Štev. 39.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 27. septembra 1923.
Leto II.
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
** en mesec...............Din. 4
Četrt leta.....................12
za Pol leta............... „ 24
Posamezna štev. slatie 1 Din.
Uredništvo:
! Uubljana, Kopitarjeva ul.'6/IH.
Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
A
Delavci in duhovniki.
Včasi obide slovenske svobodomislece sredi dela °bup. Leta in leta se že trudijo, uničiti stalni in globoki vpliv, ki ga imajo svečeniki v tiašetn ljudstvu. Zastonj. ~a kratek čas morajo njih napadi na duhovnike zmesti IU(li, a kmalu podre življenje samo vse svobodomiselne klevete in zopet se zgrne ljudstvo krog svojih duhovnikov.
, Kako bi tudi drugače biti moglo ! Slovenski duhovnik jc navadno izšel iz kmetske hiše, iz delavskega d°nia. Ko nastopi službo, se vrača domov, gre med svo-le ljudi. In živi s svojo veliko vaško družino, skrbi za nravno vzgojo vseh. Mlad duhovnik jc fant med fanti, r°vež med reveži, vsaka hiša mu je poznana, vsakega °troka kliče po imenu. Za prošnje, za posredovanja Se obračajo ljudje nanj. Duhovnik jc ustanovil zadrugo, duhovnik jc srce prosvetnega društva, včasi je tudi pe-y°vodja. Izobražen in posvečen brat v vaški družini, to le slovenski duhovnik.
Naše kmetsko ljudstvo je bistro. Kmalu spozna Sv_°ie prave prijatelje. Po delu jih sodi. Ker vidi nese-
te
ta
cr>o delo duhovnika, ga spoštuje, se uči od njega. In
Ur;
za nravno in kulturno življenje celotnega naroda tako agoceni vpliv duhovščine bo rastel in se krepil, čim-°lj živo bo duhovščina živela besede : »Ljudstvo sc smili !«
To velja skoraj splošno za kmetske kraje. Kako je a v delavskih središčih ? Ali je ined delavci in duhovni tudi tako tesna zveza in prijateljska vzajemnost ? .. Zal le ponekod. Večina industrijskega delavstva vi-' v duhovniku tujca, se mu izogiba, ga celo mrzi. Zakaj ? '• Socialna demokracija je tekom 30. let svoje agita-dosegla en velik uspeh : da jc med delavstvo zasejta Predsodke in mržnjo proti duhovnikom. Da se ji jc j? Posrečilo, ni čudno. Saj jc videla, kot pravi Ivan Can-“-~Iiliaxalioiuu. tudi socialna demokracija najvišje , “'turno poslanstvo v tem, da na prvega mimoidočega aPlana zlije vedro gnojnice. Zgodovinska krivda soei-. 1!e demokracije je, da je ločila večino delavstva od du-®v<iikov in da je tako oropala delavce najboljših tova-IEev in pomočnikov.
j Zadnje čase pa sc, hvala Bogu, tudi tu jasni. Zopet , tlelo duhovnikov podrlo mnogo klevet. V mezdnih gi-s‘lnjili zadnjih let, v strokovni organizcaiji jc delavstvo ko°*nal° vrsto nesebičnih mož, ki nosijo svečeniško oble-, ■ li duhovniki so si znali priboriti rešpekt tudi pri Jetnikih. To je prvi korak naprej. Zame je bil eden Jlepših trenotkov na katoliškem shodu, ko mi jc ru-J.r *z Premogovnega revirja s ponosom dejal in poka-s|v :	° ic pa naš delavski kaplan !« Da, ko bo delav-
4 ,(? zavrglo ostanke liberalne miselnosti, ko si bo pri-'lo mnogo delavskih kaplanov, takrat bo celotni boj v vsakdanji kruh delavstva lažji in uspešnejši! Več bo Vsc'' vcrc v zma£° naše pravične stvari, več po-Zat *n ^vega krščanskega duha bo v naših vrstah in
tesn-Uldi
več trajnih uspehov. Duhovščina pa, ki jo druži Sl5*a vzajemnost s kmetskim ljudstvom, bo mogla tudi 2en c*e*avs*-va v P°ln* mcri izpričevati socialno ljube-Sr ’ k* gori v njej in M vse teptane dela posebno drage 11 Pravega svečenika. stv ^ato, prijatelji, storite vse, da poderete v delav-Sttn Dre^sodke proti duhovnikom, da uničite strupeno tly.^v liberalizma in socialne demokracije ! Tako boste ^ sPešncje služili delavskim interesom in naši ideji. — j.
Dr. Jos. Srebrnič, škof krški.
Papež je imenoval za škofa na otoku Krku gospoda dr. Josipa Srebrniča, vseučiliškega profesorja v Ljubljani.
Dr. Srebrnič se je rodil 1. 1876 v Solkanu pri Gorici, jc kot dijak bil gojenec pokojnega dr. Mahniča, se je najprej posvetil posvetnemu poklicu profesorja, je pa kmalu vstopil v duhovski stan, kamor ga je davno vleklo srce. Zdaj je postal naslednik nepozabnega dr. Mahniča.
Krška škofija si na novem škofu lahko čestita, kajti vrednejšega naslednika dr. Mahnič ni mogel dobiti. Dr. Srebrnič je redek pojav v naši dobi, namreč cel mož, skalnatotrdnega značaja, baš kakor pokojni Mahnič, združenega z izredno ljubeznjivostjo in dobroto. Novi škof je širokega duševnega obzorja in ravnotako cel katoličan kakor cel narodnjak.
Škofovska čast zelo veliko pomeni, danes morebiti še več kot preje ; v Jugoslaviji pa še posebno veliko. Jugoslovanski škof je danes velik faktor v celem javnem državnem življenju, njegova beseda, njegovo mnenje ima izreden vpliv. Najvažnejši del naloge pri notranji konsolidaciji življenja v državi pade na cerkev, to je na škofa, ki jo v svoji škofiji predstavlja. Velik jc danes pomen njegovega dostojanstva, velika njegova odgovornost.
Dr. Josip Srebrnič bo tej nalogi z božjo pomočjo kos. On bo dika jugoslovanskega episkopata. Za to jamči njegova velika izobrazba, mravlinčna delavnost in neupogljiva energija. Z eno besedo : mož, kakor jih je malo.
Te vrstice mu poklanja delvastvo, ki ga novi škof ljubi, saj je učenec našega Mahniča in Kreka ! Bog daj obilih sadov njegovemu pastirovanju !
Avgust Cvikel), glavni tajnik J. S. 7. :
K rudarski stavki.
Rudarska stvaka je končana. Vsi revirji zopet obratujejo. Tako je poročalo časopisje. Mi pa pravimo : stavka je končana, ni pa končan boj. Rudarji Trboveljske pre-mogokopne družbe so prestali v teh 8 tednih dobro šolo, do katere jim je pripomogla na eni strani Trboveljska premogokopna družba, na drugi strani pa vlada s celim svojim obširnim aparatom. V tej stavki se je pokazalo, kako naj se rudarji zadrže v bodoče, kako naj naprej usmerijo svoje udejstvovanje, da bo rodilo uspeli. Treba je, da se organizira vsak rudar, da sc organizacije utrdijo, da začno zbirati potreben stavkoven fond, da bo rudarsko delavstvo s svojimi lastnimi organizacijami zmožno sprejeti in dokončati z uspehom vsak boj ; normalen ali pa z bajoneti zaščiten. Delavstvo se zaveda, da je pri temu boju žrtvovalo precej in trpelo materijelno, dobilo pa je tudi zavest, da bo moralo začeti s smotrenim, skrbno pripravljenim napadom. Družba ima ogromno škodo. To je neutajlivo dejstvo. Kakšen je njen uspeh, bo pokazala prihodnja bilanca in učinek na celo naše narodno gospodarstvo. Ako računa Trboveljska premogokopna družba, da je s tem, ko jc s pomočjo oborožene sile zlomila stavko, zatrla med delavstvom zinisel za organizacijo in delavstvu tako daleč ustrahovala, da bo imela za dogleden čas proste roke, sc grozovito moti.
Rekli smo, da se jc stavka zlomila s pomočjo vlade
in oborožene sile, kar je nepobitno dejstvo, to potrjujejo še sledeči slučaji : Zadnje dni stavke je začelo orož-ništvo pritiskati z vso silo. Bilo je prav obsedno stanje v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in še hujše. Če se spomnimo nazaj na vojne čase, moramo reči, da niti tedaj ni bilo tako hudo in ne tako strogo. Niti dva ali trije se niso smeli pogovarjati na cesti. Zadnji dan stavke se je vršila konferenca zastopnikov vseli organizacij, ki so bile udeležene pri stavki in konference zaupnikov iz revirjev. Ko so se zaupniki vračali s konference, so se izvršile nad nekaterimi še tisti dan na domači postaji aretacije. Tako je vlada pobrala še zadnje zaupnike in jih vtaknila v zapore, da bi se stavka pač lažje zlomila. Kako se je postopalo z zaupniki strokovnih organizacij od strani orožništva, je poglavje zase. Vodili so aretirane zaupnike okrog kot najhujše hudodelce, morilce ali tatove — uklenjene. Sploh bi se dala o poteku cele stavke, o zadržanju oblasti, o preganjanju delavstva napisati debela knjiga, in to vkljub temu, da se je delavstvo med celo stavko zadržalo popolnoma mirno.
Razni časopisi, tudi delavski so se že oglašali dolžeč tega ali onega krivca na zlomu stavke, oziroma na izbruhu stavke sploh, kar je pa brezuspešno in nesmiselno. Stavka je bila, vršila se je dostojno in bila je zlomljena. Sedaj pa pride samo vprašanje, ali je delavstvo napravilo svojo dolžnost. Odgovor na to je, da se je dokaj dobro držalo, 7 tednov in da naša država ali vsaj Slovenija že dolgo ne, ali pa sploh ne pomni tako dolgotrajne stavke. Da se je stavka zlomila, ni krivda toliko delavstva, kakor krivda vlade, ki je s polno paro delala na to, da se stavka zlomi in podpirala v vseh ozirih Trboveljsko premogokopno družbo. Vse, kar bi drugemu državljanu ne bilo dovoljeno, je bilo dovoljeno Trboveljski premogokopni družbi. Ni zadostoval zakon o zaščiti države, — premalo je bil strog — treba je bilo izjemnih postopanj. Ce so bila naročena ali ne. jc za nas • postranskega pomena. Glavno je, da so šli izvršujoči organi državne uprave preko zakona. Stavko zlomiti z orožjem ali pa stavko lomiti pod senco bajonetov, ni težko. Tudi ni nikako junaštvo.
Trboveljska premogokopna družba in vlada pa naj pomnita, da gibanje rudarjev ni končano in da se s postopanjem vlade pri tej stavki ne bo dalo zadržati vrvenje v državnih rudnikih. Rudarji pa se strnite v svoje strokovne organizacije, vpeljite disciplino in red, da se tako usposobite za nadaljni boj, ki bo po trajanju krajši, a hujši in uspešnejši!
Bilančne nagrade in trinajste plače.
Da nosi delavstvo tudi riziko podjetja, to sc pravi, da mora v slučaju neugodne konjukture biti zadovoljno s plačami pod normalno višino, je celemu svetu tako jasno kot beli dan in tako naravno, da se o tem na splošno uiti debatirati ne da.
Kakor hitro pa nastopi kdo zato, da bi delavstvo bilo soudeleženo tudi na dobičku podjetja, kadar so ti dobički veliki, tedaj vstanejo na nasprotni strani takoj protivniki tega naziranja, trdeč, da delavstvu soudeležba na dobičku ne pripada.
Ali delavstvo je s svojimi zahtevami po soudeležbi na dobičku danes vendar le prodrlo tako daleč, da je prepričalo precejšen del javnosti o upravičenosti teh svojih
m prilike o dr. Gosarjevi brošuri.
VeŠij g0SP°darski obstoj in napredek sodobne člo-(žem?. c'ri|žbe je zgrajen na štirih vogelnih kamnih : tvari s«; ,‘ia in njeni zakladi in proizvodi), duševni delovni
su^teligenc*), telesni delovni moči (delavstvo) in kon-D°en enar — kapital — je
itii i5f;S-av^a 'n pospešuje zvezo in sodelovanje med te-
je lc pomožno sredstvo, ki naj
iMen lr*rtl> temeljnimi činitelji ; sam na sebi jc brez po-kapit, ,in brcz vrednosti. V današnjih razmerah si jc pa DaraJ-i Poc^vrsel te činitelje in jim zlezel za tilnik' kot <H] 0v : cele legije ljudi živi od samega denarja t. j. Krc nles**’„ otl špekulacije z denarjem (banke !). Vse to -'ia w rai:un Plovnega ljudstva v najširšem pomenu. $e C)vK avn*h zahtev vsakega socializma mora biti, da resti če ne odpravijo, ptt vsaj znižajo na skrajno Ua vsaka špekulacija z denarjem onemogoči s tem,
^ero ir
enarno gospodarstvo podružabi.
' 1 Ura« °^'nws* d.e'a socialni, ne državni zamisli) jc ’'itev ,nega vidika izven vsake debate. Pozitivna vzako-% e dolžnosti bi pa bila ob današnjih razmerah za Preje škodljiva nego koristna. Predvsem je
gotovo, da se bogataši ne bodo posvečali resničnemu produktivnemu delu, ki je težko in ne donaša ne velike časti, ne veliko denarja. Zgotoviti si bodo marveč znali le takoimenovane »boljše poklice«, službe in sinekure. Za taka mesta je že sedaj mnogo več povpraševanja nego ponudb. Zato jih bodo morali za bogataše ali pomnožiti ali pa bodo ti s svojimi sredstvi in zvezami izpodrivali potrebnejše in večinoma sposobnejše. Delovni sloji bodo nosili za te ljudi le nova bremena, produkcija se pa ne bo nič ali ie malo pomnožila. Bogataš bo poleg svojega premoženja vlekel še lepo plačo in nosil častne naslove, kopičenje premoženja bo še večje.
Ampak dolžnost dela je treba izvesti indirektno : premoženjska meja naj se tako skrči, da bo vsak prisiljen delati, ako se bo hotel ohraniti na primerni gospodarski višini.
Kaj se pravi : na zakoniti način pridobljena last ? Da kdo svojega imetja ni pridobil z ropom, vlomom, oči-to tatvino ? Toda s tem še davno ni dokazano, da je bilo — veliko — imetje pridobljeno res poštenim, nravno neoporečnim potom. Kateri bogataš more v skrivni kamrici svoje vesti samemu sebi iz oči v oči reči, da je pridobil svoje premoženje zgolj s poštenim delom, ne da bi bil pri tem kakorkoli oškodoval svojega bližnjega, ne
da bi bil kakorkoli kršil etične zakone ? Zato je predrzno in gorostasno, ako kdo v opravičenje bogastva trdi. da je Bog tako krivično razdelil zemeljske dobrine, da je Bog izbral razne osvajalce, srednjeveške in moderne roparske viteze za svoje zakladnike, ki naj po svoji previdnosti dele Njegove dari in da mora revno ljudstvo mirno in udano čakati na drobtine z njihovih miz.
1. je splošno znan veletrgovec (lahko bi morda rekli tudi velesvinjski trgovec). Z odvišnim denarjem rad zida kapelice in postavlja znamenja, o praznikih poklanja za mes+ne reveže znatne darove — toliko namreč, da dobe ubožni vsaj tisti dan kaj boljšega v skledo. Svojo zakonito družino je obilo preskrbel, svoje neštete ljubice, ki jih je imel in jih še ima pred Bogom in ljudmi, je obdaril z lepimi premoženji. Kadar se pa pogaja z delavci in posli, se prepira in priduša, da zbije plačo čim nižje in pri plačilu še od pogojenega odtrga, če le more. Ko je v njegovi službi ponesrečil dolgoleten in zvest hlapec, imejoč ženo in kopico otrok, mu je za čas bolezni utrgal vso plačo. Pravijo, da hodi po očetovih stopinjah tudi sin. In I. in njegov sin nista med delodajalci nikaka izjema, ampak pravilo. Kljub temu pa nekateri trde, da je vsak socializem nepotreben, če ne naravnost grešen.
zahtev. Dokazalo je, da pri današnjemu kapitalističnemu proizvajanju delavstvo absolutno ne more biti med letom plačano tako, da bi dobivalo celotno protivrednost za svoje delo, naloženo v podjetjih. Kajti uspeh podjetja se pokaže šele ob zaključku letne bilance. Tedaj se razvidi letni dobiček. Ti dobički se sedaj običajno razdele med delničarje, velepodjetji, odnosno se uporabljajo za neprestano večanje obratov. Seveda ni danes govora o tem, da bi podjetniki te dobičke med delavstvo v večji ali manjši meri razdeljevali in doplačali delavstvu na letne plače, ki so bile manjše, kakor pa delo, ki ga je delavstvo v podjetjih vršilo.
Na V. kat. shodu je bilo to vprašanje v debati socialnega odseka. Delavska struja je zahtevala, da sc sestavi resolucija v tem zmislu, da ima delavstvo pravico zahtevati soudeležbo na dobičku. Debata je bila v tem oziru stvarna in se je resolucija sestavila v zmislu, da smatra V. kat. shod udeležbo delavstva na dobičku za primerno.
Mi bi k temu naknadno dodali trditev, da današnje kapitalistično podjetništvo soudeležbo na dobičku nehote že samo priznava s tem, da daje svojim posameznim uslužbencem, čeprav po navadi višjim ob letu bilančne nagrade, o Božiču pa običajno trinajste plače celokupnim nameščencem. To se sicer imenujejo bilančne j »nagrade« in »trinajste plače«, dejansko pa je s tem pri- j znano, da so ljudje, ki te nagrade in te trinajste plače prejmejo, vršili med letom več dela, kakor pa so znašale njihove plače.
Delavstvo se mora tega zavedati in voditi boj za soudeležbo na dobičku toliko časa, dokler ga ne bo v mejah možnosti deležno na celi črti.
Pasivni odpor v Nemčiji.
Kakor smo omenili v drugi zvezi, so nemški gospodarski krogi sedaj že v zelo velikem številu proti štrajkom in pasivnemu odporu v Poruhrju, češ, da je to največja ovira sporazuma s Francijo. Ker je beseda pasivni odpor sedaj povsod na dnevnem redu in pride do tega lahko tudi drugod, bi bilo dobro pogledati malo nazaj in poslušati Nemce, kako so govorili prej in kaj so pričakovali od pasivnega odpora. Pred seboj imamo izjavo nemškega državnega ministra Schifferja kaj je govoril o tem še pred tremi meseci. Rekel je med drugim :
Nemška vlada je pokazala napram Franciji in Belgiji večkrat veliko uslužnost. Tega ji ne smemo zameriti ; nasprotno. Baš nadaljevanje pasivnega odpora kot edinega razpoložljivega realnega bojnega sredstva ji je moralo biti cilj, in da si ga zagotovi, je morala napraviti vse. kar se je dalo ; morala je dokazati, da zahtevamo ta odpor z vsemi njegovimi težkimi posledicami samo zato, ker ni nobenega drugega sredstva, da rešimo vso Nemčijo pogina. Francija je pa ravno glede odpora posebno nepopustljiva, zahteva od nas brezpogojno in izrecno njegovo opustitev. To zanjo ni nič drugega kakor zadnje poroštvo končne zmage. Francija zahteva namreč od nas, da odložimo zadnje orožje, da brezpogojno kapituliramo in da potem lahko naredi z nami, kar hoče. Lahko že naprej vemo, ali bo zmagovalec to zadnjo zmago zmerno izrabil ali ne ; zmagovalec je Francija in to nam pove vse. Od nje nimamo ničesar pričakovati, in skušnja zadnjih dni nam pravi, da tudi nihče za nas ne bo-posredoval. Tak posredovalec bi bil za nas to, kar je slamica pa potapljajočega se ; prav posebno priporočljiva ta metoda ni in naj nas nikar ne zapelje, da se odrečemo zadnjemu poskusu, ki nas obdrži nad vodo, pasivnemu odporu. Politika Poincareja je brutalna, a konsekventna. Opira se na moč, hoče moč, odgovarja francoski tradiciji. In zakaj naj bi bili Francozi prav takrat prijenljivi, ko svojo moč lahko izrabijo ? Poin-care hoče vse, Nemčiji gre pa tudi za vse. Ne pa samo Nemčiji, tudi drugim. Nazadnje je za ves svet važno, ali naj Francija ostane vsegospodujoča velesila ali ne. Akcija v Poruhrju je na primer priprava za vojsko med Angleži in Francozi ; to Angleži dobro vedo. Kljub temu pa Anglija Francijo v vprašanju pasivnega odpora podpira in prigovarja Nemčiji, naj vendar izpolni željo Francozov in naj si pribori na ta način pot do mirovne mize. Časopis Times je državnemu kanclerju Cuno že davno svetoval, naj opusti pasivni odpor. Sedaj nam zopet pravijo, naj vsaj zaenkrat odnehamo ; to je pa isto, kakor če sploh odnehamo, delna opustitev je faktično tudi končna. Takšne stvari se ne dajo danes komandirati, jutri pa spet odpovedati. Čudno je, da ima Francija v tem vprašanju ves svet za seboj. Deloma si to razlagamo iz pomanjkanja simpatij do nas, ki ga je rodila vojska in ki obstoja še kar naprej. Sta pa še tudi dva druga vzroka velike temeljne važnosti, imajoča svoj izvor v splošnih militarističnih in kapitalističnih ozirih.
Militarizmu je na tem, da nevojaški odpor ne zmaga. če bi se to zgodilo, bi bilo militarizma konec. Če bi ljudje enkrat videli, da se da živeti tudi brez splošne morije, bi se vojski kmalu odrekli in s tem tudi vsemu onemu dragemu oboroževanju ; na mesto vojske bi stopil pacifizem v aktivni obliki, ne slabotno trpeči, temveč v pasivnem odporu krepko se udejstvujoči. Danes je pa militarizem v najbujnejšem procvitanju ; času »večnega miru« ne razgreva duhov nobena stvar bolj kakor priprava za prihodnjo vojsko. Zato mora militarizem osta. ti in ne sme pasivni odpor zmagati.
Pasivni odpor v Zahodni Nemčiji izvajajo vsi poklici in stanovi, vsi razredi in vsi sloji. Na zunaj pa stoji v prvi vrsti delavstvo, in gotovo je tudi res, da bi brez sodelovanja delavcev odpor sploh ne bil mogoč. Zahodnoevropske države so kapitalističnega stališča ; vidijo v njem gibanje delavstva in se ga bojijo. Če bi delavstvo zmagalo, bi se njegova samozavest in njegov vpliv dvignila v Nemčiji v nedoglednost, socializem v Nemčiji bi se okrepil in prehod ali približanje k ruskemu boljše-
vizmu bi se pospešilo. Kapitalistu je pač vseeno : soci- j alna demokracija, boljševizem, komunizem, anarhizem j ali pa nihilizem ; vse spada po njegovem mnenju v en | in isti lonec. Kapitalistu je vse, kar se vrši v tej smeri, \ grozljivo neprijetno ; tembolj grozljivo, ker bi se pojavil ! lahko tudi vpliv na lastno domače delavstvo. Zato je | kapitalistom zahoda na tem. da sc pasivni odpor zlomi brez vidnega uspeha.
Veliko je resnice v teh besedah. Prav posebno je i pogodil Schiffer konsekventnost francoske politike, ki ne | odneha tudi za las ne. In bo zato imela tudi uspeh ; in j vsa izvajanja Schifferjeva in drugih politikov za nada- i ljevanje odpora bodo ostala brez sledu. Prav gotovo | bomo videli že prihodnje dni, da bo število nasprotni- S kov pasivnega odpora na Nemškem še naraslo in da bo i odpor zlomljen. Je pač tako. Gorje premaganim !
-------------------------------------------------------- j
Pokret Delavske zveze.
Vic. »Okrajna Delavska zveza Vič« je priredila v nedeljo, 23. t. m. na Dobrovi predavanje o delavskih in socialnih vprašanjih. Predavatelj tov. P. Fugo Klasinc je j orisal v zanimivem govoru pomen kršč. strokovnih in po- j litičnih organizacij. Za njim je prevzel besedo predsednik j »Okr. Del. zveze Vič« tov. Viktor Kušar, ki je v precej j ognjevitem govoru razložil namen in cilje D. Z. Uspeli j predavanja je bil, da je takoj pristopilo 15 članov in čla- ! nic, ki so prevzeli nalogo za Okr. Del. zvezo v celi fari agitirati, ter razširjati. Predavanje je bilo za kmetsko faro zelo dobro obiskano. Izbrali so se zaupniki, ki bodo v najkrajšem času pripravili vse za ustanovitev »krajevne D. Z. za Dobrovo«. Smisel krščanskega socializma pa prodira v našem okraju v najširše plasti delavskega ljudstva. Upamo, da bodo kmalu zadnji zavednji zavedni kršč. socialisti člani naše »Delavske Zveze«. Predavanje na Dobrovi je takoj rodilo sadove.
Celje. V soboto 22. t. m. je tukaj predaval dr. Gosar : »Naše zlo in naša rešitev«. Predavanja se je poleg članov »dijaškega'soc. odseka v Celju«, udeležilo tudi drugo dijaštvo in naše akad. stardešinstvo, ter funkci-jonarji naših organizacij iz Celja. Po predavanju tov. doktorja se je razvila živahna debata in navzoči so izrazili po sestanku željo, da se arnažirajo večkrat podobna predavanja, katera temeljito posvetijo v našo temo in, da pride dr. Gosar večkrat med nas.
V nedeljo 23. t. m. pa se je vršil ust. občni zbor »Okrajne del. zveze« za celjski okraj, ki je bil nadvse dobro obiskan. Govoril je dr. Gosar o »avtonomiji«, katero pa moramo, ako hočemo biti pravi avtonomisti, najprej izvajati v lastni stranki. Dokler te avtonomije ne izvedemo sami, dokler ne damo vsem delovnim stanovom pravic v vseh ozirih v lastni stranki, nimamo pravice zahtevati avtonomije v državi. Ako se za avtonomijo ne bomo vzgojevali —ne bomo, kadar isto dosežemo na njo pripravljeni in se nam lahko zgodi kot ob prevratu, ko nismo vedeli kaj s svobodno Slovenijo. Politika je boj, v boju odločuje pa zmožnost in moč.
Delavstvo se mora svoje pol. moči, katero ima v svojem številu zavedati in jo izrabiti, da pride do besede in pravic kakor v svoji stranki, tako v državi. Od politike je odvisno, kak bo naš kruh. Zato nujno rabimo poleg strok, organizacij, ki se borijo v podjetjih za prava delavstva in njega zaščito, tudi politično organizacijo »Delavsko zvezo«.
Ako ne bomo imeli strok, organizacij, bomo prepuščeni na milost podjetnikov in kapitailstov, ki so pa, bodisi krščeni ali nekrščeni, vedno le ljudje s človeškimi slabostmi. Ako pa ne bomo imeli pol. del. organizacije, bomo pa brez dobrih soc. zakonov, vedno le hlapci onih, ki bodo organizirani vodili politiko brez nas.
V politični borbi je najuspešnejše orožje časopis. 20.000 naročnikov »Pravice« bo armada in mogočna fronta delovnega ljudstva, ki bo zmagovala. Zato bodi naše geslo : Vsak naš član in somišljenik bodi naročnik »Pravice«.
Tajnik Gajšek je govoril o podrobni in dosledni izpeljavi organizacije del. zveze, kar je za celjski okraj naloga novega okrajnega odbora, kateri je bil soglasno izvoljen in sicer : Knez Rudolf, čuden Ferdo, Rupnik Ivan, Gradišnik Martin. Kobola Josip, Uršič Josip, Skale Franc, Forte Janko in Žnidar Franc tako, da so zastopane vse kategorije od ročnega delavca, do drž. uradnika in malega posestnika. Po navduševalnem pozivu na intenzivno in inicijativno delo novega odbora, kakor članov, je okrož. tajnik zaključil lep ust. občni zbor O. D. Z., po katerem se je zglasilo več novih naročnikov »Pravice«.
Poslanec Jože Gostinčar sc živahno udeležuje v zakonodajnem odboru debate o zakonskem predlogu za prometno osobje. Več njegovih stvarnih predlogov je odbor odobril in sprejel. Vest »Jutra«, da je naš tovariš pri čl. VI. predlagal pasus, da ne morejo biti v službo sprejeti železničarji, ki ne znajo srbo-hrvaškega jezika, je netočna. -Informirani smo in pooblaščeni, da to vest demontiramo. Tozadevni predlog tov. Gostinčarja se je glasil, da v službo ne more biti sprejet, kdor ne zna nobenega državnega jezika. Sicer pa ima poslanec Gostinčar čisto določene izspreminjevalne • predloge, saj je s »Prometno zvezo« in z ostalimi železničarji po katoliškem shodu presedel mnogo ur ob proučavanju železničarskih službenih pragmatik, če bi bili sprejeti vsi njegovi predlogi, bi bili železničarji lahko veseli. A ne bodo !
Dopisi.
Delavski zaupnik, ki ne dopisuje v svoj list, nima mestu ! — Delavski zaupnik, ki ni naročen na delavski list, naj se sramuje svojega zaupniškega naslova ! — Delavski zaupnik, ki ne širi idej svojega glasila, je slabši od nasprotnika !
Tržič. V pondeljek 17. septembra se je vršil prvi »prosvetni večer« v »Našem domu«. Odslej se bo vršil vsak pondeljek ob osmih zvečer. Na dnevnem redu je; predavanje, godba, petje in kratek igrokaz, katerega pomen se vedno razloži. Članstvo naših društev in organizacij, somišljeniki in tudi drugi ljudje imajo pri tem lepo priliko, izobraževati se in si marsikaj dobrega pridobiti za pot v življenju. Zlasti delavstvo rado poseča te večere po svojem trudapolnem delu, na dobi še vsaj nekoliko duševnega razvedrila.
Drugače pa znajo socialisti vzgajati delavstvo, namreč : s plesom ! V delavskem domu hrešči ob nedeljah harmonika. Godec je baje zaslužil en sam dan i500 kron. To ja jako značilno za današnje čase. Da, ples vleče mladino, a za nos ! Ko bo pa delavski fant ali dekle dorastla, bo njima ta ples rodil peklo na tem svetu. Namesto, da bi se resno vzgajala delavska mladina v pripravi na boljšo bodočnost, se vzgaja z plesom, pijačo in nemoralnostjo. In taki ljudje naj bodo potem sposobni voditi pošten boj proti tlačiteljem delavskega stanu ? Taki ljudje naj pobijejo nemoralo današnjega gospodar skega reda, ki so sami popolnoma tudi v tem oziru prO’ padli ? Ko bi taki voditelji imeli izključno vse delavstvo v svojih rokah, potem bi v kratkem izgubilo še tisto bore malo pravic in svobode, kar je še ima danes in bi bilo še bolj uklenjeno v verige sužnjosti, kakor danedanes. Bodimo boljši in previdnejši od svojih nasprotnikov !
Zabukovca. Na seji dne 15. septembra 1923, Strokovne zveze rudarjev skupina Zabukovca, se je sklenilo tem potom opominjati vse tovariše, da zaostalo naroČ nino za list »Pravico« takoj poravnajo. Vsak je dolžal* list pošteno plačati, ker ga tudi vsak pošteno prejema; Veliko tovarišev se točno drži sklepa zadnje seje, ter pla; čujejo list vsaj za tri mesece naprej, nekateri so plačali naročnino celo kar za celo leto naprej. Naj jih ostal' posnemajo !	Odbor D. Z. v Zabukovci.
Dev. Mar. Polje. Jubilej dela 50-letnico zaposlenosti v vevški papirnici obhajajo letos sledeči tovariši ’ Rupret Jernej, Kerznari Marija, Brezovar Franca, Hlad nik Antonija ter delovodja Kotnik Ivan. K temu redkem11 jubileju jim delavstvo iskreno častita ter jim kliče na mnoga leta. Žalibog nam razmere ne dopuščajo, da b' jubilantom na drug način izkazali svojo naklonjenost Upamo pa, da bo družba pokazala jubilantom, da zn! ceniti njih zvesto službovanje, upoštevajoč njih mizern položaj.
D. M. Polje. V nedeljo 15. t. m. smo na najsloves-nejši način prepeljali 4 nove zvonove. Toliko narodni' noš. Polje še ni videlo. Cela fara je kar tekmovala, rne< vsemi pa vasi Sp. in Zg. Zadobrova, katerih možje s° med največjim nalivom postavljali mlaje. Zvonove J* obešal in druga dela izvršil domačin Maček Anton." splošno zadovoljnost, ter ga vsem župnijam priporo*#' mo. Ljudstva se je nabralo ob zvokih domače godbe 5.000. Vse gledalce pa je potrla nesreča pri streljanji1, pri katerem se je ponesrečilo 10 otrok.
Vevče pri D. M. v Polju. Stanovanjska mizerija jjj tudi med našim delavstvom dosegla vrhunec. Okrog ^ družin si obupno vije roke in z grozo pričakuje zime. Pod' strešna satnovanja — sodnijsko iztiranje radi življenjsK8 nevarnosti itd. so vzroki te inizerije. Ravnateljstvo PJ na neprestane prošnje ne ukrene nič, oziroma protezi^ gotove osebe pri oddaji stanovanj. Tako se je v zadnje'11 času zgodil slučaj, ki je vse obsodbe vreden in ki kaŽJ da gospodje ne vidijo ali nočejo videti, kje je porttO4 najbolj potrebna. Prizadeti s kletvico na jeziku gledaj0, kako družba na drugi strani luksurijozno ureja stanovat^ došlemu gen. ravnatelju, kako se iz krasnih sob podira)0 peči itd. Težko pišemo to in bi nas tudi nič ne zanimal01 ker to je stvar družbe, če uredi po okusu gen. ravnatel)3' a vseeno nam pa ni, ker se po drugi strani za delavsk* stanovanja nič ne ukrene kakor svoje dni, dasiravfl pravi zakon o zaščiti delavcev v § 32 točka 2 : Lastni^ industrijskih podjetij morajo ob svojih stroških napravi in vzdrževati potrebno število stanovanj za nastanit® delavskega osobja dotičnih podjetij. Ako bi družba iwe _ srce za te reveže, bi naredila zasilno barake. Toliko z?” enkrat. Povemo pa že danes, da stanovanjska kriza J velika in mi ne bomo odnehali preje, dokler družba če5 ne ukrene.
Če je denar za vile, naj bo še za barake ! Prizade ^
Zagorje ob Savi. Vsem, ki so ob priliki stavke dJ rovali za stavkujoče rudarje, najlepša hvala ! PokaZa, so, da znajo ceniti boj, ki je bil zgolj želja, da si delaV^ za pošteno delo pribori pošteno plačilo. Verjemite, da, i| delavstvo zaveda, da ste zanj mnogo storili. Naj $ solidarizern krščanskega ljudstva ! Boj reakciji!
Zagorje ob Savi. Vsa odporna moč stavkujoče^ rudarskega delavstva se je po osmih tednih stavke ^ šila. Vsled skrajno nepovoljnega položaja je stopilo lavstvo brez najmanjše pridobitve zopet v delo. Radik in socialpatrioti, katerih velikanska zasluga je, da stavka končala, si manejo zadovoljstva roke, češ ; vam je. Takoj v začetku stavke, so prvi, kot drugi trd^. da ne bo imelo delavstvo od tega boja nobene kor|s( Da se je polastila delavstva malodušnost, so krivi tis ki so bog ve po čigavi želji navajali ljudi, naj kr. stavko. Patrijoti so bili pri nas prvi, ki so se ponuja*1 delo, da si menda pribore par pazniških mest. Ti defl11., cijanti so krivi, da so žene dveh rudarjev stan°vf, teden dni v litijskem zaporu. Težko, da je kje na stranka, ki bi več škodovala interesom delavstva, je ta. Računali so pač, patrijoti kot radikali, da se poraženo delavstvo oklene. Pa ne bo nič ! Rudarji s° tem boju prestali tako bogato izkušnjo, da ne bodo koli in zopet nikoli več iskali pomoči pri frazerski cijalpatriotski in režimski radikalni stranki. Roke Pj, od poštenega, izmozganega trpina ! Poznamo vas i'1
čei
Na
kle
Pn
ču;
lo
se«
Do
za
nii
Po
sti
Pr:
na
Ža
ni
8C
Pi
n;
P(
je
S(
01
ki
D
ni
■i
D
tf
is
2 n k n n
n
^einc) vas ! Ne oklepajte se nas, da vas ne stisnemo ! "aiv živi poštenost in odkritost ! Proč denuncijanti in klečeplazci ! Živeli tlačeni!
Zagorje ob Savi. Orožništvo je tov. Viktorja Eliska, Predsednika naše rudarske skupine dne 15. t. m., vračajočega se od konference rudarskih zaupnikov aretirani ga držalo 8 dni v zaporih. Naš neumorni tovariš je
lo i
Sedaj na svobodi, seveda pod policijskim nadzorstvom, D°leg tega pa teče zoper njega kazensko postopanje po zakonu o zaščiti države. Ne bo hudega, ker mu ne bodo n'cesar dokazali. Tovariš je odpuščen iz službe in brez Posla. A je korajžen in borbenega duha. Le pest bo bolj stisnil. Gorje premaganim ! Toda to utegne ob ugodni Priliki veljati današnjim »zmagovalcem«.
Grozna rudniška nesreča.
Dne 23. septembra 1923 se je dogodila v Uombrovi Poljskem strašna rudniška nesreča, kot je ne pomni žalostna delavska povestnica zadnjih desetletij. V rud-jJjKU Reden pri Sosnovicah, v katerem je zaposlenih nad ”“0 delavcev, je na nepojasnjen način izbruhnil grozovit p°žar. Goreti je začelo v notranjosti ob petih popoldne,
na
zunaj pa so požar opazili šele krog polnoči. Uradna
Poročila pravijo, da je število žrtev neznano, dejstvo pa )e> da se od zaposlenega delavstva ni rešil niti eden in ° vsi zgoreli. Vodstvo rudnika in vlada sta odredila ®osirno rešilno akcijo, ki pa ne bo dosegla drugega, kakor konštatirala, da je izgubilo življenje nad 800 delavcev. °sedaj so potegnili iz rudnika 50 teles. Vsa so popol-°rna zvoglenena. Rudnik je oblegan od stotin obupanih ®na in od stotin jokajočih otročičev, ubogih črvičev. , °Sajajo sc nepopisni prizori. Na vsako truplo, ki ga po-.eStiejo na dan, plane kopa nesrečnih družinskih članov, skajoč svojega moža, brata ali skrbnega očeta. Gro-*°ta smrti ponesrečenih rudarjev nadkriljuje najživah-®jšo domišljijo. Preiskovalna komisija delavskih stro-°vnih organizacij je ugotovila, da je zakrivila nesrečo Prava rudnika, ker se ni dovolj brigala za varnostne aPrave zoper pline. Vodstvo obrata pa trdi, da je v vi-
ba
rJU udarila v rudnik strela in povzročila katastrofo.
Za cestarje.
Poslanec Gostinčar je dobil na svojedobno vlože-o vprašalno vlogo o reguliranju draginjskih doklad in užbenih razmer od ministra javnih del sledeči odgo-or. ki pomeni rešitev eno najvažnejših in dolgoletnih cestarskega osobja.
Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca. ^'nistarstvo Gradevina.	Br. 19584. Beograd.
Gospod poslanec!
attnrbnc direkcije mojega področnega ministr-Va že dalje časa razmotrivajo vprašanje ureditve oseb-
nih
■ 'n družinskih draginjskih doklad cestnim nadzorni-iznoseči težko materijalno stanje, ki je nastalo vsled uPoče, koja je postala tem uslužbencem nevzdržljiva. y.v Po razmišljevanju teh predstavkov uvidel sem upra-. Cenost istih, ter sem odločil da se v smeri reguliranja njo^'niskih doklad tem uslužbencem, izvrši kategoriziranih na sledeči način :
L V 1. kategorijo državnih služabnikov (zvanični-Cu Se.. uvrste vsi cestni nadzorniki in vsi kvalificirani Zak^i Cest in mostov in da se na nie nanaša čl. 6 Po k)na 0 ose^)ni'1 in družinskih draginjskih dokladah v krajevnih draginjskih razredih, ker služba, katero oni v ,e naPram njihovem znanju in odgovornosti, spada po ni* n£S*i samega posla v red državnih služabnikov (zva-ikov) in se vsporeduje z istimi.
|Ja\ V II. kategorijo državnih uslužbencev (služite-ker . se uvrste vsi kvalificirani čuvarji cest in mostov, v.Je služba, katero oni vrše, spada v vrsto državnih
°Seh^^e-V	in	cla se na n^c nanosi čl. 7 zakona o
a. nih in družinskih draginjskih dokladah po krajevnih
rjr , m uruzmsKii ‘Vinjskih razredih.
Da po teh kategorijah računa in izplačuje oseb-1923"! družinska draginjska doklada počenši 1. marca ■ ‘eta, kakor drugim državnim uslužbencem in slugam.
So n ^osPod finančni minister in glavna kontrola pristali 12 a to rešitev, katera je z mojim aktom br. 17722 od miJ* a 1. vposlana vsem organom podrejenega strstva- o čemer mi je čast izvestiti Vas
Ministar Gradevina Uzunovič.
^cialni razgled po svetu.
V ^ ^ntralizacija strokovnih organizacij v Nemčiji. Organ'11 vedno b°lj napreduje spojevanje strokovnih dene 1Zac^- 1° 3e Pač posledica koncentracijskih ten-OroCe,V kapitalističnem gospodarstvu. Koncentracijski Certl(JSl se Pojavljajo v treh smereh : 1. Po načelu kon-^ukci'VlP° kojem spadajo vsi obrati brez ozira na pro-Do pJ vrsto k isti organizaciji, ki se torej združujejo nice	°*3ratne uPrave ali po podjetniku, n. pr. želez-
^v°r'nic lnnesov koncern, v kojem se nahajajo papirne tja ; 2 C’ rud°kopi, strojne tovarne, časnikarska podje-obr^tov ^ ^xoricontalni združitvi, torej združenje vseh itnovjn’i I ,spat*a^0 skupaj po produkcijskem procesu in 3. p0 1 kiakor kovinska, lesna, konSumna industrija ; s trgovk' a!ni združitvi, ki začenja z imovino in konča koneneir10 združuje vse, kar sodeluje od surovine do Zveza a. Produkta, ki pride v trgovino 11. pr. stavbena ietja, ,°,ji !!e Pridejo v poštev samo stavbena pod-vidikih on I ^Pekarne, cementne tovarne itd. Po teh °rKanizacijeC Za e v Nerr,čiii združevati tudi strokovne
^reditev delovnega časa v Italiji. Izšel je pravilnik
k odloku o ureditvi delovnega časa. Načelno velja 8 urni delavnik za vsa podjetja. Izvzete so osebe, ki opravljajo domača dela, voditelji podjetij, posadke na uradnih ladjah in čuvaji ; ravnotako ne velja ta zakon za delo, ki ne traja zdržema. 8-urni delavnik smejo v nujnem delu podaljšati sezonske industrije, trajno obratujoča podjetja pa le največ tekom treh mesecev, a morajo potem podaljšanje uravnati tako, da povprečni deiovni dan v letu ne bo daljši od 8 ur. Podaljšanje 8-urnega delavnika morajo skleniti delavske organizacije in svoj sklep predložiti obrtnemu nadzorstvu v potrditev. V kmetskih obratih 8-urni delavnik ne velja za pastirje in posle, ampak le za začasno najete delavce, ki delajo proti plačilu. V delovni čas se ne šteje ne pot na polje ne čas j oddiha kakor tudi ne čas, ki ga rabi delavec za klepanje I kose. Pogodbe in spori se predlagajo pokrajinskim od-| borom za poravnave.
Delavska banka železničarjev. Ameriško železni-čarstvo je na konvenciji železničarske bratovščine v Baltimore sklenilo, ustanoviti delavsko banko železničarjev. Sklenjeno je, da se takoj zbere en milijon dolarjev osnovne glavnice. Tako delajo delavske strokovne organizacije drugod, da se gospodarsko osamosvajajo.
Zamorci in delavske razmere v Ameriki. Zadnje čase so začeli Zamorci trumoma zapuščati delo na plantažah in prihajati iskat dela v Cleveland. Posledica je ta, da nastaja v južnih državah na plantažah občutno pomanjkanje delavcev, dočim pritiska zamorski delavski naval v Cleveland na tamkajšnje delavne razmere. Clevelandska delavska federacija je imenovala poseben odbor, ki naj proučuje vprašanje zamorskega naseljevanja v Clevelandu. Gotovo je, d*a beže Zamorci s plantaž vsled slabe plače in nečloveškega postopanja, dočim jih vabi na sever boljša plača in v obče boljši pogoji. Delajo pri zidarjih, parobrodnih družbah in v tovarnah. Clevelandski delavski voditelji si hočejo prizadevati, da zamorske delavce organizirajo in obenem skrbeti, da se ne izcimijo kaki plemenski poboji.
Delavske razmere v Argentiniji. Neki Avstrijec, ki je šel za kruhom v Argentinijo, pripoveduje v graški »Tagespošti« o tamkajšnjih delavskih razmerah. Delovni čas traja od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda. Mezda se izplačuje zelo neredno, delavci morajo čakati nanjo 14 dni do dva meseca. Kdor preti s stavko, ga podjetnik s pomočjo policije iztira iz podjetja. Vsled velikega števila izseljencev, ki sprejmejo vsako delo pod vsakimi pogoji, so delavske razmere skrajno slabe. Mnogi bi bili srečni, ako bi si mogli toliko prislužiti, da bi se vrnili domov.
Sedanja bulgarska vlada in delovna dolžnost. Kakor se kaže, vlada profesorja Cankova ne misli v celoti odpraviti znamenite splošne delovne dolžnosti v Bolgariji, ki jo je bil uvedel Stambolijski. Vendar se je novi minister za zunanje zadeve pred kratkim na nekem banketu pridobitnih krogov izjavil, da namerava revoluci-jonarna vlada predmetni zakon o nekaterih točkah znatno izspremeniti. Delovna dolžnost mladoletnih bo ostala, izspremenila se bo le v toliko, da bodo klicali na delo manj prizadetih in da jih bodo sestavljali v večje skupine. Delovna dolžnost za ženske se bo odpravila v celoti. ker se nasplošno ni obnesla, in se smatra, da je boljše, če ženske ostanejo pri svojih domačih opravilih. Vprašanje delovne dolžnosti možkih, ki sega do 45. leta, bodo urejevali občinski odbori kot najmerodajnejši krajevni činitelji. Seveda se bodo morali strogo držati zakona.
Plače v Rusiji. Plače in mezde se določajo v Rusiji na dva načina. Na eni strani določa država prisilne plače za vsa podjetja in ustanove ; poleg tega pa urejajo mezde tarifne pogodbe med podjetniki in delavci. Državne naredbe, ki urejajo najmanjše plače, veljajo za vse obrate tako za državne in javne kakor tudi zasebna podjetja. V teh slednjih se plače lahko povišajo po kolektivnih ali poedinih pogodbah. V državnih obratih pa je iz-sprememba plač mogoča samo po kolektivni (skupni) pogodbi. Izjeme so dovoljene le v skrajno nujnih slučajih in v posebnih okoliščinah. Prisilno državno prehrano delavstva so sovjeti leta 1922 odpravili. Od tedaj se izplačujejo plače samo v bankovcih. Minimalne plače določa posebna državna oblast, nazvana mezdna zbornica, ki je pri in podrejena delavskemu komisarijatu. Zanimivo je dejstvo, da se plače v zasebnih industrijah, kjer dela delavstvo za trgovino na svobodnem trgu, bolj hitro približujejo predvojnim plačam kakor pa plače v državnih podjetjih.
Mladina in delo na Kitajskem. Januarja meseca tega leta je izdala kitajska vlada v Honkongu posebno na-redho, ki naj bi uredila vprašanje dela mladoletnih. Na-redba ustanavlja posebno nadzorstvo za mladoletne delavce. Nadzorstvu pripada dalekosežno polnomočje. V nevarnih podjetjih so nedoletni od dela izključeni. Otroci pod 10. leti se v tovarnah ne smejo zaposliti. Za težaška dela, za preinogokopne posle in za zidarska opravila je otrokom pod 12 leti strogo prepovedano. Podjetja morajo voditi posebne sezname o zaposlenih nedoletnih. Delovni čas za otroke v industrijskih podjetjih se je skrajšal na dnevnih 9 ur. Vendar se sme nepretrgoma delati le 5 ur. Otrokom je od sedmih zvečer do 7 zjutraj delo. strogo prepovedano. Na vsakih 7 dni pride dan počitka.
Delavski mladinski vestnik.
Krekova mladina. Delo v centrali sc živahno razvija. Vsem tovarišem skupinskim zaupnikom dajemo na znanje sledeče : Okrožnice, katere smo Vam poslali, bodo — upamo imele uspeh. Poslali smo vam tudi pravila in poslovnik in to ne samo na skupine, marveč tudi v kraje, kjer se delavska mladinska organizacija »Krekova mladina« šele snuje. In sedaj : Na delo. da si ustanovi-
mo čim več podružnic naše mlade organizacije ! Sporočite, kedaj in kje boste imeli sestanek ali občni zbor, da Vam preskrbimo govornika in da pride tudi kak zastopnik od centrale. Izkaznice in pristopnice Vam prinesemo s seboj. Dobili boste natančna pojasnila glede nadaljnega dela. Tu v našem listu se bomo v vsaki številki oglasili tako iz centrale kakor tudi iz vseh podružnic.
V Ljubljani smo začeli z delavskimi večeri in z govorniško šolo. Pred tednom je uprizoril naš dramatični odsek narodno igro »Naša kri«, ki je lepo uspela. Pripravljamo zopetno uprizoritev »Miklove Zale«, »Na smrt obsojeni« in »Egiptovskega Jožefa«. Dela ne manjka. In to je prav. Le v delu je življenje in veselje.
Podružnica »Krekove mladine« Sneberje - Zadobrova. Tudi mi smo se oglasili v svojem listu. Dela imamo dovolj, akoravno smo na deželi. Igra »Stari in mladi«, katero smo uprizorili v Št. Jakobu ob Savi, nam je nad vse lepo uspela. Tudi vrtna veselica, ki se je vršila na vrtu g. Lovšeta v Sneberjih, nam je pokazala, koliko ima delavska mladina prijateljev na deželi. Članov imamo 136. V kratkem si ustanovimo tudi pevski odsek in začnemo s predavanji. Drugič kaj več.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
A. Cvikclj.
Delavska zbornica.
Delavska zbornica.
Ime »Delavska zbornica,« je v začetku precej krožilo med delavstvom. Ono je pač upalo, da bo z njo nekaj pridobilo. Danes pa je misel »Delavske zbornice« izgubila tla med resno mislečim delavstvom. Zakaj ? »Delavska zbornica« je, oziroma bi morala biti nekaj samodelavskega, ustanova, ki jo vzdržuje in upravlja delavtsvo, ustanova, ki delavstvo ščiti in ki v važnih delavskih in narodno-gospodarskih vprašanjih oddaja svoja merodajna mnenja. Vidimo pa, da je ta ustanova gola formalnost in ena sama kepa papirja. Takoj po ustanovitvi je bilo sklicanih par sej, na katerih se je izvolil upravni odbor in rešilo nekaj tekočih poslov. Nato je nastopilo vsaj na zunaj nevzdramno spanje pravičnega. Na drugi seji se je sklenilo, da odložijo vsi člani svoje mandate, če vlada ne da zbornici kredita. Bil je to resen sklep, ali do izvršitve še do danes ni prišlo. Tedaj; imamo »Del. zbornico« in je nimamo. Seje nikjer. Pač pa se sliši, da ima upravni odbor svoje seje. O čem »seje« in sklepa kaj dela, to je zavito v temine egiptovskih megla. Ali je vlada odobrila štatut, ali dala kredit za zbornico, vse to je za člane manjšine večna tajnost. »Delavska zbornica«, že njena ustanovitev, zlasti pa dosedanje zadržanje in delo, ni za delavstvo nobenega pomena in napravimo lahko križ čez njo.
Vzemimo zadevo resno ! Če ni izgleda na živahnejše delo, dajmo zbornico vladi na razpolago, pa naj se še tudi vlada brije norce iz delavstva ! Ako pa tistim, ki nosijo danes odgovornost v »Delavski zbornici« to ni všeč, jim je prosto, da sami sede v zbornici. Nam gre za to, da delavstvo ne bo trpelo, Zato hočemo jasnosti, ki je danes ni. Odgovorni, skličite sejo, da položite račun !
Dr. Kreku zamerijo nekateri, ker je bil krščanski socialist. Pravijo, da je to edina temna pega na njegovem kristalnem značaju. Ne vedo pa, da bi dr. Kreka brez te »pege« nikdar ne bilo ! Baš ta in samo ta »temna pega« je dr. Krek.
Javni nameščenci.
Javni nameščenci! Nestrpno smo pričakovali svoje zel« zaželjene službene pragmatike. Končno smo jo vendar dočakali. Pragmatika je uveljavljena, vendar ni upanja, da se naš bedni položaj kaj izboljša. Ker pa nam država noče pomagati, se končno vzdramimo sami in sežimo po samopomoči. Ker pa vsak posameznik ne more doseči popolnoma nič, zato je dolžnost vsakega javnega uslužbenca, da se organizira v dobro in močno organizacijo. Te pa nam ne bode treba šele ustanavljati, ker imamo že jako izvrstno organizacijo in sicer : »Strokovno zvezo javnih nameščencev.« Strokovna zveza javnih nameščencev ima namen ne samo organizirati, ampak tudi nuditi pomoč članom v slučaju bolezni. Vsi člani naše zveze in njih družine dobe pa tudi zdravnika in zdravila po znatno znižani ceni, poleg tega pa še denarno podporo. V interesu vsakega javnega uslužbenca je, da pristopi takoj k naši organizaciji. Čim več nas bode, tem močnejši bomo. Složno skupno delo nam prinese gotovih uspehov. Strokovna zveza javnih nameščencev ima uradne ure vsak dan razven nedelj in praznikov od 16— 17 ure na Starem trgu 2/1. Podrobne informacije dobi vsak lahko osebno v navedenem času v naši pisarni.
Izredni občni zbor Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši v soboto 29. t. m. ob 20. uri v kloti I. del. konsumnega društva Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom : 1. Sprememba pravil. 2. Sprememba pravilnika. 3. Določitev razredne članarine. 4. Slučajnosti. Vse tovariše vabimo k obilni udeležbi. Načelstvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekateri stalni dopisniki vedno prosijo, naj dopise
priobčimo. Ni treba prav nobenih prošnja, ker priobči-
mo prav radi, kar je dobro napisano in tako, da spada
v naše glasilo. — Dopisniku z Jesenic : Ne moremo priobčiti. Pišite drugič samo na eno stran. Kolikokrat bomo morali to še povedati ?! — Vsem delavskim zaupnikom : Od vseh vas pogrešamo stvarnih dopisov. Zganite se !
Mezdni uradi na Angleškem.
Po izvestnih obratih urejuje na Angleškem delavske plače taokzvani »mezdni uradi«, ki jih je oživotvoril zakon o mezdnih uradih iz leta 1918. Ustanavljajo se po vseh obratih, v katerih še ne obstojajo zadostne ustanove za sistematično urejevanje delavskih plač. Mezdni uradi obstojajo iz paritetnega zastopstva med delavci in podjetniki ter iz nekaj neodvisnih oseb. Vse člane mezdnega urada določi minister za socialno politiko. Navadno se zgodi to tako, da povabi in pozove minister obe v to poklicani in na tem interesirani stranki, naj imenujeta svoje člane v mezdni urad. Redno se ti člani od ministrstva tudi potrdijo in dekretoma pozovejo v svojo funkcijo. Neodvisne člane imenuje minister sam. V obratih, v katerih je zaposleno mnogo žensk, mora po določilih predmetnega zakona priti najmanj ena ženska kot članica v mezdni urad. Glavni namen in cclj tega urada je, določevati najnižje zakonite plače. Običajno podajajo delavci svoje, a podjetniki zopet svoje predloge. Naloga skupnih sej pa je, da se doseže zlata sreda. Dosežene sporazumne pogodbe so podvržene potrditvi pristojnega ministrstva, ki odreče svoj ja le v skrajnih slučajih. Kakor hitro je pogodbo minister potrdil in se je to primerno razglasilo, je le-ta obvezna za cel obrat, in ne sme noben podjetnik plačevati delavcem manjših mezd.
V Angliji in na Irskem obstoja točasno 63 takih mezdnih uradov. Njihovo področje spaja nad tri milijone delavcev. Ti uradi pa ne določajo samo plač, marveč vplivajo tudi v veliki meri na delovni čas in na vse druge delavske prilike in neprilike. Kakor je bilo pred kratkim brati iz angleškega časopisja, je predložena k omenjenemu zakonu v angleški spodnji zbornici zakonska novela, kar je zasluga angleške delavske stranke (Labour Party) in je upati, da se bodo mezdni uradi v mnogih točkah izspremenili v še večjo korist angleškega delvastva.
prednih« sil, ki se mu je posrečila tako sijajno, da so vse njegove napredne velesile dobile pri volitvah 18. marca 1923 enega samega poslanca po milosti ostanka. Sodrug dr. Korun pa je poleti leta 1923 započel akcijo za koncentracijo socialno-demokratskih sil. Dne 12. avgusta t. 1. je njegova struja sklenila, da naj prenehajo vsi socialistični listi »Zarja«, »Naprej« in »Enakost« ter naj mesto le-teh izhaja enotno glasilo z imenom »Socialist«. Kakor pa se zdi, bo tudi dr. Korun obnemogel. Je hudo, koncentracijo, pri imenoma socialistih (titular - socialist) —.
Službena pragmatika železničarjev. Z ozirom na vesti, da pride pragmatika v razpravo, jo je osrednji odbor »Prometne zveze« pretresal skupno z tov. Jože Gostinčarjem nar. posl., ter dodal svoje pomisleke, ki jih bo skušal tov. Gostinčar pri razpravah uriniti v pragmatiko. O razpravi in njenemu poteku bodemo poročali.
Dr. Kramar o Rusiji. Znani češki nacijonalist dr. Kramar je nedavno tega napisal v »Narodnih listih« članek o Rusiji in Evropi. Angleško politiko napram Rusiji napada, a francoski očita, češ, da je za Francijo edino zdravo in uspešno jamstvo narodna Rusija. Danes je prepričana tudi Francoska, da ne more Poljska prav v nobenem slučaju nadomeščati Rusije. Nadalje očita Francoski, zakaj ni vodila odločnejšega boja proti boljševi-kom in zakaj ni bolj podpirala pokretov carističnih generalov. Kramar opozarja zapadne Evropske države, da obstoja nevarnost, da se cela Rusija spremeni v navadno nemško kolonijo, kar bi pomenilo propast za celo Evropo. Kramar priporoča, da naj niti ena držav ne podpira boljševikov, ker se bodo zrušili sami v sebi, kakor hitro jim Evropa odvzame gmotne podpore.
KUPUJTE PRAVICO !
»Pravica« se dobi v prodaj v trafiki Šterkoviži Dunajska cesta.
GAZELA
i
je nova znaml«. V dobrem let s pa se je radi svoj« kakovosti tako upcljala, da se dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinje.
Strokovna Zveza tov. delavstva.
Razno.
Zavedni Avstrijci. Pristaši krščansko-socialne stranke so zbrali za volivni shod eno milijardo 106 milijonov, 660 tisoč nemško-avstrijskih kron, kar znaša 1,568.600 dinarjev ali čez 6 milijonov naših kron. Kdaj bo naše delavstvo tako zavedno, da bo zbralo v svojih strokovnih organizacijah močne stavkovne fonde, ki so tako nujno potrebni ?
Koncentracija socialno-demokratskih sil. Dr. Kukovec je v poletjji 1922 začel akcijo za koncentracijo »na-
Iz pisarne. Vse skupine S. Z. T. D. ponovno opominjamo na svoj čas poslovne tiskovine (mesečni raz-vidnik), da jih čimprej izpolnijo, vsaj glavne rubrike, ter takoj odpošljejo zvezi, ker jih nujno rabimo. Dalje opominjamo vse, ki še niso poslale mesečnih obračunov za avgust in september, da to takoj store, ter da sc v nadalje bolje drže društvenega poslovnika. Za vse pa naj velja ena, ki se imenuje točnost.
Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo!
KNJIGOVEZNICA, .KARTONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BiVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV'
Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno!
za
za
za
u
Ni
kM
Pravkar je izšla v založbi .Socialne Misli" knjiga
Dr. A. Gosar:
ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM
Pomisleki in odgovori
z velezanimivo in aktualno vsebino.
Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. & se naroči in takoj plača vsaj 10 izvodov, znaša ced* za izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali f v upravi „Soc. Misli", Jugoslovanska tiskarna, kol' portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2.
To knjigo mora imeti vsak krščanski — sociale«
Oblačilnica za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani
je preS3ljia svoje  -------------------
VELIKA IN SOLIDNA i	.	»	j	VELIKA 88« SOLIDNA
I za«*« i CENTRALNO SKLADISCE i
!
\
MANUFAKTURE.
\
I
j OGLEJTE Sl JOI
8..M.............. M...............
••••....O«...........
* v prvo nadstropje nove palače »VZAJEMNE POSOJILNICE" na Miklošičevi cesti poleg Uniona.
manufakture.
@€Hjy¥i si m s
i
o
>
C/i
o
co
Kdo bo skrbel za te, — če se zane
Vsak član I. DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA naj nabavlja vse svoje potrebščine, posebno oblačilno blago izključno pri lastni zadrugi, s tem bo podprl tudi svojo strokovno organizacijo, samega sebe in svoje somišljenike.
O
Ce kupiš pri zadrugi po konkurenčni ceni 1 kg sladkorja, si ga kupi! dejansko 3 K ceneje, — če kupiš 3 m blaga za obleko, si ga kupii dejansko 90 K ceneje kot pri konkurenci, ker dobiš 3% popust od vsega kupljenega in takoj plačanega blaga !
Najceneje in najbolje kupiš vedno le pri lastni zadrugi. ~WM
i
o.
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
•••••••• MMMM MMMM NH<*M ••••••«•
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADR0ZNA GOSPODARSKA BANKA
UUBUANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednotne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad IS,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Notisad.
Račun poštno-ček. urad i: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar*