POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM idi H S HÌ1 E o ni H Leto II. Štev. 42 Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ - 90 „ Posamezna številka • 4 „ 7.a Jugoslavijo . . . . 2 Din Gorica, sobota 19. oktobra 19V6 Odločna beseda Konferenca ■ enaindvajsetih v Parizu je zaključila svoje delo. Delegati vseh mogočih daljnih dežel se vračajo preko morja v zavesti, da so lepo in ubogljivo izvrševali naročila svojih gospodarjev in da zato lahko pričakujejo kakšno pohvalo. Za vlado FLRJ, za njene narode, zlasti pa za nas s tem niso zaključena in rešena vprašanja, o katerih so v Parizu razpravijali. Če so bile nekatere delegacije na mirovni konferenci za to, da bi preprečile časten in vreden za ključek zmagovite borbe demokracije proti fašizmu in da bi namesto te borbe in te zmage uveljavile svoje trgovske interese, če so bile cele vrste delegatov, ki so bili tam brez lastnih misli, brez lastnih načel in mnenj, Stimo lutke v rokah svojih velikih gospodarjev — jugoslovanska delegacija skupno z delegacijo SZ in drugih resnično demokratičnih držav, ni bila tam za to, da bi se klanjala sklepom take večine. To bi se lahko zgodilo kvečjemu tedaj, če bi Jugoslavijo tudi danes zastopali taki ljudje kot leta 1918. Z vsemi kričečimi dokazi za pravičnost naših zahtev je skušala sedaj jugoslovanska delegacija vzdramiti vest sveta in enaindvajsetih. Mnogi so odprli oči, marsikdo je videl, da je narod, katerega sam zastopa, neprimerno bližji borbi jugoslovanskih narodov kot pa interesom kolonialnih velesil. Toda oni niso bili zastopniki interesov svojega naroda, oni so tako doma kot v Parizu, orodje v rokah izkoriščevalcev lastnega naroda. Rezultati, katere so rodili taki pogoji, ne predstavljajo obveznosti za Jugoslavijo, ki je prišla na mirovno konferenco z jasnimi, neizpodbitnimi zahtevami po dokončnem priznanju onih pravic, katere si je naše ljudstvo dejansko že priborilo. To je v imenu vlade FLRJ jasno povedal tovariš Kardelj v Parizu, to je potrdil tov. Tito. Jugoslavija ne podpiše take krivične mirovne pogodbe. Ta odločna beseda pove vse mu svetu, da vlada, ki resnično zastopa interese svojega ljudstva, ne baranta za večjo ali manjšo nagrado in plačilo za svojo drža vo, temveč zahteva samo pravico za svoj narod in od teh zahtev ne more odstopiti. Tem manj moremo od teh zahtev odstopiti mi, ker predstavljajo za vsakega posameznika izmed nas vprašanje življenjskega obstoja. Za nas ne more biti zaključena borba za narodno osvoboditev z diktatom in vsiljenimi krivicami. Nismo novinci v borbi prjti na sil ju in poznamo sovražnike naše svobode. Zmagali smo nad nji mi, ko so nastopali v osovraženih črnih srajcah in pod znamenjem kljukastega križa. Če s to zmago fašizem še ni zbrisan z zemlje in če nam ga hoče ZVIJ fjonovno vsiliti in nam je v ta namen že vsilila zloglasno CP, (e se o naših pravicah še diskutira, nadaljujemo svojo borbo, naslonjeni na že izbojevano zmago, na nove bogate izkušnje z dosedanjimi zavezniki in zato močnejši. Fo je naše stališče v zvezi z iz-j vo FLRJ in s tem morajo ra čunati štirje znanji ministri, ki se bodo sestali, da razpravljajo o stališču jugoslovanske vlade. GORICE NEGAMO! Po vsej goriški pokrajini so se vršila zborovanja in manifestacije za slovensko Gorico. Ljudstvo odločno zavrača krivično francosko črto, ki bi hotela ločiti mesto od svojega zaledja. Renče in kanal, Rihemberk in ž njimi vse najbolj prizadete vasi goriške okolice zagotavljajo, da ne bodo popustili v tej neizprosni borbi in se bodo borili za vsako ped Plenum Slovansko - Italijanske Antifašistične Unije za Gorico, izvoljeni predstavnik 18. tisoč članov, pošilja s svojega zasedanja mirovni konferenci naslednjo resolucijo: Kljub vsem neizpodbitnim argumentom, s katerimi je jugoslovanska delegacija večkrat ovrgla drugega za drugim vse krivične predloge za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo, in jasno dokazala, da edino jugoslovanski predlog odgovarja dejanskemu etničnemu, gospodarskemu in kulturnemu položaju, kakor tudi poLinčm Pretekli torek je bila zaključna seja mirovne konference. Predsedoval ji je kitajski delegat Kuo-Taj-Ču. Že uvodoma je predsednik prečital izjavo jugoslovanske delegacije s podpisom Edvarda Kardelja. Glasi se: »Priporočila konference glede nekaterih življenjsko važnih vprašanj za Jugoslavijo, ki so vključena v osnutke mirovnih pogodb, so take narave, da je jugoslovanski vladi nemogoče pod pisati mirovno pogodbo, razen če ne bodo glavnih določil, ki zadevajo življenjske koristi Jugo slavi je, spremenili. Zaradi tega delegacija FLRJ meni, da mirov na konferenca s formalne strani ni ravnala pravilno in da je skle pala popolnoma krivično o vprašanjih, ki neposredno zadevajo zemlje, ki jo je napojila kri primorskih partizanov. Na sestankih in zborovanjih, na kulturnih prireditvah — ob vsaki priliki manifestira goriško ljudstvo za Iugoslavi j o in odločno odklanja to, kar so sklenili v Parizu. Na zasedanju mestnega plenuma SIAU-ja za Gorico je bila izglasovana resolucija, ki se glasi: volji ljudstva, je mirovna konferenca brezvestno izglasovala »francosko črto« kot rešitev razmejitvenega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. S tako odločitvijo gazi mirovna konferenca ona demokratična načela, ki bi morala po zmigi Velikih zaveznikov v pretekli vojni zavladati v vsem svetu Zavoljo takih sklepov bo Mirovna konferenca v zgodovini borbe za svobodo obsojena. Z njimi se odreka pravica do samoodločbe narodu, ki je dal vse v borbi za svobodo. PREGLED narode Jugoslavije. Iz teh razlogov se torej jugoslovanska delegacija ne more udeležiti zaključne seje konference, kakor tudi ne more priznati njenih priporočil, ki jih bodo poslali Svetu štirih zunanjih ministrov«. Seveda so po govoru predsednika že iz pavade (zapadm glasovalni stroj) brez diskusije formalno odobrili priporoV’a konfe renče. Po govoru Byrnesa (Amerika) je spregovoril Molotov, ki je zaključil z besedami, da si Sovjetska zveza šteje v dolžnost, da nadaljuje z borbo za dosego ciljev, za katere se je že borila med vojno. Sovjetska zveza bo storila vse, kar je v njeni moči, da pride do ostvaritve demokratičnega miru. Samo mi, ki živimo na zemlji, okoli katere se tako brezdušno baranta, vemo, kaj pomeni biti kar posredi odrezan od svojega življenjsko nujnega prostora in kaj pomeni pripasti po vsej borbi in žrtvah za zmago nad fašizmom državi, ki bi mora a kot premagana nosilka fašizma, nositi vse posledice poraza. Nočemo se sprijazniti s tem, da bi o nas z breznačelnim glasovanjem odločali gospodje, katerih se naša usoda prav nič ne tiče. Zato pričakujemo, da bodo štirje zunanji ministri na svojem prihodnjem zasedanju, popravili krivico, storjeno ljudstvu Julijske krajine in določili tako raz mejitev, po kateri bo Gorica pripadla Jugoslaviji. Mi enodušno izjavljamo, da'se z nobeno drugačno rešitvijo ne bomo sprijaznili in da se or mo borili za svoje pravice, d okle-jih ne dosežemo. Smrt fašizma! Svobodo naroda! ri omenjene vojne zločince so obesili istotam. Med prvo u-n.r titvijo ob 2.14 po polnoči, ko je končal na vešalih von Ribbentrop in zadnjo (Seyss Inquart), JC poteklo 4*1 Uli-.ULl Po usmrtitvi so trupla prepeljali nekaj kilometrov ven iz Nuernberga. Ameriški funkcionarji so napravili številne posnetke ki jih bodo razposlali v arhive Združenih držav Amerike ir ostalih treh držav, ki so bile zastopane na procesu. Prepovedana pa bo objava teh posnetkov. II Zagrebu so bil! obsojeni narodni izdajalci in oojni zločinci Koncem preteklega tedna je vrhovno sodišče ljudske icpubli-ke Hrvatske razglasilo sodbo v razpravi proti ustaško - križarskim zarotnikom Lisaku Erhu, bivšemu ustaškemu polkovniku, glavnemu ravnatelju za j a vrb red in varnost ter državnemu podtajniku notranjega ministrstva NDH, nadškofu dr. Alojziju Ste-pincu, Šaliču Iv., tajniku zagrebškega nadškofa in soobh-žencem. Vrhovno sodišče LR Hrvatske je po prečitanju obtožnic in iz vedbi javne razprave ter po zaslišanju obtožencev in njihove obrambe zaključilo, da so obtoženi krivi v smislu obtožnice ter se obsodijo: Lisak Erih na smbt z obešenjem, na trajno izgubo državljanskih in političnih prave ter zaplembo premoženja; dr Stepinac Alojzij na odvzem svobode s prisilnim delom za dom 16 let, na izgubo državljanskih in političnih pravic za dobo 5 let po prestani kazni; Šalič Ivan na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 12 let ter na izgubo državljanskih in političnih pravic za dobo 5 let. Med ostalimi desetimi obs .,>• nimi je devet kaznovanih z odvzemom svobode na različno dobo, dr. ,Gulin Pavel (— iz Vrtojbe) pa je bil obsojen na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgub1' državljanskih in političnih pravic in zaplembo premoženja. Mirovne pogodbe so sedaj v rokah sveta štirih Pariško mirovno zasedanje je trajalo nekoliko manj kot tri mesece (76 dni). Svet zunanjih ministrov, ki pride sedaj na vrsto, da dokončno določi o usodi mirovnih pogodb, bo imel. kot predvidevajo, dolgo zasedanje, ki bo trajalo najmanj do zaključka zasedanja skupščine Združenih narodov. Brez dvoma bo jugoslovansko odklonilno stališče do priporočil mirovne konference imelo svoje posledice. Pričakovati je, da bo jugoslovansko zadržanje vplivalo na sovjetskega zastopnika v svetu štirih. Zadnji prizor Goering se je par ur predno bi moral iti na vislice — sam zastrupil. Imel je pri sebi strup (prusko kislino). Zato pa pravi uradno poročilo, da so nacistični zločinci — vklenjeni — stopali na morišče v sledečem redu: 1. von Ribben- Kršitev sklepov štirih po An-gloamerikancih in Francozih na plenarnem zasedanju glede Prsta in grško - bolgarske meje daje sovjetski delegaciji možnost nastopanja tudi glede osta ih sklepov štirih, kot je n. pr vprašanje francoske razmejitvene črte med Jugoslavijo in Italijo. Za vse to se torej lahko postav, vprašanje korektur in zlasti pa za vprašanje Gorice. Stvar še ni končana — borba se še nadaljuje! u Ndrnberga trop (prvi bi moral biti Goering), 2. Keitel, 3. Rosenbefg, 4. Kal-tenbrunner, 5. Frank, o. Strei cher, 7. Sauckel, 8. .Iodi. 9 Seyss Inquart in 10. Frick. Te obsodbe na vešala je 1. oktobra izreklo mednarodno vojaško sodišče v Nuernbergu Go- mfrouni konferenci u Parizu Ta teden $e bil u Pariza zadnji prizor miroonega zasedanja Trije obtoženci izmed šestnajstih so bili popolnoma oproščeni obtožbe. To so trije frančiškani Takoj po razglasitvi sc-dbe so bili izpuščeni na svobodo. Istota-ko dva obsojenca, Kolednjak in Vidovič, ki sta že prestala kazen s preiskovalnim zaporom Krvolok Lisak — ustaški zločinec — je bil usmrčen sredi 'ega tedna, potem ko je predsedstvo ljudske skupščine odbih. pomilostitev. 0 novih oblikah fašizma Predsednik Češkoslovaške republike tir. Edvard Beneš je ua praškem gradu Hradčany sprejel deputacijo Zveze narodne revolucije, ki mu je med drugim tudi izrazila svoj strah, da bo fašizem poizkusil zavladati nad svetom v tirugi obliki. Predsednik republi ke je v daljšem razgovoru pove tlal nekaj misli o tej nevarnosti. Mnogokrat grešimo, ker imam > pred očmi samo današnjo obliko iašizma. Fašizem ni nastal včeraj, fašizem ni izšel iz zadnje vojne. Obstojal je že prej, toda imenovali so ga drugače, dasi je bil v svojem bistvu vedno isti. Bojevati se proti fašizmu, pomem biti v stalni borbi za ljudsko svobodo in človeško dostojanstvo, Ne smemo predpostavljati, da bodo prišli Nemci zopet z isto, hitlerjevsko obliko fašizma, nasprotno prišli bodo s popolnoma novim načinom in zopet se bo našlo v svetu dovolj ljudi, ki se bodo dali od Nemcev premotiti Zelo bi bil zad< oljen — tako je nadaljeval predsednik republike svoja razmišljanja — če bi tud naša javnost začela o tem problemu premišljevati. Kot neposredni sosedi Nemčije moramo biti zelo previdni. Nemcem moramo stalno pripominjati, da ne bodo pozabili, kakšni so bili od leta 1933. naprej do konca vojne Zato se tudi ne smejo čuditi, kako na to reagira ostalo človeštvo. Predsednik republike je pripomnil vsem navzočim češkoslovaško narodno tradicijo in je povdar l dejstvo, da so bili Čehoslovaki v principu vedno to, ka-- se lahko imenuje antifašizem. To izhaja iz dejstva, ker smo majhen narod, kakor tudi iz našega zemljepisnega položaja. Ne moremo oi t; nič drugega kot antifašisti, ker je fašizem kot filozofija nasilja in grobe sile stalno udarja1 na osnove našega narodnega žaljenja. Ker pa nismo imeli zadostnih materialnih moči, smo se zato vedno ponašali s svojo moralno močjo. Obvestilo svojcem padlih partizanov Zveza primorskih partizanov za Goriško okrožje obvešča vsr svojce padlih borcev, katerih trupla niso še prenešenr na domača pokopališča, da dvignejo pri okrajnih sekcijah ZPP listine — obrazce za prijavo prekopa padlih. Izpopolnjene listine, naj nemudoma dostavijo preko okrajne sekcije ZPP okrožnemu odboru ZPP v Gorici Ljudski dom, v svrho prekopa in prenosa. Za enkrat ne pridejo še v poštev padli borci, katerih trupla so začasno pokopana v Jugoslaviji. Za naše ljudsko učiteljstvo iovalo 14 mladih; najboljši so dobili v dar lepe knjige. Zvečer se je vršila dobro uspela kulturna prireditev. V okvirnem načrtu dvomesečnega tekmovanja je vodovod za vasico Cvetrož. Potreben material brez dela velja 100.000 lir. K tej svoti bodo prispevali vsi vaščani, ostalo pa bodo napravili z udarniškim delom. Vasi Ivanjigrad in Zagrajec sta z udarniškem delom popravda 500 m ceste. Očistili so vas ter jo poživili z novimi napisi. Imeli smo tudi mladinsko tekmo, katere se je udeležilo 16 mladincev in mladink. Zvečer pa so nas naši mladi prosvetniki razveselili s kratko kulturno prireditvijo, katere se je udeležila tudi naša vojska. V tednu tekmovanja 3a SIAU so nabrali 1470 lir prostovoljnih prispevkov ter 15 kg koruzne moke, 19 kg krompirja, fižola, vina in drugega. S trdno voljo na delo Vas Lipa si je zadala obširen načrt. Postavili si bodo Mladinski dom, organizirali bodo študijske sestanke za mladino in pionirje. Postavili si bodo delovno četo in pevski zbor ter dramski krožek. Lblarniško bodo po- Zvestoba za zvestobo I Tovariško so se priključili tekmovanju tudi antifašistični Furlani, ki delajo pri obnovi v Komnu. Mladina iz Komna si je zadala nalogo, da bo obnovila Mladinski dom. V njem bo prostora za politične sestanke in kulturne prireditve. Vsaki večer se tovariši Furlani zberejo v Mladinskem domu, ter delajo skupno z mladino pozno v noč. Delo lepo napreduje in upamo, da bo v krat- borbe je ■scdela v praznično obleko. Najprej je tovariš Jože Grun- tar, predsednik prosvetnega društva iz Kobarida, orisal pesnikovo delo in življenje, nakar je mešani pevski zbor pod vodstvom Ivanke Kosmač zapel več pevskih točk. Sledili so živi prizori iz pesnikovih del, ki so ljudstvu zelo ugajali. Kobarid je podal živo sliko iz »Hajdukove oporoke« ter zapel V. Vodopivčevo »Naročilo« pod vodstvom dirigenta Šturma Ludvika. Pevsko društvo »Peter Skalar« iz Idrskega je nastopilo z dramatizirano »Dražbo« in »Siromakom«., Mešani pevski zbor je zapel »Pogled v nedolžno oko«. Mladinec iz Starega sela je deklamiral »Veselega pastirja«. Pevski zbor »Zarje« iz Ladre - Smasti, pod vodstvom Ane Ivančičeve, je zapel »Rože je na vrtu plela« in »Nazaj v planinski raj«. Prosvetno društvo iz Vršnega je nastopilo z dvema deklamacijama. Nastopili so še enkrat pevski zbori. Med odmori je igrala godba iz Idrskega narodne koračnice. Tov. Ivan Kurinčič je spregovoril zbranemu ljudstvu, nakar so bila / burnim odobravanjem sprejeta pozdravna pisma delegaciji JK. V protestnem pismu, naslovljenim štirim zunanjim ministrom se je dalo duška ogorčenju vsega ljudstva, ki se ne bo nikoli sprijaznilo s krivično francosko črto in s tem, da se nam hoče odvzeti Gorico, ki je središče kulture in gospodarskega proevita cele Goriške. Pripravimo hislo krmo Letošnja suša nas je spravila >b velik del krme. Kako naj si pomagamo? V nekateri;: deželah so svoj čas že uvedb kislo krmo. Naši" kmetovale; so do zdaj delali le kislo repo in kislo zelje, dočim v Sloveniji »ze poznajo kislo krmo in kislo koruzo. Zato za nas na Pr.morskem ne sme več biti to novost. Tudi mi bi morali pričeti pripravljati kislo krmo in pristopiti k zidanju silosov za kisanje krme. O zidanju jam in stolpov za kisanje krme imamo že dovolj izkušenj. Kdor prelista »Kmetovalca« za deset let nazaj, bo našel mnogo praktičnih nasvetov o tej zadevi. V Sloveniji imamo vse polno sistemov silosov: najdemo stolpe in jame. Stolpe, zidane iz posameznih sestavnih delov (Ufe) iz betona, stolpe iz litega betona, lesene stolpe, stolpe s stiskalnico in brez stiskalnice, štirioglate stolpe iz opeke, vzidane v gospodarsko poslopje, jame vseh obse- •■ki j •< ; '1 , ■ 1 • vzgajal licemerski, kar tudi sedanji Italijani dobro vedo. Ko so leta 1933. fašisti prepovedali vsakršno slovensko besedo v cerkvi, so se nekateri slovenski duhovniki koj zbali, se vdali in slovenski jezik je izginil od tam, kjer je imel še edino zatočišče. Toda msgr. Trinko je na skrivnem — to mi bo pač sedaj dovoljeno reči — podpiral one, ki so vztrajali in kljubovali šovinistlč ni prepovedi fašistov. Tudi Križev pot je v nekaterih cerkvah Siov. Ben. ostal s slovenskimi napisi. Msgr. Trinko je bil svojim bogoslovcem: oče, voditelj, vzgojitelj ter strogi sodnik. Italijanske cerkvene oblasti so skušale po pritisku fašističnih organizacij omejiti število slovenskih duhovnikov v Beneški Sloveniji, tako da so raje nameščali slovenske duhovnike po furlanskem delu nadškofije, pošiljali med Slovence laške duhovnike, odstranjevali nekatere župnike z njihovih mest in jih poviševali v kanonike stolnega čedad- gov in velikosti s prekati in brez njih, v zemlji in nad zemljo z železnim pokrovom (mravlje), majhne in odprte jame za svinjsko pičo in ne vem še kakšne silose. .Va mali in srednji kmetiji se je najbolje obnesla betonirana jama za kisanje krme, na velikih kmetijah pa stolpi iz litega belone! Tudi mi, na Primorskem, bi se morali po tem ravnati. V zadnjem času smo slišali o nekih novih načinih kisanja krme brez stolpov, brez jam. Lepa stvar in zelo po ceni. Imen”no bi bilo zares, če bi si lahko poceni napravili silos. Po Italiji dela močno propagando neki F d a vigna s svojim patentom: ponuia velike lesene obode, približno 1 meter visoke. Premer jc okoli štirih metrov. Nekaj visokih drogov zabije v zemljo okoli oboda, v obod natlači drobno /ovzano zeleno krmo; ko pride krma do roba oboda, ga potegne za 1 meter višje po pokončnih drugih; ga zopet napolni, zopet dvi skega kapitelja. To msg. Trinku ni bilo prav. Izjavil je, da ni bilo treba temu ali onemu potegovati se za povišano mesto; mar bi bil ostal med svojim ljudstvom in ne .u zapustil. Ta kritika je bila zelo umestna in značilna. Da nadaljujemo. V članku I. Trinka — O narodnih napevih — se omenja, »da je med slovenskimi napevi najti tudi take. ki so očiten posnetek ali inačica furlanskega napeva«. Nasprotno pa so Furlani vzeii mnogo slovenskih napevov n inv, prilagodili furlansko besedilo. Tajništvo elruštva »Società filologica friulana« mi je pred leti po svojem pokojnem tajniku prof. Garlettiju poverilo pregled in oceno vseh doslej izdanih zvezkov in »Villot«, to so furlanske narodne pesmi, in ugotovil sem po natančni predelavi v njih' velik odstotek slovenskega izvora. To sem podal društvu v postlr~ nem poročilu, kjer navajam izrecno tudi motiv in besedilo slov nar. pesmi, ki je bila posnet i m ki je prešla furlansko. gne in tako naprej v višino. Nazadnje stoji pred nam ‘visok okrogel stolp stlačene in zbile, drobno zrezane krme, ki dobi navrh še leseno kapo. V Holandiji delajo podobne stoge s travo. Po nekod delajo podobne stoge brez oboda. Zlasti v Ameriki. Uspeh tega načina kisanja krme zavisi od kolečine vlage v krmi sami, od stlačenost1’ stoga in od oboda pokrova, ki naj prepreči dostop zraka v stog; stog sam pa stiska. Najnavadnejši silos je zasipni- ca: 2—3 m širok, prav toliko globok jarek. Po potrebi še obit z deskami, če niso stene in tla iz močno zbite ilovce. V vseh teh silosih se krma dobro skisa. Uspeh zavisi od tega kako smo zrak iztisnili iz krme in kako smo mu prepreč1 i dostop bodisi z vrha-ali s strani Seveda se ne sme zbirati na dnu voda, kajti v takem slučaju bi krma ležala v vodi. Najboljšo kislo krmo z najmanjšo izgubo dajo betonski stolpi in jame. V zasipnicah se je pa največ pokvari. Letos raste po naših njivah obilo zelene koruze. Sejali so jo zato, d^ naša živina ne bo lačna, ko nani je letina sena tako močno odpovedala. To koruzo je treba pripraviti in jo shraniti. Kmetovalci sprašujejo, kako bodo najbolj koristno in gospodarsko shranili to koruzo čez zimo. Vse v zelenem stanju ne bodo pokr-mili in tega tudi ne želijo. Lahko njemu, ki ima kakršen koli silos. Zrezal bo zeleno koruzo prav na drobno, 8—12 mm. Včasih smo jo rezali 5 cm na dolgo, sedaj pa čim drobneje, tem bolje. Krepko jo bomo natlačili v silos in dobro pokrili, kakor je že po večini vsem znano. Kdor nima silosa, stoji pred vprašanjem, ali naj zeleno krmo obesi v kozolcu in posuši, ali naj Pa tudi drugi preprosti Furlani so mi izjavili, da izhajaj ' njihove pesmi iz mnogih sl »venskih. Njihova 3 ali 4 glasnost v rpoš-kem zboru spominja zelo na slovenske ali nemške pesmi, česar Lahi v preprosti ljudsk' pesmi ne poznajo. Razen na Furlanskem nisem srečal po celi Italiji zbornega petja na deželi. Pa tudi umetnih zborov, razen opernih in cerkvenih nimajo nobenih, ali jih imajo v zelo omejenem Nevilu. Na naslednjih straneh zbornika sledijo razni članki o Trinku kot umetni kor. Zanimiv je članek bivšega našega poslanca :z povojnega parlamenta v Italiji, duhov. Virgilija Sčeka, ki sc je kot dijak lotil z vso vnemo majnšin-skega dela in s tem mnogo pomo-gel naši stvari v dobi pred 1. 1914. Članek Ivo Juvančiča: »Čez hribe« odkriva mnogo dejstev in ugotavlja »Hribi so nas ločili a ne razločili«, »V hribih smo svoj svet držali Slovenci trdno«. To je res, to sem jaz tudi svoječas-no pribil. Oglejmo si jezikovne zemljevide ob zapadni naši meji se loti kisanja v manj prikladnih zasipnicah ali stogih? Kdor niti kozolca nima, pa se muči z vprašanjem, kako bo krmo sploh lahko posušil. O teh vprašanjih se pomenimo. Sedaj smo si na jasnem, posebnega novega načina kisanja krme ni. So le neki novi nazori glede kisanja. Najvažnejšo stvar smo že omenili: Reži krmo čimbolj na kratko! Nadalje je s poskusi točno dokazano: Skisana koruza izgubi jedva 4.01% suhe snovi; na po- lju sušena pa 15.12%. Skisana Koruza, pravilno pokladana, se popolnoma izrabi. Krmilna vrednost kisle koruze iz 40 arov površine je enaka vrednosti suhe koruze iz 60 arov. Iz tega sledi, da je celo kisanje krme v zasilnih silosih, to je v zasipnicah, boljše kot sušenje zelene krme. Vsekakor je zasip-nica boljša od stoga, ako nimamo vseh zgoraj opisanih naprav za zlaganje stoga. Sicer se da slog napraviti tudi brez oboda in stiskalnic, toda izgube bodo v takem stogu zelo občutne; pokvarilo se bo mnogo krme. Zasipni-co si prav dobro in brez izdatkov vsakdo lahko izkoplje. Svoj čas smo videli nekje v inozemstvu zasipnico, v kateri >o skisali cele vagone krompirja za pitanje prašičev. Zasipnica ni bila obita niti z deskami, pač pa je bila krma v njej dobro stlačena na dnu in ob stenah. V ilnati zemlji bo igrača napraviti prikladno zasipnico. Težje bo v peščeni ali peščenoilnati zemlji, kjer se stene podsipavajo. (Se nadaljuje prih.) Požar v fotografskem ateljeju V nedeljo zvečer, ko so »lega-ši« in podobni šovinistični elementi prižigali rakete na goriš- in videli bomo dejstvo. Gore so nas obvarovale tujega navala. Lepo se tudi čita L. Zorzutov članek: »Na Trinkovem domu«, kjer z vso natančno podrobnostjo opisuje dogodek, ki se v celoti lepo priklada. Ob koncu članka prinaša statistiko o slovenski in laški duhovščini med Beneškimi Slovenci. Zgodovinski članek M. Kos-a o imenu »Beneška Slovenija« je zanimiv in stvaren. Milko Matičev, svoje čase slovenski visokošolec - filolog v Padovi ki se zelo zanima za Beneško Slovenijo, nam prinaša precej zanimivega gradiva iz raznih predelov tdga ozemlja, ki ga je obilno prehodil. Ob sklepu prinaša Zbornik seznam vseh onih, ki so kaj raziskovali Beneško Slovenijo in to gradivo tudi priobčili. O odličnem in veleučenem sla vistu Baudouinu De Courtenay u nisem še čital tako obširnega in stvarnega življenjepisa, kakor je oni Fr. Bezlaj-a v tem Zborniku. Dvomim pa, da bi vplivali njego- kem gradu so vedno isti »neznanci« zažgali fotografu Stefanu Kleindienstu fotografični študij. Prizadeti tovariš je utrpel veliko škodo, saj mu je prav vse zgorelo. Posrečilo se mu je rešiti fotografski aparat, tako da bo za silo lahko vseeno ustregel našim okoličanom, ki so znanega slovenskega fotografa vedno pose-čali v velikem številu. Če pa mislijo CLN-ovci in »le-gaši« ter vsa njih mlekozoba teroristična druhal na takšen način uničiti našo borbenost, pa se motijo. Dosegli bodo ravno nasprotno. Gemi Eisenhower u Gorici Načelnik glavnega stana severnoameriške armade, armadni general Dwight D. Eisenhower, je v spremstvu visokih častnikov obiskal Gorico. V spremstvu svoje soproge si je ogledal čete io postojanke ob Morganovi črti ter je posetil tudi Trbiž. DAROVI Tov. Savnik Just iz Bilj je ob priliki poroke svoje hčerke daroval v socialne namene krajevnemu NOO za Bilje lir 5000. Ob priliki poroke tov. Dugar Maksa in Ipavec Marije jz Ročinja so svatje darovali za sirote padlih partizanov lir 350. Darovalcem najlepša hvala, no-voporočencem pa iskrene čestitke. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Razdeljevanje živil Okrožni odsek za prehrano -SEPRAL - javlja, da se je 18. t. m. začelo razdeljevanje sledečih živil: Testenine gr. 1000 na osebo in se bodo dvignile potom XIII in XIV odrezka testenin štirimesečne živilske nakaznice. Cena za razprodajo 25 lir kg. Mast gr. 180 na osebo, ki se bo dvignila potom VII in VIII od- ■ »'VVVWil [vep] j D TRlNKOV ZBORNIK Dobite oa v vseh kolportažah in knjigarnah. i:!!iiiiii!!i!ii;!!'!!'V1' h!;"»!:vi;:"" “v t;;;:":1;; :i!!ii!iM'ii!!'!|iHiiiHi!»!wnnyi rezka maščob gor imenovane nakaznice. Cena za razprodajo 72 lir kg. Sladkor gr. 300 na osebo potom VII in VIII odrezka sladkorja imenovane nakaznice. Cena razprodaje 87 lir kg. jajca v prahu gr. 100 na osebo Ic skupini od 19 do 65 let. Tu prah se bo dvignil potom odrezkov št. 17 in 18 že imenovane nakaznice. Cena razprodaje 250 lir kg. n vi napori in njegova izvajanja, t. j. proti De Courtenay-u oa spremembo jezikovnih mej. Končno so objavljeni vsi spisi L Trinka o Beneški Sloveniji, navedenih je 42, spisanih v sloven-sko-laškem jeziku. Popolnoma na koncu je objavljen osnutek: Beneško slovenska in rezijanska bibliografija Zvonko A. Bizjak-a, ki je točen, dasi ne še popoln. Ni bilo pač lahko nabrati to ogromno gradivo, raztreseno sem in tja po časnikih, letopisih, almanahih, koledarjih, itd. Zbornik je trudljivo in hvalevredno delo urednikov in sotrud-nikov. Zbornik stremi pokazati vsestransko delovanje, visoko naobrazbo, plemenito srce ter krepak narodni čut moža - slavljenca, ki se danes odžarja v tako veliki luči. To publikacijo priporočamo vsem našim Slovencem v svrho sodobnega poznanja prebivalstva in njega zaslužnih vodilnih mož v našem zapadnem ozemlju, ki si želi spojitve s svojimi brati na vzhodu, orel Rihard Sprejem v Dijaški dom v Gorici Obveščamo vse dijake in dijakinje. ki so vložili prošnje za sprejem v Dijaški dom v Gorici, da so na seji okrožnega odbora Dijaške matice dne 11. t. m. bili »prejeti za šolsko leto 1946-47 v Dijaški dom sledeči dijaki in dijakinje: Okraj Miren: Kerševani Aleksander, Gradišče 60; Kerševan Oskar, Gradišče 60; Pelicon Le-aard, Dornberg - Brdo 16; Jelen Srečko, Opatjeselo 23; Lah Alojz. Dornberg, Vodnikova 23; Jelen Vilko, Opatjeselo 40; Pregelj Iran, Renče; Volk Žarica, Gradišče 65; Mozetič Danilo, Renče 22; Kobal Vilma, Gradišče tl: Gorjan Marija, Vogrsko 77; Vižintin Almira, Dol 31; Berlot Jožef, Dol 20; Berce Emil, Dornberg, Kolodv. 5; Devetak Alojz, Vrh Sv. Mihaela 59; Devetak Rudolf, Vrh Sv. Mihaela 35; Ceraie Peter, Renče; Arčon Vladimir, Renče 95. Okraj Brda: Kocjančič Jelka, Št. Lovrenc 9; Blažič Ferdinand, Medana-Plešivo 1; Kren Helena, Medana - Plešivo61; Mavrič An ton, Medana - Plešivo 23; Kristančič Ana, Medana 23; Kožlin Alenka, Medana 28; Zuljan Zora, Medana 17; Markočič Vmko, Biljana 42; Urbančič Vida, Vipol že; Obljubek Franc, Drnovek 10. Okraj Komen: Širca Elvira, Pliskovica 75; Štolfa Franc, Pliskovica 34; Trobec Bruno, Pliskovica 70; Trobec Lidija, Pliskovica 61; Žerjal Marčela, Pliskovica 72; Žerjal Silvestra, Pii skovica 63; Žerjal Zmaga, Pliskovica 105; Trampuž Ernest. Lipa 30; Zlobec Albin, Kosovelje 19; Žerjal Damjan, Kosovelje. Pipan Avrelija. Veliki Dol D: Kukanja Milena, Veliki Dol; Grgič Milena, Veliki Dol 39; Rebula Alma, Veliki Dol 64; Zava-dlal Milena, Veliki Dol 53, Grgič Milan, Tublje 4; Fabjan Silvana, Kobdilj 19; Fabjan Radislava. Kobdilj 6; Lozej Alojz, ivanjigrad; Colja Albina, Sveta 54; Štolfa Silva, Volčjigrad, 50; Bandelj Alojz, Gabrovica 43; Cotar Boris, Gabrovica; Colja Marta, Coljava 4; Mužinu Hu-gon, Rihemberk 43; Mužinu Neva, Rihemberk 43 )Gove -n i); Zgonik Roža, Rihemberk C v e trož 23; Colja Roman. Rihemberk - Steske 5; Vidmar Cvetko, Rihemberk - Vas 60; Terčon Gvido. Gorjansko 70; Štrekelj Lidija. Škofi 4; Birsa Sonja, Ri hemberk Polje 23; Rogelja Jor dan, Vojščica 14; Ušaj Zdenka, Preserje 54; Krševan Marija, Preserje 57; Krševan Ema, Preserje 66; Colja Ana, Rihemberk - Britof 12; Grmek Drago, Gabrovica; Grmek Berta, Gabrovica Vidmar David, Rihemberk; Fili pčič Gvido, Rihemberk - Britof 16; Lozej Ludvik, Preserje 11: Švara Julijan, Sveto 29; Pahor Marija, Sela 42; Pahor Franc Sela 14. Okraj Kanal: Medvešček Pa vel, Gorenje Polje 31; Rahotin? Anton, Gorenje Polje 21; Stanič Vid, Gorenje Polje 26; Karlovi ni Suzana, Gorenje Polje 35 Križnič Ivan, Plave 26; Bremec Radko, Ložice 135; Lenardič Ire na, Kanal 17; Lenardič Ljuba Kanal 17; Pavšič Silvana, Gore nje Polje 20; Zidarič Bernarda Kanal; Markič Ludvika, Melink 24. Okraj Kobarid: Koren Deliča Kobarid, Gregorčičeva 22; Koren1 Jožica, Kobarid, Gregorčičeva : Ladava Anton, Trnovo 57. * Češkoslovaške tovarne železniških vagonov so od narodne revolucije do 1. septembra letos izdelale 5.000 železniških vagonov. Te vagone je izdelalo narodno podjetje »Tatra« v Kolinu. * Organizacije Rdečega križa v Srbiji so sklenile prirediti zbirke za pomoč vojnim sirotam Julijske krajine in Trsta. Nabrali so že večje količine živil in darov ter precejšno svoto denarja. Ostali okraji: Škabar Ivanka, Lokev (Sežana); Fonda Ivanka. Lokev 5; Umek Marija, Lokev 140; Pagon Marija, Plužne - Cerkno; Čermelj Danica, Dobravlje 62; Milost Anica, Grgar; Len-ščak Ivo, Ajdovščina; Lenščak lulijan, Ajdovščina; Kavčič Darko, Trst, Rojan, Moreri 86: Venuti Ermes, Gradiška; Valič Jožef, Ajdovščina. Ker se zaradi pomanjkanja prostora v Dijaškem domu m moglo sprejeti vse prosilce, po sebno pa deklice, so bili prvenstveno sprejeti oni dijaki in dijakinje. ki so iz oddaljenin Gajev in ki ne morejo prihajati v mesto z vlakom, avtobusom rh pa peš. Siromašnim dijakom, ki niso bili sprejeti in ki res ne morejo plačevati mesečne prevozne karte, bo Dijaška matica priskočila na pomoč ter jim plačala prevozne stroške. Razen tega bodo ti ili jaki tudi lahko dobivali hrano v Dijaškem domu, če bodo to želeli. Vsak dijak, ki je sprejel v Di jaški dom, bo moral vzeti s seboj dve rjuhi, blazino za pod glavo, perilo za najmanj dve pico-bleki ter bo moral plačat: pri vstopu v dom enkratni prispevek 200 Lir za eventualne poškodbe na inventarju. Dijaški dom bo začel sprejemati gojence nekoliko ilni pred pričetkom šolskega leta, to je pred 26. t. m. DROBNE NOVICE * V kovinski tovarni »Spojene ocelami« v Cenkovu pri Pribra-mu na Češkem je bila te dni slavnostno odkrita spominska plošča maršalu Titu. ki je mta 1912 delal v tej tvoami. * V Sušak je prispela prva skupina jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Francije. Prehi valstvo jim je priredilo prisrčen sprejem. * V Franciji je ljudstvo odobrilo novo ustavo. Sicer sc je glasovanja vzdržalo ogromno število volilcev, kar je pripisati na črtni kampanji visokega francoskega klera med verniki, pripadniki MRP (francoska republikanska ljudska stranka). Kljub temu pa se da sklepati, da večina Francozov odobrava novo ustavo. Po vsej Franciji so se vršile velike množične manifestacije. * Muslimanska liga se je odio čila, da stopi v indijsko začasno vlado. * V Španiji narašča partizansko gibanje. Kljub francovemv policijskemu režimu so španski partizani izvedli večje število napadov po mestih in vaseh. * Pretekli petek so graditelj: Mladinske proge svečano prosla vili dograditev velikega ;'redora Majevica. Tega dne je peljal skozi predor prvi vlak. Telovadni nastop v Mirnu ob zaključku »Goriškega festivala" * Prebivalci v Severnem Šles-vigu so glasovali za listo, ki je za priključitev te pokrajine k Dan ski. * Na progi Arezzo - Florenca se je primerila huda nesreča. Na nekem prehodu je vlak povozil avtopulman. Pri trčenju je bilo 12 potnikov mrtvih, 6 pa težko ranjenih. Med težko ranjenim; je tudi princ Karl Habsburški. * Na Mladinsko progo je pri spela skupina 25 mladih Švicarjev, ki bodo kot specialisti pomagali pri gradnji »mladinske železnice«. * Naš stari znanec, poslanec britanskega parlamenta Ziliacus, ki biva sedaj v Poljski kot gost Društva delavskih vseučilišč, je izjavil sledeče: »Ne morem govoriti v imenu »Foreign Officea«, lahko pa rečem eno: povprečni Anglež ne goji niti najmanjših simpatij do poljskih reakcionarnih skupin, dalje , do Andcrso-vih reakcionarnih emigrantov in tudi ne onih, ki bi hoteli ovirati izvedbo socialnih reform v Poljski«. Na koncu razgovora je poslanec Ziliacus izjavil, da bo po povratku v Anglijo skušal pravilno obvestiti angleški delavski razred o velikem delu demokratizacije, ki napreduje v Poljski. * Koncem meseca oktobra bo priredila Češka filharmonija večjo turnejo po Franciji in Belgiji. Na predvečer češkoslovaškega državnega praznika, 27. oktobra, bo nastopila Češka filharmonija pod zaščito francoske vlade na slavnostnem koncertu, na katerem bo predvajala najlepše Smetanove, Dvorakove in Fané * čkove skladbe. Vse koncerte bo dirigiral Rafael Kubelik. * Časopis »Reynold News« razpravlja o povratku grškega kralja. »Zastražen s 5000 stražniki in mnogimi vojaki, katerih puške so bile pripravljene, se je kralj Jurij drugič vrnil na svoj nesigurni prestol. Telesno stražo kralja Jurija je tvorilo 40 do 50 posebej izbranih britanskih vojakov. Na atenskih ulicah, pa je bilo zelo malo ljudi. Policiji je bil sumljiv vsak človek pa celo oni, ki so preveč ploskali in tudi tako izzivali sum policije. List ironično pristavlja, da je sprejela kralja Jurija v Atenah policija in mu zaželela dobrodošlico. * Policija v Benetkah je odkrila široko organizacijo neofaši-stov, ki so hoteli odstraniti vse vodeče osebnosti levičarskih strank in izvesti državni udar. * Te dni je odplul iz Boke Kotorske prvi parnik »Plav«. To je" prvi parnik železne konstrukcij'', ki bo opravljal promet po osvoboditvi naše dežele v zalivu B > ke Kotorske. * Pri zrušenju mosta preko reke Iller (Bavaiska) so izgubile življenje 4 osebe, 2(00 pa :e bilo ranjenih. * Po demonstracijah v Bariju zaradi podražitve življenjski.i potrebščin ji prišlo ilo incidili tov in demonstracij tud' v Kalu briji, zlasti v Crotonu. Demonstranti so napadli tudi trgovine in vdrli v skladišče poljedelskih proizvodov * Po vesteh iz Indonezije nadaljujejo na mnogih točkah ma lajskega otočja holandske čete borbo proti Indonezijcem. * Zbor moravskih učiteljev, ki šteje 65 članov, prihaja v Jugoslavijo na povabilo komiteja za kulturo in umetnost. V Jugoslaviji se bo zadržal en mesec ter bo priredil skupno 15 koncertov. * Švedski sinfonični koncert je priredil 25. septembra koncert na čigar programu je bila IX. simfonija« sovjetskega komponista Dimitrija Šoštakoviča. Publika je toplo sprejela simfonijo sovjetskega komponista. * Predsednik ministrskega sveta FLRJ Josip Broz-Tito je obiskal razstavo »Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije 19 in 20. stoletja« v Llmetniškem muzeju v Beogradu. * Maršal ZSSR Tolbuhin je bil odlikovan z madžarskim redom svobode. * V Pragi se je pričel pod pokroviteljstvom predsednika Češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša velik mednarodni šahovski turnir, na katerem sodelujejo najboljši evropski šahisti. Češkoslovaška vlada namerava zgraditi v Pragi prvi šahovski dom na svetu. * Opekarna v Košakih pri Mariboru je pričela letos 1 april* delovno sezono. Letošnja sezon* se bo verjetno zaključila 15 ok tobra. Uresničen bo nač t, k' predvideva izgotovitev 7 muiio-nov komadov surove in žgane opeke. Proizvodnja se je povzpe la na predvojno višino Dnevno-se je izgotavljalo 24000 zidne opeke, 3.500 votle opeke strešne 10.000 komadov in prešane strešne opeke 500 komadov. Opekar na pošilja svoje proizvode pred vsem v Maribor in okolico. Prej šnji teden je poslala 4 vagone opeke na Mladinsko progo Brčko -Banoviči. OBVESTILO Po zakonskih določbah' so z* preiskavo in pripravo prošenj za privilegirane vojne penzije pooblaščeni občinski uradi. Za gori-ško občino posluje »Pokojninski urad« (Ufficio Pensioni), v ulici Garibaldi, h. št. 20, L nadstr. Prizadeti se lahko obrnejo n* omenjeni pokojninski urad vse delovne dni, od 8.30 do 12. Tanr bodo prejeli vsa potrebna pojasnila za pripravo prošenj, katere bo potem urad odposlal na pristojno finančno oblast. Urad posluje brezplačno. Zato se prizadeti vabijo, naj si ne delajo brezpotrebnih stroškov pri privatnih posredovalcih ali ura dih. Županstvo Gorica iZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom" pritličje Izdaja lista je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v fiorici — Najemnik: ^Primorski dnevnik” Trgovina čevljev Karel Ferffolfa GORICA - Raišftel številka 20 DOMAČI IZDELKI POSTREŽBA TOČNA a » a e a e q e a ci a fi q e «i e »a si a fit a s a d » 0. KOREN nosi k fk «S H GORICA. ULICA CARDUCCI štev. 4 STAROZNANA TRGOVINA PORCE- 21 » 2 H fg LANA I« STEKLARSKIH IZDELKOV, K? BRUSARNA STEKLA IN KRISTALOV. ^ § TOVARNA OGLEDAL § fk i» TRGOVINA ČEVLJEV pri „SV. KRISPINU" CORICA - Raštelj Štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuii;^:niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:^:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:^:^iiiiiiiiiiii: ZÌÌ »VINOLia “ UVOZ IH iZUOZ tfSflHOlfBSTHEBfl VlNfl, IBflKŠflLE, VERMUTA IH L1HEB3EU GORICA. KORZO VERDI štev. 1 TELEFON številka 453 ^:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:^:iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:^:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiii:^::^iiiiimiur.