281. številka. Ljubljana, v četrtek 9. decembra 1897. XXX. leto. Uhaja vsak dan ive*fr, icimal nedelj« in praznike, ter velja po poftti prejem an ta a v s t r o - o ,< p r s k o deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 j»ld., za jeden meaao 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se pu 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deiele tuliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Itiriztopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrst trnka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če 8« trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vrač«jo. — DredniAtvo in nprsvni&tvoie na Kongresnem trgu it. 12. Opravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vze administrativne stvari. Telelbn *t. 1* a,. 25letnica ,,Glasbene Matice". To je bil zopet dan, katerega je rodila slo* venska sloga I Z veseljem in a ponosom smo ga slavili in ■ takim veseljem in ponosom se ga bomo spominjali vsi, ki smo ga dočakali. Modrici glasbe, t»j najlepši in najpriljabljeaejši tolaži teljici bednega in zatiranega slovenskega na reda, Mazi petje in mu sike je veljalo včerajšnje slavlje, b kateremu so prihiteli vsdnšao bren razločka vsi sloji našega ns-ro Ja in cd vs*h strani) mile nafte domovine. To je kil prainik slovenstva, ki je združil vse brate in sestre v jeden sam kor. Včeraj, pri praznovanja 25letnice nese doma in na tujem slavne .Glasbene Matice", so izginila ismej Slovencev vsa nesoglasja, in srca vseh so se strinjala v najlepši harmoniji. Mi se ts hzreionije prav posebno veselimo. Saj je »Glasbena Matica" najsijajaejši doksz, da je tudi v Slovencih prostom pravi umetnosti, saj jo »Glasbena Matica" emiaentno narodno tir vedao in na vssh strokah petja in glasb« po resnem napredka težsče društvo. Kakor narodnjaki, pravo umetnost ljubeči in vsikdar za splošen, političen, socijalen in kul-turan napredek ss potezu joči Slovenci, moremo torej Is prositi bežjo previdnost, da nam vzdrži naj glas bani zavod na isti stopinji in mu, čs motno, nakloni Is slavnejšo bodočnosti — Ponosno so vihrala narodne trobojnics na lepem „Doma" nade mGlasbene Matice", ko smo hiteli včeraj opolndns k slavnostni odborovi seji. V dvorani, okrašeni s zelenjem, se je zbrala odlična dražba, dame is gospodje; imenem vlads je bil prisoten goep. vladni svetnik M e r k , deželni glavar D e t e I a, drž. pes. P o v i e , ces. svetnik in dež. cd borni k M u r n i k , mestni župan Hribar, prsdied. not zbor. g. Iv. Gogo Is, dež prsi. g. Kis in, ravnatelji in profesorji srednjih sol, več skladateljev, pisateljev, opernih pevcev i. dr. Otvorivši sejo, po siravil je predsednik .Glasbene Matice", gosp. Fr. R a v n i h a r udeležence nekako tako le: .Glasbena Mitica" je v kaltnraam pomenu le atom, a vendar-le osko spoiens n usodo in napredkom slovenskega naroda. Žal, da Slovenca svet ni naklonjen. Zaničevan je, od nikogar spoštovan. Pomagaj si sam in Bug ti bo pomagal — njegovo geslo! V 37ietoam poslovanji v narodni složbi ssm temu živs priča in doživel pretrnogo epizod žalostnega spomina, ki p. č zaslužijo omenjene biti v zgodovini slovenstva splob, ako ni bolje, da ostanejo tajne. Le jedna zlata izjemi je v tem pogledu, le jedan odmev — »Glasbena Mstica". 2e koj s početka, to je s pričstkom glasbenega šolskega zaveda uvažavali so jo vsi merodajni faktorji prihiteli ji na pomoč: dri. zbor, velikodušni občinski raatop, kranj ska hranilnica, posebno pa visoka vlada. Radostno se spominjam očetovsko prijaznih pogovorov s prejš njim dež. predsednikom, ki se je čestu krat živahno zanimal in prospeh »Glasbene Matice", če mogoče že prijaznejši pa nam je sedanji gosp. deželni predsednik, nad častm član. On nam je v svojem časa iaposloval večjo subvencijo, on nam je omogočil nad dnnajoki izlet, njema ss jn zahvaliti, da nam je bil celo cesarski dvor z vso najvišo gospodo naklonjen. Spominjate se s ponosom, da sta dva Člana presvetle cssarake rodbine bila navzoča pri naših kon cerlib. G. dež. predsednika se zahvalim, da smo smeli stopiti pred obličje našega presvitlega vladarja samega. In kako milostno nas je ta povpraša val po usodi Jjnbl,anskih hišnih gospodarjev, po razmerah ljubljanskega mesta sploh in kako simpatično je pozdravil nas> podjetje, kako živahno je izrazil siojo sadovoljnost v btssdi ia v obraza, da smo prišli na Euoaj, da se dostojno zahvalimo za njegovo pripemeč! S lem najerečnejšm spominom zakljn čujem svtj nagovrr, ter kličem našemu premilcsti-vemo, presvetlemu vladarju navdušeno: Slavn, Slava, Slava 1 Po tem je poročal tajnik, gosp. Iv. H e It nekako tako: Slava gospođa? Prt častili naš gospod predsednik Vtm jo cbrisal pomen in namen .Glasbene Matice" ter Vam poklical v spomin nje najvišje podpornike; gorped slavnostni govornik Vam bo opisal nje najzaslužnejša sodelavce. Meni, častita gospoda, dovolite samo, da s kratkimi besedami obrnsm Vaš pcglid na delovanje našega društva v dobi prvih petindvajset lat in na njegove smeri v bodočnosti. Razvoj .Glasbeni Matice" rarpsđa v tri dobe ki so li s čudovito nagloetjo sledile: Prva, ki seje obmejevala na izdavo zboio# in ustanovljenje Šole ; druga od časa strokovne organizacije glasbene šole in tietja (d ustanovljenja pivskega zbora in začetka priiejanja koncertov nar a je. Kakor pri vsakem velikem delu vrste* se tudi pri .Glasbeni Matici" traje rr'ovi: prvi, ki je ora, in sejsl, drngi, ki pleve in žanje, in tretji, ki bo užival sadove žetve. Prvi rod so ustanovitelji in sodelavci prvega časa, drugi rod so vsi, ki se zdaj cbirajo okoli .Matice" ia po nje šolah, in tretji rod so naši potenci in ves slovenski nared do pcznib dnij. Is prvegs recu ee spominjamo, elavna goppoda, najprej njiju, ki danes že v tihem grobo spita, to eta : duševni c če .Gaabene Matice", Vojteh Va le nt a, — in nje najpledjvitejši sodelavec v sklalbi Anton Ned \ r-d, ki je do tadojega dihljeja obraail .GUs bsni Matici" svoje simpatije in je še na smrtni postelji posvetil Matičnemu zboru svojo zadajo skladbo .Domovini in ljubavi". Slava njunemu spomina! Izmed živih sodelavcev prve dobe je prvi aaš r>reiaslužni gospe d predsednik in poleg njega mnege letna odbornika Stsgoar in Drenik. Pred vsem pa se imamo spominjati dogu vre e domačih skladateljev, ki so s svojim marljivim in nesebičnim delom pripomogli, da je .Glasbena Matica" poslala med slovenski svet 48 deloma obširnih zvezkov večinoma izvirnih ekladeb, posebno gospedov Ant. Fcersterjs, dra. B. in dra. G. Ipavca, Fr. Gobca, p. Hug- Sattnerja, p. Ang. Hribarja, Aljaža, Vclaričn, Žuovmka, Hubada, Fsjgelja, HctT* melstra, F. S. Vuharja. Bedi na ta slovesni dan vsem itrečens najprisrčnejša hvala! Drugi red ima za voditelje praiaslužaega organizatorja gosprda svetnika I. Venca j za, prerano zamrlega Fr. Grosa in našega Mateja Hubada, k\ dasi zi časno v tujini, vendar zdajle v duhu biva mej nami. Njim m g. Fr. G srbi ća gre hvala za urejenje Šole, njim in goapenea dr. Gregoričevi in dr. Jenkovi za slavo, ka tero ei js „GL M." pripela s svojimi koncerti. Uzorno sta uredila pisarniški pesel in pomagala pri sestavi društvenih pravilnikov večletna tajnika g prt f Štritof m g dr. Foerster. Pesniško bo .Matico" v tej d bi podpirali prsebno gg. S trita r, A. Fantek in E. Gangl. Od domačih umetnikov so sodelovali ranja Blaž Fišer in Trt ni k, dalje Jcsp Koli, sloveči tenor Pogačnik -Naval in nsjdjčntjša učenkn Matičine šole gdč. operna pevke Verhančevs. Stalna opora društva j« bil na Dtuaji g. dvorni evetn k S u kije. Mnogo dela pa še čaka sedanjega rodu. Treba bo organizovati nabiranje zadnjih ostankov narode pesmi, da so reši, kar ee š* rešti da; pri tem dela bo .Matica" posebno apelovala na sodelovanje razumnikov po deželi. Drugo poljetje, kateremu na čtlu eteji »Glasbena Matica" ia nje zbor; je osnovanje vseslovenske pevske z veze. Nadejajmo se, da se vsaj za Matične tridesetlstnice otvori ta umetniška orgnnizacja z veliko narodno pevsko slavnostjo v L ubij ini Trstja naloga, katera čaka .Mitice", je osnova svojega orkestra kot podlago ta volke instrumentalne točke. Začetek se js že storil. Četria in na.t-žavnejša zadača p« je razširjenje glasbene šele v glasbeno višjo šolo, v nekak konservatorij. Moči za tak zavod se od leta do leta množe, in kadar bo tudi ta idealni .Glasbeni dom" dozidan, takrat je dragi rod svršil svoje delo. In isvršil js bo. Žetev jo res velika, pa tudi žsrjcev je mnogo. V naraščaja Matičnem živi pravo navdušenje in veselje do ufeoja, in božji blagoslov peciva cčividno na Matičnih delih. Samo edinosti je treba, da dosežemo vse svoje ideale*. V to pome zi Beg, naša vztrajneat in slovenski narod! (Dalje prih.) T IJublJavil, 9 decembra. V avstrijskih delegacijah je bil badget sprejet in kredit za okop. cijske dežele potrjen. Vojni minister js odgovarjal na nekatere interpelacije ter zatrjeval, da ni v avstrijski vojski nobenih narodnih vprašanj, da je vsa vojska jednsko nepri* stransko avstrijska, ter zavračal očitanja, da so v Pragi in drugod vojaki narodnostno demonstrirali. Odgovor, ki se je omejil Is na splošno frate, ni nikogar za J v o 1111. Nato so MUdolebi Kaftan ter antisemita Axmann ia Scheicber ostto napadala nasilno in krivično vladanje barona K al -laja) v Bdsui ter navajali mnogo dejttev. Kallay SS js slabo zagovarjal. Grofa Badeniju so v Krakov u priredili meščani, na čelu poljski velikofiolci, veliko ovacijo ter splošno razsvetljavo. Badeni je posetil grofa Potockega, a meščanstvo in djaštvo mu je napravilo podoknico z godbo ter ga j* z viharnim ovacijami spremilo na kol dvor kričeč: Pereat Gtutsoh! Kriza v oger kem miaiste stvu.) Hrvatska minister Josipov,, je zahteval odpravo nekaterih davčnih določb gleda krčmarskega in vinotočnega obrta, določb, kakcrSmb. na Ogersktm že davni. Ker se finančni mtnist r Lakacs tema upira odstopi bržčas Josipov č. Go oti se, da mu bo naslednik višji župan Srt-mskega kom. ca! a, E-.vin pl. C se h. Guverner Krete postane b..j<- nadvojvoda Božo Petrovič Njega š. Po sporočilu „N. Fr. Pr.u eo se izrekli vsi (?) kabineti za njegovo kandidatorc. Anglia se js spoč«tka upiralo, n ja ssduj tudi zanj. Tudi aaltan ss Njegošu ne ostavlja. Božidar Petrov o Njegoš je sedaj črnogorski zunanji miaiHtrr in predsednik ministarstva ter atrije vladajočega kneza. Star je Šele 43 let. Poslanik Rusije v Parizu h* run M oh ranil ei m, ki ima največ zaslug za rusko francosko avezo, ee vrne v Petrburg, kjer slopi v drž. sovst, na njegovo mesto pa stopi knez Urusov, dosedanji poalamk v Bai.e'ju. Židovska etejn a v Bukarešta. V rumunski prestclici se je pojavilo antisemitsko gibanje v strašni obliki krvaviu pobojev in požiganja židovskih prcdajainiu. Vojni minister hoče predložiti zbornici preiiog, naj se ždjo povsem izključijo iz vojaške s'uibs, a iato naj plačujejo pooeben davek. Židovsko drnštvo, ki Strj« do 30 000 čljnov, je ho* telo oarediti protestni sbtd, ks*ereg« so pa roman• 8*1 dijaki i iigredi onemogočili. Prišlo je do kr vavih tepežev. V kratkem (asa je izšsd poziv, naj nar i i žide pobije in jh iztira, Čhš d* so n ta >ii ostavi i d narodnosti. Posledica tega potiva je bilo podiranje, razbijanje in p^i'ganje po židovskem nnstnetn oddelka Več tisoč Ijndij ss je udeležilo protižidovskih izgredov, prt čeaser jih ni mkdj zadrževal. Mnogo oseb je opasuo ranjenih iu v:i-ko število najlepših trgovin razdejanih. Kakor v Bukarešta so se tad: v Galbca dogod lo velike anti-sesnttke rabnka — Ti dogodki so prtili tadi v zi or n i i na razgovor. Minister zueaojih dol je zavračal očitanje, da vlada žde sovraži tsi doka SO val, da ž dje sami dražijo Raaouae, da p* so kazaU Hurouni doslej ša prt-več potrpežljivosti in tclrrar.c» Končno je r i < i i 1 rrir itter, da se vlaća že p'svetuj-* glede podpor oškodovanim i i 1 o «ni Duev nt V L j a b I j a m i 9 decembra, — (Dopolnilna dežolnozborska volitev) iz kurije veleposestnikov oa ro«sto ur t\L«oa» Aujrs pe g . je delt čena na dan 28. docen&bra ob O uri zjutraj. U.adni list razglaša dan s irovnk vohScev. Rizvidno je ia njegi, da je v tej kurij- 96 vobloev. — (.Kje je slovenski prevod novega ci vilnopravdnega reda?") Pod tt-m zagtavjorn amo v p-ntd*ljek pr občin dauk, v Lcateiem °m) ca podlagi dobljenih itformacij gr: jal. tivšega pravosodnega nainiatra gr«. fi GleiSpSCh Češ, da cn naj* brl nalaš: ni po k bel da bi bil slovenski provod norega o vilnopravdnega reda izlel o p-avem časa. Visckcrcdni go§p. Andrej barcn Wiuki«r, bivll deždoi predsednik kranjski, nam je na ta članek poslal naslednjo pojasnilo, katero draga volje prijavljamo. Glasi sj: rZ-l mi je, da šteje .SioveLski Narod* v s*oji št. 279 v krivico bivšea.u pravo-S.dnena ministru, da novi civilaopra/dai zei v sovenskem jeziku še ni izdan, ker ta g spod ni pri !em č.sto nič zikrivil. A pomisliti je. da je delo ztlo cbširno, da j« — kar mora vsakao, ki so mu količkaj znane naše razmere, pr znati — izredno težavno in da se debro delo te da prehiteti. Nadejati se je, da ee bo omenjeni zakon s svojimi 602 §§. z dotičuimi tremi poprejšnjim zakoni vred t\zp m! al še v tam meseca, n z ceatrpliivo^tjo ni^ib Slovencsv, dasi je morda opravičena, aa djbri reči nikdar ne astreže." — i Delniško društvo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika) ustanovi I;) sa je dna 6. t. m. na Dunajj. V upravni odbor cd postal js v ala § 28. pravil deželni odbor kranjski đežslaega odbornika g. F.ana Povšeta; izmej delničarjev pa so bili izvoljeni gg.: Ima Hribar, Gabr V. J e -IovŠsk, Josip LeaarčiČ, J j-iip Luckmana, Josip baroa Schvvegel in dr. Segfred Warner Za predsednika upravnaga odbora bil je izvoljen g. baron Schw*gal, za podpredsednika pa g. Ivan Hribar. — (Lov na naročnike v cerkvi) BI ža se novo leto, in kakor vse:ej, ss zlorablja tedi sedaj leca za lov naročnikov na klerikalne Iste. D.*nar je klerikalcem prva stvar. Tecsl je še vedco nph vzgled Preverjeni smo, da se bede t? tados skr.ro po vseh lečah govorilo samo o tem da naj si ljud.e nar: čaj o klerikalne liste. V Ljubljani se jo ta lov že začel, kakor je razvidno iz ntelcdojega dopisa, kateri smo danes prejeli: aJeden Msai)in;b bojnih petelinov, ki sliši ta ims Birk, — ima vsako nedeljo in praznik pri sv. N kolaji popoludanske pro* povedi, in inca na vato, da ve dao i z z i v a j o č e govori, da ima takoiocenovana politične govore, ter se dotakns le mimogrede krščaiskib resnic — je včeraj obrekoval .Slovenski Narod" in .Rodoljuba", čtš, da sta največja brszverska liata in pobujšljivca, ki bi ne smela biti v nobeni po š eni hiši. Onadva napadata razen sit fov in pa-pežsv, tudi Boga, Kristusa, sv. Marijo iti., spit h ni jima nič sveta. Tadi ss je tac h lokalov z.gibati, koder jeden teh listov leži itd., ad inBiitum. Dotična lista imenoval ja dvakrat ter je bil sploh do skrajnosti razdražen — skoraj beaen. Ali ne bi kazalo temu fanatika nalo taljasn ti krščansko stališče? — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v petek, pela si bode zopet jsdeakrat opera „Trubadur" Letos je že ni bilo bi našem odra i a občinstvo jo je že močan pogrešalo. Predstava bo posebno zanimiva zategadelj, ker nastopita gd3. Horvatova ia g R a s k o v i ć prvikrat v .Trubadurja". Gdč. Horvatova bods pala Aiuzeao, gosp. Račkov c Manrika. — (Slovensko gledališče) „Kozar ec vode* je sicer težka igra, a vzlic tema se vsled skrbnega Btodiranja in vestnih skašanj predstavlja na našem odra jako dobro, tako da sme s to predstavo biti tadi najstrožji kritik zadovoljen. Riprisa v torek je bila prav tako iz vrstna kakor premijera, vsakema poaam.čoiku se mora priznati, da je dibro alt tudi prav de. bro izvršil svojo nalogo, a gleda li4č* ja bilo .mittelgut" obiskaao, to se pra i. bilo je — prazno. To zanemarjanje drame od strani občinstva zasluži pač najostr*jši grajo. — (Otvoritev nove ulice ) Hi4ni pos^sraiki in last >iki ■■ a.-r».ns*ih parcel aa .Znchko'ean iv »tu-v'ož'h so pr onestoen raag-itratu prosaj \ naj bi s1 kaala otvorila p-ojekt »vaaa caVa o I Frančiškanske carkv» do Prelilnih alte. Ker je Aoači^eva hi4a v F • n'-ik *.ri'ik h ul <:ah v ta namoa Ža od kupljena, je glavna ovira otvoritvi te caito že od ••' r.- it- t» Oi^intki 8'et bavil ss bjds v d.iaa^aji S^ji 8 tO Ztdevo. — (Ogenj ) Včeraj zjutraj oko'i 3 ure p:>(zo-rela je bamaa na Tržaski cesti, v kateri " -l'k n' i mntor i* napravo elettri^ae Inči v .Nirodien d>mu". Baraka je bila l*st .N^'-olasga dm*", e-iflkt:ičai motor p» t*^dke S smem & EI une. S« jis je pnbliSno okoli 3000 g d. K%to ;e ogeaj nastal, so doi-d*j ni zianj. Ka-:lec F aoc M'ivr kari ie še ob 1. ari zjatrnj ia je barako z pn it■( ob 1 ,2. Tali ažitniaski paznik iu mestai pohci ierj strsiaK, ki sta stala na križpota TržaŠk« in Frina J siDa ceite, nsta popred ničesar opasiU, predm ni ogeaj baknit sk z strebo. — (Pretep.) Franc Jiviik ia Ralolf G*le, o^a »ebani«a pri J xi na Daiajiki cnsti, Ala eta včeraj z>eč*r v dražbi d^eh žeask pi R»d ckega cesti Ntsproti njima pr>3*l jo H u jtmaaaov h aaec, Franc Sranko, ki js začel družbi zabavljati tako, da je prišlo do pretepi, pri katerem je bil Stanko z ;•. .U :a težko r^nen. — (Tatvine) Nitarica I. O., k' jo stanovala pri inestneoa policijskem stražaiku Fraace.a Dra< šarju. ukradla je teaaa braniln<čai kaji«tco z vlogo 50 g'4. in jo zastavila -:a 40 g!d. K > ne je dobiia br*u Pri mestnem magistratu ljcbljabljana&ern bil« so tekom meneča novembra zglašene, oziroma oddane nasledajn naj lene re"i: štiri denarnice s skoonim zneskom 364 gl. 59 kr., vložna knj žnica poštne hranilnice, srebrna ura za dame. zlat denar, zlat prstan z draguljem, Šsstcevni revolver, dva dežnika, klobuk, dve palici in vrečica fitoli. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Te- lenaki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28 novembra do 4. decembra kaže, da je bile novorojencev 14 (™ 20*79 i/ee)i mrtvo rojenec 1, umrlih 16 (=26 73 °/,0), mej njimi je umrl za tifozom 1, za vratico 3, za jetiko 2 za vcetjem sopilnib organov 2, za različnimi bolez nimi 8. Mej njimi so bili tujci 3 (= 18 7 0 Iz zavodov 5 (™3I 2 •/,). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: aa tbfaiom 1, za vratico 4 osebe. — (Miklavžev večer v — senci b j one to v j Iz Kočevja ea nam piše : Na zasebno povabilo pri kazni se je sv. Miklavž tudi v mali, pa odlični slovenski družbi v Koče v ji. Tukajšnjim že tako skrajno nervoznim .turnarčkom" bilo je to seve zadosti .izzivanja" celega aHerrnvolka*. Zissdli so torej prostore njim sicer skrajno nepriljubljene gostilne, katera ee nahaja v isti hiši, kjer se je orne njena družba zbrala v privatnem stanovanji k zabavi. Da so si .korsjžo* povečali, zipeli so takoj ,Wacbt am Hhein", okoli hiše pa eo posta vili straže, kar je bilo lelo previdno, saj v mali slovenski družbi bile so — dame in otroci v večini! Pripravljeno bilo je tedaj vss, kakor to zahteva načrt navadnemu napada pri kaltarnih narodih. Pa bila je že smola! V čarobni mesečini mej velikanskimi kupi meetnegs snega pribliskala sta se dva bajoneta in njihova lastnka jota sta se trdotratao sprehajati v obližji hiše, v kateri se je ■ ; nt-rn družba prav prijetno zabavala. VeBelje nemški družbi pa je bilo korenito stažano! To seveda je zelo bolelo, a bližalo ss je maščevanje v podobi mastnega .vabtarja*, kateri ss js predrzni! pnlom ;st: ti skozi zadaje hišn* dari is priti v prvo nadatrooje pred vrata privatnega stanovanja, zahtevajoč, da se družba raiide! P* zapst js bila s-nola. Pavedalo ss ma js prav eeergidao, da njegova, od političnih jajc umazana roka ns seža ž* preko zasebnega praga in preko sakoaov. 2s nekol) B. G>dard: BatOaroUl; za klavir, b) A Rubinsmin: Mula; sa klavir 5. J H yla: Riciratrih zabavni večer, č*g tr vzpored obsega predstavo veseloigre tS:rebar — grof4. lot»r j v z mno* gimi ia jako primernimi dobitki «er nl«dujič prosto zabavo. Pri tej in mej posamezaimi toak&mi ularja vrli, i a posebas prijasaosti soieluioči tamburaški abor si. pavskega društva „Lira1. Začetek ob 7 ari. Vdtopnint navadaa. Vas člane in prijatelje draštva v prvi vrsti, katerim bi ae morda iz pozabljivosti posebno vabilo ns do poslalo, vabi odbor tem potoni k n£jainogobrojneši udeležbi. — (Iz Kranjske gore) se nam piši 6. t. m.: Tako, kak r nas je v kratkem časa letaš zapadel nneg, že do'go ni bilo. V četrtek, dne 2 t. m. za* č-lo je snežiti zjutraj okrog štirih in potem nepretrgoma do nedelje, dne 5. t aaM zvečer. P.dli je snega ob skoro stalni temperaturi — 1° C. v Kranjski gori 140 cm v Ratečah 170 cm, zameti pa so po nekaterih krajih do 3 m visoki. V soboto zvečer bili smo popolnoma ločeni od drugega sveta: vss promet je bil ustavljen na cesti in železnici. V nedeljo zjutraj bila je v Kranjski gori vsaka posamezna hiša podobna trdnjavi ali prav za prav jst-nišnici, obdani okrog in okrog s visokim snežnim casipom Ni čuda, da ta dan nisma dobili nobene pošte, šeh v ponedeljek, daa 6 t. m , popalulns usmilila se nas js prašna lokomotiva, ki je z velikim naporom pripeljala nam iz L9sec tam depono-vano pošto, katere smo se bolj razveselili, nego Izraelci obljubljene dsžsle. In da smo s svetom zopet v zvezi, priča baŠ ta dopis. — (Občinski zastop trske občine Gornji-grad) je v svoji izvanredni seji dne 5. deoembra t. 1. sklenil resolucijo, v kateri izreka najgloboksjsa obžalovanje na nedostojasm in vss Slovane selo žale čem poitopanjn obstrnkcijonistov v poslanski zbornici, predsedniku Abrahamoviciu pa kot nsvstraše-nemn predsedniku ze vzdrževanje potrebnega parlamentarnega reda najtoplejšo zahvalo. Ta resolucija poslala se je na Dunaj predsednika A b r a * hamoviezo, — (Miklavževi večeri) Iz Cilja se nam piše: Celjsko pevsko društvo je priredilo tadi Istoe Miklavžev večer. Pevsko društvo js doslej nekako spalo. Prijer ga je sedaj v epretae roke g. Vladimir Ravnibar. Sad js kmalu dozorel. Vss večer, ki se je pod njegovim spretnim vodstvom vrš I, bil js zabaven ia mlado in staro. M/ado je našlo sosebno zabavo v burki .Gluh mora biti", pri kateri so vsi diletaitjs svoje vlogo vrlo dobro pogodili; posebno gospod Terček. Mnogo Btrahn in smeha so provzro čila mali in veliki, črni in rudeM .parkiji", ki so odnašali in spuščali po glavi v pakel nepridne. — Precizno, lepo uuancirano in pravilno povdarjano so se na obče zadovoljstvo ia začudenje predavale vse pevske točke. — Za vss večer gre v prvi vrsti za* fevaU gosp. Ravnibariu sa njegov ob;1en trn 1 Naj ostane vrdja p »s«fg« društva in kmaia se b mo smeli prstaviti a sojicni pr-d*vanji todi ia p <'d a, na izJetih in k)ncerr.h, * -1 i h oaiaolo pouiad m p- l ih »koro ni' ni biio Pr dno in vztrajno aajrei! Z f.hž«;«»']"-i m« t«nn kco&tatovah d. n«k t^rih dniA n • < > r ci oi b lo nn večera. Sicer pa j" bHa ik . uvon n» in tu i galerija prav natočena — le Tr*i<*a «e nam n*«: Tak^jtoje br-lao d'u4tvo ja pr redil 5 t m. M kl*vž<-v većer ali — bilie r*-tVno — ofr ško ve»-e htjo, katera se je jako dobro obnenla Zrl: e« je 40 otrok n fttenši in prijatelji. M klav/pv m ht ' Trž>č ee ni b 1 nikdar t-ko obiskan, kakor 1 v- H - in ■ društvo je s tu priredbo po k«.-.'»»". 'a or*v z*rš droAtveno m' in. — (Razpisane službe) Na dvora »redu Jjndsn hI, v i •• i < :* h pn Š*ifi Loki drugi n':oo mesti; in nt* l|odski n -» Tržiču četrto >lekl Ako učno m 8 o «»oe z dohodki IV. pU'-. razred«. Pf> šnje za it.- nipsti do d h 15. decemor« i.kr. m I svetu v K-a ji. — S'aJln okr. »oin h s'ujj so proste u . Ko "•'«'». r*» v Šmohorji, o t. Vidu in pr i S t H e uu i ('ii k), ta prvo je potrebno za«-nje so-tnv.ine. — Na d ^cra'radnioi v S reklievca drugo u no ».••• t •. z dobo tki IV. plači Mklfede« Pro*nie do 20. d- cembra okr. Šolskemu svotu v Črnomlju. * (Zopet nova moda ) V Parizu no zaV»li še nedavno no t g nu- dj vžgano podobo ev»ne isvol -jenke na prsih. N k*ir si ee menda bali, da bi bilo knui: premalo oros'nra za vž vat- «• vs ke ;:(..»• z volienke, no to modu kmalu z^pel cpoatili. Tem 1 ol pa h : ei j« po,.-' el > dame. T«ko ima na pr. danska pnccernja V^ldemnr na rami t*tc\ir»no krono m m.iI<». kar je videt pri večer ih z^b*vab k je princ siuia dekoltirana A ig sikinja Riidolo»uh Cborchll pa mm na svoji rok. V7gan zoak večnosti, t. j k ('o, kater» se grize v rep, katero pa zakriva navad.»o š reka zl*t;* 7»p*stnko bo našli 50 mrtrov, srce pa 20 metrov daleč. N g pa glave pa sp'oh niso mogli rsjri. * (Cela občina je prestopila k p otes tantom) Orma Bnlefo*di prt Bordeanz i na Fra j co»k m, ki ima svojo r b upravo, že dolgo ni ime'a svojega duh vn k«, temveč je bcdil tja mašavat iz sosednjega kraja. Valed škof >ve uredbe pa naj bi bodil tedaj z pet neki drugi duhovnik v Il-ll foods. Temu so se ibiinarji uprli. Poklicali so paatorja ia Ctistillons, ki je tuli lepo pridigal, da prestopi vsa dor■ i katoliška občina k protestantom. Književnost. — .Slovenka* printša to le vsebino: Adam v raji. (Penam. Marica II) — Ponoči. (Pesem. A. M«d«ed ) — O, ne vprašuj ! (Pesem. Doiski.) — Denar in sreča. (Povest. Marica.) — Kako naj se vegsjsjo otroci, da ne bodo strašljivi. (Prired Ia Marica II.) — Očetu. (Pesem. A M dved) — Is dr. I), žmiivovih spisov. (Marica) — Žalostna idila. (Povest. Italijanski spisal dr L Iria — Oxesci. (Pesem Kristina). — N ši literarni boji. ((^ianek Spisal ab) — Književnost in umetnost. — Razno — Doma. — .Slovenka" vspeva čim dalje lepše. Pod e retnim uredništvom gdč. Marice vzdržuje ae glede* krit. k«- na povsem objektivnem stališču, po daje mnogo dcbr ga pripovednega in poučneg* gra diva, zlasti pa prinaša v oddelkih .Razno" in mnogo praktičnih beležk iz gospodinjstva Oblika as drugo leto .Slovenki" polepša. Naj bi naša dame .Slovenko* prav pazljivo čitale 1 — .Nova Doba". Namesto isborne revije aHrvatska misel" začne izhajati te dni v Pragi re vija .Nova Doba", ki se bo bavila s socijalnim! in kulturnimi težnjami slovenskega, erbo hrvatskega in češkega naroda. Let bo izhajal početkom vsakega meseca razen počitoio. Predplačila na leto 3 gld (a pošto 3 gld. 10 kr.) sa dijaka, male obrtnike in delavca 2 gld. (resp. 2 gld 10 kr.) V Nemčijo in Srbijo 3 gld. 40 kr, a v ostalo ino »ematvo 3 g'd. 70 kr Pojedina Številka 30 kr. (resp. 20 kr.) Predplačila, vsa pisma, časopisi v aameno, oglasila naj se pošiljajo na administracijo »Nove Dobe", Praga — Kr. V i n o h r a d y. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 9. decembra. Poskusi minister akega predsednika barona Gautscha, omogočiti zborovanje parlamenta, so povsem končani. Ponesrečili so se popolnoma. Uradno se razglaša, d* je ministerski predsednik baron Gautsch ^ceraj posl. Jaworskemu kot načelniku parlamentarne komisije desnice in posl. dr. F u n k e-ju kot pooblaščencu načelnikov opozici-jonalmh kiubov naznanil, da je vzel hvaležno na znanje, kar sta mu sporočila gKde pog ijev za porazumljenje mej dtsnico in mej levico, da pa pogajanj ne more več nada ljevati S tem je uradno povedano, da se drAatni zbor ne skliče, in da b de vlada vodila državno upravo s pomočjo §14,8 cesarskimi nandbKmi. Na podlagi § 14. uveljavi vliida zakon o podporah oškodovancem po ujmah, budgetni provizorij in eventuvalno tudi redni b H đ g e t, ter zakon o kontingentu novakov. Ob sebi je umevno, da se na isti na^in uveljavi tudi nag od beni provi zorij Kvoto določi krona, ali biti se je, da določi Bedan o, namreč 70 : 30 Levičarski libti napadaj" mimsterskega predsednika jako ostro, oč taje mu, da v s ojih propezieijah ni šel dlje, kakor so mu dovolili češki poslanci. Dunaj 9 decembra. Glavarji levičarskih klubov ne izdado napovedanega manifesta in ga tudi ne mor« jo izditi, ker je mej njimi zavladalo največje nssprotatvo. S ilidarnost n»m-kih strank je razbita. NVprotstvo je na stalo v alt d komunikeja krščanskih socijalistov. Nemški poslanci iz Češke i/.dado svoj poseben oklic, iu sicer iz Prage. Daue3 je izšla z ozirom na ponesrečena pogajanja mej levico in desnico izjava, v kateri pravijo levičar|i, da obžalujejo, da se ni doseglo porazum jenje in da so pripravljeni pogajanja nadaljevati Govori se, da se hoče vlada m seča januvarja zopet pogajati 8 strankami Funke )e Gautschu sporočil, da Nemci za nobeno ceno ne priznajo češke zahteve glede popolne ravnopravnosti v celi češki in je grozil, da se nemški poslanci eventuvalno ne udeieže zasedanja češkega dež. zbora Dunaj 9. decembra. V današnji seji avstrijske d legacije je Kaftan obširno govoril o razmerah v mornarici in se krepko potegnil za Hrvate. Graj 1 je, d t se v mornarici protežira italjanstvo na vse možne načine, Hrvatje pa da se odrivajo, da celo po 20 let ne avan'iraio, v častništru pa jih skoro sploh ni. Ožigosal je tudi, da so častniki p segali v volitve v korist Ita ijanov in da se hrvatstvo v Pu!ju na vse možne načine zatira, tako, da Hrvatje v Pu ju niti svoje ljudske šoie nimajo. Podadmiral S paun je odgovoril da vojna uprava skrbi, da se narodnostna nasprotstva ne zaneso v raomanco, Sicer pa da napram hrvatskim zahtevam zavzema dobrohotno stališče. Dunaj 9. deceembra. Štajerski namestnik marki Bacquehera in dež. odbormk Itobič sta prišla sem Njiju prihodu se pripisuje veija politična važnost. Govori se, da je v zvezi z raznimi personalu mi premembami na najvišjih mestih. Praga 9 dec^-obra. Dr EivardGregr je včeraj govrril v Lonneh jako ostro o sedanjim položaju. Rekel je, da je imel grof Ba-deni najboljšo voljo, pomagati Čehom do pri stoječ h jim pravic, da pa so mu na Dunaju delali največje ovire, kar dokazuje, da Čeln z Dunaja še vedno nimajo nič dobrega pričakovati. Lex Falkenhavn je imenoval Gregr veliko politično nspako, a izjavil, da bi nje preklic bil še večja napaka, da bi to bilo neke vrste Kanosa za vso desnico. Končno je izjavil, da mu je mod-ni absohmem še vedno ljubši, kakor konstituc jonalizem pod vodstvom SchO nererja in Wolfa. Krakov 9. decembra. V nedeljo se pri redi tu velika češko poljska manifestacija. Mestni zastop je na dot čni shod povabil tudi klub čeških poslancev, kateri je določil, da gredo na shod dr. P a ca k, dr. Stranskv, dr. Slama in dr. 13 rz o rad. Vse meščanstvo namerava odposlance vzprejeti kar najsijaj-nejše. Krakov 9. decembra. Bivši ministerski predsednik grof Budeni je bil na povratku iz Varšave na celi progi od Krakova do Buska predmet velikanskim ovacijam. Te so bile zlasti sijajne v Krakovu, kier ga jo vzprejela ogromna množica ljudstva. Mesto je bilo iluminirano. Tudi na vseh drugih postajah so pričakovale številne deputacije okrajnih in občinskih odb<» rov ter raznih društev grofa Badenija in mu s presrčnimi manifestacijami izražale svoje sim patije. LVOV 9. decembra Povodom 25 pred stave Smetanove „Prodane neveste" primerile so se včeraj v tukajšnjem gledalci važne ma niftstacije poljsko češke s« Udarnosti. Orkester je po ouverturi sviral „Kie dom je moj", re žiser pa je z odra prečital došle brzoja*ke, mej njimi brzojavko župana praškega dr. V d-lipnega, župana prerovskeg* in ravnatelja Su herta. rodlipny je brzojavil, da solidarnost Poljakov in Čehov mora Slovanom pripomoči do zmage v Avstriji, kar je c>budilo nepopisno navdušenost. Vsa manifestacija se je priredila pod vodstvom poljskega plemstva. Poslano. „Slovenskima Dihurju' in njega sotrudnikom. Zirglasni žoroallStičad poHen ak Kooler je naperil v poslednjem času avoj revolver tudi ua-me. Kakor int mm prijatelj Pavlino Pejkire, — ki mi še d^adanes ne more odpu{!ed. V to 8vrho r»riniš.t B9>0venski Dibuc* v vaaki drugi š evilki kak P.vlinia ali Pa kov f.ljton proti meni na^bde gg. A^kercs*, pr^ i St'itarjt, ~dč. Ma rico in v-- ki so »e izreku kdaj prisoalao o mojih povestih, ter me ometava % na>jjod:e,8'mi psovkami, ki drkazuiejo »m t , n • kako k. Ji -m) n z-k duu je ži pa ila kr\ aa^ko soc jain*» kr.tiki in kako globoko n j rt past* I st p-d ureduistrom aiodecnega k atol škega darovnika. Da nae .aaiCiu .D hur" še temeljrtejše, vpletajo se v n»p,de ntoje najprivstneiše mere, ki n k »g r — nainmj pa bos dlj vega .'Ji-borje" — n.č we brigaje, le- se vlaoiti v .D.jar« jeva" prei*ia ,*lo noja soproga ia mo j ti hči. G Koblarja ni9*m nikdar nič žaleča storil; naBprrtoo, Cflo obžaluje* g*, da je i pr* d.ža/ao-zburski i pn kan n»karaki ksnaidatur; ton grlo propadal Z»to ce vem, od kod njfgo^o ^urtao s »rast'O? Morda je vzrok to, da eem navdal n somišljenik aarodne stranki, da to -! m o nari.dQ:U in literarnih zaolngah dr T«včarja povsem d ug*i'e fcator satelici dr Gn gariči, da sem političen in irrraren uaiprotn.k klenksiess ? Ali pa ms noče i .: * t. š>rotoast.ni Koblar mortb ti Sito, k^r n sem ž njim vr d seati mentalen če»tdec go^pe rodoljubkioje, ki more —po lasmi izpovedi — ,še ved^o osrečiti dva moža?" Al> mi je Koblar gorik r. di V i tve o>n» f mo&aib .S ača.ev UBods11 in tadi u>: • imea;tae danoi • aa> Ctie na prismojen« stare device in vanj-to razgrajajoče ttere ženete, kater h patron je njegova po-sveč*na oseb* ? — Bodi karkoli; meni je napadanje .Dirurja" ls na čast, kt>jti svečano bi ogovarjal in sram b ms bilo, ako bi ms kdaj hvalil derviš Koblar in nje-gova tarzitovska kuka. Ker pa se dotika ufimni .Dihnr" sedaj tudi meje pisat lj*ks čaeti, o kateri govori v svoji bo jazljivi lmpsttnenci saveda jako opremo in dvo umno, sem primoran sporočiti tem potum Koblarja ia vbi n;pgovi rokovnjaški tolpi: Govorite naravnost! N skri7aite se kakor babe za splošna podla sumntčenja! N« dan z be eedo ! S cer bodo .strujarji" prisiljen« ravnati z vami kfeko! se ravna z nesramnimi opravljivci in lažniki, kateri »sslažijo, ds se jim pijune v obraz ter se jih pritepe a pasjim bičem sreii ulica I V Ljubljani, 6. decembra 1897. Fran Govekar, pisatelj in urednik. Poslano«*) Na .Popravek", a katerim slavno vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov dne 7. t. m. odgovarja na moje .Poslano" z dne 4. t. m., kenštatujem: 1.) da v mojem .Poslanem" niti besedice ni bilo govora o vzprejemu moje hčerke v bolnico, in 2) da v razgovoru moje žene z bolniškim vra tarjem ni bilo govora o kaki operaciji katere nikdo ni zahteval. „Popravek" sloni tor^j na neistinitostih, sploh pa z mojim .Poslanim" v nobeni zvezi ni, ker se zavračajo etvart, katerih trdil nisem, nasprotno pa ne izpodbija tistega, kar sem trdil. Kar se tiče tožbe, pričakujem je popolnoma mirnim srcem. V Ljubljani, dnć 9. decembra 1897. (1891) Spoštovanjem _ □31-u.23Q.sm.er. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Avstrijska specijalitet*. Na želodca bolehsjočim rjndem priporočiti )*• porabo pristnega ,,Jloll ovega 8Wđliti-praska", ki je p resku Seno dnmače zdravilo in npliva na ielodec krepil no ter poap^&ilno na prebav ljenje in sicer s rastočim nspehnm Škatljiea l gld. Po postnem povsetji raspoiilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL. c. in kr. dvorni zalapaMj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan c varnostim znamko in s podpisom. 5 (97—16) jfT.gg, Deželno gledališča v Ljubljani. Dr.pr.si9. Operna predstava. \ petek, ra 1**!>7. Prvikrat v tej sezonf : Opera v atirih dajanjih. Spisal S Carnrnarano, vplanbil O. Verdi Poslovenil A. Štrit. f. Kapelnik g. H. Beniflok. Vp moril režiser g. J. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Zadetek točno ob '/i**. nr'» Konec po 1U. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dnć 1'2. decembra 1897. Spominjajte se dijaške in ljndake kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kaker tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306'5* m. — n v -c Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. fampa-ratura v "0 Vetrovi Nebo v mm. v !ie urah 7. 9. zvećer 742 2 14 al. jvzh. oblačno b. ■ 7. zjutraj 2. popol. 7394 73:> 0 03 1-2 si. sever al. jvzh. oblačno oblačno 00 t 9. zvečer 731 m 05 sr. sever uVi 9. * 7. zjutraj 2. popol. 7257 725'l 10 22 sr. vzhod sr. vzhod dež sneg 37 26a Srednja temperatura torka in srede 20° in 0"7V za in 1*4* nad aormalom. XD"CLn3-3slsa. "borza dn« 9. decembra lb97. Bknpni državni dolg v notah..... 102 gld. 35 Skupni državni dolg v srebra .... 102 , 30 avstrijska zlata renta....... 121 „ — Avstrijska kronska renta 4%..... 101 Ogerska liti ta renta 4°/9....... 120 Oger«ka kronska renta 4u/„.....99 avstro-ogerske bančne delnice . . . . 918 Kreditne delnice......... 353 London v ista...........120 Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 59 20 mark............11 20 frankov........... 9 Italijanski bankovci........45 C. kr. cekmi......... 5 kr Za I. jsnuvar 1898 ae liče snažna meblirana soba če mogoče e proetim vhodom in s hrano. Ponndbe npravništva »Slov. Naroda-. (1880—2) «5 90 40 50 12' hi 57 60 H9 Izvod iz voznega reda -«"-«al5sk-*m.««re». o<5. 3L oktobra IS^T Odhod I a I j nt»i |ittn> juž. kol Proga če* Trbla Ob 12. nri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljubno; cVz Selzthnl v Aussu. Sol »urad; m. popolndne mefiani vlak. — Ob ti. uri HO m, zvečer mešani vlak. — Prihod v LJubljano, j. k. Proga Is Trhlsa. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipakega, Prage, Prancovih varov, Karlo viti varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budeievic, Soln<» grada, Linca, Stevra, Ausseea, Ljnhna, Celovca, BeNaka, Fran zensfeste. - Ob 11. nri m. dopoludne oaohni vlak z Da caia via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Uudejevic, Solnograda, Linca, Stevrn, Pariza. Oerieve Cnriba, Hregenca. Inomosta Zella ob lezeru, L*-ud Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri bi rn. popolu dne osibni vlak z Ponuja. Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce lovca, FranzeusfeBte, Pontabla — Ob 9. nri B m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Prog« ia N»»etra uivNla lu t« Kočevja. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob I, uri 32 m popoludne mefiani vlak — Ob H. uri 35 m. zvečer mefian vlak — Odhod Is l.| iihl |»m- d. k. v Knuinlk. 01 7. nri 23 m. zjutraj, ob i, ari B m, popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer. — 1'rlhod v LJubljano d. k. Ia KmuiiiJUm. Ob ti. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. zvečer. (962—281) Na prodaj je lepo posestvo v prijaznem kraju mt 4 rueui Vrlin pri Idriji a gospod«rhU i m poslopjem lu 711 turov dobre rodovitue zemlje v dobrem atanu ter na najlepšem prostoru bi zn orkve, tudi pripravno za gost Ino. Poleg tega sta še kaj/i za najemnike. Kupci nastop jo lahko takoj pojest Oglasiti se je piaineno ali uatmeno prt Ivanu Vrć-u, posestnika im Črnem Vrlin. (1878— 2) Komptoar tvrdks Gorup & Sohitnik nahaja 1883—2) v Gradišci štev. 5. dobro izurj« n v špecerijski stroki ter ve*č slovenskega in ii'-m-'-om jezi k-i, ieli svojo službo pre-meniti v Ljubljano ali v kako eč e mesto. Ponudbo h~ profil pošiljati pod rJ R. 37, Celje, poste restante". (1875—2) Uradno dovoljena popolna galanterijskega in bi/liberijskega blaga, igrač, ti 11111 toaletnih mil in pa rtu me rij. Najboljfia prilika za nakupovanje (1830-1) božičnih in novoletnih daril po ■•kupni In pod makupno «eno. Ljubljana, Fr. Stampfol Tonhalle. Mirko Kleščić vinogradar v Jaški ima dr prodni iz s«ojih lastnih, z amerikanskimi trtami nasajenih vinogradov (18S'i—2) IOO hektolitrov dobrega novega vina. { Ivan Komat" f krojač Tržaška cesta št. 12 a priporoča se častiti dnhovSčini in p. n, občinstvu kar naitopleje i v izdelovanje raznih oblek sj proti primerni ceni. (1884—1) i J Delo Mollduo Iti ločno- J nj fjajnr~ nijnitom po snlsant ceni. 'Vnj m priporoča Narodna Tiskarna. ^k .^k .ni ^aC ni ni ni n^ n^ ^nt n^ 'ni ni ni ~ni ni ni n^ n^ n^ • w HT 'L 1"v m 1 „Kondor" in „Helios".l gut. * 11 6* — 1IO Kondor** navadne 1 par • • ponikljane n „ ..IIpIIo«*" „ „ „ • •llallfni*" navadne n , j>r*i Andr. Druškoviču X (18W--8) Mestni trg St. IO. w OOOOOOOOOOQOOOOOOOOCX3000000 § Talivniški mojster in topilniški delavci za Italijo H IfeST se iščejo. *Tsaj Za na novo uatanoviv.šo ee 8 topilnico za živo srebro j* na Toskanskem se išče v gradbl in v delovanji novih Idrijskih g§\J živosrebrnih sahtovnih pe6i izveden in zanesljiv nadzornik peći ali topilnice, talivniški mojster (Illittenmeister) in neka] topllnlških delavcev, ki so izvedeni v ravnanji e pečmi. Službe se nastopijo skoro. Zahteve plače, oziroma mezde, naj se pošihajo pod G. L. 1325 Rudolfu Musse. Freiburg, Baden. (l«72^l?) c poooocpoa coococoooooooooS i- Jos. Petrie-eva na Sv. Petra cesti št. 6 (i85i-3) priporoča ravnokar dofile