Obnovljena izdaja - Leto XVII. - štev. 17 (688) - Trst - 1. oktobra 1965 40 lir j^b^n
— ----^
Novo šolsko leto
Napredne sile za novo, demokratično, sodobno šolstvo
«Il popolo del Friuli-Venezia Giulia», glasilo Krščanske demokracije z dne 16. septembra objavlja članek posl. Belcija o pre-osnovi v tržaški občini. Članek je zanimiv iz treh razlogov. Predvsem zato, ker odgovarja fašističnim in nacionalističnim krogom in zagovarja, čeprav po našem v zelo defenzivnem tonu, politiko Krščanske demokracije zaradi vstopa socialista Hreščaka v tržaški občinski odbor. V zvezi s tem se pisec bavi z dvema drugima argumentima: z gledanjem KD na slovensko narodno skupnost in z bistvom «operacije Hreščak».
Pozitivno je po našem dejstvo, da se je vendarle eden izmed prvakov tržaške KD lotil vprašanja slovenske narodne manjšine z aspekta enakopravnosti in v besedah odklonil «paternalistič-no» stališče, ki je do sedaj bilo značilno za vse italijanske «demokratične» kroge, ki niso bili popolnoma zaslepljeni z nacionalizmom. Najnaprednejši demo-kristjanski voditelji so morda razumeli, da je vsakršni «pater-nalistični» oprijem po vprašanju odnosa do Slovencev škodljiv za njihove lastne cilje, škoda le, da je moralo poteči 20 let, preden so prišli do tega spoznanja ; škoda le, da so bili vsi ti voditelji «magna pars» Lege Nazionale vsa povojna leta; škoda le, da so bili tudi pobudniki in organizatorji «Comitato per la difesa dell’italianità»; škoda le, da ne morejo pokazati Slovencem nobenega konkretnega rezultata v zvezi z uveljavljanjem ustave, posebnega statuta in Londonskega sporazuma ; škoda le, da ne zasledujemo v njihovih izjavah dobre volje nobenega konkretnega programa razen nekaj nanizanih stavkov, ki jih lahko vsak for-maini demokrat izreče.
Pri tem moramo še naglasiti, da je posl. Belci hotel v svojem članku opraviti enkrat za vselej z Lego Nazionale in pri tem napisal : «Orodje tega je postala Lega Nazionale (junijske in julijske gonje proti Slovencem in proti KD, op. ur.). To dejstvo je nadvse težko. Čutim in bom čutil dolžnost, da ga bom denun-ciral vladnim organom prav v svojstvu parlamentarca Republike». Mi se nočemo vmešati preveč v to medsebojno pranje umazanih cunj, a zdi se nam, da je to nekako potrdilo ,da Lega Nazionale ni kakršna koli avtonomna politična organizacija pač pa organizacija, ki je uživala vsaj simpatije, če že ne materialno in moralno podporo rimskih vlad, kar pa je zelo čudno za «antifašistične» vlade ,ki so na ta način priznavale «nacionalno» vlogo celo fašistom, članom in voditeljem Lege Nazionale. To se nam zdi zelo slabo spričevalo za Belcija preteklosti, saj zgleda, da se ni v tisti družbici prav nič slabo počutil, ko je šlo za
domnevno «obrambo italijan-stva».
Sedaj pa hoče posl. Belci «de-nuncirati» svoje dovčerajšnje zaveznike «vladnim organom». Zakaj? Ker posl. Belci misli «bra niti italijanstvo» na dva druga načina, kar izhaja iz članka : s tem, da že vnaprej kvalificira vsak enotni nastop Slovencev za njihove pravice kot vzrok morebitnih novih nacionalističnih spopadov ( 120.000 Slovencev naj bi ogrozilo 50 milijonski narod? Kje je tu logika?), in končno s tem, da se poostruje boj proti KPI, ki naj bi bila po Belciju edina «antinacionalna sila», proti kateri je treba odločno in stalno nastopiti in proti kateri je usmerjeno delovanje na tržaški občini sestavljanega levega centra.
Iz vsega tega sledi, da so «povzročitelji» nacionalizma vsi tisti, ki menijo, da je po vseh specifičnih gospodarskih, družbenih, političnih, kulturnih vprašanjih možna in potrebna enotnost med Slovenci v Italiji. Zato lahko tudi oni dobijo vzdevek «antinacio-nalnih elementov». Po drugi strani pa so komunisti antinacional-ni, vsled tega tudi slovenski komunisti so smatrani kot taki. če novlečemo zaključke, vidimo, da je po mnenju Belcija «nacionalno neoporečen element» le Slovenec v PSI ali na tisti, ki bi se vključil v Kršščansko demokracijo.
Pojmovanje, ki ga v svojem članku razvija posl. Belci, je po našem zelo *tievarno za vso slovensko narodno skupnost, ker jo hoče razčleniti na razcepljene osnovne elemente, ki se ne bi nikoli . smeli srečati v enotnih nastopih, ali pa zaradi tega, ker simpatizirajo s Komunistično partijo. To pomeni «delimitira-ti» Slovence na «nacionalne» in «antinacionalne» elemente, to pomeni odrekati «antinacionalnim elementom» sleherno demokratično pravico, to pa v končni fazi pomeni nadaljevanje procesa asimilacije v vrstah Krščanske demokracije in perspektivo pomanjkanja kakršne koli globalne, konkretne rešitve vseh odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji.
To pa ni pravilna in demokratična pot. Te poti ne morejo in smejo Slovenci sprejeti na noben način, ker bi se drugače odpovedali svojemu lastnemu bistvu. Mi smo zato, da se Slovenci v čim večjem številu vključijo v življenje republike, v kateri živimo, a hočemo istočasno ohraniti svojo narodnost kot celoto, ki se mora kot taka po določenih vprašanjih tudi pojaviti na politični pozornici z enotnimi nastopi strank in grupacij, ki imajo v svojih vrstah Slovence. Naj večja nesreča pa bi bila ,da bi se Slovenci začeli vključevati v Krščansko demokracijo, ki nima nobenega konkretnega pro-
grama po teh vprašanjih in teži le za tem, da bi jih vsrkala vase zaradi svoje strumentalistične vizije in zaradi svoje antikomu-nistične koncepcije. Slovenci pa nočemo biti sredstvo strumenta-lizma in antikomunističnih diverzij, ker bi s tem izgubili možnost uveljavitve svojih pravic.
Tudi v tem smislu se torej levi center ne samo v Rimu, a tudi v Trstu in Gorici pojavlja kot velikanska prevara in poskus razbitja slovenskih vrst. Edina rešitev je v tem, da levi center pade in da se na njegovih razvalinah pojavi neka nova večina, ki naj ne diskriminira nikogar.
KAREL ŠIŠKOVIC
Levi center je bil izveden tudi v goriški pokrajini. V ponedeljek 20. septembra je bil izvoljen goriški občinski,- v četrtek 23. pa pokrajinski odbor. V obeh svetih so se sestavile večine med strankami Krščanske demokracije, PSDI, PSI in Slovenske demokratske zveze. V oba odbora je bil izvoljen tudi Slovenec: v goriški občinski odbor odv. Sfiligoj od SDZ, v pokrajinski odbor pa Marko Waltritsch od PSI. Po zaključku tromesečnih, dolgih in težkih pogajanj je to edini pozitivni aspekt operacije. Prvič po desetletjih so bili slovenski elementi vključeni v izvršne organe goriškega mesta in pokrajine. To brez dvoma prispeva k normalizaciji odnosov med obema skup-nostima in predstavlja prvi, važen korak, čeprav je treba še vednò vse napraviti za-popolno priznanje narodnih pravic Slovencev.
Komunisti smatramo, da je to uspeh naše politične linije, ki smo jo leta vodili. Zelo dolgo smo bili
Osebje otroških vrtcev, ki spa- | dajo pod ustanovo ONAIRC, je te dni zelo vznemirjeno zaradi vesti, da bodo morali otroške vrtce zapreti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Že več časa so o tem krožile razne govorice, a zdelo se je nemogoče, da bi se kaj takega lahko zgodilo, ker gre tu za precejšnje število otroških vrtcev v deželi, ki iih poseča približno 7000 otrok. Tudi v deželnem svetu se je v zadnjem času govorilo o tem, odbornik za šolstvo in kulturo prof. Vicario ni vedel povedati nič pomirjujočega. Dejstvo je, dà se zdi skoraj nemogoče ,da bi na mah za-
stopamo v dvajseto leto obstoja slovenske šole, na Primorskem.
Dvajset let ni mnogo v življenju naroda, toda viharne spremembe so svetu dale moč hitrih preobrazb, burne dinamike, kjer tehnika in znanost zahtevata od človeka svoje, ki mu pripravljajo pot bodočnosti.
Šolskim skupnostim učiteljev in dijakov želimo čimboljših uspehov, da bi uresničili svoje cilje, ki so marsikdaj tudi cilji naše narodnostne skupnosti.
Nič ni danega in vsak dosežen cilj predpostavlja pripravo in delo, odpor ali borbo, zahtevo in uresničitev. Enako za našo šolo.
Prav je, da vedo vzgojitelji, dijaki in starši, kakor vsi zainteresirani za probleme, s katerimi se bodo srečali, probleme, ki niso samo njihovi temveč del splošne problematike, s katero se v vsakdanji borbi pečajo strokovne in politične organizacije delavskega razreda.
Del te problematike je brez dvoma delo tovarišev v deželnem svetu, ki so ravno te dni postavili zahteve po slovenskih strokovnih srednjih šolah in ustreznem finansiranju.
V splošnem so šole bistveni či-nitelj osnovnih struktur družbe, torej proizvodnje; saj iz njih izhajajo novi rodovi, ki so usposobljeni, da prevzamejo svoje mesto v proizvodnem procesu, da sprejmejo v družbi in do nje določene odgovornosti.
Za vsakogar: delavca v tovarni, tehnika, trgovca, uradnika je potrebna ustrezna znanstvena, tehnična in kulturna izobrazba, ki
sami v boju za prijateljsko in odprto politiko da Jugoslavije, kar so pozneje začele zahtevali tudi druge politične sile. Ta politika prijateljstva in odprtja je dovolila, da se je ustvarilo vzdušje, v katerem je takšen dogodek (vstop slovenskih ljudi v oba odbora) postal aktualen .Bili smo tudi edina politična sila, ki je v državnem merilu izdelala platformo za slovensko narodno manjšino in je nakazala v enotnosti vseh Slovencev pot k rešitvi njihovih vprašanj.
V teku sedanjih pogajanj je naša politična pobuda imela to zaslugo — kar so nam priznale druge sile, ki predstavljajo Slovence — da je pokazala pravilno pot enotnosti v nasprotju z napačnimi stališči tako PSI kot SDZ.
Na podlagi teh zaključkov smo komunisti bodisi v goriškem občinskem kot v pokrajinskem svetu smatrali za pozitivno prisotnost Slovencev v odborih (to je pridobitev, od katere se ne more in se
prli toliko otroških vrtcev, med katerimi je tudi 20 slovenskih o-troških vrtcev. Oblasti se do sedaj niso pozanimale za ugodno rešitev vprašanja, prav tako se niso pozanimale da bi se vsaj začasno našla finančna sredstva za poslovanje vrtcev, dokler se globalno ne reši vprašanje ONAIRC.
Mnenja smo, da morajo oblasti kaj napraviti ,da pomirijo tako starše otrok kot osebje vrtcev. Zlasti osebje vrtcev je vznemirjeno, ker je bilo do sedaj zelo slabo plačano, saj obstajajo primeri, da šolska vrtnarica z 20 leti službe dobiva le 62.000 mesečne plače. Z (Nadaljevanje na 4. strani)
mu daje strokovna sredstva za uspešno delo ter kulturne dobrine, ki mu dajo možnost zavestnega prevzemanja odgovornosti, možnost poznavanja položaja, spoznavanja družbe in okolja, torej organske, vključitve v stvarnost.
To so bistvene zahteve šole, ki ni njen smoter številka, red, kazen, disciplina — temveč le sredstvo za oblikovanje družbeno koristnih ljudi. Jamstvo za to poslanstvo je sodoben ustroj naše šole, ki jo je Gentile leta 1923 u-strojil po potrebah agrarno-indu-strijske kapitalistične Italije, ki je že slutila fašizem in ki jo hoče danes Gui, prosvetni minister sredinsko levičarske vlade, prilagoditi zahtevam industrijskih monopolov neokapitalistične Italije.
Zaostalost naše šole ne izpričuje toliko njen program, kolikor odbira, ki jo izvaja rešeto šole, ki oblikuje nove vodilne razrede, elito podložnih tehnokratov in u-radnikov. mase ne — ali slabo kvalificiranih delavcev, ki jih bosta vzgojila industrija (izkušnja in tečaji) in vajeništvo.
Razredna izbira je že predšolska vzgoja, ki je danes klerikalen monopol, a to ni dovolj: slabo osebje, pomanjkanie veze s stvarnostjo, pomanjkanje novega šolskega okolja (zgradb, razredov, vrtov), nato sistem šol brez izhoda do višjih stopenj, pripeljejo stvari do tega, da je statistično ugotovljeno, da je potek oblikovanja elite novih podjetnikov in buržoaznih intelektualcev tale:
na 100 šoloobveznih otrok jih STOJAN SPETIČ 'Nadaljevanje na 4. strani)
ne sme odstopiti), čeprav smo nadaljevali z ostro kritiko proti formuli in politiki levega centra, ki so jo uveljavili v Obsočju v trenutku, ko je falirala po vsej 'državi, in predstavlja veliko nevarnost za enotnost in borbeno sposobnost levičarskih sil in delavskega razreda.
Smo tudi posvarili pred prevelikimi utvarami o stvarnih možnostih rešitve zgodovinskih vprašanj slovenske manjšine v okviru levega centra brez enotnega borbenega gibanja. Ne smemo pozabiti ,da rimska vlada, ki je tudi levega centra, ni do sedaj rešila niti enega od visečih vprašanj in odklanja deželi kakršno koli pristojnost po slovenskih vprašanjih.
Obsoški levi center sam je nastal v znamenju nasprotstev in kompromisov. Potrebni so bili trije meseci, preden so nekatere politične sile požrle dejstvo prisotnosti Slovencev v odborih. Iste sile gojijo še vedno glede tega največjo rezervo. To je prišlo do izraza v glasovalnih izjavah socialdemokratov in celo v političnem uvodu, ki so ga sestavile KD. PSDI in PST. Celo v notraniosti PSI ni vse jasno, kar se je lahko razumelo v nacionalističnem govoru svetovalca Ma-corattija.
V koaliciji levega centra obstajajo velika protislovja (po tem in po drugih vprašanjih), ki bodo prav gotovo prišle na dan v teku dogodkov.
Za najnaprednejše rešitve vprašanj (tako slovenske manjšine kot gospodarsko - družbenih problemov delovnih ljudi na splošno) treba predvsem ponovno omogočiti ,da levičarske sile zopet pridobijo svojo enotno pogodbene silo, čeprav v dialektičnem okviru, ki ga določa različna raporeditev posamezne stranke. To je jasno stališče komunistov. Iz njega izhaja njihovo nasprotovanje levemu centru.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tudi goriški levi center ne bo rešil slovenskih vprašanj
miniiev vrteeii Oline?
Tudi slovenski vrtci prizadeti
2 • DELO
1.10.1965
Slovensko slrokovno šolstvo v razpravi deželne zhorolee
Ob Nennijevem odprtem pismu
Upreti se je treba ? socialdemokratizaciji
V	petek 24. septembra je deželna zbornica izglasovala zakon o prispevkih za gradnjo šolskih poslopij. Vse politične skupine so glasovale za zakon, skupina KPI pa je glasovala proti zaradi tega, ker zakon uvaja protiustavni princip, da se nudijo prispevki za gradnjo poslopij otroških vrtcev v privatnih rokah, kar je v nasprotju s členom 33 ustave.
V	teku razprave je bila iznesena zahteva komunistične skupine, naj se na koncu prvega člena vključijo besede, ki predvidevajo gradnjo poslopij za tehnične in strokovne šole v drugih jezikih. Popravek so podpisali svetovalci Jarc, šiškovič, Pellegrini, Bacicchi, Sema. Zahtevo je razložil svet. Jarc.
Tov. Jarc je poudaril, da ta popravek izhaja iz potrebe, da se zgradijo tudi strokovne in tehnične šole s slovenskim učnim jezikom, ker jih slovenska manjšina nima razen trgovske akademije. Govornik je dejal, da se ne bo dotaknil velikih težav, ki jih imajo zlasti slovenske občine na Goriškem na področju gradnje in vzdrževanja šolskih poslopij. Hoče le poudariti, da se je o slovenskem strokovnem in tehničnem šolstvu že govorilo v deželnem svetu, ker je ta problem zelo občuten med Slovenci. Danes slovenski dijaki nimajo velike izbire po opravljeni enotni srednji šoli. Tisti, ki bi se radi vpisali na kakšno tehnično ali višjo strokovno šolo, tega ne morejo napraviti ali pa se morajo vpisati na italijanske šole.
Pred prvo svetovno vojno so takšne šole obstajale. Leta 1870 je bila v Gorici ustanovljena slovenska kmetijska šola, leta 1871 gozdarska šola. V Trstu je obstajala tudi ženska obrtniška šola poleg drugih obrtniških šol. Fašizem je vse te šole ukinil.
Zaradi svojega prispevka v boju proti fašizmu so si Slovenci zaslužili, da se jim kot drugim državljanom prizna pravica svobodne izbire v šolstvu. Sedaj pa te svobodne izbire ni, ker ni šol te vrste. V tem smislu je predloženi popravek upravičen in utemeljen.
Po diskusiji, v katero so posegli fašist Morelli, socialist Angeli in zakonski referent Bianchini, ki je rekel, da zakon ne predvideva no- ■ benih diskriminacij in da je zato I proti popravku, je posegel v razpravo tudi dr. šiškovič.
V svojem govoru je poudaril, da
V kratkem se bo začelo včlanjevanje v KPI za prihodnje leto. Naj bo leto 1966 v znaku masov-nejšega pristopa v KPI.
Govora tov. Jarca m dr. Šiškoviča
gre za zakon, ki bo veljal več let. Skupina KPI ne postavlja zahteve, da bi t£( zakon predvideval otvoritev strokovnih in tehničnih šol s slovenskim učnim jezikom, ker je zakon omejen na prispevke za gradnjo, ne pa ža ustanovitev šol. A prav zato, prej ali slej se bodo morale takšne šole ustanoviti in je dobro že vnaprej predvidevati, da bo morala dežela nuditi sredstva za gradnjo poslopij. Odgovarjajoč misovcu Morelliju, je dr. šiškovič dejal, da Slovenci nočejo delati iz tega nobenega politične-
ga vprašanja, pač pa postaviti zahtevo, ki je upravičena. Če je kdo napihnil to vprašanje, so prav fašisti, ki so hoteli ukiniti šole in izbrisati Slovence s te zemlje. Poudaril je tudi, naj bi se stanje na tem področju povrnilo saj na dobo pred letom 1918.
Ko je predsednik deželne vlade dr. Berzanti zagotovil, da bo vlada tudi to zahtevo upoštevala, je dr. šiškovič, ki je videl, da je večina sprejela javno obveznost v tem smislu, umaknil predloženi popravek.
Kot je znano, je podpredsednik vlade in bivši tajnik PSI Menni naslovil prve dni septembra «odprto pismo tovarišem». V svojem izvajanju se Menni dotika vseh problemov, ki se pojavljajo na italijanski politični pozornici. Med drugim Menni postavlja tudi vprašanje združitve med PSI in PSDI. Pri tem pa hoče dogmatizirati «neučinkovitost» 8 milijonov komunističnih glasov. Leta 1956 je Menni v Pralognanu v srečanju s sedanjim predsednikom republike Sa-ragatom tudi postavil vprašanje združitve med PSDI in PSI, a je tedaj poudarjal potrebo po sindikalni enotnosti, po še ostrejših bojih za demokracijo, po aktivnejšem mednarodnem posegu. Vsega tega v sedanjem Nennijevem predlogu ni, tako da voditelj PSI Lombardi pravi, da je to «totalna in zapoznela kapitulacija PSI pred določenim organom (PSDI) in je politika, ki s socializmom nima nič skupnega razen imena».
Pri tem moramo naglasiti, da od Nennija predložena združitev pomeni konec avtonomne, originalne vloge, ki jo je imela PSI v zgodovini italijanskega in mednarodnega delavskega gibanja. Predložena združitev pomeni novo, nevarno in globoko razdvajanje gibanja, ker se Menni celo dotika vprašanja možnosti zloma sindikalne enotnosti, ki je eden izmed stebrov italijanske demokracije. Predložena združitev je velika usluga italijanski buržoaziji v sedanji fazi italijanskega kapitalističnega razvoja, saj ni slučajno, da je tisk navdušeno pozdravil Menniieve besede. Italijanska buržoazija se zaveda, da ji danes ni več dovolj katoliški interklasizem. Zato potrebuje «močno» socialdemokratsko organizacijo. ki naj prikrije izvajanje njene politike, česar ne zmore več sama PSDI. Italijanski kapitalizem
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ’OClOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO UOOOOOOOOOOOÓOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Prejšnji teden se je po zaslugi posredovanja OZN sklenilo premirje med Indijo in Pakistanom. Vojna je bila kratkotrajna, a je zahtevala veliko človeških žrtev, ogromno materialne škode in je imela težke gospodarske posledice tako za eno kot za drugo vojujočo deželo.
Neposreden vzrok vojne je Kašmir, ki so si jo po prizadevanju OZN Pakistanci in Indijci razdelili takoj po razglasu neodvisnosti obeh dežel po 2. svetovni vojni. Tako eni kot drugi se zavzemajo za to pokrajino, ki meri o-krog 225.000 kv.km. in nima niti 5 milijonov prebivalcev. Pakistanci zahtevajo plebiscit, medtem ko Indijci smatrajo, da je njihov del že priključen in nočejo o njem niti razpravljati. Del muslimanskega prebivalstva s pomočjo Pakistana je pred izbruhom vojne začel gverilske napade proti indijskim četam. Vse to je v določenem trenutku privedlo do pravih vojnih operacij.
Kje tiči resnični vzrok spopada? Gotovo je, da so ozemeljske zahteve ene in druge strani zelo važen razlog. A predvsem gre tu za vrsto notranjih in zunanjih vzrokov.
Predvsem se je v tej vojni razbohotil verski fanatizem (vsaka država, ki sloni le na veri, kot je to primer Pakistana, predstavlja nevarnost zase in za druge), nato nacionalizem, če pa pogledamo globlje vidimo, da sta obe državi zelo revni in nista vedeli do sedaj rešiti niti enega izmed svojih neštetih gospodarskih in družbenih vprašanj, saj lakota in epidemije pokosijo vsako leto tako v Indiji kot v Pakistanu na deset in stoti-soče ljudi. Verjetno skušata obe vladi usmeriti pozornost lastnih ljudstev od neurejenih notranjih razmer z zunanjimi političnimi potezami, ki naj bi prinesle določene uspehe. Do sedaj pa je ta vojna obema državama prinesla le razočaranja, nobenega vojaškega uspeha, smrt in razdejanje.
Na drugi strani je gotovo, da so se v ta spopad angažirale tudi tuje sile. Težko je reči, kdo piha v žerjavico in v ogenj. Dejstvo je, da je za Amerikance zelo ugodno, da se pozornost javnega mnenja v svetu odvrne od njihove «umazane vojne» v Vietnamu, kamor nameravajo poslati še več divizij svojih vojakov (do sedaj so jih izkrcali 125.000). Čudno je tudi
stališče LR Kitajske, ki se je takoj opredelila za Pakistan, češ da je pravica na pakistanski strani, medtem ko se pri tem pozablja na eno izmed glavnih marksističnih principov, da je treba vojno na podlagi nacionalizma in ozemeljskih pretenzij obsoditi kot nepravično in v bistvu imperialistično. Prav tako nas je začudilo stališče Kitajske, ko je začela Indiji razpošiljati ultimatume na podlagi zahteve po vrnitvi nekaj stotin ovac, nekaj desetin bivolov in po razrušitvi nekaj okopov na preko 4000 m višine.
V tej zadevi se je poleg OZN najbolje odrezala Sovjetska zveza, ki je večkrat pozvala Indijo in Pakistan, naj prenehata sovražnosti in naj se začenjata pogajati. Tako je ministrski predsednik ZSSR Ko-sigin pozval državnike obeh dežel, naj sprejmejo sovjetsko arbitražo. Pakistanci in Indijci so sovjetski poziv sprejeli, a težko jé reči, če bo iz tega kaj dobrega, saj v obeh državah in v nekaterih mednarodnih krogih obstaja še vedno želja, da bi se spopad še bolj kompliciral, ker imajo od tega določene politične in gospodarske interese.
v sedanji fazi potrebuje določeno «socialistično» kritje. To je torej usluga, ki jo lahko dobi od predložene združitve. Ta združitev bi morala sloneti na filozofiji učinkovitosti, na funkcionalnosti sedanjega sistema in bi se odrekla celo krhkemu bistvu starega reformi-zma, ki je vsaj organiziral množice za drobne spremembe. Kot teoretično in praktično ozadje te združitve naj bi bilo, kot pravi Menni, sodelovanje «parlamenta, vlade, sindikatov, javnega in privatnega sektorja» za oživitev italijanskega kapitalizma na mednarodni pozornici.
To je perspektiva, ki jo nudi Menni deželi in delavskemu gibanju kot alternativo «kapitalistični ali komunistični industrijski družbi». Nad takšno perspektivo se morajo zamisliti vse sile, ki se zavzemajo za socializem v Italiji, ker takšna perspektiva predstavlja poskus likvidacije socialističnih teženj.
Mnenja smo, da je Nennijevo pismo najresnejši frakcionaški in socialdemokratski poskus v zadnjih letih v Italiji. To pismo zavzema obseg splošne linije, ki naj «preorientira» zgodovino in življenje delavskega gibanja. Tej liniji pa komunisti odgovarjajo s svojo lastno politiko enotnosti, za novo enotnost in novo večino v Italiji. Polemizirati z Nennijevim pismom ne pomeni odrekati se takšni enotnosti. Tov. Longo je aprila na plenumu CK KPI dejal: «To, kar mi predočimo, je nov kurz italijanske politike, spremenitev tendence, ki na.i najde svojo premiso in naj najde jamstvo za svoj lasten razvoj v novih odnosih med vsemi socialističnimi silami, med vsemi levičarskimi silami». Prva etapa v uresničenju teh novih odnosov je zlom levega centra, ki preživlja krizo v svoji notranjosti in v svoji lastni formuli, kar pomeni krizo strategije, ki je imela reformistične ambicije in je nasedla na «neozdravljiv način», kot pravi Lombardi, na čeri kapitalistične racionalizacije in napada na avtonomijo delavskega gibania. Politika e-notnosti pomeni torej odbijanje in borbo proti socialdemokratizaciji, pobude in boj proti načrtu socialdemokratskega frakcionaštva. «Pripravljeni smo — ie dejal tov. Lon-"o na CK v aprilu — na pogumni dialog brez strumentalizma, v katerem naj bodo odprta vsa kompleksna prestižna vnrašania in preko katerega nai vsak dobi dovoli iamstev za svoio lastno avtonomi-io. Tako mi poimuiemo in oredla-sa™° vnrašan ie nove večine. To večino pa je treba zgraditi ne pa le registrirati. To večino lahko 7gradimo samo s težkimi borbami in kvalitetnimi spremembami v sedanji razporeditvi političnih sil».
Modrosti po svetu
Kdor je brez prijateljev, hodi po zemlji kakor tujec. (Kitajska)
Rana, ki jo prizadene prijatelj, se nikdar ne zaceli.	(Keniji)
Najdragocenejši so prijatelji ki jih ne poznamo.	(Arabija)
Jej s svojim prijateljem, toda ne sklepaj z njim kupčij.
(Armenija)
Skrb je dragocen zaklad, ki ga pokažamo samo dobremu prijatelju.	( Madagaskar )
Tisoč prijateljev pomeni malo, en sam sovražnik pomeni veliko (Turčija)
1.10.1965
DELO • 3
Priprave za proslavo sioieine
Intervju z Josipom Vidmarjem
Naši
kraji
Poljane-kako
živijo njeni ljudje
V ljubljanskem «Delu» z dne 26. septembra smo zasledili naslednji intervju z Josipom Vidmarjem, predsednikom odbora za proslavo stoletnice slovenskega gledališča. Menimo, da bo naše bravce intervju zanimal, zato ga objavljamo v celoti.
Kako bi, kolikor se to da tako na kratko označili datuma, ki stojita na začetku in na koncu stoletne Zgodovine slovenskega gledališča?
Odgovor je seveda vsebovan v namenu proslave, ki bo posvečena stoletnici našega gledališča. Pred sto leti, se pravi leta 1897, je bilo ustanovljeno Slovensko dramatično društvo, ki mu je kakor znano botroval Fran Levstik in ki pomeni prve začetke slovenskega poklicnega gledališča. Danes je Slovensko narodno gledališče ena izmed naših osrednjih, kulturnih ustanov, ki ima svojo kulturno misijo in svoje umetniške visoko zastavljene naloge. Razpon teh stotih let ni samo časovno razsežen, marveč vsebuje neverjetne napore slovenskega ustvarjalnega duha, ki se je prebijal in se prebil na svoj prostor pod soncem.
Kako so proslave zasnovane in v kakšnem okviru?
Proslava je zasnovana predvsem kot slovenski kulturni praznik. Kakor vsaka kultura pa je tudi slovenska povezana z drugimi kulturami, od katerih je prejela dovolj pomoči in pobud. Odbor je bil mnenja, da bi zaradi tega proslavo mogli razširiti na vso jugoslovansko skupnost, zlasti pa na zagrebško kulturno sfero, kajti Zagreb je mnogo prispeval k rasti slovenskega gledališča. Zelo izdatno pomoč pa je naše gledališče, zlasti v svojih začetkih prejemalo od češke kulturne sfere, vtem ko je poljska premoč veljala predvsem naši operi. Po prvi svetovni vojni pa se je pri nas uveljavila tudi skupina ruskih igralcev. Če bi proslava hotela obseči vse te elemente, ki so intenzivneje vplivali na razvoj našega dramskega gledališča, bi nroslava dobila zelo velik obseg, ki bi ga z našimi sredstvi komaj zmogli.
Kateri bodo najpomembnejši kon kretni dogodki?
Doslej predvideva načrt odbore naslednje stvari: izdajo Gledališke bibliografije, ki bi obsegala vse! sto let našega gledališča. Drugič objavo spominskega zbornika, ki bi obsegala vseh sto let našega gle dališča. Drugič, objavo spominskega zbornika, ki bi bil posvečen zgodovini te naše institucije. Slovenski gledališki muzej bi ob času proslave priredil razstavo gledaliških dokumentov, ki se nanašajo na razdobje, za katero gre. Vrhu tega bi centralno dramsko gledališče v Ljubljani organiziralo gostovanja vseh slovenskih gledališč, od katerih bi vsako odigralo dve slovenski klasični dramski deli. Tako bi proslava v samem gledališču nudila občinstvu pregled naše odbrane dramatike. To je dosedanji nrogram proslave, ki pa ne izključuje drugih možnosti in širše koncepcije.
v (~cPrav_ so same proslave časovno
se precej odmaknjene, bi morda hoteli vendarle že zdaj opozoriti na kakšne probleme, ki so povezani z izvedbo?
Če hočemo proslavi dati poudarek, kakršnega ta stoletnica zasluzi, se mi zdi potrebno široko sodelovanje vseh kulturnih institucij, na katere se bo odbor med pripravami vsekakor še obrni! želel bi naleteti na vso pripravljenost. Med te inštitucije štejem v prvi vrsti naše založbe, ki bi morda svoje letne programe prilagodile temu
jubileju. Seveda pa stoji nad vsemi zamislimi dokaj grozeče vprašanje denarja. Od finančnih sredstev bo odvisen obseg in nemara tudi slog prireditev. Zlasti udeležba izvenslovenskih gledališč in gledaliških predstavnikov bo odvisna od naše gmotne zmogljivosti.
“Pravda,, o svobodi umetniškega ustvarjanja
Moskovska «Pravda» je pred kratkim objavila članek o kritiki pa tudi o svobodi umetniškega ustvarjanja v Sovjetski zvezi. Avtor članka, Rumjancev (ki je obenem urednik lista), poudarja, da mora biti kritika tovariška in nežaljiva. To velja zlasti za področje literature. «Biti partijec», pravi Rumjancev, «ne pomeni gledati na življenje s pozicij opazovalca od strani, ki neustvarjalno godrnja zaradi pomanjkljivosti ali pa občuduje uspehe in strmi nad njimi. To pomeni, da je treba s pozicij graditelja novega doma čutiti odgovornost ne samo za svojo osebno dejavnost, marveč tudi za razvoj družbe, biti pripravljen videti v rezultatih vse vloženo delo, kakor tudi pomanjkljivosti zato, da se odpravijo. Opisovanje posameznih dejanj življenja družbe, tudi če ustrezajo stvarnosti in če umetnik pomaga, da spoznamo posamezna in neprijetna dejstva, je vendar še daleč od poglavitnega. Poglavitno je v tem, da pojasnimo, v kakšni zvezi so posamezna deistva s splošnimi razmerami in kako nam pomaga boriti se proti temu zlu. Resnična pisateljeva smelost ni samo v odkrivanju in razkrinkavanju starega, marveč v aktivnem in agresivnem boju proti njemu, za njegovo premagovanje, Resnična nisateljeva daljnovidnost je, da zna opaziti ne samo staro, marveč nredvsem novo in pot od starega k novemu».
V nadaljevanju članka pravi Rumjancev tudi to, da «dobronamerni, pošteni in stvari komunizma vdani ljudje včasih izražajo dvo-me o potrebi po partijskem vodenju književnosti in umetnosti», in meni, da «v tem lahko vidimo naravno zaskrbljenost, ki so jo povzročili spomini na nedavno administriranje v umetniškem življenju, prikrito z besedami o partijskem vodenju. Zato ni razlogov, tako poudarja avtor članka, za dvome, da ima prav partija znanstvenega komunizma, ki stoji v središču vsega družbenega življenja, pravico in dolžnost, da tudi to nove s svojo avtoritativno besedo. Leninsko načelno in gibčno partijsko vojJenje je in bo nujni pogoj za uspešen razvoj umetnosti kot pomembnega cinitelja vzgoje delovnih ljudi».
V sončnem jesenskem jutru smo se peljali po cesti, ki pelje iz Doberdoba proti Gorici. Ustavili smo se na Poljanah, to je mali slovenski vasi, ki leži na doberdob-ski planoti vzdolž ceste, ki pelje iz Doberdoba do Devetakov.
Zavili smo s pokrajinske ceste kakih petsto metrov v levo, pa smo se že znašli sredi vasi pred spominsko ploščo padlih v narodno osvobodilni borbi. S ponosom so nam domačini povedali, da so Po-.jane prva slovenska vas v deželi, ki je imela sorazmerno s številom prebivavcev največ žrtev. Izgubili so enajst mož in fantov, čeprav je vas med vojno štela samo dvanajst hiš, kot nam je povedal domačin 62 letni Jože Gergolet, ki je še pred nekaj leti delal v tržiški ladjedelnici. Popeljali smo se nazaj v
stare čase, ko je bil Pepo Beskov (tako mu pravijo po domače) še otrok: «Pred letom 1908, to je pred zgraditvijo tržiške ladjedelnice, so bili Poljanci v glavnem kamnarji. Rili so kamenje v kamnolomu nedaleč od vasi ter ga prevažali z volovsko vprego v Doberdob, Za-graj in drugam, kjer so pač zidali hiše. Velikih kmetij ni bilo. V kraških dolinah so pridelali nekaj krompirja in koruze, kar je služilo le za domačo prehrano. Senožeti pa so bile pokošene do zadnje bilke. Ob času košnje so se vsak večer ob mraku vračali v vas kosci in žanjice. Sedaj pa lahko rečem, da sem še edini, ki še uporabljam koso, kajti, kar je mladih fantov,, sploh ne zna kositi. Sedaj se pokosijo le najboljši travniki, a samo s strojnimi kosilnicami. Po
Spominska plošča padlim poljanskim borcem v osvobodilni vojni.
Za reden obisk predstav SGT
O sporedu predstav te sezone je Že pisala prejšnja številka Dela, danes pa bi želeli podati le nekaj pripomb.
Prav je, da se udeležimo predstav našega gledališča da izkoristimo naš lep kulturni dom in da dokažemo, da smo ljudstvo s širokim kulturnim obzorjem.
Letos je vodstvo SGT izboljšalo svojo politiko cen, tako, da res ne veljajo več nikakršni ugovori denarnega značaja. Elastična razpredelnica abonmajev predvideva vse mogoče primere abonentov, od vaškega, ki vključuje tudi prevoz na predstavo in domov, do sindikalnega ,ki upošteva ne preveč rožnate razmere delavskih slojev.
Pravilno se nam zdi tudi brezplačno razdeljevanje abonmajev invalidom, saj smo tem ljudem vsi nekaj dolžni.
Nekateri se boje, da bi abonmajev ne mogli izkoristiti, češ, da ne vedo točno, katerega dne bodo mogli obiskati predstavo. Tem naj pojasnimo, da res velja abonmà za določen dan, a da se ga izkoristiti tudi za ostale predstave (razen premier), le potrebna je predhodno rezervacija prostora .
Se nekaj besed o vsebini del:
Cankarjeve «Hlapce» marsikdo pozna in jih je naše gledališče že nekdaj igralo. Je to pač klasik nase literature, ki z visoko Cankar-/ev<3 umetnostjo ožigosa slovensko družbo tiste dobe. Delo ni izgubilo nič svoje svežine in bo brez dvoma zelo velik 1 uspeh.
Temu sledi «Dantejev večer», ki pomeni poklon slovenskega gledališča največjemu pesniku sosednjega naroda ob 700-letnici rojstva.
«Janko in Metka» je delo, ki posega v vedno lepo in bajno prigodo dveh otrok, ki se zgube v gozdu. Gledali smo ga v prosvetnih dvoranah, brali v šoli, zadovoljilo bo gotovo tudi naše malčke, ki so kakor otroci prejšnjih generacij prijatelji tovrstnega pravljičnega sveta.
«Pisma gospe Lapinasse» so naslov recitala Mire Sardočeve, kateremu sledi napeto delo «Marie-Oc-tobre». Po revoluciji se zbere skupina starih bojnih 'tovarišev, da proslave ubitega komandanta. Toda sum pade mednje, ko zvedo, da je bil komandant zajet zaradi izdaje in da je izdajavec med njimi. Odkritje izdajavca in psihološke reakcije posameznikov so tematika tega dela.
Neznan nam je naslov šestega dela na sporedu. Oznanja se nam kot «Sloyenska novost». Verjetno bo izšla izpod peresa Josipa Tavčarja ali kakega sodobnega dramatika iz Slovenije.
Sledita recital Jožka Lukeša na «Shakespearjevo» temo in Goldonijeva ljudska komedija «Grobijani».
Zadnji dve deli bosta tradicionalni Velikonočni «Pasijon» in češka dramatizacija Haškovega «Dobrega vojaka Švejka». Lik dobrega vojaka češkega pešbataljona, ki z jedkim in naivnim humorjem raz-, galja nemiselnost «velikega ravsa» prve svetovne vojne in bedasto ureditev avstrijske cesarsko kraljeve vojske in njene hijerarhije, je marsikomu znan. Prvič pa je, da bomo imeli možnost to delo videti na odru.
S. S.
"Delo” pozdravlja šolarje, dijake, študente in šolnike ob začetku novega šolskega leta.
letu 1908 ter po ustanovitvi kmečke posojilnice v Doberdobu so tudi na Poljanah nastale trdnejše kmetije, ko so takrat začeli kupovati rodovitno zemljo v «Laškem», to je v okolici Tržiča, Sta-rancana in Ronk. Obenem so se mlajši možje vedno v večjem številu zaposlili v ladjedelnici ter počasi se je tudi prevažanje kamenja opustilo. V zadnjih letih pa se z zemljo ukvarjajo le starejše žene in možje, kajti mladina je zaposlena po tovarnah. Med mladimi možmi je samo še eden, ki se bavi izključno s kmetijo toda njegovi otroci mu pomagajo pri tem samo zvečer, ko se vrnejo s tovarn.»
Zanimivo je, kako so nekoč poljanski fantje delali propagando za običajne plese. Brjarje so postavljali kar na dvorišča — včasih pri Stenarjevih, včasih pri Jurnevih. Že teden pred praznikom pa je sredi vasi na brestu plapolala zastava. To je bilo znamenje, da bo v kratkem ljudsko rajanje. Zastava pa je bila slovenska do leta 1918., ko so jo italijanske oblasti prepovedale izobešati. Tako nam je povedal 70 letni Juren, ki je na dvorišču skupno z domačimi spravljal koruzo pod streho.
Seveda ni šlo na teh praznikih brez fantovskega pretepa. To je bil že običaj.
Dandanes so se ti običaji izgubili. Poljanci so zelo pridni delavci in skrbni gospodarji. Preurejajo si hiše, ki jih gospodinje skrbno negujejo. Mladi pari so si v teh letih začeli graditi domove na Poljanah medtem, ko so se poprej selili v vasi tržiške okolice. Zanimivo je pri tem tudi to, da je bila zadnja poroka med Poljancem in Poljanko pred sedemindvajsti-mi leti. V vseh teh letih so si fantje in dekleta izbirali zakonskega tovariša izven vasi.
Zelo se zanimajo tudi za probleme doberdobske občine, kateri pripadajo. Ko se zvečer dobijo v vaški gostilni pri Periču, zelo živahno razpravljajo o teh vprašanjih. V diskusijo posežejo bodisi najmlajši, ki so komaj oblekli dolge hlače bodisi starejši, ki se že pomikajo proti stoletju. Z veseljem so te dni sprejeli vest, da je bila dražba del, med katere spada tudi a-sfaltiranje cest na Poljanah.
Zelo jih zanima, kdaj bo pokrajinska uprava asfaltirala cesto od Devetakov do Doberdoba, da se jim ne bo treba več prevažati na delo po prašni cesti. Prav tako smatrajo za potrebno, da bi se tudi na Poljanah postavil javni telefon.
O tujih imenih
Otroku lahko damo tuje ime, toda pod pogojem, da fonetika odgovarja pisavi. Tako je pred kratkim poudarilo sodišče v Rovi-gu v razsodbi priziva, ki sta ga napravila zakonca Tomasin iz kraja Lendinara.
Omenjena zakonca sta dala svojemu novorojenčku ime Denis. To da tega imena matični urad ni hotel sprejeti, sklicujoč se na znani fašistični zakon, ki prepoveduje neitalijanska imena.
Sodišče je upoštevalo priziv zakoncev Tomasin in otrok se imenuje Denis.
Kot smo že poročali, je pred nedavnim tudi matični urad v Trstu zavrnil ime, Davorin, ki sta ga zakonca Daneu s Kontovela hotela dati svojemu novorojenčku. Namesto Davorin se omenjeni o-trok imenuje David. In vendar tudi v tem primeru pisava odgovarja fonetiki.
4 • DELO
1.10.1965
Gorica
Priprave za postavitev spomenika v Sovodnjah
Pred dnevi smo dobili iz Štan-dreža sledeče pismo:
«Prejšnji teden sem se ustavil v Sovodnjah. Razveselil sem se, ko sem v bližini občine videl, da so se začele priprave za postavitev spomenika padlim v narodno osvobodilni borbi, v kateri je darovalo svoje življenje 117 borcev iz sovodenj ske občine. Domačini so mi povedali, da bo spomenik verjetno otvorjen že meseca oktobra. Ko pa sem šel obiskat prijatelja, sem videl, da se ulica, kjer stanuje še vedno imenuje «via ex Impero». Letos smo v Italiji proslavljali dvajsetletnico zmage nad fašizmom, toda še vedno se v čisto slovenski občini dobijo sledovi, ki nas spominjajo na fašistično preteklost? Kaj je sovodenjska občinska uprava ukrenila glede tega?»
Dragi bravec, sovodenjska občinska uprava nima v tej zvezi nobene krivde, ker je že napravila vse potrebne korake, da bi se ulice preimenovale z imeni slovenskih kulturnih in politični mož. V tej smeri je bil soglasno izglasovan sklep že leta 1952. Ta je potem romal na prefekturo in na razne druge urade. Kljub temu, da je sovodenjska uprava večkrat intervenirala, je dobila šele lansko leto odgovor s strani prefekture, v katerem je rečeno, da z ustanovitvijo avtonomne dežele preide ta problem v njen delokrog, v kolikor je ta pristojna pri reševanju zlasti zadev, ki se tičejo slovenske narodne manjšine. Enako se je zgodilo tudi z istim sklepom doberdobske občinske uprave. Komunistična skupina je v zvezi s tem problemom vložila v deželnem svetu interpelacijo. Odgovorni odbornik je takrat odgovoril, da v kolikor ni še zakonskih norm, se morajo držati obstoječih državnih zakonov (odveč bi bilo pripomniti, da so ti zakoni fašističnega kova). Zadnje čase pa je v zvezi s problemi slovenske narodne manjšine predsednik deželne uprave izjavil, da ima glede teh problemov kompetenco rimska vlada. S tem sa deželna vlada odreka avtonomiji ter reševanja vprašanj in problemov slovenske narodne manjšine in se pozablja, da je bila dežela ustanovljena zlasti zaradi obstoja tu živeče slovenske skupnosti.
Tranzitni promet skozi Gorico
Stalna komisija za prevoz in promet, ki odvisi od goriške Trgovinske zbornice je povabila le-to, naj si prizadeva, da bi Gorico usposobili za tranzitni promet v smeri tretjih držav. Ta točka je velikega pomena za nadaljni gospodarski razvoj našega mesta.
Stavka prevoznikov v Gorici
Osebje podjetja mestnih prevozov je stavkalo. Vzroke tega je treba iskati v dejstvu, da je pooblaščeno podjetje samovoljno odločilo, da na progi Gorica-Sovodnje ne bo sprevodnika in da bo šofer sam opravljal vse posle. Ker je to v nasprotju z pogodbo med goriško občino in podjetjem Ribi, je občinski svetovalec KPI dr. Battello na-SÌpvil interpelacijo na novega župana,
.nnomi B>I?n.
-ex yis	mk>qu
-orni sg stollo ni niafitnoT vabnoi
Upravni svet delavske zadrugo,je
odločil, da, obnovi proda j alno v Pod-gtìri. Uvedli bodo tudi napol samopostrežno prodajo. Obnova bo stala cez dva milijona hr.
Doberdob:
Seja PD “Jezero"
Pretekli teden je bil v Doberdobu sestanek prosvetnega društva «Jezero». Sestanka sta se poleg domačih prosvetarjev udeležila tudi do-berdobski župan tov. Andrej Jarc ter tov. Silvan Križmančič, tajnik prosvetne zveze ter profesor Glasbene matice v Gorici. Sestanek so sklicali doberdobski mladinci ki jim je pri srcu prosvetno delovanje na vasi, saj je prav to tisto, kar budi narodno zavest med vaško mladino. Znano je namreč, da vlada v Doberdobu v tem pogledu že nekaj let pravo mrtvilo, odkar se je razpustil moški pevski zbor, ki je bil eden izmed najmočnejših na Goriškem. Razen Prešernove proslave, ki je bila letos februarja ter športne ekipe, ki od časa do časa nastopa v namiznem tenisu, ni bilo drugih nastopov domačega prosvetnega društva. Vzrok temu je verjetno v krizi, ki od časa do časa doleti skoro vsako prosvetno društvo, no drugi strani pa vpliva tudi oddaljenost Doberdoba od centra orosvetne Zveze v Gorici ter premalo stikov doberdob-skih prosvetarjev z ostalimi prosvetnimi društvi. Iz sklepov, ki so bili sprejeti na tem sestanku, je upati, da bo tudi prosveta spet oživela. Razveseljivo je predvsem to, da bo tudi v Doberdobu, kot že v ostalih slovenskih vaseh začela delovati Glasbena šola. Pohvaliti je treba zaradi tega požrtvovalnost tov. Križmančiča, ki je sprejel nalogo učitelja, čeprav je že sedaj preobložen z delom, to je za sedaj važen korak, toda v bodoče bi bilo treba povečati učne ure tako, da bi ta odsek lahko sprejel tudi učence iz bližnjih vasi. Seveda ostajajo še drugi problemi kot obnovitev pevskega zbora, okrepitev športnega odseka ter pomladitev domače godbe na pihala z vstopom mladih sil. Tudi to se bo dalo rešiti. Včasih zadostuje da se le malo dregne, pa spet oživi življenje, ki se je zdelo že mrtvo.
Lep sončni dan goriške jeseni me je, starega popotnika, pripravil do tega, da sem se odločil na kratko turo na gorički grad, od koder ima človek lep razgled, na eni strani, na staro Gorico, na drugi pa na del Nove Gorice. Da bi bolje užival panoramo našega mesta, sem si poiskal prijetno senčico in gledal.
Nekaj mi je brnelo v ušesih, nekaj kar sem bil malo pred svojo turo prebral na ne vem kakšnem časopisnem papirju. Bil je program, o katerem so se sporazumele, ne brez dolgih porodnih krčev, stranke levega centra o vlogi našega mesta in goriške pokrajine. Medtem ko so mi te besede brnele in brnele, sem, čitatelji mi bodo to oprostili, zadremal in sanjal.
Zagledal sem prej seboj veliko mesto- kjer so se nebotičniki drzno visoko vzpenjali, drug zraven drugega, široke ceste, še širši nadvozi med starimi predeli mesta. Da bi bolje opazoval mesto, sem vzel v roke daljnogled in užival ob pogledu na vrvež po ulicah in divjanje krasnih velikih avtomobilov po nadvozih in po 24 metrskih cestah. Prav pod seboj sem imel Travnik in čez njega in Raštelovo ulico sem videl nadvoz, kar pa je privabilo mojo pozornost, je bil velik napis ob vhodu v Raštel. Na njem z velikimi zlatimi črkami je pisalo: «Taka je bila nekoč Gorica, preden je postala ogledalo zapada». Poleg napisa pa spomenik in napis j «Njetnu, ki je predvidel Gorico kot | novi Berlin». Presunjen sem se dvignil, navdušen in vzhičen, ponosen, da je moje . mesto postalo take ve-
Novo šolsko leto
(Nadaljevanje s 1. strani)
poseča šolo 81. Ko dosežejo 12. leto, leto vstopa v nižjo srednjo šolo, jih to obiskuje le 37, medtem ko ostalih 44 še ponavlja ta ali oni razred osnovne šole. S 14. letom, ko se konča ustavna brezplačna (sic!) šolska obveznost študira samo še 51 otrok, od katerih jih še vedno ponavlja osnovno šolo 10. S 15. letom, letom vstopa v višjo srednjo šolo, študira še 32 dijakov, od katerih 20 ponavlja ta ali oni razred nižje. Torej 12 jih je, ki bodo verjetno dosegli II. diplomo. Od teh bo verjetno polovica (6) obiskovala strokovne tehnične zavode, s katerih je vstop na vseučilišče omejen. Poleg tega bo nanje vplival tudi gospodarski činitelj, tako da pride do univerze (recimo) 7 ali 8 dijakov, ki bodo kvalificirani za prevzem vodilnih mest. 12 odst. torej, ki smejo računati na kvalificirano izobrazbo. Kaj pa ostalih 88 odst.?
Tu je rakova rana pomanjkanja strokovnega šolstva, tu je oblast monopolističnega kapitala, ki mu država prepušča vzgojo delovne sile. Kako bo kapital to delovno silo vzgojil? Odgovor ni potreben — sami vemo.
Zato pa je naloga vseh: demokratičnih učiteljev, zavednih srednješolcev in staršev, delovnih ljudi sploh, da se uresniči zahteva po sodobni, demokratični, masovni šolski strokovni in znanstveni izobrazbi.
Naša šola pa ie nolee vsega še slovenska manjšinska. Vodilni raz red se boji razredne kakor tudi narodnostne zavesti in se zato manjšinske šole boji.
A naša narodnostna skupnost hoče živeti, razvijati se in zato potrebuje šolo, ki vzgoji v otroku čvrstno narodno čutenje.
Naša želja je bila v znaku optimizma, toda ne prepuščajmo se sanjam: na vseh leži težka odgovornost: kdo bo omahljivec?
like važnosti... in se prebudil, ker sem verjetno v sanjah res vstal in se pri tem prekucnil.
Pogledal sem, tokrat z zbujenimi očmi, svoje mesto, preprosto in drago in raje sem ga imel, kot tisto «ogledalo zapada», katerega sem v sanjah videl. Snel sem si klobuk in se zadovoljno napotil domov vesel, da sem le sanjal in da bodo ostale sanje tudi napori nekaterih, ki bi hoteli iz našega mesta napraviti no, recimo mali Ber-linček, Hudobnež pa, ki mi kakšen krat zlobno svetuje, mi je pravil: «Pazi, da ni to morda maslo kakšnega lokalnega človeka, ki bi rad sličil Biirgmeistru Brandtu in ki pripada po svojem mišljenju isti familji?».
Ogorčeno sem hudobnežu zavpil: «Sram te bodi» in jo odkuril po Raštelu na Travnik.
POPOTNIK
EospoUo soMvanje Fmlanija-Jnlijsftaliiaiiiia-Jugoslavija
Na zadnjem sestanku med predstavniki trgovinskih zbornic naše dežele in predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske je bil sestavljen tehnični mešani odbor za gospodarsko sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in re publikama Slovenije in Hrvatske.
Naloga tega odbora je, da razvija tehnično - industrijsko sodelovanje med obmejnima industrijama, da preiskuje vzroke, ki ovirajo italijansko - jugoslovansko zamenjavo, ter da rešuje vprašanja medstruk-ture (ceste, železnice itd.).
Trst
Naftovod škoduje našim kmetom
Kmetje okoliških vasi Tržaškega ozemlja in goriške pokrajine so zelo zaskrbljeni zaradi gradnje naftovoda Trst-Avstrija. Predvsem so zaskrbljeni zemljiški lastniki dolinske občine kjer misli ustanova za industrijsko pristanišče razlastiti milijon kvadratnih metrov obdelane površine za privatno družbo SIOT, ki bo gradila naftovod. V dolinski občini gre za 333 lastnin, ki predstavljajo prav toliko hišnih lastnikov. Ustanova za industrijsko pristanišče ponuja za zemljišča smešno nizke cene in zaradi tega so se skoraj vsi lastniki uprli odločbam o razlastitvi preko Konzorcija, ki so ga med seboj organizirali.
Po drugi strani pa gre še za drugo vprašanje. Razlastitve se tičejo predvsem zemljišč, ki bodo služila za izgradnjo naprav. Vzdolž nafto-vodne črte pa družba, ki bo dela opravila, zahteva 10-metrski služno-str*i ,P^S> poleg tega pa začasno do ! zaključka del še nadaljnji 15-metr- j ski pas na straneh služnostnega pasu. Za služnostni pas družba SIOT ponuia ceno 30 lir za kv. meter za ostalih 15 metrov pa odškodnino za razdejanja, ki bodo neizbežna v teku gradnje.
Vse to pomeni ,da bo dolinska občina izgubila zelo velik del svo-ie zemljiške posesti, poleg tiste, ki jo je že v teku vseh povojnih let izgubila zaradi prejšnjih razlastitev s strani Ustanove za industrijsko pristanišče. Vse naše okoliške vasi pa bodo izgubile 10-metrski široki pas zemlje, ki bo ostal last prejšnjih posestnikov, a bo okrnjena, ker ne bodo mogli izvrševati nobenih del,
Tu gre za več vprašanj: 1. za vprašanje pravične cene in dobro je napravil Konzorcij razlaščencev, da se je uprl cenam, ki jih je ponudila Ustanova za industrijsko pristanišče; 2. za služnosti, za katere ponuja SIOT smešno nizke cene, zaradi česar bo tudi pravilno, da bodo lastniki enotno nastopili preko Konzorcija; 3. za vprašanje, ki je širšega značaja. To vprašanje širšega značaja je misel, ki se poraja v nas, da hočejo nekateri krogi popolnoma uničiti tržaško zemljiško posest, ki je v svoji velikanski večini v rokah slovenskih ljudi. Tu gre torej že za problem, ki postaja zelo resen za slovensko narodno skupnost. Naši ljudje se morajo zavedati, da je treba proti takšnemu postopanju z njimi nastopiti. V tem smislu so že nastopili predstavniki nekaterih političnih organizacij, med temi tudi naše partije v deželnem svetu. Pričakuje se, da bodo ti isti predstavniki v kratkem zopet zahtevali pojasnila pri odgovornih oblasteh.
Obvestilo Konzorcija razlaščencev
Odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda opozarja člane in vse prizadete lastnike zemljišč, po katerih bodo speljali naftovod, naj se nikar ne dajo pregovoriti, da bi podpisali kakršno koli preliminarno ali dokončno pogodbo o uvedbi služnosti na njihovih zemljiščih, da se ne bi morali za svojo prenagljenost kdaj kesati.
Odbor zadevo proučuje s pravne in tehnične plati da bodo zaščitene koristi članov konzorcija in se bo v kratkem sestal s prizadetimi, da se z njimi dogovori o skupnem stališču in enotnem nastopu, da se dosežejo jasni pogoji in pravična odškodnina.
►-
II. seminar tržaških šolnikov v Sloveniji
Iz Slovenije se je te dni vrnila skupina 30 slovenskih profesorjev in učiteljev s Tržaškega, ki so od 15. do 24. septembra prisostvovali II. seminarju na podlagi sporazuma o kulturnih izmenjavah med Italijo in Jugoslavijo. Seminar je bil v Podvinu pri Radovljici na Gorenjskem.
Delegacija Slovenije v Vidmu
Prve dni tega tedna sta na povabilo predsednika deželne vlade Berzantija in odbornika za kulturo in šolstvo prof. Vicaria obiskala videmsko pokrajino predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole in podpredsednik Beno Župančič.
Problemi kmetijske zadruge izneseni deželnemu odbornišfvu
V sredo zjutraj je deželni svetovalec dr. šiškovič spremljal predsednika Kmetijske zadruge v Trstu Markoviča in predstavnika Zadružne zveze Poletta na deželno odborništvo za delo, obrtništvo in zadružništvo. Delegacijo je sprejel dr. Sani, odgovorni funkcionar od-borništva, kateremu je Alojz Markovič razložil namen in poslovanje zadruge in mu izročil gradivo o dosedanjem delovanju ustanove.
Izleta KPI Sv. Jakob v Puli in Ljubljani
Sekcija KPI Sv. Jakob je zadnje čase priredila izleta v Pulo in Ljubljano. Ob tej priliki so se tovariši srečali v Puli s člani krožka «Gramsci» in v Ljubljani krožka «Morgan». Obema krožkoma so tovariši Sv. Jakoba podarili veliko
število italijanskih knjig.
Sezonski abonmaji Slovenskega gledališča
Abonmaji za prihodnjo sezono Slovenskega gledališča so naslednji:
Premierski: Parter A lir 20.000, parter B 12.000, balkon 8000.
Prva ponovitev: parter 9000, balkon 4000.
Nedeljski popoldanski:	parter
6500, balkon 4000.
Študentski 2000, invalidski (z invalidsko izkaznico) brezplačni, sindikalni 3000, za okolice 5000 (vključen tudi prevoz).
Premiere bodo ob četrtkih, prve ponovitve ob sobotah, invalidske prvi četrtek po premieri, sindikalne drugi petek po premieri in za okolico drugo soboto po premieri.
Vrtci ONAIRC
(Nadaljevanje s I. strani) ukinitvijo teh vrtcev pa bi to osebje izgubilo še tako slabo plačano službo.
S svoje strani smo zvedeli, da je že občinska svetovalka Jole Burlo predložila tržaškemu županu nujno vprašanje, v katerem ga vprašuje, ali mu je znan primer in ali se mu ne zdi primerno, da intervenira pri pristojnih oblasteh za rešitev vprašanja. Svetovalka Burlo pravi tudi v svojem vprašanju tržaškemu županu, naj preuči možnost vključitve vrtcev ONAIRC na Tržaškem v sklop občinskih otroških vrtcev.
V zvezi s tem se nam zdi nemogoče, da bi oblasti ostale brezbrižne, saj poleg drugega bi to pomenilo ukiniti nekatere vrtce, ki jih je Italija obvezana vzdrževati na podlagi Londonskega sporazuma, saj gre za slovenske vrtce, ki so v posebnem seznamu istega sporazuma.
-o, inainomi
(1

DELO — GLASILO K.P.I, ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
MIRKO KAPELJ
ooooooooooooooooooooooooooooooooooonooooooooooooooooooooooot
Goriškega popotnika zapiski