Gellenija, ki je bil s 17 točkami tudi najboljši strelec ekipe. Tekme za 3. mesto ni. (lako)
DEŽELNO PRVENSTVO U14 Bor - Kontovel 102:43 (31:5, 54:20, 86:29)
Bor: Cej 6, Bonini 15, Negovetti 6, Cingerla 15, Kavčič 2, Paiano 11, Toffoli 2, Oblak 23, Hervat 0, Ota 4, M. Žerjul 12, A. Žerjul 6. Trener: Meden.
Kontovel: Zidarič 9, Race 5, Pečar 0, Emili 0, Milič 2, Sedmak 2, Ber-don 2, Persi 0, Švab 19, Terčon 4. Trener: Jakomin.
Razlika v znanju in moči je bila očitna, igralci Kontovela p so vsaj prikazali dobro skupinsko igro.
V Repen (danes ob 15.00) prihaja zadnja na lestvici - Triestina v gosteh v Moglianu Venetu
Saša Ranič naj bi danes igral od prve minute
fotodamj@n
Nogometašem Krasa sega voda že do grla. Skoraj prava potrata črnila je, če napišemo, da morajo rdeče-beli danes (ob 15.00 v Repnu) premagati zadnjeuvršče-no Mezzocorono. To vedo tudi nogometni analfabeti. Peti zaporedni poraz bi bil za Žlogarjeve fante poguben. Krasov trener bo imel na razpolago vse fante, ki so po nedeljskem porazu v Arzignanu trenirali vsak dan, v ponedeljek, torek in včeraj zjutraj v Repnu. Na tekmi, na kateri bo sodil Rasia iz Bassana del Grappa, bo kar šest igralcev Krasa (Kneževič, Del Nero, Gulič, Babičev, Maio in Castellano) moralo paziti, da ne prejme rumenega kartona, saj v nasprotnem primeru ne bi prišli v poštev za izjemno pomembno tekmo proti Giorgioneju (12. aprila). V širšem izboru ne bo le mladega Tawguia, ki bo jutri igral z mladinci. V vratih pa naj bi trener Žlogar znova potrdil mladega D'Agnola. Po današnjem srečanju bodo imeli rdeče-beli krajši odmor: trenirati bodo začeli šele v torek.
PLANINSKI SVET
Skozi divje kotičke
najvišje nad Trnovskim gozdom
SPDT-jevci se veselimo vsakega letnega časa. Letošnja zima je dokaj skoparila s snegom in nizkimi temperaturami, bo pa upajmo kopna sezona postregla s primernim vremenom za obiskovanje gora. Zatorej, pogumno na pot! Minulo nedeljo, 29. marca, smo skupinica šestih pohodnikov preverili, koliko je še snega v gozdovih med Vipavsko dolino in Idrijskim hribovjem. Po programu smo se z razkošnim društvenim kombijem podali do izhodišča ture na Mali Golak (1495 m), samo po imenu najmanjšem od treh razglednih sosedov ter najvišjem razgledniku nad Trnovskim gozdom. Za vzpon smo izbrali manj teptano pot iz Tihe doline, kjer so leta 1998 člani društva Gora postavili lično kočico Ed-munda Čibeja (950 m). Smo na zgornjem robu travnatih poljan nad Predmejo, kjer se Trnovski gozd spogleduje s Primorsko in morjem čez njo. Skopo markirana gozdna steza nas je kmalu presenetila z zaplatami svežega snega, ki je zapadel še prejšnji teden. Ta nas je spremljal večji del ture. Po dobrih dveh urah hoda smo že stali na razglednem vrhu najzahodnejšega od Golakov, ki je naš trud poplačal s širnimi razgledi na komplet slovenskih Alp: od Kanina na zahodu preko Julijcev in Očaka čez Karavanke tja vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V ospredju sredogorje, Porezen, Ratitovec, Spodnje Bohinjske gore in ostali, medtem ko je nizka oblačnost žal zakrivala Furlanijo in njeno ozadje: Karnijske Alpe in Dolomite. Nič hudega, saj nas je krajši, pa vendar dokaj strm spust kmalu ponesel do Iztokove koče pod Golaki (1260 m), kjer smo si postregli s toplo, bolj ali manj tekočo hrano. Sestop proti Predmeji je potekal brez posebnosti in težav, tudi zato, ker smo si privoščili, da nas je kombi počakal ob izteku iz gozda. Snega se nismo ustrašili in si zaslužili dobro kavico v Ajdovščini. Skupino pogumnih pohodnikov sta spremljala vodnika Jernej Šček in Marko Puc.
Pomladanski izlet
Na velikonočni ponedeljek, to je 6. aprila, se bodo člani Slovenskega planinskega društva Trst z avtobusom podali na tradicionalni Pomladanski izlet. Sprehodili se bodo po predalpskem hribovju, ki se dviga nad Volčami, med Tolminom in Mostom na Soči. Najprej se bodo povzpeli na vzpetino Mengore, na kateri stoji cerkvica sv. Marije. Področje je tesno povezano z usodo prebivalstva Tolminske in Zgornjega Posočja. Ob turških vdorih so domačini tu iskali
Pohodniki SPDT na Malem Golaku (1495 m)
zatočišče, tod so se zbirali puntarji in načrtovali boj za staro pravdo, med prvo svetovno vojno pa so postale Mengore nepremagljiva trdnjava umirajočega Avstro-ogrskega cesarstva, s sosednjima vrhovoma Cvetjem in Bučenico so predstavljale jedro avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča. Po celotnem področju je speljana Pot miru. Po njej se bodo po-hodniki podali iz vrha Mengor še na Bučrenico, od koder se odpira čudovit razgled na Julijce. Tura je nezahtevna, primerna je za vse. Predvidene so 3 ure zložne hoje. Pohodu bi sledilo kosilo. Odhod avtobusa ob 8.00 uri iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 8.15 iz trga v Sesljanu. Vpisovanje do danes, četrtka, 2. aprila, za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040413025.
V Romunijo s Slovenskim planinskim društvom Gorica
Od 26. junija do 3. julija se goriški planinci odpravljajo na izlet v Romunijo, kamor jih bo
spremljal stari znanec in vodič g. Janez Pretnar. Program je kombinacija turističnih ogledov in planinskih izletov. Poleg krajšega izleta v bližini Poiana Brašov bodo udeleženci obiskali vrh Omul (okrog 2000 m) v skupini Bucegi in vrh Buteanu Capra (2507 m). Sedmograško, zanimivo pokrajino z gozdovi in visokimi vrhovi si bodo lahko ogledali vsi udeleženci izleta, saj je predvidena vožnja z avtobusom po panoramski cesti, ki prečka gorovje Fa-garas in doseže višino okrog 2000 m. Niz zanimivosti si bodo udeleženci ogledali že prvi, oziroma drugi dan. Po vožnji od Gorice do Milanovca, kjer bodo prenočevali, si bodo naslednjega dne ogledali sotesko Djerdap na Donavi, arheološko nahajališče Lepenski vir ter hidroelektrarno na Donavi. Mimo univerzitetnega mesta Craiova (krajši ogled) se bodo zatem popeljali do Bukarešte, kjer bo prenočitev. Naslednjega dne sledi voden ogled mesta in znamenitosti, popoldne pa vožnja proti karpatske-mu delu države do Sinaje. Tu, nekako v osrčju Sed-mograške bodo prenočili dvakrat. Sinaia je tudi izhodišče za dva planinska izleta. Zadnji postanek v Romuniji, s prenočevanjem, bo v mestu Sighisoare.
Predzadnji dan je previden za vožnjo do Sze-geda na Madžarskem s prenočitvijo v kraju. Po-vratek bo mimo Budimpešte in Blatnega jezera. Prihod v Gorico v večernih urah 3. julija. Društvo organizira izlet v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour. Prijave: do 20. aprila, koordinacija: Vlado Klemše.
Triestina bo danes gostovala v Moglianu Venetu proti Unionu Pro. Trener Fe-razzoli ne bo imel na razpolago diskvalifi-ciranega »bomberja« Rocca. V 29. krogu D-lige bo na sporedu za spodnji del lestvice zanimiva tekma med Drojem in Gior-gionejem.
Kras »v živo« po našem spletu
Tekmo nogometne D-lige Kras -Mezzocorona boste lahko »v živo« spremljali po našem spletu www.pri-morski.eu od 15. ure dalje.
Danes poskusni najmlajši, jutri državni mladinci
V velikonočnem tednu ne bodo proste vse mladinske ekipe. Najmlajši Krasa bodo v poskusnem prvenstvu igrali danes ob 18.30. V kraju San Giovanni di Liven-za bodo gostje Cavolane.V mladinskem državnem prvenstvu pa bo Kras igral jutri v gosteh v kraju Riva del Garda. Ob 16.00 jim bo nasproti stal Dro.
Fachin z reprezentanco
Mladinec Krasa Marco Fachin, ki je že igral tudi s člansko ekipo v D-ligi, se bo 8. aprila preizkusil z državno mladinsko selekcijo D-lige v Tamaiu.
ALPSKO SMUČANJE
Don (Brdina) 19. v Sappadi
Tržaška smučarka Katrin Don je včeraj tekmovala v Sappadi. Na mladinski FIS tekmi v veleslalomu je osvojila 19. mesto, bila pa je najboljša med tekmovalkami letnika 1998. Za zmagovalko je zaostala več kot 7 sekund: »Dobro sem smučala v prvem spustu, v drugem manj tekoče. Kljub temu pa bi bil zaostanek lahko manjši, a kaj ko je zmagovalka Mutschlechner iz Nemčije prismučala v cilj skoraj dve sekundi prednosti pred drugouvrščeno, zato na skupni lestvici FIS ne bom pridobila veliko mest.« Danes bo v Sappadi na vrsti drugi veleslalom.
Danes^lasbeno-gibalni »šov« SZ Olympia
V telovadnici ŠZ Olympia bo danes, s pričetkom ob 17. uri, velikonočni prikaz znanja otroških in mladinskih skupin tega našega mestnega goriškega društva. Nastopile bodo skupine Rythm & dance, Gymplay, Artistic Gym in Show dance ter skupina SCGV Emila Komel & Arsateiler. Na sporedu bo 13. glasbeno-gibalnih točk.
18
Četrtek, 2. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
istanbul - Včeraj sta napadalca poskusila napasti policijsko postajo v Istanbulu
Turčijo v dveh dneh pretresli trije napadi
ISTANBUL - Po drami na sodišču in na sedežu vladajoče stranke AKP sta napadalca poskusila napasti policijsko postajo v Istanbulu. Enega od dveh napadalcev je policija ubila, napadalka pa je v kritičnem stanju. V spopadu sta bila ranjena dva policista. Napadalka je bila oborožena s pištolo, pri sebi pa je imela tudi bombo.
Nekaj ur prej se je zgodil incident na sedežu vladajoče turške stranke AKP, kamor je vdrl oborožen moški, a ga je policija prijela. Iz še neznanega razloga je razbil šipe na oknu v najvišjem nadstropju stavbe in izobesil turško zastavo z motivom belega meča, simbolom alavitske manjšine. Turški predsednik Recep Tay-yip Erdogan se je včeraj odzval na incident in dejal, da je bil napad na sedež APK-ja poskus zmanjšati pomen mirovnega procesa, ki ga Ankara vodi s kurdskimi uporniki.
Incident se je zgodil dan po tem, ko je bil v Istanbulu ugrabljen in ubit tožilec. Tožilca Mehmeta Selima Kiraza, ki je vodil preiskavo o smrti 15-letnega dečka Berkina Elvana med protivladnimi protesti leta 2013, sta v torek za talca vzela dva oborožena moška. Od tožilca sta zahtevala, naj identificira policiste, ki so odgovorni za smrt najstnika med protivladnimi protesti, oblasti pa naj nemudoma opustijo pregon protestnikov. Po posredovanju varnostnih sil sta umrla oba ugrabitelja. V posredovanju je bil hudo ranjen tudi tožilec, ki je pozneje v bolnišnici umrl.
Odgovornost za ugrabitev je prevzela prepovedana radikalna levičarska skupina Marksistična revolucionarna ljudska stranka (DKKP-C), ki jo v Turčiji, pa tudi v EU in ZDA, smatrajo za teroristično skupino in je v minulih letih v državi izvedla vrsto napadov. Turške oblasti so včeraj v mestu Antalya na jugu države prijele 22 domnevnih članov skupine, ker naj bi načrtovali nove napade.
Do incidentov prihaja v času povečanih političnih napetosti pred parlamentarnimi volitvami 7. junija. Erdoga-nova stranka AKP želi zmago, ki bi ji omogočila spremembo ustave, tako da bi povečali pristojnosti predsednika države. Er-dogan je predsednik od lani, potem ko je bil vrsto let predsednik vlade.
V pričakovanju parlamentarnih volitev, ki bodo v začetku junija, se v Turčiji stopnjuje napetost
ansa
EU poziva Ukrajino, naj sprejme ponudbo ruskega Gazproma
BRUSELJ - EU je včeraj pozvala Ukrajino, da sprejme ponudbo ruskega plinskega velikana Gazprom o podaljšanju obstoječe plinske pogodbe še za tri mesece. »Ponudba Moskve je dobra in dobrodošla,« je dejala govorka komisije za področje energije Anna-Kaisa Itkonen. Evropska komisija spodbuja ukrajinske oblasti in ukrajinski Naftogaz, da izkoristijo priložnost, ki se jim ponuja, je dejala Itkonenova. Ponudba bi Naftogazu po njenih pojasnilih dovolila, da začne s ponovnim polnjenjem skladišč in se začne pripravljati na naslednjo zimo.
Ukrajina in Rusija sta oktobra dosegli dogovor o dobavi plina, ki pa se je iztekel v torek opolnoči. Vendar pa se je ruski Gazprom odločil, da Kijevu ponudi podaljšanje pogodbe za tri mesece. Ukrajina mora sicer skladno s pogodbo plin plačevati vnaprej. EU sicer okoli tretjino potrebnega plina dobi od Rusije, polovico prek tranzita čez Ukrajino. Zaloge plina v Ukrajini so konec marca znašale 7,7 milijarde kubičnih metrov, a se morajo napolniti na 20 milijard kubičnih metrov, so pojasnile oblasti EU.
sirija - Ofenziva v sami prestolnici Damask
Džihadisti Islamske države vdrli v palestinsko begunsko taborišče Jarmuk
DAMASK - Pripadniki džihadistične Islamske države (IS) so včeraj zjutraj vdrli v palestinsko begunsko taborišče Jarmuk v sirski prestolnici Damask, so sporočili aktivisti in predstavniki Palestincev. Med pripadniki IS in skupinami v begunskem taborišču so izbruhnili spopadi, a IS je že uspelo zavzeti velike dele taborišča, v katerem po podatkih Združenih narodov živi kakih 18.000 Palestincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Organizacija Islamska država sedaj nadzira večji del taborišča Jarmuk,« je za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil tudi vodja Sirskega observatorija za človekove pravice Rami Abdel Rahman. Taborišče Jarmuk je bilo prvotno zgrajeno za Palestince, ki jih je v beg pognala arabsko-izraelska vojna leta 1948. Nekoč je bila to cvetoča četrt, dom okoli 160.000 palestinskim beguncem in Sircem. Sedaj je že več kot leto dni ujeto v spopade med sirskimi vladnimi silami in uporniki, zaradi česar so mnogi zbežali in tam ostaja le še kakih 18.000 ljudi, piše AFP. Kot še pojasnjuje agencija, so se sirski uporniki iz taborišča umaknili februarja lani, nakar so tam ostale le še palestinske skupine, ki nasprotujejo režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada.
IS je zavzela široka ozemlja na vzhodu Sirije ter na severu in zahodu Iraka in tam oklicala kalifat. V Siriji se bori tako proti Asadovemu režimu kot proti zmernejšim upornikom. V Jarmuk naj bi pripadniki IS vdrli iz sosednjega predmestja Damaska Hadžar Asvad.
Ogromna množica palestinskih beguncev v taborišču Jarmuk
ansa
abuja - Na nigerijskih predsedniških volitvah
Volilna komisija potrdila izvolitev Mohammada Buharija za predsednika
ABUJA / BRUSELJ - Nigerijska volilna komisija je davi objavila uradne rezultate predsedniških volitev, na katerih je slavil Mohammadu Buhari. Ta je prejel 15,42 milijona glasov podpore, kar je 2,57 milijona glasov več kot dosedanji predsednik Goodluck Jonathan.
Buhari je prejel 53,95 odstotka glasov podpore, Jonathan pa 44,96 odstotka. Jonathan je že pred objavo rezultatov volilne komisije priznal poraz in čestital Buhariju. Hkrati je svoje privržence pozval, naj sprejmejo rezultate volitev. Po oceni opazovalcev je Jonathan ravnal zelo odgovorno in je najverjetneje preprečil morebitne izbruhe nasilja. Po zadnjih volitvah leta 2011 je v Nigeriji prišlo do krvavih nemirov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po objavi Buharijeve zmage so številni njegovi privrženci preplavili ulice drugega največjega nigerijskega mesta Kano. Številni so vzklikali geslo volilne kampanje Sai Buhari (Samo Buha-ri). Tudi v mestu Kaduna na severu
Jonathan in Buhari	ansa
države, ki je bilo prizorišče nasilja po predsedniških volitvah leta 2011, so številni Buharijevi podporniki vzklikali Sprememba, sprememba.
Buhari je dosegel prvo zmago opozicije, odkar se je ta z nafto bogato zahodnoafriška država leta 1999 vrnila v demokracijo. Sam je od konca
leta 1983 za slabi dve leti kot vojaški diktator že vodil državo.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je v Nigeriji, ki velja za najbolj naseljeno afriško državo, prišlo do prve demokratične zamenjave oblasti.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je že čestitala zmagovalcu predsedniških volitev v Nigeriji Buhariju. Hkrati se je dosedanjemu predsedniku Jonathanu zahvalila za utrditev demokracije v državi. Volitve v Nigeriji, ki so bile ob koncu tedna, je Mogherinijeva v noči na danes označila za «mirne, transpa-rentne in verodostojne».
Ob zmagi je Buhariju čestital tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ki je tako z Buhari-jem kot Jonathanom že govoril. Ob tem je Ban ocenil, da je Jonathan po volitvah deloval državotvorno, volilna komisija pa profesionalno. Nigerijski narod je generalni sekretar ZN tudi pozval, naj sprejme rezultate volitev.
Palestinci člani Mednarodnega kazenskega sodišča
HAAG - Palestinci so se včeraj uradno pridružili Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), kar bo palestinskim oblastem omogočilo vložitev tožbe proti Izraelu zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Slovesnost je potekala za zaprtimi vrati sodišča v Haagu. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je ob današnjem dogodku dejal, da gre za »zgodovinski dan«. Kot je povedal, Palestinci že pripravljajo dokumente o vojnih zločinih Izraela na območju Gaze poleti 2014.
Palestinski zunanji minister Riad Malki je dogodek označil za prelomnico. Po njegovih besedah gre za »korak bliže končanju dolgega obdobja nekaznovanosti in nepravičnosti«. Podpredsednik ICC Kuniko Ozaki je dejal, da je pristop le prvi korak.
Statut »Palestini zagotavlja vse pravice, zahteva pa tudi odgovornosti, ki prihajajo s članstvom,« je povedal. »Gre za resne obveze, ki jih ni mogoče jemati zlahka,« poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izrael je obsodil palestinsko odločitev in jo označil za hinavsko. »Palestinska odločitve o pridružitvi ICC, da bi sprožila sodne postopke proti Izraelu, je politična, cinična in hinavska,« so včeraj sporočili z izraelskega zunanjega ministrstva. »Vlada palestinskih oblasti, ki je povezana s teroristi Hamasa, odgovornimi za vojne zločine, (...) je zadnja, ki lahko grozi s sodnimi postopki,« nadaljujejo na zunanjem ministrstvu. Po njihovem mnenju enostranska dejanja Palestincev kršijo načela, vzpostavljena med stranema s podporo mednarodne skupnosti, za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.
Palestinske oblasti so dokumente za ratifikacijo rimskega statuta vložile 3. januarja, potem ko je v Varnostnem svetu Združenih narodov propadla resolucija, ki je določala rok 12 mesecev za mir in rešitev spora med Izraelci in Palestinci ter popoln umik Izraela s palestinskih zasedenih ozemelj do leta 2017.
ZDA in Izrael, ki nista podpisnika rimskega statuta, sta potezo Palestincev obsodila, Izrael pa je v odgovor ustavil prenos palestinskim oblastem več kot sto milijonov dolarjev dohodka od davkov, ki jih pobira za Palestince. Minuli petek je Izrael sporočil, da bo palestinskim oblastem nakazal prihodke od davkov, in pojasnil, da so se za ta korak odločili na podlagi humanitarnih skrbi in upoštevaje interese Izraela.
ICC lahko posameznike preganja za zločine, zagrešene po 1. juliju 2002, ko je začel veljati rimski statut. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 2. aprila 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: La dama velata 23.25 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
RAI4
16.20 Joan of Arcadia 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.30 Stargate Atlantis 21.15 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.35 Orange Is the New Black 23.35 Weeds
_RAI5_
13.55 Le Alpi viste dal cielo 14.55 Atten-borough, una vita per la natura 16.25 Museo Italia: Raffaello e Michelangelo nei Mu-sei Vaticani 17.20 Art of Cina 18.10 Novice 18.15 20.45 Memo - L'agenda culturale 18.40 Grandi giardini d'ltalia 19.50 Art of Russia 21.15 Koncert: Pappano, Sciarri-no, Bach 22.35 Petruska 23.05 David Let-terman Show
RAI MOVIE
14.10 Film: King David (biogr.) 16.05 Film: Vivere da vigliacchi, morire da eroi (vestern) 17.55 Novice 18.00 Film: The Clan (kom., It., '05, i. C. De Sica) 19.40 Film: Un pove-ro ricco (kom., It., '83)
21.15 Film: Urban Cowboy (dram., '80, i. J. Travolta) 23.35 Movie.Mag 0.10 Film: Final Destination 3 (horor)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.10 Nad.: Ter-
ra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 The Voice of Italy
_RETE4_
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.00 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ci sia-mo - Serata per l'autismo
11.45 Heroes 12.30 18.00 Robin Hood 13.15 18.45 Andromeda 14.10 20.15 Star Trek Enterprise 14.55 90210 1 5.35 Heartland
17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30
Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Sfida tra i ghiacci (akc., '94, i. S. Seagal) 23.25 Film: Payback - La ri-vincita di Porter (dram., '99, i. M. Gibson)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici verso il serale 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 23.20 Supercinema
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.10 Serija: Merlin 16.00 Serija: The Vampire Diaries 16.50 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore uma-no 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.40 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
13.50 Film: La liceale al mare con l'amica di papa (kom., It., '80)
13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
12.45 17.35 Chef Sara sulle Alpi 13.40 Chef Sara in Italia 14.35 18.30 Il cuoco vaga-bondo 15.35 Regni perduti 17.00 Il guru delle prelibatezze 19.40 Novice 20.00 Rac-conti dalle citta di mare 21.00 Film: Sco-prendo Forrester (dram., '00, r. G. Van Sant, i. S. Connery) 23.25 Nad.: Il mistero del lago
_CIELO_
12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.30 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Fino all'inferno (akc., '99) 23.00 Love, Jessica
_DMAX_
12.30 Liquidator 13.20 18.35 Affare fatto! 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Catti-vissimi amici 15.55 I maghi delle auto 16.50 22.00 Affari a quattro ruote 17.45 20.20 Airport Security
15.40 Film: December Boys (dram., '07, i. D. Radcliffe) 17.30 Film: La matriarca (dram., '68) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Son de mar (dram., '01) 23.00 Film: La teta y la luna (kom., '94)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.45 L'aria che tira - Il diario 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Ser-vizio Pubblico
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 10.05 19.00 Cuochi e fiamme 11.00 17.00 Cambio moglie 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 SOS Tata 18.55 Dnevnik 0.50 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00 Dodi-ci minuti con Cristina 8.45 12.30 Rotocal-co Adnkronos 12.40 Le ricette di Giorgia
21.10 Top Gear 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Bad Dog
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Turbulenca 11.55 Odprta knjiga 12.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 15.50 Nad.: V boju s časom 16.15 Točka preloma 17.30 0.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
SLOVENIJA2
6.00 9.35, 0.25 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.15 19.00, 23.35 Točka 14.05 Dok. film: Bloški asi 14.55 Glasnik 15.30 Dok. serija: Osmani proti kristjanom 16.30 Pričevalci 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Hotela sva na morje (dram.) 21.50 Nan.: Sodobna družina 22.15 Nad.: Harry in Charles 23.05 Avtomobilnost
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Nad.: Darovi narave 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Tisti mladenič (dram.) 23.20 Lynx magazin
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 20.00 MasterChef 17.0018.55, 22.25 Novice in vreme 21.20 Serija: Epilog 23.00 Serija: Na kraju zločina - Miami
_KANAL A_
7.00 18.00, 21.20 Svet 7.50 Risanke 9.20 10.25 Serija: Odvetnik z ulice 10.10 12.25, 12.40 Tv prodaja 11.15 Nad.: Budva na morski peni 12.55 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.25 17.05 Serija: Komisar Rex 14.25
Četrtek, 2. aprila _I Laeffe, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Scoprendo Forrester
ZDA 2000
Režija: Gus Van Sant Igrajo: Sean Connery, F. Murray Abraham in Anna Paquin
Jamal Wallace je študent v Bronxu, velik ljubitelj literature a tudi igranja košarke. Čisto slučajno spozna Wil-liama Forrestera, ki si je kar nekaj let pred tem prislužil Pulitzerjevo nagrado z edino knjigo, ki jo je pravzaprav objavil. Sivolasi gospod je nato izginil in nihče ni več slišal zanj. Jamal se po novem z njim srečuje in ko mu ponudi v branje delo, ki ga je napisal, se Forrester naravnost navduši nad talentom temnopoltega študenta. In Jamal je res tako zelo na-daljen, da mu uspe selekcija za vstop v prestižno literarno manhattansko šolo. Njegov novi profesor pa ne verjame, da lahko mladenič iz Bronxa piše tako dobre tekste in vse kaže, da Jamalov podvig ne bo uspel..
Film: Edison (krim., '05, i. M. Freeman, K. Spacey) 16.35 18.55 Serija: Goldbergovi 19.30 Film: Stari, kje je veslo? (kom., '04) 21.30 Big Brother 22.30 Film: Gulliverjeva potovanja (pust., '10, i. J. Black)
PLANETTV
10.55 Nad.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ta teden z Juretom Godlerjem 22.30 Nan.: Pretkane služkinje 23.25 Nan.: Lov na osumljenca
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak - 9. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classi-fica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Četrtek, 2. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad vzhodno polovico Evrope prevladuje obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Od severozahoda bo pritekal nad naše kraje nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak.
V gorskem svetu bo spremenljivo vreme, po nižinah in ob morju pa bo zmerno oblačno, proti večeru se bo oblačnost povečala. Niso izključene šibke krajevne padavine, zlasti na vzhodu in v Alpah. Čez dan bo pihal šibak jugozahodnik.
Danes bo sprva še precej sončno, čez dan bo več zmerne oblačnosti. Zapihal bo zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 9 do 16 stopinj C.
Po vsej deželi bo zjutraj jasno. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo kasneje ponehala. Čez dan bo spremenljivo do delno oblačno. Več oblačnosti bo na zahodu in v gorah. Ob morju bo pihal rahel veter. Zvečer bo zelo oblačno.
V noči bodo manjše padavine. Prehodno bo zapihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo.
Vremenska obremenitev bo čez dan nekoliko oslabela in se ponovno okrepila proti večeru, prav tako tudi z vremenom povezane težave. Priporočamo q dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih 5 diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost.
b^ Danes: ob 3.05 najnižje -33 cm, ob 8.47 najvišje 33 cm, ob 15.00 najnižje -40 o	cm, ob 20.55 najvišje 45 cm.
;! Jutri: ob 3.31 najnižje -39 cm, ob 9.17 naj'	višje 35 cm, ob 15.25 najnižje -39 cm, ob 21.17 najvišje 48 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .230
Vogel ................100
Kranjska Gora.........30
Krvavec..............100
Cerkno................80
Rogla ................110
REKA
5/15
jutri
Î? Piancavallo.....'.......50
Forni di Sopra .......110
Zoncolan............110
Trbiž .................120
Osojščica..............60
Mokrine .............105
Slovenec zadel nagrado za 125 milijonov dolarjev Google in Asus razvijata najmanjši računalnik doslej
CLEVELAND - Slovenski državljan je v ponedeljek zadel eno največjih nagrad v zgodovini ameriške loterije Powerball, in sicer 125 milijonov dolarjev (116 milijonov evrov). Po odbitju davkov mu bo ostalo dobrih 90 milijonov evrov, s čimer se bo prihodnje leto zagotovo uvrstil na seznam najbogatejših Slovencev. Kot poroča ameriška televizijska mreža CNN, so bile v zadnjem krogu žrebanja izžrebane številke 2, 4, 6, 12, 38 in dodatna 17. Na loteriji Powerball so potrdili, da gre za tujega državljana, Slovenca, ki je v ZDA prišel na obisk k tašči v Cleveland v zvezni državi Ohio. Imena zaradi pravil ne želijo razkriti, so pa povedali, da je bil, ko se je oglasil na loteriji, tako vesel, da je zavriskal in zajodlal.
n
IntnûdLcini
■ j rn j j; L" n
SAN FRANCISCO - Ameriški tehnološki velikan Google in tajvanski proizvajalec Asus razvijata doslej najmanjši računalnik.Ta bo na palčki, ki jo bo mogoče vklopiti v ustrezne ekrane in ti bodo potem postali računalniki. Napravica bo prišla v prodajo sredi leta in bo stala manj kot 100 dolarjev. Google je prav tako sporočil, da skupaj s kitajskima podjetjema Haierin Hisense izdeluje nov prenosni računalnik chromebook. Za le 149 dolarjev ga je mogoče kupiti vtrgovinah Wal-Mart in v spletni trgovini Amazon. Tudi Amazon ne zaostaja z no-votarijami in je dal v prodajo posebne gumbe Amazon Dash, majhne elektronske naprave za hitro naročilo določenih izdelkov.
evropski parlament - Ločeni pobudi slovenskih poslancev
Za državljana Evrope 2015 kandidirajo Jančarja in Križnarja
BRUSELJ - Slovenski evropski poslanci so za nagrado Državljan Evrope 2015 nominirali pisatelja Draga Jančarja in humanitarnega delavca Toma Križnarja.
Jančarja so za nagrado nomini-rali evropski poslanci Milan Zver (SDS/ELS), Lojze Peterle (NSi/ELS), Ivo Vajgl (Desus/ALDE), Romana Tomc (SDS/ELS), Franc Bogovič (SLS/ELS) in Patricija Šulin (SDS/ELS). Kot so zapisali v obrazložitvi, je Jančar z literarnim opusom in družbenim delovanjem pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje ter promociji evropskih vrednot svobode, enakosti in demokracije. Kot predsednik slovenskega centra PEN je prispeval k demokratizaciji Slovenije in se zavzemal za mir med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V mednarodno odmevni esejistiki se posveča paleti sodobnih političnih, kulturnih in širših družbenih vprašanj. Obravnava bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost.
Drago Jančar je eden najvidnejših sodobnih slovenskih literatov in najpogosteje prevajani slovenski pisatelj. Njegova dela so bila med drugim prevedena in uprizorjena v Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, ZDA, na Nizozemskem, Irskem in v vzhodnoevropskih državah. Za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko je prejel številne tuje in domače literarne nagrade. Lani novembra je v Parizu prejel prix du Meilleur livre etranger, prestižno nagrado za najboljšo tujo knjigo, ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in za-
Drago Jančar
arhiv Tomo Križnar
arhiv
ložnikov. Nagrajen je bil za roman To noč sem jo videl, ki je pri francoski založbi Phebus izšel pod naslovom Cette nuit, je l'ai vue.
Slovenskega borca za človekove pravice in humanitarnega delavca Toma Križnarja sta za nagrado nomini-rala evropska poslanca Tanja Fajon (S&D) in Igor Šoltes (Skupina Zelenih-ESZ). S svojim človekoljubnim udej-stvovanjem v državah tretjega sveta, predvsem v Južnem Sudanu, sudanski pokrajini Darfur in DR Kongo, je požel veliko odobravanje in priznanja različnih mednarodnih organizacij in institucij. Letos, v evropskem letu razvoja in boja proti revščini, ima po oceni slovenskih predlagateljev Evropski parlament možnost in čast, da javno predstavi in nagradi delo človeka, ki v najbolj diskriminiranih in revnih predelih sveta skuša uresničevati cilje, ki jih zastavljajo evropski politiki in ki so vse prepogosto le črka na papirju.
»Tomo Križnar predstavlja morda enega od poslednjih aktivistov, ki predstavljajo 'oči in ušesa' grozodejstev, ki se jih zaveda tudi Evropa, in ki je pripravljen raziskati in povedati resnico tudi za ceno svojega življenja,« sta poslanca zapisala v obrazložitvi kandidature. Poudarila sta še, da je bil Križnar tesen sodelavec Saliha Mahmuda Osmana, ki je leta 2007 prejel nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo prav tako podeljuje Evropski parlament.
Evropski parlament nagrado Državljan Evrope med drugim podeljuje posameznikom ali skupinam oziroma združenjem državljanov za delovanje na področjih, ki predstavljajo zavezanost vrednotam Listine EU o temeljnih pravicah in spodbujanju vzajemnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani držav članic. Leta 2013 je nagrado prejel tržaški pisatelj Boris Pahor. (STA)
london - Številne potegavščine
Prvoaprilske šale v evropskih medijih
LONDON - Evropski mediji so včeraj objavili vrsto prvoaprilskih šal. Med drugim so poročali, da je nekdanji voditelj avtomobilistične oddaje Top Gear Jeremy Clarkson postal okoljski aktivist, da so Elizabeto II. na bankovcih zamenjale slavne osebnosti in da so izumili nogometno žogo za levičarje. Britanski časnik The Guardian je poročal, da se je osramočeni televizijski voditelj Clarkson pridružil vrsti slavnih osebnosti, ki so podprle kampanjo tega časopisa za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Članku je bila namenjena cela stran.
Clarkson, ki je minuli teden zaradi fizičnega obračuna s producentom oddaje Top Gear ostal brez pogodbe z BBC, upa, da si bo z okoljevarstvenim delovanjem povrnil zaupanje britanske javnosti, je še poročal časopis.
Tabloid The Sun je objavil ekskluzivno novico o izdaji omejene serije bankovcev, na katerih so slavne osebnosti. Na bankovcu za pet funtov naj bi bil glasbeni producent Simon Cowell, na tistem za deset funtov nekdanji nogometni zvezdnik David Beckham in na bankovcu za 20 funtov oskarjevka Helen Mirren, ki je na velikem platnu nastopila v vlogi kraljice Elizabete II.
Nekoliko bolj verjetna je bila novica, ki jo je objavil The Independent. Poročal je namreč, da bodo univerzo v Leicestru - raziskovalci s te ustanove so leta 2012 našli okostje kralja Richarda III., preimenovali v univerzo kralja Richarda.
Nogometni klub Arsenal je sporočil, da je proizvajalec športne opreme Puma začel izdelovati nogometno žogo, prilagojeno za levičarje, imenovano Left-Footed evoPOWER. Santi Cazorla, Mesut Ozil, Nacho Monreal in Hector Bel-lerin so bili prvi nogometaši, ki so preizkusili novo žogo in rezultati so bili neverjetni, so zatrdili v londonskem klubu.
Nemška banka Commerzbank je objavila, da je grški finančni minister Ja-nis Varufakis v prizadevanjih za rešitev grške finančne krize predlagal uvedbo enkratne pristojbine za uporabo Pitagorovega izreka - po ceni en evro.
Nemška vlada odobrila »fracking«
BERLIN - Nemška vlada je včeraj odobrila t. i. fracking oz. postopek hidravličnega lomljenja pri pridobivanju plina iz skrilavcev v testne namene. Zakonski osnutek, ki ga mora potrditi parlament, med drugim ta postopek prepoveduje v naravnih parkih in na območjih vodnih vrtin. Okoljevarstveniki sicer postopku nasprotujejo.Energetske družbe verjamejo, da so v skrilavcih na severnem delu Nemčije zaloge plina, kar lahko pripomore k manjši odvisnosti od ruskega plina. Vendar pa se da do zalog plina priti le s postopkom hidravličnega lomljenja, pri katerem se v kamnino vbrizga mešanica vode, peska in kemikalij, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po ocenah ministra za gospodarstvo in energetiko Sigmarja Gabriela bo odločitev kabineta nemške kanclerke Angele Merkel ustvarila pravno varnost tako za ljudi kot za industrijo. Ključno je zaščititi zdravje in okolje, je dodal. Fracking bo po predlogu vlade dovoljen v zelo izjemnih primerih in le, če bodo tveganja pod nadzorom.