Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za «el* lato predplačaa 16 fld., xa pol leta 8 gld., za četrt leta A fld., xa jedea meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: %a telo leto 19 fld., ca pol leta 6 fld., sa četrt leta 8 fld., sa jeden laeeec l fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) »sprejema upravništvo ln ekspedleija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17. Is&^ja vsak dan, imemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telofdn- štev. 74. 225. V LJubljani, v ponedeljek 2. oktobra 1899. f Letnilt XXVII Gabilo na naročbo. S I. oktobrom pričenja se nova narocba, Da katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca Kdo je nas razdvojil? Voditelji učiteljske »Zveze« še danes ne morejo verjeti, da bi mogel še kdo izmed učiteljev misliti drugače, kakor oni predpisujejo. Namesto da bi izprašali svojo vest, vpijejo in zmirjajo v svet češ: Klerikalci nas hočejo razdvojiti. Gospodje, počasi! Nikar se ne prenaglite in ne izbruhajte vseh psovk, kar ste jih nabrali v »Narodovih« evangeljih, morda jih boste kdaj še bolj potrebovali, ako že brez njih ne morete pisati. Pustite dr. Ušeničnika v miru, ker on je nedolžen! Pomenimo se sami tako le iz očij v oči! Ustvarili ste »Zvezo«. Prav. Bila je potrebna. Ž njo in z marljivim sodelovanjem »Uč. Tovariša« se je doseglo na Kranjskem neko zboljšanje naših plač. Pri tem so sodelovale vse tri stranke deželnega zboraz jednako pridnostjo. Priznali so, da so bile naše zahteve opravičene, in dali so nam, a zato se nam ni treba zahvaljevati nikomur, ker ni nikakoršna miloščina. Zakaj bi sedaj zato klečeplazili okoli dr. Tavčarja? Vodstvo »Zveze« je bilo glede strank v deželi precej indiferentno in Be ni dosti brigalo, kakšnega mnenja in prepričanja bo njeni člani, in tako bo živeli v »Zvezi« ljudje najrazličnejšega političnega mišljenja in verskega naziranja prav mirno. Družila nas je potreba — ideja samopomoči t. j. nekak potreben materijalizem. In tako bi bilo še šlo. Toda voditelji »Zveze« so z a š 1 i. Na vrhuncu se niso znali držati, kakor bi se bili morali, in zavozili sov tabor, v katerega vsi učitelji ne p o j d e m o. Precej časa je bil nekak mir. Mislili smo si: če so šli voditelji, naj gredo, mi bomo že sami šli po poti, ki se nam zdi najboljša. Toda to voditeljem ni bilo prav. Začeli so tovariše terorizirati. Voditelji so poBtali marljivi sotrudniki »Slov. Naroda« in kmalu je veljal ta list za glasilo vsega učiteljstva. Duh, ki veje iz tega lista, poznamo. Krščanski ni, pa tudi naroden ne. V tem listu so imeli učitelji izvrstno šolo in res smo letos videli, da znajo učitelji sotrudniki vse psovke, kar jih je bilo kdaj v tem listu, kakor bi jim bil vsak dan predaval sam g. Malovrh. Napisali so jih ob času duh. vaj ali pa v štev. 216., 220., 221. in dr. tega spoštovanega lista, kjer jih radovedneži lahko poiščejo. Tudi »Učit. Tovariš« je včasih presadil kako rožico iz »Narodovega« zelnika ali iz drugih veri in cerkvi sovražnih listov in jo dal nam podu-hati. Marsikateri je majal z glavo češ, kaj bo to? Za naš blagor vneti knezoškof je povabil učitelje k duhovnim vajam. Nihče ni bil Biljen, samo povabljen češ, pridi, ako si potreben, da vrediš svojo vest, svoje dušno stanje. Toda, — da govorim z »Narodovim« dopisnikom — »Narod« se je raztogotil kot puran, če mu razpneš pred kljunom rdeč dežnik. Začela se je pravcata gonja in izdala se je parola: noben učitelj ne sme iti v »1 e -m e n a t«. Prosim, gospodje tovariši, zlasti tisti, ki se jezite zaradi našega nastopa, preberite še enkrat vse tisto, kar Bte takrat pisali o nas. Psovk vam ne maram vračati, ali to vam povem, da ste takrat pokazali vse svoje »krščanstvo«. Sovraštvo, ki ste ga že dolgo časa gojili, izbruhnilo je takrat na dan ; o p s o v a I i ste nas zato, ker smo poslušali glas svoje vesti, klic svojega škofa. Takrat ste pokazali, da nečete veljati za kristjane, ada tudi tovarišev krščanskega mišljenja ne morete trpeti. Silnega terorizma so se prestrašili mnogi tovariši ter se niso udeležili duhovnih vaj, dasi bi se jih bili radi. Nekaj dnij kasneje je bilo zborovanje »Zveze«. 3& LISTEK. Doba — »fulminantnili" člankov. Gospod urednik! Tako »fulminantnih člankov« pa »Narod« že dolgo ni imel, kot minoli teden, ko je z vso močjo pritisnilo nad črto onih 2000 (!) učiteljev, ki »se čutijo jeden del tiste stranke, ki res (če ni laži vmes!) dela za gmotni in duševni blagor (duševni — izlasti s št. 13 !) vsega slovenskega ljudstva«. Na »Slovenčevo« mika-stenje tistega njih »parlamenta« so spustili kar dva članka, in pa — kakšna! Kar dva! — dočim možganje vseh onih »trideseterih« — že veste, katerih: tistih, ki jih hočete Vi poklerikaliti — ne vzmorejo niti ene vrstice. Bumf! In potlej pa kakšna dva članka! Polovica vsakterega natolcuje ubogega Aleša (kdo bi bil neki spisal Vaš sobotni članek, g. urednik, — če bi dr. Aleša ne bilo?), druga polovica pa — otrobe veže. Pa res otrobe! Kaj pa je drugega vse tisto govoričenje o »naše gore listih«, o »novi, sveži, oživljajoči krvi«, o »napredku, samozavesti in narodni požrtvovalnosti«, o »zavednem zagovarjanju svobodne volje in svoje napredne misli«, itd. itd. brsz konca in kraja? Mari bi molčali! Ali pa bi namesto vseh teh in podobnih fr&z pisali raje kar v enomer eno samo besedo, katere je Bicer že dovolj poln Dimnikov »Učiteljski tovariš« in katera je para-frazirana tudi v 321. št. »Naroda« — pisali naj bi raje kar naprej: suženjstvo liberazmu na prodaj za vsako ceno. To je napredna misel, to. Vi, gospod urednik, in Vaša stranka, niste za to misel nič storili, vsi skupaj nič, da, predlagali ste cel6, da naj učitelji žive ob samem ljubem zraku. »Lemu torej ,Slovenec' sedaj kriči in lomasti, kot bi bilo učiteljstvo kakorkoli vezano nanj, kot bi mu učiteljstvo dolgovalo le trohico zahvale, le atom hvaležnosti?« Ali veste, koliko je en atom? To še pol funta ni, nič ni, prav nič — zakaj prav nič hvaležnosti niso dolžni učitelji Vaši stranki in prav posebno ne Vam in nobeni »ton-zuri« nič. Hvaležnost do klerikalcev naj goje med učitelji tisti »značaji, ki se vedno ponašajo s svojo samostojnostjo, a potem pa gredo v .Ganaso1 si grehe opirat«, tisti, ki so imeli »za 1 krono stanovanje, hrano in učenje za en dan« — Judeži! Gospod urednik, oprostite moji naivnosti! Po-glejva malo te le zadnje besede 1 Kaj pravite, zakaj pa to dvoje: samostojnost in duhovne vaje — ne gre skupaj ? Ali morda zato ne, ker pri duhovnih vajah ni da bi človek samo stal, marveč je treba tudi včasih malo poklekniti, za kar imajo baje nekateri gospodje bolj trda kolena? No, tako primitivne definicije o samostojnosti pa menda venderle nimate! Zakaj pa potlej ne gre skupaj ono dvoje? Hm, morda pa zato ne, ker je več samostojnostij na svetu, ker je poleg samostojnosti pravega kristijana med drugimi tudi še »samostojnost« Tavčar - Malovrhove komande ... kaj? In kako to, da bi bil človek Judež — če si gre grehe opirat? Na to vprašanje pa res ne vem nobenega odgora. To mora pa že ostati na računu »fulminantnosti« člankov, o katerih govorimo. »Fulmen« se pravi »blisk« — ali ne ? No, to je ravno! Dopisnik »Narodov« tako bliska, da nam ubogim klerikalcem (izlasti še, ker smo mračnjaštva in temo vajeni) kar vid in pamet jemlje! Potlej nič čuda, če ne vidimo in ne razumemo vsega, kar vidijo in razumejo »naše gore listi« — — Eno pa vidimo in razumemo in to konšta-tujemo z vso resnobno: »Z vez in o« učiteljstvo nima nič srca, nič spoštovanja do najdražjega, kar ima slovenski narod, do vere njegove in njegovih očetov. Če bi ga kaj imelo, ne klečeplazilo bi pred tistimi, ki namenoma rujejo iz ljudskih src vero in nrav, ne prevažalo bi se po umazanem kanalu »Slovenskega Naroda«, ne zasramovalo bi in ne blatilo svojih boljših tovarišev in tovarišic, tistih, ki se vender še spomnijo, da ni v tem življenju vse pri kraji, da treba skrbeti tudi za po-smrtnost! Vse to pa »Zvezino« učiteljstvo dela. Zato še enkrat: nič srca, nič spoštovanja ni več v njem do praktičnega krščanstva! To bodi na glas povedano vsemu slovenskemu narodu! Tako — in zdaj pišite dalje »fulminantne« članke! Kako ste tam nastopili, nam je vsem predobro znano. A, da ne pozabite, vam ponovim : U č i -teljstvo ste i z r o d i 1 i v s 1 u ž b o liberalne stranke. I z v o 1 i v š i Tavčarja in Hribarjazačastna člana stesprejeli njune ideje za svoje. Tako ste se postavili v nasprotje z ogromno večino slovenskega ljudstva brez vse potrebe samo zato, ker liberalna stranka tako hoče. Mi, ki smatramo k a t o 1 i š k o v e r o z a slovenskega uii-telja conditio sine qua non, in ki smo prepričani, da liberalizem našemu lj udstvu ne prinese sreče, ne moremo iti zvami. Ako nečete vi nazaj, pa se ločimo. Mi gremo z našim ljudstvom. Sedaj pa tovariši roko na srce in se vprašajte : Kdoje nas razdvojil?-- Odgovor vam ne bode delal preglavice, a da vam pomagam, povem : Razdvojilo je nas različno mišljenje in načela, — vaš silni terorizem je pa razkol še pospešil. Tako gremo narazen. Kdor sovraži vero in cerkev tako kakor jo »Narod«, pojdezvami, kdor je pa prepričan, da je tudi učitelju vera potrebna, pojde z nami. Mislim, da ločitev ne bo težka! Organizirali se pa bodemo v bližnji bodočnosti. O, Ilorvatek. pridi pomagat! Alkoholizem pa socialno vprašanje. (Na II. zborovanju krščansko mislečega dijaštva predaval med. Ant. Brecelj.) (Dalje.) II. Alkoholov vpliv na človeka. Alkoholismus acutus. Kako pa deluje alkohol na človekov organizem ? V mali množini (1—2 g) zavžit peče alkohol v ustih, goltancu, požiravniku in želodcu, pro-vzroča, da se sluznica prenapolni s krvjo, ter pospešuje izločevanje sline in želodčnega soka. S tem se poveča slast do jedi in pospeši prebav-ljanje, zlasti zaradi tega, ker alkohol raztaplja tolšče, jači in množi peristaltično gibanje želodca in črevesa. V želodcu in črevesu se alkohol okisa le v neznatnem delu, večinoma preide neizpremenjen v krv. Tudi v krvi mu ni obstanka. Nekaj se ga izdiha, nekaj ga izločijo obisti, nekaj koža. Na ta način se izloči v 24 urah 16 odstotkov zavžitega alkohola. Pretežno množino ga posrčejo organi, pred vsemi in najbolj željno pa možgani. V večji množini zavžit alkohol pa ustavlja izločevanje sline in želodčnega soka, sluznične žilice se stisnejo, vsled tega zavlada v sluznici malokrvnost, v želodčnem soku raztopljene beljakovine se v večji množini alkohola sesirijo, peristaltično gibanje želodca in črevesa opeša, s kratka, prebavljanje se oteži. Kako pa vpliva alkohol na posamezne organe ? Izmed vseh tkanin vpija živčevje najrajši alkohol, posebno pa živčne stanice, ki jih je največ v možganih. Živčne stanice v sivi skorji velikih možganov oskrbujejo delovanje naše čutne dušev-nosti, kakor zavest, zaznavanje, predstavljanje, združevanje predstav, govorjenje, želenje, hotno gibanje in čustvovanje; v sivih jedrih velikih možganov so bržkone oviralna središča, t. j. stanice, ki zavirajo ali ostavljajo odbojno gibanje; v sivi skorji malih možganov so središča za umerjeno, prikladno in soglasno gibanje; siva jedra v podaljšanem mozgu oskrbujejo vegetativno delovanje našega telesa, kakor utripanje srca, dihanje, prebavljanje, izločevanje itd. Mala množina alkohola vse živčevje nekako razdraži, oživi, tako da se vse gibanje vrši hitreje. Zavest se ojači, vtiski delujejo močnejše, govor teče gladkejše, glas doni živahnejše, kretnjo postanejo izrazitejše, gibanje hlastnejše nego v navadi. Obtok krvi se pospeši, srce utriplje močnejše in češče, oči zaiskre, koža pordeči, ker se kožne žilice razširijo. Človeku se zdi, da ga je zavžiti alkohol razgrel, ker je toplotni čut nameščen po-največ v koži, ki pa je s krvjo prenapolnjena in razgreta, a prave, telesne topline alkohol ne zviša, ampak zniža celo za 2°—5°. Zato rabijo zdravniki časih alkohol proti vročnici. Alkoholiziran človek tudi lažje zmrzne nego v enakih odnošajih človek, ki ni okusil alkohola. Ogrevalna moč alkohola je le navidezna, sloneča na čutni prevari. Vpliv alkohola na telo je primerjal duhoviti mož španskim poganjačem oslov in mezgov, ki naganjajo svoja lena živinčeta s tem, da jih zba-dajo z železnimi ostmi. Ako se živinče vsled vboda spusti v hitrejši tek, ne pomenja ta pospešitev kake pridobitve za živinče, ker po vbodu hitreje omaga. Stanje živčne vznemirjenosti se kmalu umakne stanju otrpnenosti in ohromitve, alkohol ovira in celo ustavlja živčno delovanje. Vsa neprijetna čustva se porazgube; ker se oviralna središča omamijo, postane človek razdražljiv in nagel, kretanje in gibanje mu zastaja in izgublja umer-jenost, razsodnost izgublja nadvlado nad čutnimi nagoni, volja peša. Iz razumnega bitja postaja človek vsled večje množine zavžitega alkohola skoro čutno bitje, ki ga vladajo po največ le še čutni živalski nagoni. Ako pride še več alkohola vanj, izgubi človek še zavest in druge dejavnosti čutne duše, ostanejo mu še vegetativne dejavnosti. Tako znatno oslabljenje in bolestno izpre-menjenje človekovega dejstvovanja vsled alkohola nazivlje veda alkoholismus acutus, akutno zastrup-ljenje z alkoholom, narodov jezik pa mu pravi pijanost. Posledice pijanosti so znane. Nravne strani pijanosti se ne maram dotikati. Dosti ljudi umre v pijanosti, ker zastane lahko vse živčno delovanje. V najboljšem slučaju se prebudi pijan človek čez več časa pobit, utrujen, z'bolno glavo, več ali manj nesposoben za resno delo, najbolj se mu gabi resno duševno delo, ker je njegovo živčevje še omamljeno. Prečesto izvršuje pijan človek dejanja, katerih se trezen sramuje in kesa. Koliko nepremišljenega govorjenja, koliko žalitev, prepirov, surovosti, pretepov, pobojev in drugih hudodelstev se godi le vsled pijanosti. Koliko drugega zla si nakoplje človek, ker ne more več brzdati svojih nagonov in krotiti svojih strasti. Koliko nadepolnih in sicer vrlih mladeničev zapravi trajno svoje zdravje in pade v prezgodnji grob morebiti le vsled ene pijanosti! Sicer pa naj vsakdo sam dalje premišlja . . . (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 2. oktobra. S sostavo novega ministerstva grof Clary še sedaj ni gotov. Največjo težavo mu po poročilih raznih listov provzroča oddaja portfelja finančnega ministra. Vsa druga mesta v novem kabinetu so že več ali manj oddana, vendar je dosedaj samo to gotovo, da prevzame poljedelsko ministerstvo predsednik ministerskemu svetu grot Clary, deželno brambo kakor doslej vedno grof Welsersheimb, notranje ministerstvo sekcijski načelnik dr. Koerber, in mesto ministra za Galicijo bo zasedel ministerijalni svetnik Chledowski. Za železniško ministerstvo se poleg sekcijskega načelnika Liharzika imenuje zopet vitez Wittek, za pravosodje pride sedaj mesto Kleina v poštev predsednik tržaškega nadsodišča vitez Kindinger. Mesto Režeka se za mesto naučnega ministra imenuje sekcijski načelnik vitez Hartel, za trgovino se pa imenujeta sekcijski načelnik Stibral in ministerijalni svetnik v notranjem ministerstvu grot Leopold AuerBperg. Preostaja toraj le še finančno ministerstvo. Tudi zato mesto imajo več kandidatov. V prvi vrsti se imenuje vitez Bohm-Bawerk, nato dr. Steinbach in baron Kolbensteiner, toda nobeden teh mož se dosedaj še ni defini-tivno izjavil za vsprejem. Dunajski listi trdijo, da pred torkom ne bo definitivne rešitve. Jutri toraj bo šele objavil dunajski uradni list dekrete, s katerimi se bo odslovilo Thunovo in imenovalo Clary-jevo ministerstvo. Državni »bor se snide v najkrajšem času, vsekako šo v prvi polovici tega meseca. Včerajšnji dunajski listi so jedini v tem, da se vrši prva seja 12. ali 14. oktobra. Ne ve se pa še za gotovo, ali se snidejo državni poslanci še kdaj v sedanjem 15. zasedanju ali ne več. Splošno se namreč govori, da bo pred otvoritvijo državnega zbora izšel cesarjev odlok, s katerim se zaključuje 15. in ob jednem otvarja 16. zasedanje državnega zbora. Po tem sredstvu se bo baje poseglo prvič zaradi tega, da sevniči ves materija], katerega so naku-pičili državni poslanci v teku 15. zasedanja, posebno vse ministerske obtožnice in jednake predloge levičarskih korifej, in da dobi nova vlada čisto mizo v zbornici. Seveda bo s tem uničenih nebroj prekoristnih predlogov, ki so jih vložili razni desničarski zastopniki. — Drugič je pa neki potreben ta korak zato, da se odstrani sedanje, levičarjem skrajno neljubo predsedstvo in voli novo. Govori se, da je večina voljna prepustiti jedno mesto v predsedstvu levičarjem, kar je že tudi storila pričetkom sedanjega zasedanja, a so levičarji odbili ponudbo. Predsednik dr. Fuchs, se se glasi dalje, bo vsekako zopet izvoljen, bolj slaba se bo pa godila podpredsedniku dr. Ferjan-čiču, ker bodo levičarji radi celjske afere z vso silo nasprotovali njega izvolitvi. Novo 16. zasedanje, glasi se konečno, otvori se slovesno s cesarskim prestolnim govorom. To so vesti, ki krožijo sedaj glede državnega zbora, katerim seveda še ne moremo pripisovati posebne verjetnosti, vendar je pa prav mogoče, da se izvrši ves ta načrt. Program bodoče vlade je izražen na kratko v teh le besedah : odprava jezikovnih na-' redeb in volitve v delegacijo. Radi teh dveh ali pravzaprav samo radi poslednje točke se je moralo umakniti Thunovo in mora priti novo uradniško ministerstvo. Vendar bo pa nova Clary-jeva vlada predložila še nekaj nadaljnih predlog; pred vsem jezikovni zakon za Češko in Moravsko in pa načrt zakona glede državne pomoči vsled povodnji ponesrečenim prebivalcem. Dalje se ne bo raztegalo delovanje sedanje uradniške vlade, ki se bo takoj nato, morda še letos, gotovo pa po zaključku delegacijskega in dežel, zborskega zasedanja, umaknila drugemu parlamentarnemu kabinetu, ki bo sostavljeno iz desnice in levice in ki bo priznalo nemški kot posredovalni ali državni jezik, kar je po vladarjevih besedah, ki jih je govoril opozicijonalnim voditeljem, samo ob sebi umljivo. Na tej podlagi se bo pozneje sostavil načrt novemu, za vse avstrijske dežele veljavnemu jezikovnemu zakonu. Kako stališče bodo zavzeli napram temu programu Čehi in Poljaki, je razvidno iz pisave njih glasil, ki vsa napovedujejo brezobziren boj. Vojska mej Anglijo in Transvalom je že napovedana, akoravno predsednik Kriiger še ni prejel oficijelne napovedi. V zadnjem angleškem ministerskem svetu je stavil Chamberlain take pogoje, da jim Transvalci nikdar ne morejo pritrditi. Zahteva se namreč od njih, da plačajo vse stroške, kar jih je imela že sedaj Anglija s pripravami za vojno, da odstranijo vse utrdbe, odpravijo nekaj poslaništev, ki Angležem niso ljuba, in sploh pripoznajo Anglijo kot najvišjega gospodarja v vseh večjih zadevah. To pač ni prav nič druzega, nego pravcata napoved in Kriiger je že v tem smislu uravnal vse svoje korake. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. oktobra. (Seja izvrševalnega odbora desnice) Poslanec Povše je dobil od posl. Javorskega povabilo k seji izvrševalnega odbora desnice in sicer za četrtek dne 4. t. m. V ime zveze prideta na Dunaj tudi posl. Barwinskiin Vukovič, ki bo namestoval dr. B u 1 a t a. (Grajščino Strmol) pri Cerkljah na Gorenjskem je kupil ondotni rojak profesor J. Jenko. — Grajščina Strmol ima glas v Kranjskem vele-posestvu. (Osebne vesti.) Ministerstvu za notranje posle prideljeni okr. komisar grof A11 e m 8 je imenovan min. podtajnikoin. — Na mesto umrlega I. Jelovčana je v vzklicno komisijo za osebno do-hodarino imenovan g. Avgust S u š n i k iz Škofje Loke. (Slovenščina tndi pri koroških sodiščih ravno-pravnal) Mnogokrat so se morali slovenski časniki baviti s poročili, kako se slovenščina pri raznih sodiščih na Koroškem, dasi v slovenskih krajih, sistematično izključuje. Tožbe, prizivi, vse je doslej le malo pomagalo. Dne 29. avgusta t. 1. je bila v Beljaku pravda. Kot tožiteljica je nastopila slovenska stranka po ljubljanskem odvetniku, katerega je v tem slučaju zastopal dr. Kraut. A nemški zastopnik dr. Mayer je ugovarjal slovenski razpravi, sodnik je mu pritrdil, odložil obravnavo in obsodil tožiteljico v stroške! Slovenski zastopnik se je zoper nečuveno in samovoljno postopanje beljaškega sodišča seveda pritožil in sicer na deželno sodišče v Celovcu. Le <|d je pritožbo rešilo, in sicer za nas ugodno. Ukazalo je okrajnemu sodišču beljaškemu, razveljavljajoč le-tega sklep, da ima nemudoma razpisati zo-petno razpravo o slovenski tožbi in jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tudi izvršiti; ob enem nalaga nasprotni nemški stranki povračilo vBeh s tro škov. Zanimivi in velepomenljivi so razlogi, na katere se pri tem sklicuje deželno sodišče. Izreka se v njih določno, da so razglasi pravosodnega ministerstva z dne 29. oktobra 1850. štev. 14553, z dne 15. marca 1862, štev. 865 in z dne 18. aprila 1882, štev. 20.513 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu paragr. 13. občnega sodnega reda, in vsled katerih je v slovenskem delu dežele vaprejemati slovenske vloge in je tud i rešev a t i v slovenskem jeziku, še vedno v veljavi; izreka se pa tudi, da imamo Slovenci nevskratno postavno pravico, da razpravljamo na sodiščih v slovenskem delu Koroške v maternem jeziku, ne meneč se za to, ali nas nasprotna stranka ume ali ne. Odločba deželnega sodišča celovškega je za nas velevažna, ker je z njo sedaj s poklicane strani izrecno priznan naš jezik kot ednakopraven na vseh sodiščih v slovenskem delu 'Koroške in jo z njo pokopana samovoljna nova praksa nemško-nacijo-nalnega beljaškega sodnika in tudi drugih samo-lastnih gospodov sodnikov po raznih krajih Koroške. — Na Slovencih je, da se svoje pravice povsodi poslužujejo in jo odločno zahtevajo! (Znamenje časa.) Okrajni šolski svet v Gradišči je na ukaz ces. kr. deželnega šolskega sveta zaprl slovenski otroški vrtec v Devinu, češ, da šolski prostori ne odgovarjajo zakonitim zahtevam. To je storil isti deželni šolski svet, ki je izjavil, da je Katindijeva vojašnica v Gorici primeren prostor za slovensko ljudsko šolo. (Zabavni večer kršč. socijalne zveze) se je sinoči prav dobro obnesel. Obširneje poročilo zaradi tesnega prostora sledi jutri. (Novo mašo) je pel včeraj v frančiškanski cerkvi č. p. Blanko Kavčič. Slavnostni govor je imel veleč. gosp. svetnik in mestni župnik Loški Ivan Tomažič, ki je narisal delovanje in življenje duhovniško in je primerjal z veselim, žalostnim in častitljivim rožnim vencem. (Slovensko gledališče.) Nedeljska sinočna predstava se je zopet vršila ob precej slabi vdeležbi. Ali je nedeljsko občinstvo izginilo iz Ljubljane? Igrali so »Potovanje gosp. Fajdige« malo manj pointirano nego zadnjič. (Javna risarska šola za dame.) Ker se c. kr. obrtne strokovne šole te dni selijo v novo popravljeni Zatiški dvorec na Starem trgu, se je otvoritev javne risarske šole, ki bi se imela pričeti z dnem 1. oktobra, za približno 14 dni zakasnela. Pričetek pouka na tem novem oddelku se bode udeleženkam pravočasno naznanil po listih. Oglasila za vstop sprejema ravnateljstvo. (Koroške novice.) Orglarska šola v Celovcu prične prihodnje šolsko leto dne 5. oktobra, ter se naj zglasijo sprejeti učenci ta dan v Celovcu. — Pri vojaških vajah se je zgodilo tudi več hudih nezgod. Pri Portovci sta prišla pod kolesa topov dva vojaka, ki sta bila tako hudo poškodovana, da sta kmalu potem umrla. V Dravi je utonil neki vojak, tirolski brambovec, ki je hotel po vodi uteči sovražniku. Trupla niso našli. — Kontrolni shodi bodo v Celovcu dne 8. in 9. oktobra, oziroma dne 22. oktobra. — K lutrovski veri je prestopil uradnik koroške hranilnice v Celovcu J. Kollmayr & svojimi otroci. Znan je iz mestnega zbora celovškega kot zagriznjen nasprotnik Slovencev. — Po mnogih krajih ziljske doline še vedno razsaja griža. Mnogo ljudij je že vsled te hude bolezni umrlo. Samo v Blačah je zbolelo 110 oseb, umrlo 10. — Celovško mesto je imelo ob obisku cesarja za okinčanje mesta 5180 gld. stroškov. — Celovško gledališče se je zopet otvorilo dne 28. t. m. (Odpoved iH imenovanje.) S Koroške Bele se nam piše: Radi trajne bolehnosti se je tukajšnji občečislani župan, g. Anton Soklič odpovedal žu- panstvu. V hvaležno priznanje njegovih zaslug za občino v teku dvajsetletnega njegovega županskega uradovanja ga je občinski odbor v seji dn6 1. t. m. soglasno imenoval častnim občanom koroško-belskim. (Ie dolenjskih Tdplic) 26. septembra. Danes sem si v družbi spretnega in marljivega starino-kopa Pečnika ogledal starodavno »gradišče« na prijaznem podolgastem griču mej Toplicami in Meniško-vasjo. Gradišče je velikansko in je imelo prostora za številno naselbino. Obšel sem ga na okrog; močna iz kolov in ila zbita ograja na okoli meri 820 metrov in se prav dobro razloči. Za ograjo so imeli tedanji Kranjci svoje lesene kolibe. Izkopalo se je ondi mnogo ostankov ilnatih posod in žlindre, in česar se da sklepati, da so si sami iz rude pripravljali železno orodje in orožje. Ograja ima štiri ozke presledke, koder se je noter in vun hodilo. Grobišče je precej oddaljeno in šteje mnogo gomil razne velikosti. Pečnik je največje izmed njih odkril ter našel po 40 grobov v eni sami. Pri mrličih je ležalo raznovrstno orožje: čelade, sulice itd. ter posodje. Zanimivo je, da se ni našlo niti eno samo žensko okostje, ampak izključno le od moških. To kaže, da je bila tu nekaka vojaška trdnjava. Živeža onim pred-zgodovinBkim ljudem ni manjkalo, ker je v obširnih gozdih še dandaneB mnogo divjačine. Krka b svojimi pritoki pa itak slovi kot ribovita voda. Ta starodavna gradišča, ki se pri nas nahajajo, na vseh krajih, bo trdne priče, da je bila naša dežela že od pamtiveka gosto naseljena. Izmed provincijalnih muzejev se glede na bogastvo raznovrstnih starin nobeden ne more meriti z našim, in tudi v ces. kr. dunajskem dvornem muzeju je po izreku imenovanega veščaka kustosa Szom-bathy-ja v tem oziruj Kranjska zastopana po naj-številniših prispevkih. Na podlagi izkopin je pa tudi opravičena sodba, da so pripadali naši davni Kranjci predzgodovinske dobe precej prebrisanemu in premožnemu narodu. (Lekarna na Vrhniki) Magister farmacije gosp. I. Hočevar je dobil koncesijo za lekarno na Vrhniki. (Iz Kamnika.) Dobili smo te dni iz Budejevic več iztisov malih brošuric, ki so popolnoma v protestantovskem duhu spisane. Prva, z naslovom: »Pot do izvdličanja« obsega 16 tiskanih strani. Tiskana je v Stirlingu na Škotskem. Založila in tiskala je neka Drumondova tiskarna. Poleg nešte-vilnih zmot — dokazuje v jako pravilni slovenščini, da kristjanu ni potreba nikakih dobrih del k izveličanju itd. Druga, ravno tam tiskana in založena razpravica — »Milost božja ali naše zaslu-ženje?« dokazuje — da le milost božja — nas more rešiti, naše zasluženje — nikakor ne zadostuje in ga ni treba. Oboje — je prestavil — neki Ant. Chraska. Ker je gotovo po Slovenskem mnogo tacih krivoverskih metuljčkov priletelo — morebiti tudi od drugod, svarimo naše ljudi pred branjem teh krivoverskih spačkov! (Izpiti učiteljske usposobljenosti) se prično 3. novembra; prošnje do 30. oktobra. (Ogenj v Strmici.) V noči od 28. do 29. sept. je na neznan način plamen švignil iz hiše, ki je lastnina kneza Windisch-Graetza in služi v stanovanje gozdnemu varhu Vičiču. Ogenj se je z neznano hitrostjo razširil po bližnjih hišah, tako da je od velike lepe vasi, kjer je malo prej v Breči in zadovoljnosti živelo dokaj dobro in premožno ljudstvo, ostalo vseskupaj le 5 hiš. Vse drugo je nenasitni ogenj v prah in pepel spremenil. Poslopja, žito, krma itd., vse je zgorelo, nekaterim celo denar. Tudi žena, ki je šla v goreče poslopje nekaj iskat, je od dima in vročine zadušena na mestu umrla. Nesreča je tem občut-neja, ker stojimo na pragu zime in ubogi pogo-relci ne vedo, kje bodo zimo preživeli, s čim sebe in živino ohranili. Razun enega so bili vsi zavarovani. Strmica leži v župniji Studeno in spada k občini Postojna. Gasilno društvo iz Postojne je prišlo na vse zgodaj v gorečo vas in je pomagalo reševati, kar je bilo mogoče. Aa. pol ure jih je na klancu v Lohači ustavil medved, ki jo je mahal pred gasilci po cesti, se obrnil in na zadnjih tacah stoječ gledal proti njim, stopical daljo in se zopet obrnil, kakor bi jih na korajžo klical. Gasilci so bili že pripravljeni na boj s kosmatinom. Nazadnje se je vendar premislil in krenil na stran v gore. Tudi planinski gasilci so hiteli na pomoč nesrečnim Strmaccm. (Sedanji lastnik Samasove tovarne) je izročil vodstvo tvrdke svojemu sinu. Ob tej priliki je imelo osobje Samasove tovarne včeraj pri Sv. Flo-rijanu slovesno mašo, nato je dosedanji gospodar obdaroval uradnike in delavce, potem bo imeli skupno kosilo pri Virantu. (»Matcb« FerkovI<5-Iros) utegne biti jako zanimivo pri dirki dne 8. oktobra t. 1., tekmovala bosta vobče dobro priznana dirkača gg. V. Fer-kovič, prvi od »Slavjena« iz Zagreba,"in Fran P očka j Slovenec iz Trsta. Kolikor nam je znano, je veliko zanimanje za ta »match«, ne le v kolesarskih krogih, marveč tudi med VBemi sloji ljubljanskega prebivalstva. (Potres.) Iz Dola, 1. okt. Sinoči, četrt na 8. čutili smo precej močen potres, spremljan z bobnenjem, 3 — 4 sekunde trajajoč. — Z Goričice, 1. okt. V soboto zvečer 30. m. m. ob 7.4 smo tukaj čutili zopet potres. (Okrajna razstava goveje živine) bode dne 16. oktobra t. 1. v Novem mestu za celo okrajno glavarstvo, toraj za novomeški, trebanjski in žužem-berški okraj. Za lepo živino se bodo delile premije in kupovali se bodo lepi biki. Razstava bode na živinskem trgu, živina mora biti vsa do 10. ure na mestu. (Samomor.) Včeraj proti jutru skočil je nekdo pri sv. Jakoba mostu v Ljubljanico. Ljudje so ga videli, toda nihče ni imel poguma iti ponj. Zginil je pod vodo. Samomorilec je baje Anton Klop-čar, ključarski pomočnik. Moral bi iti 6. t. m. v vojake. Vojaške suknje se je tako bal, da je šel menda vsled strahu pred njo v smrt. Društva. (Kmetijsko društvo v Št. Petru pri Gorici) je imelo svoj prvi občni zbor dne 24. septembra t. 1. v lastnih prostorih. Pred volitvami je č. g. Ličan prečital in po domače raz-tolmačil društvena pravila. Nato so se vršile volitve. V odbor so bili izvoljeni naslednji možje: Načelnikom France Cernic, odborniki, Janez Blažica, Andrej Merljak, Andrej Blažica, Andrej Bizjak, Miha Reščič, Jožef Blažica, Janez Furlan, posestniki iz Št. Petra pri Gorici in Ivan Batistič, trgovec in župan iz Gor. Vertojbe. V razsodišče so bili izbrani: Anton Furlan, Jožef Blažica, Janez Bufolin, v Jožef Marteljanc, Janez Nemec, posestniki iz Št. Petra. V nadzorništvo so bili enoglasno izvoljeni p. n. gg. Franc grof Coronini Cronberg, Anton Jakončič, veleposestnik, Anton Berlot, župnik na Vogerskem, Edv. Štrekelj, vikar iz Vrtojbe, in Ličan, kapelan v Št. Petru. Razven tega sta se določila po dva zaupna moža za Vogersko, za Gor. in Dol. Vertojbo. Društvo prične poslovati z 2. oktobrom. Bog daj obilo sreče. Telefonska in Brzojavna poročna Ministerska kriza. Dunaj, 2. oktobra. Grof 01ary je bil danes opoldne pri cesarju ter mu je izročil predloge glede sostave novega kabineta. Najbrže, da že cesar danes popoldne podpiše imenovanje novih ministrov ter njih imena jutri objavi uradni list. Dunaj, 2. oktobra. Po poročilu „N. Wien. Tagblatta" bo novo ministerstvo tako-le sestavljeno: Grof C1 a r y predsedstvo in poljedelstvo grof Welsersheimb, deželno brainbo, dr. Korber notranje zadeve, Ko 1-bensteiner vodja finančnega ministerstva. dr. Wittek železnice, dr. Kindinger vodja pravosodnega ministerstva, dr. Sti-bral vodja trgovinskega ministerstva. l^unaj, 2. oktobra. Novo ministerstvo je nastopno: Clary predsedstvo in poljedelstvo Korber za notranje Wittek za železnice,We 1 s e r sh e i m b za deželno brambo, Hartel za nauk in bogočastje, Kindinger za pravosodje, S ti bral za trgovino; za finančno ministerstvo je določen ali sekcijski načelnik Knjezolodski ali pa sekc. načelnik Win ter stein, ker je Kolbensteiner odklonil ponudbo. — Kot minister za Galicijo se imenuje Ohledovski. — Lobl ni bil poklican na Dunaj in tudi ne vstopi v ministerstvo. — Korber bo imel v novem ministerstvu vodilno ulogo, ministerstvo bo torej ministerstvo Korber, imenovano 01ary-Aldringen. Korber ima nalog izdelati načrt zaje z ikovni zakon. Dunaj, 2. oktobra. Danes se je grof Thun pri cesarju poslovil. — Baron Di-pauli se je od svojih uradnikov poslovil pismeno. DnnaJ, 2. oktobra. Javorski sklicuje načelnike desniških klubov in njih namestnike za v četrtek na posvet. Dnnaj, 2. oktobra. Vodstvo nemške liberalne stranke je imelo danes sejo, v kateri je Pergelt poročal o avdijenoiji pri cesarju. Sklenilo se je počakati z vsako akcijo poslancev, dokler se ne skliče državni zbor. — Razgovor je bil tudi o volitvi zborničnega predsedstva; čuje se namreč, da dr. Fuchs ne prevzame več predsedstva. Dnnaj, 2. oktobra. V klubu katol. ljudske stranke so razmere mej Kathreinom in Dipauli jem zelo napete. Kathrein bi rad svoj klub ločil od desnice, Dipauli pa se temu odločno upira. Dunaj, 2. oktobra. Državni posl. Eogl, član katol.-ljudske stranke, je umrl. Praga, 2. oktobra. Berolinska „Post" piše o odpravi jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko: Vlada za odpravo ni opravičena in ne kompetentna. Nezakonitost prejšnje vlade se ne more popraviti z nezakonitostjo nove vlade. Za ustavno in legalno odpravo jezikovnih naredeb je potreba zakona na podlagi predloga jedne ali več parlamentarnih strank ali vladne predloge, katerega odobrita državni zbor in vlada in potrdi vladar. N1S, 2. oktobra. Obsedno stanje za Belgrad je odpravljeno. Nagli sod je ustavil svoje delovanje. Pretor^a, 2. oktobra. Za bližnjo vojsko z Angleži, ki se baje danes ofioijelno napove, se delajo velike priprave. Ljudski zastop je določil, da bodo dobili vsi inozemci, ki se vojske proti Angležem udeleže, popolno volilno pravico. Durban, 2. oktobra. Topništvo je dobilo povelje, naj se nemudoma poda na mejo. Ostale čete so večinoma že zbrane na meji. Svila za plesne obleke po 45 kr. dO gld. 14 65 meter — istotako črna, bela in barven* Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Jfa zasebnike poštnine in carine prosto na dom. Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. 168 4-2 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (o. in kr. dvorni založnik), Curih. Neprekosljlvega učinka Je Tanno - chinin tinktura za lase. Okrepčuje ln ohranjuje lasliče ln preprečuje Izpadanje las. — Cena 1 steklenici z rabllnlm navodom 50 kr. Jedlna zaloga 1 566 14 v deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani, Helijeva oesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vaeh preizkušenih zdravil. BazpoiUJa z obratno poito. Meteorologično porodilo. TiSina nad morjem 306*2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. S » Cas opazovanja Stanje barometra r mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo ti t H- 30| 9. zvečer | 7348 14 6 sl. jug dež 2-3 1 7. zjutraj 2 popol. 7366 736 3 12 0 176 brezv. » megla oblačno 1| 9 zvečer 737-2 139 sl. svzh. megla 0-4 gl 7. zjutraj j 2. popol. 736-5 736-4 13-6 216 sl. jzab. sr. zah. skoro jasno < j pupui, i uu t a j. u pi. inu. - Srednja temperatura sobote 14 6°, normale: 12-9°. Srednja temperatura nedelje 14-5°, normale: 12'8°. Napise in slikanje grbov govsklh znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lastni delavnici tvrdka BBATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 18 11—6 Lepa garnitura (zelena): zdfa, dva fotelja, dve mizi in 6 stolov je po jako nizki ceni na prodaj v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 16, I. nadstropje na levo. 766 2—1 »f..................V "POM S¥KT" iiiili|i>)i Vsebina 19. zvezka 1899: Josip Germ, akad. slikar. (Spisal dr. Fr. L.) — Kvišku. (Spisal Fr. S. Finžgar. — Dalje.) — Roža in trn. (Slika iz naroda. — Spisal Fr. Vrhov-ski.) — Večer na leskovem listu. (Spisal D. Klančar.) — Občutljivcu. (Zložil Jožef Vole.) — Mlaj. (Zložil Jožef Vole.) — Večer. (Zložil F. S. Finžgar.) — Šime Ljubic, hrvaški zgodovinar. (Spisal Ivan Steklasa.) — Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Dalje.) — Upi v zvezde. (Zložila Posavska. — Solzam. (Zložila Posavska.) — Eros in Nejkos. (Dušeslovna črtica. — Spisal dr. Fr. L.) — Iz duševne narodne zakladnice. (Spisal Ant. Zavadil.) — Književnost: Slovenska književnost. — Razne stvari : Naše slike. Josipina Turnogradska. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.) — Slike: Josip Germ. (Slikal Josip Germ.) — Posnetek po Rembrandtu. (Slikal Josip Germ ) — Prijatelj živalic (Študija. Slikal Josip Germ.) — V nedeljo iz cerkve. (Slikal Josip Germ.) — Pred Jalo na morju. — Notranjščina frančiškanske cerkve v Ljubljani. (Fot. D. Rovšek.) „Giavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga ž neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulioah št. 3 V I ->jlll>ljrtni, sprejema In izplačuje hranilne yloge po 41|3°|0 obresti od dnč do dne brez odbitka in brez odpovedi. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. Hudnik, 757 6 predsednik. Prodajalna na lepem kraju v Trubarjevih ulicah ob šentjakobskem mostu se daje takoj v najem. Več se izve v hiši sami. 799 1—1 Slovenci, pristopajte k „Naši straži"! Št. 723/m. š. sv. 800 1-1 Razpis nadučiteljske službe. Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji je stalno popolniti nad-učiteljsko mesto. ProSnje za to službo, s katero so združeni službeni prejemki, kakor jih določa zakon z dnč 14. maja 1898, drž. zak. št. 25, je vlagati po službenem potu do 12. vinotoka 1899 pri podpisanem Šolskem oblastvu. Prepozno dospele proSnje se ne bodo jemale v razpravo. €. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dnč 28. septembra 1899. Št. 338./Pr. 793 3-3 Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo knjigovodskega praktikanta z letnim adjutom 480 gld. Za vsprejemanje v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspeSno dovršeni nižji gimnaziji ali nižji realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovrSili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom ali pa kako javno trirazredno viSjo trgovsko Solo z dobrim vspehom. Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih smč iz službe odpustiti. Zaprisežejo se še-le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le-molčljivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje do dnč o. oktobra 1899 ker bi se pozneje vložene proSnje ne vpoštevale. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 25. septembra 1899. Telefon štev. 135. Kupvje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana .IMVli t laksVeršec' v LJUBLJANI. Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto), obresti od dnč do dnč po 4'/»%• Poštno - hranilnične položnloe so na razpolago. -g(Q 1 > u n a j s k a borz a. ^- Sni 2. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 80 kr. Skupni državni dolg t srebru.....99 » 80 » Avstrijska zlata renta 4%......117 » 75 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 99 » 70 » Ogerska zlata renta 4°/0.......115 » 95 » Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . 94 » 85 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 901 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............863 » 50 » London vista...........120 » 72'/,» NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 » 021/«* 20 mark............11 » 80 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 56'/»» Italijanski bankovci....... . 44 » 50 » C. kr. cekini....................5 » 70 » Dnč 30. septembra. 4°/0 državne srečke I. 1861, 250 gld. . . 171 gld. 25 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 Državne Brečke 1. 1864, 100 gld.....195 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 128 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 96 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . 167 » » južne železnice 5°/0 . 118 »_» dolenjskih železnic4"/0 99 50 50 70 50 50 90 25 60 Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genčis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . SploSna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 196 gld. 25 kr. 165 » — » 20 > — > 27 > 50 s 83 » — » 84 » _ > 62 » — > 23 » 25 » 148 » 25 1 3180 » — » 423 > — > 70 » 50 > 102 » 50 » 276 » 75 » 189 » — » 127 » 50 > Nakup ln prodaja ~£tt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka.-— Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M KRČU I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., 66 ataT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti tff naloženih glavnic,