Stev. 221 V Trstu, v petek 15. avgusta 1919 let^lSt izhaja rfatt. udi ob ned^J.tft H praznikih, zjatrij. — UređniStvo: urica sv. Fia .ciška Asi&ega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredni It. u. — Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izd-jatelj in cdgovcrnl urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne EdfcaJSt — Naročnina znaša na mesec L 3-—, poj let: L 13 — in celo leto L 36—. — Telefon tredništva in oprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trsta in okolici po 10 stotnik. — Oglasi se rača-iajo t iirokosti ene kolčne (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm oo 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., og'asi denarnih zavodov m i» po 50 stot MaU oglasi po 10 stol. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase spreje.na inseratni eddelek Edinosti Naročnina in reklsmarije 35 pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Fiaiu.ika A j 2 Ji Ustanovitev štirih nemško-poljskih komisij. CURIH, 13. (S.) Z Berolina poročajo: Zastopniki velevlasti, ki se bavijo z vprašanjem ločitve vzhodnega ozemlja od Nemčije so izpolnili svoj delovni program in ustanovili štiri komisije, cd katerih bo vsaka imela enega nemškega in enega poljskega predsednika. Čehoslovaska delegacija proti nadvojvodi Jo?ipu. RIM, 14. (S.) Čehoslovaška delegacija je izročila zavezniškemu vrhovnemu svelu Bene-ševo noto, v kateri se pfotestira proti temu, da stopi nadvojvoda Josip na čelo madžarske vlade. Madjarsko vprašanja. PARIZ, 13. Za včerajšnjo sejo sveta petorice se je zdelo, da bo pomenjala z-ačeiek spora med romunsko \!ado in mirovno kcm^ncc. Govorilo se je, da se seje udeleže romunski zastopniki, ki naj bi sporočili vrhovnemu svetu cc-gcvor ro-monske vlr.de. Tcda vsega tegg se ni zgodilo nič,-in s' caj bi bil vrhovni svet ponovno povlekel R »munsko tza ušesa, če ne bi b*M nekdo ublažil Ciemenceaoi;evo razdražene«t. Z-di se, da je bi-I moru i ta nekdo zastopnik I talile. V seji sle se pročitali dve brzojavke odposlanstva ©ntentnih generalov v Budimpešti, Prva teh brzojavk je sporočala izjavo vrhovnega romunskega komisarja na Madžarskem, Diamaradija, da ne more sprejemati ukazov od generalov, temveč da je edino le priprav, i;en sporazumevati se žnjimL Generali zahtevajo navodil, ali se morajo Romuni pokoriti ukazom, ki jim jih podaja generalska m'sija imenu mirovne konference. V drugi b-zoja\ki sporočajo generali romunske .pritožbe, češ da so ^ni izzvali prihod nadvojvode Josipa na oblast Nadvojvoda Josip pa se je brzojavno pritožil proti ultimatu. ki ga hočejo naložiti Romuni Madžariem. Svet petorice je eiklenii brzojaven odgovor generalom, da so se Romuni dolžni pokorava-ti nj-iho-vim oirodbam. Besedilo te brzojavke se je sporočilo tudi v Bukarešt. Vlada nadvojvoda Josipa nt priznana. PARIZ, 14. Na prošnjo nadvojvode Josipa za pri' inje njegove vlače je odgovoril svet petorice, da ne more odkl-cr/ti stikov z vlado, ki ima oblast v svojih rokah, toda pripomnil je, da konferenca dosIt> še ni prienala nesene madžarske vlade. Mirovna koolercnca na počitnicah? PARIZ, 14. ICakor se zdi, se dela mirovne konference zavlečejo preko določnega časa in sice-zato. ker se baće namerava prekiniti delovanje fconfcrence do 25. t. m. Vrhovni svet si privošči baje počitnice samo do prihodnjega poneceJika. Glemenceru odpotuje v Vendujo, in ker je treba nadaljevati delo konference tekom njegove od-sc .mosti, ga bo nadomestovai v predsedstvu sveta petorice-minister za zunanje stvari, Pichon. •unska vprašanja. r> Vrhovni zave-zniški svet, ki še n-i ,'jl^rl odgovora romunske vlade na svojo noto, jt razpravljal o lažnih poročilih misije zavezniških -generalov -v Budimpešti, -ki so poročali o svojili razgovorih zlasti z Diamandijem. Vrhovni svet je poslai misije brz-cvavko, v kateri je d:i general sr natančno navodilo s^ede na romunske obla-sti in čete. Vrhovni svet se Era NuovaO »Primorske Novine« piše'o: PreJfno cd JI a iz Reke preiskovalna komisija, so bili povabljen? generali na banket na krovu ameriške ladje »Pfttsbirrg«. Znači3no je, da se generaJ Grazioli ni povabil k temu banketu. Italijanski narodni svet je moralno potrt; nameraval je povabiti člane komisije na banket, storilo pa se ni ničesar, ker se :je italijanski narodni s\et prepričal, da bi ne bi'1 prišel r.oben pova-bljenec k banketu. Reški Italijani so izgubili pogum, ker je •izjavil neki general, da se reši reško vprašanje takoj po povratu komisije v Pariz. »Era Nuova« piše, da so bili vsi Rečani prepričani. cia je kazala komisija malo simpatije do italijanskega narodnega sveta, pač pa da je bila naklonjena Hrvatom v vsakem ozItu. Pota na Triglav. Slov. planinsko društvo naznanja, da je pot na Triglav čez Prag v Vratih popravljena. Istotako je popravljena pot skozi Kot na Kredarico in od Kredarice na vrh Triglava. Tominškova pot v Vratih ostane letos zaprta, ker je radi prevelikega snega nedostopna in se poprava ne da izvršiti. Pota na Triglav z Bohinjske strani so v redu. Opozarjajo se turisti tudi na to, da so vse koče v Triglavskem pogorju prav dobro »preskrbljene z jefgo in pijačo in da jim v tem pogledu ni treba imeti skrbi. Aljažev dom v Vratih ima pa popolno hotelsko postrežbo. Zborovanje gledaliških igralcev v Befgradu. V soboto se je v Belgradu pričelo zborovanje Zveze gledaliških igralcev. Nadaljevalo se je v ponedeljek. V ponedeiek se je pred skupščino vršil v saborski cerkvi parastos za vse igralce, ki so padli ali umrli tekom vojne. V ponedeljek zvečer je bil -koncert, pri katerem so socfeJov'ali Rijavec, Križaj, Polakova, Trauttnerjeva in Pospi-šilova. V torek, dne 12. t. m. so vprizorili »Fauna«, pri čemer sta sodelovala Rajič in Davič. Po drugem dejanju se je vršil majhen koncert z 20sp. Primožičem in Križa je m-. V sredo, 13. so igrali »Mamzell Nitouchee«. Nastopili so člani belgrajskega, zagrebškega, ljubljanskega, novosadskoga in skopeljskega gledališča ter člani gledališkimi družb Hajduškovič in Gundulič. Vrednost gozdov v Jugoslavija. Po strokovnjaški oceni zn.2Ša osnovna vrednost vseh gozdov ferakevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se računijo 3% letnega dohodka 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Seveda -se ta Klavnica ne more doseči, ker eksploatiranje gozdov ni dovolj intenzivno. Današnja renta teh gozdov znaša le 40 milijonov dinarjov. Samomor generala. Bivši poveljnik tretjega ?&ra. Edvard baron Sucoovatti-Vezza se je v Gradcu ustrelil z revolverjem. Bil je 80 let star. Slovenci In Hrvat! za habsburško monarhijo ?!? PARIZ. 12. (»Gazzetta del Popolo*.) Danes opo-zaira »Chicago Tribune« na k'©: o van jo onih kro-Tov, ki so ostali zvesti v cefi Evropi s>tari tezi, da se ohrani življenje dvoglavemu orlu. V ta namen se pretiravajo pod krinko protiboljševiške borbe nevarnosti takozvane »balkanizacije Balkana«, da bi se moglo, v sluča:u uspeha, pripraviti polje in pot, po kateri bi pnšel cesar Karel do prestola. Gibanje, ki ima take namene, se razširja posebno iz Švice. Na Dunaju se govori, da ne preostaja avstrijskim Nemcem nič drugega, nego priklopiti se k Madžarski, ker jim ni dovoljeno, da se združijo z Nemčijo in ker sami ne morejo živeti. Govori se, da -bi -Hrvati in Slovenci, ki nočejo izgubiti pod Srbijo svojih pravic in svoje narodnosti (?), želeji vstopiti v kakšno zvezo, ki bi priznala nfčhovo avtonomijo (?!?> Tudi češki Nemci si žele take zveze, dočim so drugi prebi valci Cehe slovaške v ■sScrbeh. da ostanejo sami proti Poljakom in Ukrajincem. V prid Habsburžanom delujejo tudi nekatere neligijetrne stranke skupno z razvpitim Matijo Erz-t^ergerjem, s pangermanisti in nemškimi monarhisti, ki špekulirajo z, eventualno vzpostavitvio Habsburžanom, misleč, da bi to omogočilo tudi vzpostavitev Hchenzoilerncev. Tudi nekatere dinastije zavezniških v'ad vzbujajo sum zaradi simpatije, s katero gledajo na te dogodke. Kakšno stališče pa bo zavzemala v tem gibanju Italija, ki je v te»j- stvari najbolj interesirana? — se vprašuje list. Kako bo ona delovala na konferenci iti v odgovornih krogih. Italija, ki je povzročila porae avstTo-ogrske monarhije, in katere jđas bi moral biti mer od a jen, ko se govori o donavskih pokrajinah? »Po važnem opravilu? Da čujemo!« »Veste menda, kak prijatelj sem vam.« Vdova je privzdignila oči in se je, pogledavši apotekarj^MMBiejala od srca: »Kaka pridiga bo to?« »Mari meni za pridigo, ** jaz maram za vas. Pred poldrugim letom vam je umrl mož.« »To sem tudi že pozabila. Dalje.« »A kdo je krrv, da ste pozabili?« »Moja svdboća.« »A kdo vam je osladil svobodo? Jaz — jaz in nikdo drugi. Jaz sem vas tolažil, spremljal v svet, in ljudje brbljajo marsikaj.« »Kaj se brigam jaz za to. Dalje!« »Čas bi bil, da si najdete bolje sreče.« »Bolje? A kako je ime tej sreči?« »Dajte mi svojo roko, postanite moja žena!« Vdova je vrgla iivanje iz rok, vstala in odrezala: »Nočem.« »N—o—očete? Vi—vi mene?« »Nočem, vam pravim zopet. Vi gospod, da mene ljubite? Tako ste govorili že za življenja Radičevega. Dobro. Vi veste, da se nisem protivila. temu. Bil* *mm w*U ljubimks. Kai bo* £2 NEMŠKE AVSTRIJE. Boljševiškl demonstrant je pred sedežem »Reichsposte«. CURIH, 13. (S.) Iz Dunaja poročajo: BofcŠeviški obhod je demonstriral pred sedežem »Reichsposte«, katero so obdolžili, da je pripomogla k polomu msfcSarske sovjetske vlade. Dernonstrantje so zahtevali osvoboditev Bele Kuhna in so grozili slavnemu uredniku. Ta je padel v njih roke, toda policija ga če kmalu rešila. Bankrot v Avstriji. Angleški list »Star« sodi, da če bankovni bankrot v Avstriji faktično že nastopi, ker krona da nima več skoro -nikake plačilne vrednosti. List opozarja, da se v Kodanju 'krona že več mesecev ne notira in da je v Ženevi padla tako nioko, da Je. skoro brez vrednrtsti, da se na londonskem in periškem trgu kronska vrednost sploh ne smatra več za resno. Znate" nazadek kažejo tudi nemške marke, a tudi f.-tncoski franke padajo. IZ NEMČIJE. Separatistično gibanje ▼ Porenjn* PARIZ, 13. (S.) V Magonci se separatistično gifcanie vedno bclj širi. Porenci nočejo s-preje-mati naredeb oblasti, ki so ob desni obali reke Rena. Dorden, ki nadaljuje separatistično propagando, dosega povsod velike uspehe. Delavske organizacije mu izkazujejo vse časti. Neodvisni socijalisti so začeli žnjim pogajanja. Dorden je sprejel bivšega posebnega tajnika belgijskega kralja Leopolda, profesorja Serato, ki ima nalogo, da uvede preiskavo, o katere izidu se bo zelo resno razpravljalo. Dorden ni še ▼ Parizu. LONDON, 13. (S.) Iz Bruxellesa poročajo, da je neutemeljena vest o domnevnem prihodu Dordena v Pariz. , »Veliki neredi v Luksemburgu. PARIZ, 14. (5.) Vesti iz Luksemburga j*srečajo. da je prišlo v mestu do težkih neredov. Množica je vdrla v zbornico, kjer se je pričelo tbrcijanje. Čete niso še mogle izgnati množice iz prostorov. _ IZ RUSIJE. Pomoč admiralu Kotčaku. WASHINGTON, 14. Javlja se službeno, da se v vsej naglici pošilja pomoč admiralu Kolčaku. Javljajo, da je na poti v Vladivostck okofi 45.000 pušek, nekaj milijonov nabojev in velika množina vojaške opreme. Lenjia in Trockij prod padcem? LONDON, 13. »Tianes« poročajo iz Varšave, da je vpliv Lenjina in Trockeg:a znatno padel in da je sedaa glavna ose') a sovjetske vlade Lit vin o v. Izjave grofa Scorze o internacijah. RIM, 14. (S.) Vsled De Vitove interpelacije je grof Scorza, državni podtajnik za zunanje stvari podal naslednjo pisano izjavo: G. De Vito Deliarco je gotovo vprašal, če se morejo demontirati vesti o internacijah v Istri, jadranskih otokih in Dalmaciji, na podlagi zadnjih angleških vesti, ki govore o mnogo tisočih internirancev. Lahko zagotovim interpe-lantu na najformainejši način, da ni bilo v Italiji pod fcodisikakšno obliko (pretvezo) interniranih Slovanov iz Istre, jadransk:h otokov in Dalmacije nikdar več od okoli 200. Večina teh internirancev dobi v najkrajšem času popolno svobodo, in v kratkem ne bo zaprt v Italiji nihče, razun kake desetorice bivših c. i. k. agentov in drugih hudih avstri-jakantov. Po veljavi obtožeb glede interniranja se lahko sodijo druge morebitne obtožbe. Zakaj je morda moglo verovati prebivalstvo mladega in nebrzdanega nacijcnalizma v splošno interniranje, je lahko razumljivo: to prebivalstvo predpostavlja, da se tako vlada; ko izginejo strasti, nam bo dalo prav. Preseneča nas da so osebe in listi ki fci mogli imeti več smisla za odgovornost, pobrali »v dobri veri« podobne vesti v Angliji in drugih zavezniških državah. Kdor pozna tudi le malo italijanski karakter, bi bil moral znati, da se mora prepričati, preden posname take vesti.« — Torej večina jugoslovanskih internirancev iz Istre, jadranskih otokov in Dalmacije bo izpuščena v svobodo, in v Italiji ostanejo samo c. i. kr. agenti in avstrijakanti. Rekord v visokem poleta. PARIZ, 13, (S.) jPoročnik Wiess se je dvignil danes z n:t;i.aniearjeru Beguyjem čez 9000 metrov visoko. S tem je dosegel svetovni rekord v visokem poletu. IZ TURČIJE. CARIGRAD, 13. (S.) Oddelki narodne straže, pod poveljstvom Mustafe Khomala, so zavzeli Učak na progi Smirna-Asiiiaov-Kara-his&r. Iz [ftali[o. Zakonski načrt za volilro reformo odobren ▼ senatu. RIM, 14. (S.) V današnji seji je senat sklenil, da počasti spomin pokojnega senatorja Famija in da izrazi svoje sožalje njegovi družini, ki jo je pokojnik tako ljubil. Takoj nato se začne razprava o volilni reformi. Po Dali'Olijevem predlogu se sklene, da se poveri zbornični komisiji naloga, da poroča o nekaterih nadepol-nilnih členih. Splošna razprava se zaključi na kratko. Odobreni so vsi členi, od 1. do 56. — Marictti, član posebne komisije, priporoča, naj sp po Turattijevem in Alless^evem predlogu povečajo volilni okraji. Ministrski predsednik Nitti podaja razna pojasnila glede posameznih členov, a nato začne tajnih klicati vsakega senatorja po i-menu v svrho tajnega glasovanja o volilni reformu Predsednik dovoljujejo senatorja Lucci, da razvije svojo interpelacijo. Lucca vpraša ministrskega predsednika, kaj je vlaHa ukrenila, da se država obskrbi z živili. Ministrski predsednik mu razlaga posamezne ukrepe, najjlaša pa, da mora italijanski narod več delati in manj porabljati, ker življenske raamere so v Italiji, kakor tudi v drugih državah, vsled vojne zelo slabe. V Italiji se tem slabim živ-Ijenskim razmeram pridružujejo razun tega tudi slabe finančne in prevozne razmere. Predsednik prečita nato izid glasovanja. Za načrt volilne reforme je glasovalo 70, a proti 9 senatorjev. čete še več? Čemu ženitev, a, gospod? O, vi mislite, da sem neumna ženska. Ne razumem se sicer v vaSih modrostih, ali moja neumna pamet me vendar vprašuje, čemu da me hočete po vsem tem ženiti? »Da vas počastim a svojim imenom.« »A jaz vas s svojim denarjem? Ali ni tako? Vi hočete ženiti moj denar. Nočem.« »Ali, gospodinja Jaga?« »Ne izgubljajte časal Iz tega truda ne bo kruha. Svobodna sem in hočem ostati svobodna. Sita sem tega bremena.« »Ali res mislite tako slabo o meni, ki sem-- »Ne govorite mi o lanjskem snegu, dragi prijatelj. Nu, veste kaj! Vem, da iščete denarja. Cujte me! Tudi jaz potrebujem denarja. Mož mi je zapustil polovico imetja, polovico pa moji nesrečni hčeri. Vzemite ai hčer, pak prepustite meni polovico od njene polovice! Ostane vam itak dovolj, več, nego dovolj. Hočete-li7« Apotekar je molčal nekoliko časa in poveznil glavo. Slednjič je premislil in rekel: »Polovico od polovice, pravite? Koliko bo to? »PcH^* * t 9 Kioon rfol- položaj zaveznikov na zapadni fronti, z všteto Italijo vreJ, in ko bi se Rusija ne bila odločila, da žrtvuje vse, kar je imela, in postavila svoj obstoj takorekoč na eno karto, bi bil u-činek ta, da bi bili zavezniki na zapadni fronti razbiti, Viljem II. in Nikolaj II. pa danes brezpogojno despota nad vso Evropo. Zvest skupnemu delu zaveznikov, je žrtvoval ruski narod največ izmed vseh na krvi in materialnem bogastvu, in ta zavest bo rodila zahtevo ruskega naroda po izpremembi miru v smislu, da bo mir odgovarjal žrtvam Rusije. Danes sicer ječi ruski narod pod boljševištvom, ali že se bliža trenutek, ko se sam otrese tega jarma, kajti organizirane so že velike armade v Rusiji, ki so vzele nase delo, ki je bilo v začetku delo Čehoslovakov in Jugoslovanov. Na vprašanje intervencije zaveznikov v Rusiji pa moramo odgovoriti, da taka intervencija ni potrebna, kajti do danes se je ruski nared organiziral že sam toliko, da vrže s sebe crez tuje pomoči svoje zatiralce. Protesti proti intervenciji zaveznikov v Rusiji pa se Rusije kot take dandanes ne tičejo več. Za slovanske narode pa ima boljševiško gibanje na Ruskem svojo korist, namreč da je ruski narod šele tekom te svoje največje nesreče spoznal, kaj je slovansko vprašanje in kdo so ti slovanski narodi. Pred vojno so ruski listi pisali vedno zaničljivo o Slovanih, katere so imenovali »bratuške« (»bratce*), toda to ime je izginilo iz ruske publicistike, ko so Bcl-^arji na strani Nemcev nastopili proti Rusiji. Čehoslovaške vojske na Ruskem, katerih "kadar je štel le 40.000 mož, so tvorile prvo je dro protiboljševiškega gibanja, in danes je vsi zavedna Rusija polna zahvale tem prvobori-jteljem za ruskega naroda svobodo. V mnogih 'bojih so se odlikovali tudi Jugoslovani, tako celo, da so n. pr. uporniki v Kazanu prekrstili nekatere mestne ulice po jugoslovanskih junakih. Ako pomislimo, da bo štela Rusija brez Poljske vsaj kakih 150 milijonov duš, potem si moremo pač predstavljati, kot kako važen činitelj bo nastopala obnovljena Rusija v evropski politiki, in brez dvoma bo nastop Rusije pomenjal popolno izpremembo sedanje politične konstelacije. Južnotirolsko prebivalstvo in novi gubernator. RIM, 14. (S.) Nemško prebivalstvo ob zgornji Adiži je izrazilo svoje veselje nad Credaro-vimi zagotovitvami, da je namen njegove vladavine največje spoštovanje jezika, tradicij in šeg nemškega prebivalstva. Na ta način so o-vrženi glasovi, da namerava italijanska vlada raznaroditi te kraje. BUHU U lotili 1914.—1318. £o:£o£aost STjsIJs. Videli smo, kako so se pod pritiskom bolj-ševiSkega jarma združile najskrajnejše stranke na Ruskem in poslale v Pariz zastopnika, ki je že povzdignil zahtevo Rusije po Carigradu in odklonil zahtevo po neodvisnosti Finske, prvo motivirajoč s tem, da je edinstveni Rusiji potrebna odprta pot na morje, drugo pa s tem, da more neodvisnost Finske priznati edi-dino le Rusija kot taka na svojem »učredi-teljnem sobranju«. Arhangelska vlada, sibirska vlada in vlada na Kavkazu pritiskajo vedno bolj k srcu ruskega boljševištva v Moskvi, in sme se upati, da ni več daleč tisti trenutek, ko se osvobodi Rusija najhujšega jarma, ki ga je bil sploh kak narod v zgodovini dolžan prenašati. Do vojne je bilo mnenje amerikanskih ekonomov, da je Rusija edina država v Evropi, ki bi se mogla vojevati brez kakršnekoli pomoči od zunaj, čeS, Rusija ima toliko prirod-nega bogastva, da zadostuje v vsakem oziru vsem narodnim potrebam tudi za izdaten čas. Dasi je beljševištvo uničilo na Ruskem obrt, industrijo, poljedelstvo, in ravnotako tudi poslovanje kreditnih zavodov, ker so se natisnile ogromne množine kreditnih biljetov, s katerimi izplačujejo boljSeviki, je vendar brez vsakega dvoma, da je med vsemi državami, ki so se zapletle v svetovno vojno, Rusija tista, ki si bo prva opomogla v očigled svojemu neizčrpnemu prirodnemu bogastvu. Politično se bo restavracija Rusije brez dvoma izražala v zahtevi revizije miru, in ker je danes v Evropi mnogo držav, ki so nezadovoljne s predstoječim mirom, je nadalje z gotovostjo računati, da najde Rusija v njih diplomatsko oporo. Nepobitno dejstvo je, da Rusija s svojimi herojskimi žrtvami v letih 1914. do 1916. ni rešila samo Pariza, temveč tudi ves dinarjev, polovica od polovice torej 15.000 goldinarjev in k temu moj blagoslov. No, je prav tako?« »Hm! To je mnogo!« »Ali bolje, nego nič, dragi moj!« »Ali pa bo Marica hotela? Vi veste, da me odbija.« »Pomorem že jaz.« »Ali, trde glave je. Upirala se bo.« »Kje vam je vaša hvaljena pamet?« »Tu pamet ne koristi.« »Pa, kak človek ste vi?« »E! Ali ljudje!« »Svet se klanja denarja. Zapomnite si: bolje nekaj, nego nič, mene pa ne dobite za ženo. Torej?« »Ko ste tako neusmiljeni« ---- »Hočete, ali nočete? Je tudi drugih!« »Pa — bodi!« »Roko sem!« »Tu je.« • »Dobro. Od mene Marica in 15 tisoč gold., za nadaljnje skrbite sami. Pismo, s katerim se odrečete polovice, podpišete poprej, nego vas okličejo vprvič.« »B*o« « zamrmrial apotekar« Zameni MsMrsRegD M!fl. Tedaj, ko je novi gubernator, oziroma novi generalni civilni komisar Ciuffelii prišel v Trst, je dal nabiti po tržaških uličnih vogalih razglas, v katerem je dejal: »Moj no2ien je, skrbeti In pobrigati se za blagostanje narodov, ki so spojeni z Itnllfo, podpirc'i koristne inicijateve, Tzpcstaviti stopnjama normalne razr>ere v javnem življenju, Id se mora razviti in uspevati v rednem delu, v varstvo svobode in pravice..,. Posvečal bom svoje delo in oblast le ljudskemu blagostanju, brez ozira, na osebe in stranke.« V posebnem pismu vsem oblastim, zastopništvom itd., posebej doposlanem tudi našemu uredništvu, pa je pisal novi generalni civilni komisar Ciuffelii: »Potrjujem namene, ki sem |ih že izjavil v objavljenem razglasu...« Ker si želim uspešnega skupnega delovanja s prebi val-tvom iuj r tras kami, sem pripravljen pomagati vsrko-mur, ki potrebuje mojega dejanja, zadovoljevati upravičenim pritožbam, poslušati koristne nasvete pristojnih oseb in ščititi zar.ebtne in javne koristi v vseh panogi držaV;--asketa življenja.« o romani clvalselvlnarskega drobiža torej glasi: CL 1- V ozem^u Julijske Benečije tostrap premime črte, zmedenem po kraljevi armadi, se v tridesetih dneh po razglasitvi tega odloka izvrši zamena avstroo^rskega drobiža po 23 »hellerjev« in 20 fillcrjev« v italijanski de-nrr. Zamenjavali bodo do zneska 25 lir pošlsii crrdi, višje zneske pa podružnice »Banke ■d'IlrJia« v Trstu, Gorici in Puli. Generalni civilni komisar in v to poverjena cr;;-Mii smejo izvršiti vse-krčnekcli poizvedbe o T-voru v zameno predloženih svot ter zavrnili zameno, kjer bi se posest dotičnega zneska ne izkazala upravičena. Ta zavrnitev pa v slučaju krivde ne izključuje kazni, kakor jo pa to določa naredba vrhovnega poveljniška tr. italijanske vojske, izdana 22. majnika 1919. . čl. 2. V predidočem členu navedeni avstro-o^rski drobiž izgubi zakonito vrednost opolnoči peindvajsetega dne po razglasitvi tega odlcka. Trst, 13. avgusta 1919. Generalni civilni komisar: CIUFFELLL DOCTia&a vesti. G Francesco Dabudri Je, če se ne motim, pro-■n "rtiist v službi društva ,Trent^Tneste« La- iSko časopisie poroča o njegovih .predavanjih m jezovih uspehih; imenu* ®a proiesor>a Meni ni trč oateninejega o mem znano. Bojim se le, da :adi za informatorja merodajnan krosom _ v r:ovanskih rečeh. To je pa V^^J^T^' m kaže v včerajšnji L*Era Nuova (od 14. t. m.) v članku »Fc-^ore italiauo di Hume«, nevarna -Iv- Ce je za sporazum potrebno medseba.no -z^rnoje, ni posirbaieišesa sporazum neso S-iormator, 4ci nadomestni® poznavanj dmse - '-n-Hc z navidezno znanstvenostjo brez vseKe ■tosmos*- Ta Očitek M rad dokazal v riedcCem .->■- .»i k j>r<*escrju; nočem se pa iz nmkmh raz-:CJV puščati v razpravi janje o reškem itaiiiisft-s'N-u kot takom. G. Babudri se norčuje iz neke -verske ali srbske brošurice, da -se arsumenti za sbv:»sivo Re&e, črpani iz naročne^ra značaja tam-i-o»iri h ljudskih šeg in navad, o-bracajo ravno -- 1i temu preiveznemu slovanstvu, ker so nam- - pravi z. Bahudri, te šege in navad* na-"otno pristno itai'jensike. To naj veija posebno t - i tfede na takozvane koiede (canti pel capo-in na badiiiak (ceppo di Natale). F o s B&budru izhaja beseda »>koleda« iz teskan-*'■ Ta coiletta (zbirka), ni v nobenem slovanskem sV. ariu. ne jenja biti italijanska radi teza. ker se -■■6 z zečetno črko k namesto c, in ne more .biti v 'žvčti s slovanskim deblom >kol«, ki se nahaja r? 2- Babudru v besedah s pomenom *kol, voz. kdo,« in ce mere tvoriti besede pomenjajoče "Slovanski znanstveniki niso še nikdar dckaizo-vcH slovanstva kake besede z njeno pisavo, ker črke so le slika. glasovi pa snov besedi. G. Ba-]-.' iri obrača torej pravilno trditev, da začetna C " :i k ne more premen iti italijanske besede v slo-vrjiSiiO, na napačen naslov. V ostalem je dokazo-\":i;e s .Babudra neutemeljeno in deloma smeSno. i uičda ne prihaja namreč iz collette, nego iz Ja-t-n';e bč-se.ie »caJendae«, tako da se je g. Balu >i italijanščini na ljubo zagre^H celd -proti latin-Ravnotako ni res, da se koleda ne nahaja v ».obenem slovanskem stova-riu; nasprotno jo ima-io prav vsi siovanski jeziki. F->polno ne-pce na vanje slovanskega jezikoslovja pc.-nao&uje s. Bab udri, ko pravi, da deblo »kol« ■Ir: e r č služiti besedam s pomenom »kol, voz. •<' koso., ne pa besedi s pomenom »zbirka«. S leoa primer! dokazuje namreč, Jda «e niti ne za-vc/a, da beseda »kcU izvira iz .povsem drugega 6 (istega, ki ?e v besedi i-klati«), kakor pa c: tal« tri. Iz češkega »kolesa« je celo nastal — »caiesse^. iCar se pa badnjaka tiče, je g. Babu dri zares klasičen; pravi enostavno: »la parcla croata »bad-nisk .cei propagandisti jugosl3vi non e che la sivmpfcce tradirzione slava deHrtaliano »ccppo«. Kr? pomeni to? Italijanski ceppo, toda 'domnevam, k:r n'mam pri roki nobenega znanstvenega pri-jk nečka, izvira -pač iz latinskega »cippus«, kar je /"•3 stvarno neka.] povsem drugega kakor badnjak. Ta beseda ima isto deblo kakor glagol »bdeti«. iz ' aierega je nastal tudi srbsko-hrvatski izraz »badnii can« (\ngilija). Kako more torej g. Ba-fcu;' i pisati o enostavnem prevanja italijanskega -src? :p<><:. Kai se pa navade tiče, ki je v tzvezi s t. m i izrwzi, naj zadostuje omeniti, da je reška na-va:'a se. g nja debelega hrastovega čaka na bo-ž;:nt večer tipična ljudska navada, ki se -lahko z. s'eduje po v^em srbskem in hrvatskem ozemlju, podobno velja o jadikovanju za mrliče in o zorni-c.'i. ki j-ih g. B-1 udri tudi nabija na svoje »itro--J. .Mijaško« kopito. G. Babudri ima «otovo zelo d ' o vodjo za svoje propagandno delo, a če so vsl njegove argumentacije tako temeljite in -znan-stv.ae, kakor so tiste, ki jih ie razvil v gori navedenem članku, potem se ga ima bolj bati stvar, katJru brani, nego stvar, katero pcb:]a, kolikor ni, 1 ■ • kriv informator, obema en.:ko škodljiva ovira medsebojnemu poznavanju in poštenemu sporajzu-aiu. — Jezičnik. Namestnik generalnega civilnega komisarja. -»Gtr;:er:.ini civilni komisar Avgust Ciuiielli ra.gia-ša v uradjiem listu, da je Imenovan za njegovega F močnika in namestnika državni svetnik dr. Ad-oli Bcrio. . Vrnitev Delavskega doma socijalnim demokrate j. Včerajšnji jutranji sLavoratore« jc poroeu!: V: era j dopoldne so sodrugi Passigli, Chiussi, Sal-\adori in Visnicher, zastopniki delovne zbornice, iiiicH razgovor s č. Ciimelijem v stvari zopetne i^.cčitve doma. C. C»uik*iii je zag>- tovfl. m Ddt^fti da še včeraj. Kmalu Vato pt m Pittonifci, da m Delavski dom mt«r ob 1« pooblaščenim zastopnikom. Izročitev pa «e ie odgodfe «a danes (14. 1 en.) opoldne. Delavska zastopništva se pogajalo o načinu ie izroditve. J , — Včerajsnjr vecemi »Lavor^tore« še ne poroča, da bi se bil >-Dclavski dom« že vruvl socijalnim demokratom, pač pa pravi, da se io zg--ai v najkmšem času. Obenem počiva (delavstvo, da n>2j ue .prihaja v Delavski dom, •dokler se Ddav-'i dom r.e otvori oficijelno. Sedaj da Jx> pred otvoritvijo šde treba ugotoviti, kao je bilo razdejanega in kaj franka. »La q«estioae dežrAdrijrt4co«. Jadransko vprašanje je dandanes p-č najvažnejše vprašanje na svetu, in razprav o njem je brez števila. Ena naj-zanimrvieršrh med njimi je sckovo razprava, ki jo le spisal italijanski mfuiicist G. Sajvemini in bi bila mt^rala že iziti leta 1916., a jo j« t-edaj zatrla italijanska cenzura. Sediai, ko je cenzura v Italiji cdpravijena. je spis mogel iziti neizpreme-njen, kakor je Hzšei v prvi, zaplenjeni izdaji. V kratkem iziwegovorimo kaj več o tem ep^su. Šolske stvari. Uradni »Osservatwe« objavlja odlok gubernijstoe oblasti. Izdan 7. t. m., s katerim če bil imenovan za šolskega nadzornika za Trst in okolico Stanislav D'Alessasdro, ki je bil doslej prideljcn Vil. gmbernijske oblasti za ci- vilne stvari, cdsJej pa ko* šciski nadzornik civilnemu komisarijaru za Trst in okoiico. Maksimalsc cecte za telečje iaeso. Po članku 4. kraljeve gubernatorske naredče oi 20. majnika 1919. se deioča do cove odredbe teletini maksimalna cena in sicer: ste-etio, karre in pleča z dodatkom 8*80 lir kg. drugi deli 6*80 lir kg. Naši v Rusiji. V ruskem ujetništvu v Tomskem se nahajajo še sledeči slovenski ver-aki: Mohorčič Ignac, Barkovlje pri Trstu; Span Jakob, Komen (Kras); Tcamžič Aiciz, Z&greb - Pantovščak 7—20; Klobučar Frisnc. Nova feu-^ica. Postoma; Brun Štefan, Hotavije, S&oć'a Loka; MSkuhiš Štefan. Pevma. Gorica; Jože, St. Jernej. Dolenjsko; Mlač /jndrej, Kačšče, Sežana; Mežn-ar Kari, Brezje 2, Postojna; Zrjgorc Juief, Novo mesto; Firstoslemšek Franc, Gc/zd, Kamnik; 2elcz-nik Fr., St. Vid. Ljubljana ;Kceian Miha, Lc^ko-vec, Krško; Racman Ivan. 'Irst, ul. Sorgente 7; Dolenc Jakob. Studenec, Postoma; Sprohar Jože, Cepno, Postojna; Pogoreiec Miha, Vrhlcga, Slov. Bistrica, Štajersko; Miiharčič Anton. Mc-ter^avas, Postojna; Vaupotič Ant., Sttin?^ger, Ptuj; Bol čina Ivan. O Hica, Primorsko; FVeinreich Jožef, Sv. Tomaž, Gorica; Janežič .Anto9i, Skovc, Krško; Malovrh Pavel, Sv. Jošt, Vi 1 mik a. — Pri Krasnojar-skem nekje se nabt jaio sledeči oficirji Slovenci: Nan'poročaJki: Košaik Ivr-n, Piess Ivan; .poročn ki: Trtnik Jožef, Kreč Starca v; praporščaki: Ga-brovšek Ivan. ttrovatin Errjs-t, Pie*s Leopold, Jankm^č Franc; kc-deta-sjL: Bas a j Jožef, Selan Ivan r>?i nadporočtiik Ri^kvr Iv. Vsi so izdravi. — Vsi slovenski listi se naprosijo, da ponatisnejo ta imena. Radič in — — drur>. V nekem nećt^csJovan-skem li-s-tu smo te dni sJavospev Radiću. Z&bo'eživše. ih beli, da jim ta človek ne more več — služiti. In značilno je. da se nič ne zavedajo, kako s svojim zavzemanjem za tega, do kc*s:i in -mozga komorom i tira ne ga človeka kompromitirajo — sebe! In kako si le škodujejo s tem, da poveličujejo človeka, ki se gnusi vsem, kar je v naTodu poštenega. Ce hočejo zapraviti vse simpatije naroda do zadnje sledi, naj Je obdrže svojega Radića. Tržaška kmetijska družba vabi kmetovalce, da v teku osm:h dni javijo, koliko semena ozimin (pšenice in rži) bodo rabil: za ozimno setev, koliko in kakšnih trt in dreves bojo .potrebovali .za jesensko saditev, krliko umetnega gnoja (superfcsfata) bodo rabili za Jesensko -gnojitev travnikov, trt, sadnih dreves in ozimin ter eventualno tudi zelenjave (zelja, kapusa) in koliko sladkorja za osladivanje ■mošta. Potrebno bi tudi bilo, da se javijo vse one vasi, ki bi potrebovale bikov, mrjascev, kuncev itd., plemenskih pasmin, .poljedelskega orodja in strojev kakor tudi vseh ostalih potrebščin, da bi se videlo, v koliko bi se skupna nabava vseh teh stvar: izplačala. Naznanja se tudi, da je še nekaj jesenskih semen v zalogi. Iz Pazina. Bivši občinski svet v Parizu jc imenoval leta 1916 generala Boroeviča z\ Častnega meščana. Sedanji občinski svet se sklenil, da ga izbriše iz seznama častnih članov. Upravništvo »Njive« nas naproša, da objavimo: Naprošamo še enkrat vse one nafconLke, ki so plačali nar..«trf!no za drugo Četrtletje, da nam pošljejo svoje naslove v svrho redne pošiljatve vestnika. Stari naročniki, ki žele, da se Jim ves t ni k še nadalje dostavlja, naj prilože naslovu tudi za drugo četrtletje lir 9'—. Upravništvo se naiiaja v uikri Oiiitcri 36 1IL KAM. mogoče, priredi Se 4» me~ m kocatai «poredoaL DomaČim m somi io aarortao prireditev že Pripiuti: »Duovo« in »Tebe« trn P—rflr, »Prasr»« iz GospoUja; odp!u*»: *Ve-otMm i« m Bmtiko »Carpano« v Raše. Drasa kopet]. ArtJrej M. je hotei včeraj plačati vstopnino v Icopaiišče s lOOlirnim bankovcem. Bia-gajtočarka ga je opozorita, da je bankovec, izdan od banke d'haiia, ponarrejen. Istočasno je nesrečni Andrej začutil na svoji ratni težko karabi-njersko roko. Karabinjer ga je povabil, naj ga spremlja, io v 10 minutah je brl Andrej v zaporu. Njegov bankovec je shranjen na policijski postaji. Avtomobil zaćel ob tramvaj. Neki vojaški avto mobil je vozil včeraj po ulici S. Giorgio. Ko je pridrdrađ v dico Sanita, je zadel v tramvaj, ki je vozil mimo. Vsled udarca so se razbile šipe na tramvaju, toda večje nesreče ni bMo. Edino deček HumSbert Ramc-Iovič, .ki je Sei slučajno mimo, je dobil -majhne poškodbe, ker je skočil nanj neki gospod, ki je v strahu odskoči! s tramvaja. Nenadna smrt. Gofrredo Rigali, pestajenačelnik v Milanu, je prišel včeraj službeno v Trst. Ker se je tožrJ, da je zelo izmučen, so ga spremili v postaj enačelnikovo sobo, kjer je legel na civan. Ko so prišli .po približno treh urah v sobo. so ga našli mrtvega na divanu. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Med babnlcami. Frančiška Culot je prišla včeraj na rešilno postajo. Imela je praske po obrazu in Toksh. Pripovedovala je, da jo je obdelala njena sosedinja. Otrok v zavoju. Dva vojaka sta našla včeraj na vojaškem pokopališču v nekem grmu zavoj, v katerem je bil »zavit otrok, star okoli 3 m^ece. Scdnijska komisija je ukrenila, da se truplo 1.0-koplje. Oblasti iščejo krivko. Drobne vesti iz tatinske družbe. Alfredu Cirioni-i'u so ukradli v vojaškem kopališču škatlo za cigare, vredno 15 Jir, železniško knjižico in 10 'ir. — Edvardu Tran^u-ilhi sta ukradla dva poštenjaka v ul. Istituto iistnioo. v kateri je imel 100 'ir — Na postaji pri Sv. Andreju so aretirali tri fr. cz-ničarje, ki so ukradi!i iz nekega voza eaboj posod konserviranega inieka. vrednega 300 lir. — Včeraj so aretirali na Greti Friderika Obesa, ki je ukradel Andreju 2erjalu listnico, v kateri je buo 174 lir. — V stanovanje Diane Masso pri Sv. M M. Sp. so vdrli neznan: tatovi, ki so ji ukradli za 500 lir zlatenine. književnost in umetnost. »Njiva«, št. 15„ ki je izšla včeraj, ima naslednjo vsebino: Albert Aleks. Širok: Na Rožniku. — Milan Kuret: Vstajenje (pesem). — Josip Ribičič: Jug. — Marija Kmetova: Golobovi (nadaljevanje). — Dr. Henrik Tuma: Henri Barl?usse. — Pavla Hočevarjeva: Ali naj se tudi služkinje organizirajo? — Stano Kosovel: Nočno mesto (pesem). — Precleii: kulturni, književni, glasbeni, šolski, gledališki. Listnica upravmštva. 2 C£jc đ & TR2.4SKA KMETIJSKA DHU2BA. Poljedelstvo je v zadnjih desetfet ib ta.ko napredovalo, da je štejemo v obrt. Vsaka posamezna panoga se je tako razvila in specijalizirala vsled nanovo izumljenih pomožnih sredstev, kakor selek-cijoniranih, izbranili se:ne«i. ^plemenitih pasmin, orodja, raznih strojev, umetnih finoHI, krepkih krmil, sredstev za zatiranja škodljivcev itd., da si je ne moremo predstavljali ločene cd ostale obrti in trgovkie. Poljedelska produkcija ja torej danes kot obrt v tesni evezi s trgovino. Ako pogledamo, kako gospodari naš kmetovaJec, vlriimo, da vzgaia na svojem pose-rttvu mucao številne rastline in raznovrstne živali, da .pa zamenjuje produkcijo s konsuanoin, pridelovanje s po-troškom. to se pravi, da ne zna, kaj je sam potro-s?I in v kaj je vnovčH, da pomeša dobiček oq ene rastline ali živali z izgubo druge p_noge, da ne računa z delom, ki bi je bil lahko drugače bolje upotrebi!, da ne zna ceniti vrednosti doma pridelanega gnoja, ker ga ni kupil za gotov denar, da se pri svojem gospodarjenju ravna še vedno po starih načelih, katerih se je posluževal še njegov ded, i« da se muči s pridelovanjem takih stvari, •katere bi lahko kupil po mnogo nižji ceni na trgu. Vsled takega nepravilnega gospodarjenja našemu kmetovalcu ni mogoče -tekmovati mol ribjega trga) ob 7 v Piran (8'20), Salvore (S'40), Umag O'IO), Novigrad (lO'lO), Poreč (10'55), Vrsar"(ll'45), Rovinj (12'2o), Fazano (14'10), Puio (15). Odhod iz Pule: 6'30, Fazana (7'05), Rovinj (8'45), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10'45), Umag (11T45), SalvorS (12'15), Piran (12'50), Trst (14). Trst—Piran. Odhod iz Trsta ob 1S'15; v Izolo (19'25) Piran (20). Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7'45. Trst—Piran—Port orose. (Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iiz Porlorose ob 14. Dohod v Trst: 16'15. Trst—Umag. Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6'15 (dotaknivši Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: S'45* Trst—Gradež. Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež I8'30. Odhod iz Oradeža 6; Dohod v Trst S'30. Trst—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15. 19'15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 21. O^hod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30. 17,30. Trst—Benetke. Odhod iz Tnata (vsak dan) : 8; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13.1 i.a i^J jopica zelo p;! o\>-In r kiič-niz vjianl, razfnv'J i o vei m flLOCfl n iS riilMias::: § na veliko izbero se vdobi pri & Si. v 7r:;ta TRO GARIBALDI (BARRiEiU) S. ; i iLmr^J ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Givehi io Rossini štev. 12, vogal ul dellc i*ost:. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmnka. - izdlr nje z^ t brez ooicčin. Plombiranja. Umeuu zo.jjo M» u UHIIIIM Delu gUv. K J ».'J i), Resir/e K3,jJ >.JoO Centrali: TRS t F!3 lm di ?imn\) 5 - Ifia S. M:j!) 1 Podružnlzc: Dubrovnik, Dunaj,^ ^otor. ljub-ljana, Metković, Opatij! Sp'it. 5lbeni.c ZaJ?.r Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v b.nčao stro:a spa lijeie p »s 3 Spraja na vl93a na hranilne knjižice proti 'Jiletnim oVe-stlm v b^ncogiro-promctu proti 1 j letni 1 3-brestim. T.a odpoved navezane zvesvi ^.»ri-jetna po najugodnejš h pogojih, Ki si i.iujo pogodbi od slučaja do slučaja. Daje v n3]an nmilv prjJilj (jIjJJ jj^iij;). Blagajna posluje oJ 9 do 11 I Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, ki stopi v veljavo 1. septembra 1919, se mo ate preskrbeti z računskimi listki, obsegajočimi tvrdko in nas ov gost lne. Ti računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 stotink pris oj-binc. — Listki morajo biti kolkov ni od finančne obasti. Računske listke v blokih, kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah Mai Edinost v Tri. nI. Sv. tooi fli 23 ) sa *