PPlmutfSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /->	.	..
Abb. postale I gruppo	i^iCDU 4UU lir
Leto XXXVIII. Št. 15 (11.143)
TRST, torek, 19. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
DRZNA AKCIJA OSAMLJENEGA NAPADALCA V MESTNEM SREDIŠČU
V Parizu umorili pomočnika ameriškega vojaškega atašeja
Novembra lani je verjetno isti atentator streljal proti gospodarskemu atašeju ZDA - Le malokdo verjame pismu, s katerim si je prevzela odgovornost neka libanonska organizacija
PARIZ — Pomočnik vojaškega atašeja pri ambasadi ZDA v Parizu Charles R. Ray je včeraj zjutraj izgubil življenje v atentatu. Pred njegovo hišo ga je ustrelil moški, ki je takoj po atentatu zbežal. Policija še ni odkrila istovetnosti atentatorja, prav tako pa so’ neznani vzroki atentata, kajti preiskovalci ne pripisujejo večjega pomena telefonskemu pozivu, s katerim si je v Bejrutu prevzela odgovornost za atentat neka neznana libanonska organizacija. Vest o tem terorističnem dejanju je povzročila veliko razburjenje v ZDA, kjer se ponovno. že drugič v kratkem času (po ugrabitvi generala Doziera v Veroni poudarjajo teze o mednarodnih Vezeh terorizma.
Do atentata je prišlo, kot že rečeno, okoli 9. ure pred poslopjem v katerem je stanoval ameriški častnik. Ko je Ray zapustil poslopje in se napotil k avtomobilu, ki je bil parkiran kakih 100 metrov stran, je z druge strani ceste pritekel do njega neki moški in ga hladnokrvno ustrelil v glavo, nato pa je zbežal.
Ray je bil pri priči mrtev. To je bil v kratkem času že drugi napad na ameriškega diplomata. Pred približno tremi meseci, 12. novembra lanskega leta je neki moški streljal proti ameriškemu trgovskemu atašeju Christianu Chapmanu. vendar ga ni zadel, ker je Chapman v zadnjem trenutku opazil napadalca in se skril za svoj avto. Takrat so francoske oblasti okrepile nadzorstvo in dodelile številnim ameriškim diplomatom osebno stražo. Rayu pa straže niso dodelili, ker je imel v okviru ambasade obrobno vlogo in pač niso imeli za potrebno, da tudi njega zaščitijo.
Podatkov o atentatorju ni. razen dejstva, da gre po opisu sodeč za istega človeka, ki je v novembru napadel Chapmana. Kot že rečeno, si je odgovornost za atentat prevzela manj znana skupina «oboro-žena revolucionarna libanonska frakcija*, s pismom, ki so ga pri padniki te skupine posredovali neki tiskovni agenciji v Bejrutu. V pis
mu obtožujejo ZDA, da vodijo «fa šistično. sionistično in reakcionar no» zavezništvo proti libanonskemu ljudstvu in tako utemeljujejo svoj boj proti «vsem ameriškim pred stavnikom v svetu*. Organizacija s podobnim nazivom si je v novembru prevzela odgovornost za atentat proti Chapmanu.
V Parizu, kot že rečeno, ne pri pisujejo pretirane važnosti temu sporočilu. Vlada je včeraj, takoj po atentatu, sporočila, da bodo sprejeti vsi ukrepi, da se ugotovi jo krivci tega atentata. Zločin je obsodil tudi predsednik Mitterrand, ki je deial, da bodo francoske oblasti naredile vse. da se pojasnijo okoliščine atentata.
Seveda pa je. kot je povsem ra zumljivo, dogodek vzbudil največji val ogorčenja in veliko zaskrblje nja prav v ZDA..Tako je ameriški predsednik Reagan izgubil svoje navidezno mirno in odmaknjeno za držanje, kar se je zgodilo tudi do ugrabitvi generala' Doziera. Poudaril je. da .je ta nova teroristična dejavnost naperjena Drav Drotj ZDA in da je njen namen sejanje terorja in vzbujanj naDetosti uri ameriškem ljudstvu. Državni tajnik Alexander Haig je v svoji izjavi prav tako poudaril gnev zaradi tega terorističnega dejanja ter dejal. da ta dogodek še potrjuje njegovo prepričanje, da je terorizem eden največjih problemov našega časa in da morajo države podvojiti svoje napore, da ga onesposobijo. «Ta atentat*, je nadaljeval Haig ne bo zaustavil "haše diplomatske dejavnosti v Franciji in
drugod po svetu. Seveda Da tudi v Ameriki z velikimi rezervami upoštevajo bejrutsko sporočilo.
Umorjeni Charles R. Ray je bil doma iz New Yorka, star je bil 43 let in leta 1976 je bil povišan v podpolkovnika. Bil .je ožen.jen in je imel dva otroka, stara 15 in 17 let. V Parizu .je služboval od avgusta 1980.
TRIPOLIS — Včeraj je prispel na uradni obisk v Alžirijo libijski voditelj Gadafi.
Glavna tarča Senzanijeve skupine RB
Sedež vsedržavnega sveta krščanske demokracije je bil eden izmed glavnih tarč Senzanijeve skupine rdečih brigadislov, katere je policija onesposobila v prejšnjih dneh. Preiskovalci menijo, da so RB nameravale napasti palačo 22. januarja in kar v neposrednem prenosu preko TV ekranov »posredovati* gledalcem pokol članov vsedržavnega sveta krščanske demokracije	(Telefoto AP)
PRVI KONKRETNI INDICI 0 VMEŠAVANJU TUJIH TAJNIH SLUŽB V ITALIJI
Neofašisti obtoženi političnega vohunstva in mednarodnega prekupčevanja z orožjem
Sodstvo izdalo sedem zapornih nalogov - Fašiste podprla ista organizacija, ki pomaga RB? - Vseučilišče v Perugii najbrž «brlog vohunov in ubijalcev»
RIM — Črpata italijanski črni in rdeči terorizem orožje in finančna sredstva od ene same mednarodne teroristične organizacije? In, ali je ta ista organizacija vodila tudi morilsko roko papeževega atentatorja, Turka Ali Agco? Ta in še številna druga vprašanja so zopet v ospredju pozornosti preiskav o teroristični dejavnosti raznih skupin v Italiji.
Glavno zaslugo za to nosi rimski sodnik Imposimato, ki je v prejšnjih dneh razburil politične kroge z izjavo, da številne bližnjevzhodne države, vključno z Libijo In Izraelom, pomagajo italijanskim teroristom in so v njihove vrste vključili može svojih tajnih služb.'
TSovega elana pa je preiskavi dalo petkovo odkritje trupel dveh
»malih rib* italijanskega neofaši-zma v jezeru Tivoli pri Rimu. Včeraj je sodnik Imposimato v zvez; z njuno smrtjo izdal sedem zapornih nalogov, ki zadevajo pet Italijanov in dva Egipčana. Med temi so sama znana Imena italfjanHv /a noofašizraa od Sergia Caloreja (do pred kratkim so ga obtoževali bo-
Afganistanska kriza glavna tema pogovorov Zia Ul Haka z italijanskimi predstavniki
RIM — Vprašanje pomoči afganistanskim beguncem, ki so se zatekli v Pakistan po sovjetskem posegu v njihovi domovini, je bila glavna tema včerajšnjega srečanja med italijanskim predsednikom Pertini-jem in pakistanskim predsednikom Mohaniadoni Zia Ul Hakom, ki se mudi na tridnevnem »delovnem o-bisku* v Italiji. Predsednika pa sta poleg Afganistana obravnavala tudi »številna mednarodna vprašanja skupnega interesa* in preverila »razvoj dvostranskih gospodarskih odnosov*.
Afganistan pa ni bil prisoten samo na srečanju s Pertinijem temveč v vseh pogovorih, ki sta jih imela Zia Ul Hak in njegov zunanji minister Aga Šahi s predsednikom vlade Spadolinijem, z zunanjim ministrom Colombom in z drugimi italijanskimi predstavniki. Vloga Pakistana na Srednjem vzhodu je namreč neprecenljive strateške važnosti. saj meji z Afganistanom. Kitajsko. Indijo in Iranom. Pakistan io v zadnjem obdobju postal izrazito prozahodno usmerjen.
Na sliki (telefoto AP); pakistanski Predsednik Mohamad Zia Ul Hak na sprejemu pri Pertiniju.
lonjskega pekola) do Paola Signo rellija. Imposimato jih obtožuje tudi političnega vohunstva in mednarodnega prekupčevanja z orožjem. Povezani naj bi bili s sirskimi in libijskimi tajnimi službami ter s skrajno palestinsko organizacijo Abu Nidala. Vse te organizacije so neo-fašiste dobavljale tudi z mamilom, katerega So »črnosrajčniki* razpečevali v Italiji in na ta način finansirali svojo prevratniško dejavnost. VinccBzo Travaglicne in Gennaro Mettdeila pa nista edini žrtvi svojih bivših pajdašev. V jezeru vulkanskega izvora iščejo člani posebnega oddelka potapljačev iz La Spezie še druga trupla mož, ki so na kakšen način ovirali dejavnost neofašistov in so bili zato hladnokrvno ubiti, njihova trupla pa zagrebljena. Im-posimato je tudi ponovno odprl preiskave o nekaterih skrivnostni!) umorih v Rimu,
Rimski sodnik je nadalje prepričan — njegove domneve pa so okrepila tudi pričevanja Patrizia Pecija in drugih skesanih brigadistov — da je ista mednarodna organizacija podpirala tudi rdeče brigade, katere je oskrbovala z lahkim in težkim orožjem (rakete in bazuke).
Mnogo je govora tudi o tem, da so agenti in «killerji» tujih tajnih služb, ki delujejo v Italiji, izdajajo za študente na univerzi za tujce v Perugii, kjer so sicer redno vpisani. a ne obiskujejo predavanj in ne polagajo izpitov. Na ta način pa z lahkoto pridejo do dovoljenja za bivanje v Italiji in lahko neovirano potujejo po državi. Iz umbrij-skega vseučilišča je odpotoval »komandosa*. ki je 1972. leta v Miin-chnu napadel olimpijsko naselje in ubil izraelske tekmovalce. Pod lažnim imenom pa je bil na univerzi vpisan tudi papežev atentator Ali Agca.
Preiskava sodnika Imposimata je seveda nemalo razburila diplomacije držav, ki naj bi bile povezane z italijanskimi teroristi. Libijsko veleposlaništvo je odločno zavrnilo vsakršno sumničenje. Imposimato-va stališča pa odklanjajo tudi predstavniki PLO. Glasnik izraelskega predsednika vlade Begina je dejal, da so obtožbe smešne* in nevredne uradne reakcije njegove vlade. Im-
posimato ima divjo in izkrivljeno domišljijo, je pribil izraelski glasnik. Sirsko veleposlaništvo pa sodnikovih suniov ni hotelo komentirati.
Spričo odmevnosti Imposimatove preiskave je bila ugrabitev ameriškega generala Doziera včeraj nekoliko v ozadju. Sicer pa ni bilo beležiti novosti. Preiskovalci so prepričani. da se ugrabitelji čutiie vse manj samozavestne. »Skromnost* v^liue četrtega- sporočila naj bi dokazovala, da Dozier odlično kljubuje brigadistom.
PRVA OBETAVNA ZNAMENJA IZ VARŠAVE
Režim in Cerkev iščeta izhod iz poljske krize
Mešana komisija predstavnikov vlade in škofovske konference se zavzema za nacionalni dogovor
VARŠAVA — Poljska se bo le počasi vračala v stare kolesnice, vojno stanje pa bo trajalo še precej časa. To je v bistvu vsebina tiskovne konference podpredsednika poljske vlade Mieezvslawa Rakou-skega, ki je tudi demantiral nedeljske izjave poljskega veleposlanika v Veliki Britaniji Staniszevskega o
skorajšnji osvoboditvi Lecha Wa-lese.	.	/
Rakowski je tujim dopisnikom ponovil stara stališča, da je bilo vojno stanje »nujno zlo*, da so lahko preprečili »anarhijo in državljansko vojno*. Grobo je obsodil delovanje sindikata Solidarnost in ni hotel povedati, kdaj bodo ponovno vzpostavili sindikalne svoboščine. Podpredsednik je tudi poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Cerkev v poljski stvarnosti, in navedel, da poljske o-blasti ne bodo nasprotovale morebitnemu papeževemu obisku na Poljskem.
Na tiskovni konferenci je Rakovv-ski odgovoril tudi na vprašanja o usodi svojega sina, ki je zbežal na Zahod, z besedami, da je to njegova osebna drama in rezultat razhajanj med staro generacijo, ki se je borila za Poljsko, in novo, ki nima še jasnih pojmov.
Podpredsednik Rakovvski je tudi o-menil zahodne gospodarske sankcije navedel, da ne služijo stabilizaciji in bodo še podaljšale rešitev poljske krize. V intervjuju ža neko zahodnonemško revijo pa je Rakow-ski povedal, da je glavni cilj sedanje vojaške vlade gospodarska stabilizacija, ki edina lahko zagotovi notranjo svobodo v državi. Za uresničitev tega cilja pa Poljska potrebuje »pet težldh let*.
Bolj kot izjave podpredsednika Rakowskega pa je v poljskih dogajanjih odjeknil včerajšnji skupni komunike mešane komisije predstavnikov vlade in škofovske konference. Na seji so proučili trenutno družbenopolitično in gospodarsko stanje v državi in razpravljali o načinu in sredstvih za izhod iz krize v državi. V skupnem kpmu-nikeju so poudarili, da .je .t^eba čimprej ' poiskati politične rešitve, ki bodo imele za cilj uresničitev
iiMiiiiittiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiuiiitaMmimniniiiiiiiiiiiumnitiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiuiiiinu
NA POVABILO PREMIERA ABDELCANIJA
DJURANOVIČ OD VČERAJ NA OBISKU V ALŽIRIJI
Poudarek na nujnosti tesnejšega sodelovanja med državama in na krepitvi vloge neuvrščenih držav
ALŽIR — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj prispel na tridnevni prijateljski obisk v Alžirijo. Po prihodu na alžirsko letališče, kjer ga je pričakal in pozdravi! predsednik alžirske vlade Mohamed Ben Ahmed Abdelgani, ie Djuranovič na tiskovni konferenc; opozoril, da je prispel na obisk v času, ko se sodelovanje in odnosi med državama vsestransko razvijajo. Dodal je, da so odnosi med državama na vseh področjih tako dobri, da lahko služijo kot primer odnosom med neodvisnimi neuvrščenimi državami. Sodelovanje se je posebej okrepilo po zadnjih Dogovorih, ki sta jih imela predsednik Tito in Šadh Bendžedid in ki so odprli novo <jb dobje v odnosih.
V nadaljevanju je Djuranovič iz razil prepričanje, da bodo v pogo-
Ta mesec plačati TV, takso za avto itd.
RIM — Januar je že po tradiciji mesec plačil, ko je treba odštevati dober del komaj prejete 13.
■ plače (če je je kuj ostalo) za radijske in televizijske naročnine, za avtomobilske takse, za vozniško dovoljenje, pa za razne druge dajatve. Televizija ie že itak skoraj v vsaki hiši In njena naročnina krijg pri nas tudi uporabo radijskih sprejemnikov. Rok za izplačilo zapade navadno 31. januarja, a ker je letos ta dan nedelja, sc bo lahko naročnina, ki znaša za barvne 78.910 lir, za črno-belc ekrane pa 42.680 lir na leto, Izplačevala še 1. te-hruarja. Za zamudnike so seveda predvidene denarne kazni, v sorazmerju s trajanjem zamude.
Prometno takso za uporabo avtomobila je letos Izjemoma mogoče plačati do 20. t.m. (drugače zapade rok že 10. januarja), odšteti pa bo treba kar 8(1 odstotkov več kot lani v začetku leta. Za mopede in motorna kolesa zapade rok 25. t.m. Do konca meseca, oziroma do 1. februarja, je treba tudi izplačati vse dajatve za državne koncesije, ki imajo letno trajanje. V tem okviru morajo tudi šoferji, ki lani niso plačali vozniškega dovoljenja, nalepiti na dokument ustrezne koleke, medtem ko ostaja rok za veliko večino avtomobilistov 28. februar.
Posebej velja opozorili, da morajo državljani, ki niso vpisani v nobeno bolniško blagajno, izplačati do sobote, 30. t.m., prva dva obroka samoprispevkov 1NPS za splošno zdravstveno službo, in sicer prispevek za leto 1980 in predujem ca leto 1981.
Spori v vladni večini glede reforme pokojnin
RIM — Vprašanje pokojnin postaja za Spadoli-nija čedalje trši oreh, saj ustvarja nemalo napetosti v sami njegovi vladi in večini. Minister za delo Di Giesi (PSDI) se je namreč nenadno izmi slil. da mu zakonski predlog o reformi pokojnin, ki ga je bila pripravila že prejšnja Andreottijcva vlada, ki je užival načelno podporo sindikatov in skoraj vseli parlamentarnih skupin in ga zato tudi sedanja vlada ni umaknila (ustrezna poslanska komisija ga obravnava že dve leti in bi morala zaključiti o njem razpravo v enem mesecu), enostavno ni pogodu.
Zlasti Di Giesi noče. da bi poenotili ves pokoj nitiski postopek z razpustom množice posebnih bla gajn in da bi se vsi skladi stekali v INPS, pri čemer ga podpira tajnik njegove stranke Longo. S tem je prišel v hudo navzkrižje s podtajnikom Crescom in predsednikom poslanske komisije za delo Salvatorejem (oba PSI), ki ga dolžita neod govornosti, grobe demagogije in nesramnega stika nja za volilnimi glasovi. Po drugi strani problem še zaostruje ogromen deficit zavoda INPS.
Zato je bilo potrebno sklicati nadaljnji posvet med večino, ki so se ga sinoči udeležili ministri Di Giesi. Andreatta 'in Radi. podtajnik Gargano, načelniki poslanskih skupin KD. PSI, PSDI, PRI in PLI ter nekaj izvedencev. Po več kot 3 urah se.ie so »gotovih, da ni nevarnosti za izplačilo pokojnin, da bo zakonodajni postopek pokoininske reforme spoštoval predvideni rok 28. februarja, vprašanje enotnega sklada v INPS pa je ostalo odprto.
vorih s predsednikom vlade Ab
iiliifMiiniiiilillHUiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiMitiiiimtiiiiiliiiiiiiiiiiiiililiiilfiiiMiiniitiiiiiiitiiiitintiMmiiiiiiMiilitmiiMiitifiiiiiiiiiiniiiiiniiiitiiliuiH
Vrh vladnih strank za «politiko hiše»
RIM — Tudi stanovanjska politika vzbuja nemajhna trenja v sami vladni koaliciji. Sporni zakonski odlok ministra za javna dela Nicolazzija (PSDI), ki je po eni strani odložil izvajanje sodnih izgonov, po drugi pa nekako liberaliziral zasebne gradnje, ker je postavljal občinam prekratke roke za pregled načrtov, je tik pred zapadlostjo, saj ni nobene možnosti, da bi ga parlamentarni skupščini potrdili pred 25. t.m., ko mu zapade 60-dnevni rok.
Vlada se torej pripravlja, da ga ponovno predloži, a v samili n;enih vrstah ni soglasja. Minister za finance Formiea (PSI) bi rad izkoristil priložnost in vključil v novi dekret tudi nekaj davčnih olajšav (pri IVA, INVIM, IRPEG in ILOR) za družbe, ki prodajajo stanovanja zasebnikom, po drugi strani pa povišal davke za nezasedena stanovanja. To pa ni pogodu Nicolazziju, ki bi rad ohranil dekret brez sprememb, navzlic nasprotovanju občinskih uprav, sindikatov in levičarskih sil v parlamentu, ki mu očitajo, da hoče razpredati javna stanovanja in pokopati urbanistične omejitve špekulacijam.
Včeraj se je oglasil tudi liberalni tajnik Zanone, 1ri je s pismom Spadoliniiu zahteval nujno sklicanje »vrha* vladnih strank, da preverijo vzroke zastoja gradbene dejavnosti in nakažejo ustrezne rešitve. Predsednik vlade je njegovi zahtevi ustregel in sklical za jutri načelnike parlamentarnih skupin večine, v ozračju pa je vsekakor čutiti nar elektrenost, ki je značilna za predvolilna obdobja.. .
Danes seja posebne komisije o odpravninah
RIM — Ministrski predsednik Spadolini je včeraj z lastnim odlokom ustanovil strokovno skupino, ki bo na osnovi študij, ki so jih že izdelali delodajalci, predstavniki delavcev in državne uprave, sestavila predloge v zvezi s spremembo načina izračunavanja odpravnin. Novoustanovljeni skupim predseduje prof. Gino Giugni, sestavljajo pa jo predstavniki predsedstva vlade, ministrstva za delo, treh sindikalnih organizacij, Confindustrie in In-tersitula. Delovna skupina se bo baje prvič sestala že jutri.
Vprašanje izračunavanja odpravnin je postalo ponovno aktualno, potem ko je Democrazia proletark izbrala več kot pol milijona podpisov in s tem sprožila postopek za referendum, s katerim naj bi odpravili sporazttm iz leta 1977, ki k zamrznil obračunavanje draginjske doklade pri izračunu odpravnin.
Delo, s katerim se bo soočala nova skupina, ni lahko, saj gre za vprašanje, ki se pobliže tiče vseh delodajalcev, pa tudi vseh delavcev, saj so doslej po približnih izračunih delodajalci eprihra-nili», delavci pa »izgubili* približno 12.000 milijard lir. Osnovno vprašanje je prav v odnosih med sindikati in industrijci. Sindikati so že pred letom dni pripravili predlog za drugačno izračunavanje odpravnin, pri katerem bi bila upoštevane tudi dra ginjska doklada, industrijci pa so pripravljeni na razpravo o tem vprašanju, vendar le pod pogojem, da se pričnejo globalna pogajanja o ceni delovne sile.
delganijem in drugimi osebnostmi našli način za še hitrejši razvoj gospodarskega sodelovanja med državama kot tudi, da bodo ustvarili boljše razmere za izvajanje sporazuma o sodelovanju med državama. Dodal .je še, da bodo v pogovorili posebno pozornost namenili nadajnji krepitvi akcijske sposobnosti neuvrščenih držav.
Jugoslovansko-alžirski pogovori so se začeli včeraj popolriie, sinoči pa .je premier Abdelgani nriredil slavnostno večerjo gostom iz Jugoslavije. (dd)
Po podpisu »grškega protokola*
Zadovoljstvo v EGS zaradi sporazuma z Jugoslavijo
BRUSELJ — V izvršni komisiji EGS so včeraj uradno izrazili zadovoljstvo nad sklepnimi pogajanji o »protokolu Grčije* z Jugoslavijo, ki so ga potrdili prejšnji petek v Bruslju. Na sedežu EGS pričakujejo hitro ratifikacijo protokola, ki bo po tamkajšnjem mnenju odprl novo obdobje v gospodarskih odnosih med EGS in Jugoslavijo.
Kot je znano, gre za prilagajanje sporazuma SFRJ - EGS o sodelovanju po vstopu Grčije v evropsko skupnost. Pogajanja so bila dolgotrajna, v ospredju pozornosti pa je bilo nekaj vprašanj, predvsem izvoz jugoslovanske, junetine.
V Bruslju opozarjajo tudi na del protokola, ki poudarja nov pomen tranzita skozi Jugoslavijo po vstopu Grčije v EGS in dodajajo, da je evropska investicijska banka že odobrila Jugoslaviji 200 milijonov dolarjev posojila za izboljšanje prometne infrastrukture, (dd)
Trčenje 4 letal pri las Vejjasu
NEW YORK — Severno od Las Vegasa so včeraj iz še nepojasnjenih razlogov trčila štiri ameriška letala, ki služijo za urjenje voja ških pilotov. Za sedaj ni še znana usoda štirih pilotov, ki so bili na krovu. letal., .	.............
realnega in trajnega nacionalnega dogovora. Obe strani sta tudi ugotovili pomembnost sodelovanja med vlado in Cerkvijo, ki pozitivno vpliva pri odpravi vojnega stanja. Ob tem so tudi proučili bodočo vlogo sindikatov in drugih organizacij in razpravljali o višjem šolstvu.
Vladni predstavniki pa so prikazali bodoče ukrepe, ki naj bi omilili nevšečnosti vojnega stanja in ki jih bo prikazal in obrazložil poljskemu parlamentu general Ja-
NA VABILO
ZVEZE SINDIKATOV SFRJ
Uradni pogovori UIL v Beogradu
BEOGRAD - Včeraj je pri spela na dvodnevni obisk v glavno mesto Jugoslavije, na vabilo sveta Zveze sindikatov, uradna delegacija italijanskega sindikata UIL, ki jo vodi generalni tajnik Giorgio Benve nuto. Namen srečanja je navezati tesnejše vzajemne stike in izmenjati informacije in izkušnje o delu sindikatov v o-beh državah ter mnenje o dejavnosti v mednarodnem sindi kalnem gibanju in o svetovnih razmerah nasploh.
Včeraj sta si delegaciji (v italijanski je še sodeloval pri pogovorih odgovorni za mednarodni urad UIL Scricciolo, jugoslovansko pa vodi predsednik sveta Zveze sindikatov SF RJ Rade Galeb in jo sestavljajo še član predsedstva Josip Franič ter odgovoril’’ za medharodne odnose Sava Kri-škapa) izmenjali inrormaci;e o aktualnih družbeno - gospodarskih in političnih gibanjih ter o vlogi sindikata v obeh državah.
Pogovori so zadevali tudi mednarodne razmere, pri čemer sta delegaciji soglašali o potrebi prizadevanj za omilje-nje napetosti med blokoma, za nadaljevanje madridske konfe renče o varnosti in sodelovanju v Evropi ter za razvoj pogajanj SZ - ZDA o razorožitvi. Pri tem so tudi poudarili aktivno vlogo gibanja neuvrščenih in potrebo, da se Poljska kriza rešuje brez zunanjih intervencij.
ruzelski. Obe strani sta tudi ugotovili, da v sedairem težkem položaju država potrebuje gospodarsko pomoč in da gospodarske sankcije zavirajo premestitev krize in uresničitev družbene obnove. Predstavniki Cerkve so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki so jih oblasti sprejele do posameznikov in organizacij. Ti ukrepi žalijo človeško dostojanstvo in so po mnenju Cerkve povračilne narave. Mešani komisiji sta predsedovala član politbiroja in tajnik centralnega komiteja PZDP Kazimierz Barciko\v-ski in podpredsednik škofovske konference in krakovski nadškof msgr. Franciszek Macharski.
Včeraj se je sestal tudi svet poljske Cerkve, danes pa bo zasedanje škofovske konference. Po vsem sodeč je torej poljska Cerkev vložila v mirno reševanje poljske krize ves svoj ugled in težo. Ameriški senator Larry Pressler. ki je v teh dneh obiskal Poljsko, je prpd-sinočnjim na tiskovni konferenci v Washingtonu napovedal, da bo general Jaruzelski na prihodnjem zasedanju parlamenta dal koncesije, ki bi lahko omogočile premostitev krize.
Mehika in Kanada za mirno rešilev salvadorske krize
CIUDAD DE MEXICO - Mehiški predsednik Lopez Portillo in kanadski premier Pierre Trudeau sla ponudila ameriškemu predsedniku Reagpnu srečanje, ki-hi bilo posvečeno reševanju državljanske vojna v Salvadoru. To je predsinočnjim v mehiškem glavnem mestu izjavil kanadski premier Trudeau Tudi, Kanada torej po Mehiki in Franciji izraža prepričanje, da je reševanje salvadorske krize možno le s pogajanji med salvadorsko hunto in uporniki
LIZBONA — Portugalsko zi ministrstvo ni izdalo vstopnih mov članom delegacije KP i ske zveze, ki bi se morali na bilo KP Portugalske pojutri udeležiti velikega mitinga pri stva sovjetskih in portugalsk munistov v Portu.
te
TRŽAŠKI DNEVNIK
19. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK 2
SE VEDNO RAZGIBANA RAZPRAVA OKROG DEŽELE IN NJENIH ORGANOV
Z obnovitvijo predsedstev v stalnih komisijah pogajanja za razširitev večine v končni fazi
Kakšno vlogo bodo imelo PSDI, SSk in PLI? • Danes seja deželnega sveta
Danes popoldne se bodo sestale vse stalne deželne komisije, da bi v smislu nedavnih sprememb notranjega pravilnika skupščine obnovile predsedstva; na osnovi novih določil morajo namreč predsedniška mesta komisij pripadati le strankam večine; doslej so sedmim komisijam predsedovali štirje demokristjani, dva komunista in en socialdemokrat. V deželni večini pa so sedaj le demokristjani, medtem ko so predstavniki PSDI na tem, da se skupno z republikanci in SSk pridružijo KD, PSI in PRI in tako oblikujejo novo šestbarvno večino, ki naj bi ostala na oblasti do izteka mandata deželne skupščine. Komunistom sta bili dve predsedstvi komisij dodeljeni v obdobju politike deželne solidarnosti, ki pa je že zdavnaj propadla.
Prva posledica novega pravilnika, ki zadeva volitve predsednikov komisij je torej v tem, da bodo komunisti izgubili obe predsedstvi; tako komisija za prevoze, promet in turizem, ki jo je doslej vodil sve-
tovalec Tarondo, kot komisija za industrijo in trgovino, ki ji je predsedoval pred nedavnim preminuli svetovalec Zorzenon, naj bi v smislu novega dogovora pripadli KD, ki bi tako predsedovala kar šestim komisijam, medtem ko naj bi PSDI še naprej ohranil predsedniško mesto v komisiji za javna dela in urbanistiko s svetovalcem Dal Masom. V okviru deželne skupščine, kot znano, delujeta tudi dve posebni komisiji (za vprasanja obnovitvenih del v Furlaniji in za izvajanje osimskih sporazumov), katerih predsedstvi pa nista v razpravi, tako da bosta še vnaprej ostali v rokah socialistov.
Komisije bi morale predsedstva obnoviti že prejšnji četrtek, celotna zadeva pa je bila odložena na današnji dan, da bi omogočili svetovalcem, da bi se udeležili pogreba goriškega škofa. Od takrat pa se stvari v bistvu niso spremenile. Z vprašanjem piedsedstev komisij je namreč strogo povezan tudi problem razširitve deželne večine na
•tlMIMIIIIHIVUllllllMIMatlMIIIIIIIIMIIItllllltllllllllimilfnilllllHNIIIItininmilMMIIIMIIIIIMIIMHMMHHIHmM
OBSODBA DEŽELNEGA VODSTVA SINDIKATA KOVINARJEV FLM
Vlada ne spoštuje obvez o razmahu ladjedelstva
Parlamentu še ni predložila ustreznih načrtov ■ V petek sindikalno zasedanje o državnih soudeležbah
Senat .je 15. decembra lam s posebno resolucijo zadolžil vlado, da v teku enega meseca predloži parlamentu zakonska določila glede izvajanja vsedržavnega področnega načrta za razmah ladjedelstva. Potemtakem bi bila morala vlada obvezo izpolniti najpozneje do konca minulega tedna, tega pa ni storila. To zaprepadeno ugotavlja deželno vodstvo kovinarskega sindikata FLM, ki je za zadevo zve delo na sestanku z deželnimi par lamentarci Cuffarom. Baracettijem in Bacicchijem. Sindikat ostro obsoja ravnanje rimskih oblasti, o katerih meni, da po eni strani ne spoštujejo senatnih določil, po drugi strani pa ženejo naprej politiko
Mri poravnati prometni davek
Jutri, 20. januarja, zapade zadnji rok za plačilo prometnega davka. Zapasti bi moral pravzaprav 10. t.m., vendar je bil podaljšan zaradi znanih poviškov, ki jih predvidevajo glavni gospodarski ukrepi. Letos je prometni davek v bistvu za 80 od sto višji od lanskega.
Kdor davka ne bo pravočasno poravnal in bi vseeno krožil z vozilom, bo podvržen slani denarni kazni: poleg davka bo moral odšteti vsoto, ki bo trikrat višja od tiste, ki bi jo dotični moral plačati za poravnavo davka.
V ponedeljek, 25. januarja, zapade tudi rok za poravnavo fiksne pristojbine za motorna kolesa.
odlaganja problemov in s tem še bolj slabšajo že itak težke razme re v ladjedelništvu.
V resnici .je od nagle uveljavitve področnega načrta odvisen nadaljnji razvoj Tržaškega arzenala Sv. Marka, Tovarne velikih motorjev (GMT) pri Boljuncu in Italcantieri-ja, ki ima sedež v Trstu, ladjedelnico pa v Tržiču. Ko bi oa načrt bil že pred časom stekel, bi se dalo morda rešiti tudi miljsko ladjedelnico Cantieri Alto Adriatico. kateri je, kot znano, odklenkalo.
Gorn.je probleme bodo temeljito presejali v petek. 22. januarja, na Pomorski postaji, kjer bo z začetkom ob 9. uri in v priredbi dežel nega vodstva enotne sindikalne zve ve CGIL, CISL. UIL zasedanje o državnih soudeležbah. Posvet orga-
nizirajo sindikati kot pripravo na deželno konferenco o isti temi, ki jo bosta v dneh 30. in 31. januarja priredila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine in samo ministrstvo za državne soudeležbe. Tako na zasedanju kot na konferenci bo kajpak govor tudi o področnem načrtu za razvoj železar stva in jeklarstva: tudi ta načrt, kakor že lad.jedelski, gre pač pol ževo pot, to pa hudo prizadeva škedenjsko železarno Italsider.
V sindikalnih krogih pričakujeio marsikaj od deželne konference o državnih soudeležbah. Tembolj, ker bi se je moral udeležiti sam minister De Michelis. Če zares pride, menijo sindikalisti, potem bo menda toliko uvideven, da nam postreže s čiip bolj stvarnim in tvornim: na primer vsaj s končnim sklepom o ustanovitvi mešane druž be Fincantieri - Friulia. ki naj v bodoče upravlja novo proizvodno dejavnost v prostorih bivše milj-ske lad.jedelnice. Drugače, pripominjajo še. res ne vemo. kakšno zaupanje naše delavstvo še misli polagati "v predstavnike rimske vla de, če ti vsaj sedaj ne nokažejo določenega političnega -realizma.
Industrijei o avtocesti Innkreis - Pyhrn
Združenje tržaških industrijcev je včeraj obravnavalo vprašanje, po katerem naj bi Evropska gospodarska skupnost finansirala izgradnjo avtoceste Innuieit - Pyhrn. Ta bi morala povezovati južne predele Zvezne republike Nemčije prek avstrijskega ozeml a in Balkana z Grčijo. Izvršni svet EGS je nedavni* pooblastil pristojne dejavnike deveterice, da sprožijo zadevna pogajanja z Avstrijo, toda mešani odbor, ki preverja odnose z evropskimi državami nečlanicami EGS, je pripomnil, da takšna pogajanja rie bi smela zadevati samo finansiranja avtoceste, marveč celovito problematiko tovornih prevozov (z infrastrukturami, davčnim režimom, železniško kooperacijo vred); odbor je naglasil, da EGS trenutno ne more podpisati formalne obveze glede finansiranja avtoceste.
Z druge strani je Italija, kot znano, zaskrbljena, ker da bi avtocesta skozi Balkane izrinila Trst na rob velikih prometnih tokov in je zato zahtevala točna jamstva. Sicer pa je kot alternativo predoru skozi Karavanke predlagala načrt o predoru skozi Monte Croce Car nico.
PSDI, SSk in PLI Kakšna pa naj bi bila vloga teli ti eh strank v novi šestčlanski koaliciji, se ni dobro znano. Najbolj verjetno je, da bodo deželni odbor razširili cd sedanjih trinajst na petnajst odbornikov, tako da bi zagotovili odborniški mesti tudi socaidemckratu in liberalcu, merii°m kn naj b. predstavnik SSk prevzel odgovorno mesto v predsedstvu deželnega sveta (ali pa tudi celo predsedstvo ene komisije). Težave obstajajo v stališčih PSDI, ki zahtevajo eno gospodarsko odborništvo (Turizem) in nočejo sprejeti odbornisiva za šport in za odnose s skupnostjo Alpe Adria in EGS, ker bi naj nc bilo dovolj prestižno. Pogajanja so vsekakor v zaključni fazi. K temu gre še dodati, da mesto predsednika skupščine Collija ni v razpravi, tako da bo še naprej ostal na čelu deželnega zakonodajnega organa.
O pogajanjih, ki se zavlačujejo že več mesecev, je na skupščini delegatov pokrajinskega kongresa KD v Čedadu spregovoril deželni tajnik Braki-,. ki je med drugim ctjai da je razširitev seuanje večine na PSDI, SSk m PLI taka poklicna rešitev, ki je poLcbna in primerna za rešitev ocArnih pro-Olemov. Po njegovem mnenju si morajo stranke, ki so zainteresirane za tak političen razvoj, pitdvsem pa KD, PSI in PRI, prevzeti dolžnost za tako rešitev v okviru odbora, ki naj bi bila povsem uravnovešena. Deželni tajnik KD je tudi pristavil, da je treba sporazum doseči v kratkem roku.
Danes dopoldne pa se bo sestal deželni svet, ki bo po odgovorih na vprašanja in interpelacije razprav-lial o predlogu državnega zakona Furlanskega gibanja, po katerem naj bi črtali Belluno iz volilnega o-krožja Videm - Pordenon - Gorica za izvolitev v poslansko zbornico.
Sodelovanje med GMT in madžarskim podjetjem
Vodstvo Tovarne velikih motorjev GMT pri Boljuncu se pogaja z bu-dimpeštansko zunanjetrgovinsko organizacijo Ganz glede nadaljevanja skupnega nastopanja na tret,jih tržiščih. GMT naj bi v tem sklopu dobavila za 150 milijard lir termo-električnih naprav.
Poseben avtobus na pogreb dr. Hiavatyja
Jutri ob 12.15 bo izpred Prosvetnega doma na Opčinah odpeljal avtobus na ljubljanske Žale, da bomo pospremili na zadnji poti dr. Roberta Hlava-tyja. Kdor se želi udeležiti pogreba, naj telefonira danes v jutranjih urah na telefonsko številko 211161 ali naj se zglasi ob 18. uri v Prosvetnem domu. kjer bomo vpisovali do razpoložljivih mest.
SKD Tabor
0KUCAL JO JE SINDIKAT CCIL-CISL-UIL
Osebje slovenskih šol ne pristopa k stavki
SSŠ najavlja protestno akcijo proti zavlačevanju rešitve odprtih vprašanj, ki zadevajo šolo na vsedržavni ravni kot specifično slovensko šolo
Šolski sindikat CGIL - CISL - UIL je oklical tridnevno razčlenjeno stavko, ki bo danes, jutri in v četrtek. Slovenske šole vseh vrst in stopenj pa ne bodo stavkale; v tiskovnem sporočilu je namreč tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole sporočilo svojim članom, «da ne okliče razčlenjenih stavk, 19., 20. in 21. januarja*. Istočasno tudi najavlja, da «na že sklicanem sestanku z goriškim odborom sindikata se bo sklepalo o protestni akciji Sindikata slovenske šole proti zavlačevanju rešitve odprtih vprašanj, ki zadevajo šolo na vsedržavni ravni kot specifično slovensko šolo*.
Ni treba posebej poudarjati, da je odprtih vprašanj, ki zadevajo obstoj in delovanje slovenske šole nič koliko; kljub številnim protestnim akcijam pa so ostala še vedno nerešena, tako da se take akcije še nadaljujejo.
Za kroniko pa gre navesti, da bo danes stavkalo učno in ne-učno osebje otroških vrtcev in osnovnih šol, jutri učno in neučno osebje srednjih šol, v četrtek pa učno in neučno osebje višjih srednjih šol. Šolski sindikat CGIL - CISL - UIL je stavko oklical, da bi podprl akcijo za takojšnjo odobritev zakonskega osnutka štev. 2777 o sprejemanju v službo, o erganikih in o sistematizaciji prekariata; nadalje še za rešitev neizpolnjenih obvez iz pogodb za obdobji 1976-79 in 1979-81; glede teh je treba izdati administrativne akte za izplačilo zaostankov, poleg tega pa tudi takoj odobriti zakonski osnutek o ju-ridičnem statusu, o univerzitetnem izobraževanju in o pravici do študija. Stavko je nadalje šolski sindikat oklical kot začetek spora o pokojninski reformi, za ohranitev pridobljenih pravic, za odobritev okvirnega zakona, da bodo pogodbe veljale tri leta in kot začetek spora za obnovo pogodbe za obdobje 1982-84.
V NEDELJO V DOMU ALBERTA SIRKA V KRIŽU
LEPO USPEL KONCERT NABREŽINSKIH ZBOROV
Prireditev potrdila nujnost še tesnejšega sodelovanja med društvoma sosednjih vasi
Če bi hoteli z enim samim stavkom opisati nedeljski koncert pevskih zborov nabrežinskega kulturnega društva «lgo Grudem v domu Alberta Sirka v Križu, bi lahko samo potrdili veljavnost preprostega reka, da petje združuje ljudi. Topel sprejem, ki so ga bili gostje deležni s strani domačega občinstva, jasno priča, da so stiki med društvoma sosednjih vasi, «Igo Grudem in «Vesna», še tako potrebni in dobrodošli, zlasti če pomislimo, da bo treba na tem področju nadoknaditi dolgoletne zamude in napolniti marsikatero vrzel. V zahvalo za izkazano toplino in za polnoštevilno udeležbo (dvorana kriškega doma je bila za to priliko premajhna) na so dekliški, moški in mešani pevski zbor iz Nabrežine nudili poslušalcem kvalitetni koncert z u-sklajenim in ubranim petjem, ki jih danes uvršča gotovo med boljše glasbene skupine v našem zamejstvu.
Mladi, a že uveljavljeni dirigent Matjaž Šček, je ponovno dokazal,
miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiimuiiiiiiiHiiinMiiidiiiiiiiiiiiiitiMiitiiiiiitiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiia
Z VČERAJŠNJE ŽALNE SEJE V SPOMIN DR. HLAVATYJA
S svojo prijaznostjo in svojim delom se je globoko priljubil našim ljudem
«Hlavaty nas 'je 'učil ljiibiti’’ življenje, ljubiti našo zemljo, našega človeka, našo besedo in kulturo. Sed«;	njegovi) šriitPftgim
utripati, je nehalo s tem tudi izžarevati tisto človeško toplino in prijaznost, s katero nas je ogrevalo.* Te besede je s tresočim se glasom povedal v svojem govoru na včerajšnji žalni seji predsednik ZSKD prof. Milko Rener. Žalne seje za r.ašim priljubljenim slikarjem in zdravnikom, ki je bila vče raj v Gregorčičevi dvorani v Trstu, so se udeležili pokojnikovi svojci, hči in sin, številni umetniki in kulturnopolitični delavci.
Vsi so prišli, da bi se poklonili spominu človeka, ki je s svojo globoko ljubeznijo do rodne zemlje in ljudi, s svojo radoživostjo in u-stvarjalno voljo slikal zasanjano kraško pokrajino, ki .je vsrkal son ce v svoje barve, ki je odtisnil v osamele kraške hiše jasne niti upa-
0B PREDSTAVITVI LETOPISA NA POMORSKEM ZAVODU
Šola in delovno okolje se morata dopolnjevati
Krepitev mednarodnega sodelovanja v sredozemskem okviru
Na državnem tehničnem pomorskem zavodu «Tomaso di Savoia* (Trg Hortis) so včeraj predstavili tisku letopis za obdobje 1978-1980. To je zajetna knjiga, ki so jo pripravili učno in neučno osebje, kot tudi sami dijaki in njih starši, vsebuje pa podatke o vseh najbolj raznolikih pobudah te edine šole za pomorščake
•lllllllllllllllimiHMMIIIIHIIHItllMIHIHHimitlllMIHimilimHHimillltmilUlUlllimilllllllltmtllHItllllllliniaaulllllIHMIMHIIIttUUMIItlHItlltllMMIIIIIIUIIIHI
POTRJENO NA SINOČNJI TISKOVNI KONFERENCI
Zadeva Polojaz: doslej 6 aretiranih
Za milijardo lir zlata v varnostni skrinjici naslovljeni na Sandrinellija in druge osebe
Sinočnja tiskovna konferenca o za devi Polojaz, ki jo je sklica) glavni tožilec pri tržaškem kazenskem sodišču dr. Zanetti, ni prinesla velikih novosti. Namestnika glavnega tožilca Drigani in Coassin sta v bistvu potrdila, da je bilo med preiskavo, ki se je začela sredi decembra, aretiranih doslej skupno 6 oseb (prvim trem — Aleš sandru Polo jazu. notarju Sandrinel-liju in odvetniku Priaru — so v teh dneh sledile aretacije Alessandro-vega očeta Gioachina, marešala finančne straže' Fulca in komercia lista Benedetta Naviglia in da se preiskava še nadaljuje.
Dr. Drigani je nato razčlenil obtožnice, ki bremenijo aretirane. A-lessandro Polojaz je osumljen protizakonitega izvoza valute v tujino v višini skoraj treh milijard lir in (ali) ustanavljanja kapitala v tujini. njegov oče Gioachino je obtožen sodelovanja pri istem prestopku, oba pa naj bi bremenila še oteževalna okoliščina velike škode.
ki naj bi jo prizadela italijan skemu gospodarstvu zaradi tega prekrška. Notar Sandrinelli in odvetnik Prearo sta obtožena sodelovanja pri nudenju realne in oseb ne pomoči Alessandru Polojazu, I-stega prekrška je obtožen tudi ma-rešalo Fulco, poleg tega pa še kritja vse zadeve pred carino. Komercialist Naviglio je obtožen sodelovanja pri izvozu valute v tujino.
Edino novost včerajšnje tiskovne konference predstavlja vest, da so preiskovalci zasegli za skoraj milijardo Ur zlata (v kovancih in manjših ingotih), ki so je odkrili v varnostni skrinjici, naslovljeni na notarja SandrinelUja in nekate re druge osebe, ter dejstvo, da je carinik Lepore iz Chiassa prijavil sodstvu nekatere osebe (sodnika nista hotela povedati katere) zaradi obrekovanja.
Včeraj opoldne je medtem tržaško sodišče v posvetovalni dvorani za zaprtimi vrati razpravljalo o zahtevi zagovornikov glede prekli-
ca odloka o zaplembi pribUžno 5 tisočih vreč kavč' treh družb Ales-sandra Polojaza. Sodni zbor si je pridržal pravico, da sporoči razsodbo v nekaj dneh, kar je v takih primerih povsem normalna praksa.
Od šestih aretiranih je le Prearo doslej zaprosil za izpustitev na začasno svobodo, a mu jo je preiskovalni sodnik — po negativnem mnenju Driganija — zavrnil. Nekateri novinarji so preiskovalce vprašah, zakaj potekajo zasliševanja v noč nih urah, le ti pa so odvrnili, da imajo pač le takrat prosti čas. Tudi sinoči se je začelo zasliševanje Gioachina Polojaza šele ob 21.30.
Kaj več o celotni zadevi bo ta ko mogoče izvedeti šele 26. januarja, ko bodo sodili Sandrinelliju, ker nj prijavi) itaUjanskemu menjalnemu uradu vsote skoraj 7 mi-lijonov lir v tuji valuti, ki so mu jo bili našli v njegovem uradu, in 28. januarja, ko bo (najverjetneje) stopil pred sodnike Alessandro Polojaz.
pri nas. Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil ravnatelj zavoda R. Cas-sia, sta o publikaciji nadrobneje spregovorila profesorja L. Miotto in E. Zennaro, na katerih ramenih je slonel dobršni del pobude.
Letopis sta profesorja označila kot nadaljevanje dolgoletne tradicije, predvsem pa sta poudarila sodelovanje nekdanjih dijakov. OkoUščina, da ljudje, ki so se izšolali pri nas — sta dejala — in-ki so se zaposliU tako ali drugače v pomorstvu, danes posredujejo zavodu svoja izkustva, je bistvenega pomena. Šola in delo se namreč ne smeta le zbliževati, ampak se morata neprestano izkustveno dopolnjevati: možnosti v tem smislu pa so pri nas zaenkrat še premalo izkoriščene, kot je še izrecno podčrtal prof. Miotto s pripombo, da bi se dalo vzpostaviti koristno sodelovanje med pomorskim inštitutom in pa tovarnami, kakršni sta na primer GM pri Boljuncu ali Tržaški arzenal - Sv. Marko.
Kaj pa mednarodno sodelovanje? Omenjeni zavod je sporazumno s pokrajinsko upravo, kot znano, priredil v februarju predlanskim zasedanje o «vzgoji pomorščakov na Sredozemlju* s posebnim ozirom na mednarodno kooperacijo. Prihodnje takšno zasedanje, še razširjeno, bi moralo biti letos na jugoslovanskih tleh. Med tržaškim navtičnim inštitutom in pristojnimi krogi v Jugoslaviji (zlasti na Reki) že teče določeno sodelovanje, kar zadeva prizadevanja za okrepitev skupnega dela navzven. Podobno sodelovanje se odvija seveda tudi z drugimi sredozemskimi deželami.
Med tiskovno konferenco je bilo omenjeno, da zakon o reformi višje srednje šole v Italiji, žal. ne upošteva tudi tehničnih zavodov. To se-veda ne more biti pogodu ne šolnikom ne dijakom in staršem.
n ja. Prišli so, da bi rekli še zadnjic hvala človeku, ki je bil globoko povezan z našimi ljudmi, ki se jim je priljubil kot slikar, kot zobozdravnik, čeprav ni pot k zobozdravnikom navadno prijetna, m kot družbeni in kulturni delavec.
Ko je moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline zapel pod vod stvom Ignacija Ote, se je marsikomu pojavila solza izpod trepalnic. Potem je predsednik ZSKD prof. Rener spregovoril o pokojnikovem liku, o njegovem življenju in delu. V svojem govoru je pre pletel Hlavatyjevo ljubezen do slovenskega naroda, njegovo odloči tev. da kot sin češke družine oo stane Slovenec, pa njegovo poklic no not. ki ga je vodila k zdravniškemu poklicu. Pri tem je govornik povedal, kako .je «Hlavaty prejel v roke čopič in ga pomočil v vodno barvo iz rok», je nadalje val govornik, «mu je čopič iztrgala samo smrt.* Prof. Rener .je po udaril tudi pokojnikovo vlogo na kulturnoprosvetnem področju kjer je bil «eden od pionirjev nri reorganizaciji našega kulturnega življenja v povojnem času*. Bil je med drugim dolgoletni predsednik ZSKD (takrat SPZ), ustanovitelj Sloven skega kluba, KD Tabor z Opčin itd.
«S svojim poklicem zobozdravni ka. s svojim slikarskim navdihom, s svojo predsedniško vlogo Prosvetne zveze in Slovenskega kluba je vedno in povsod ustvarjal most mčd ljudmi, most med mami*. Tako je o H!avatyju dejal dolinski župan in dolgoletni pokojnikov sodelavec Edvin Švab ter o H)avaty-ju spregovoril kot prijatelj in kot človek, ki je globoko cenil njegovo človečnost, njegovo vero do družbene in narodne pravičnosti in enakopravnosti. Govornik je nato poudaril, da se je prav iz svoje predanosti ljudstvu H!avaty pred dobrimi desetimi leti odločil, da sprejme izkaznico KPI. Tudi pri tej svoji odločitvi pa je ohranil svojo širino in gledal tudi preko drobnih pripetl.ja.jev, čeprav je bil hkrati vedno pozoren na vsakdanje do godke.
PREJŠNJI TEDEN NA MEJNEM PREHODU PRI ŠKOFIJAH
da vestno nadaljuje delo in poslanstvo preminulega prof. Sergija Ra. doviča, pevci in mlade pevke pa. da se s požrtvovalnim delom marsikaj doseže. Na nedeljskem nastopu v Križu so nabrežinski zbori izvajali skladbe iz že znanega ter tudi iz najnovejšega repertoarja, v katerem nedvomno izstopajo narodni motivi, ki jih znajo pevci in pevke barvito glasbeno izpričati. K celovitemu uspehu gostovanja v sosednji vasi pa sta gotovo pomemben delež prispevala tudi solista moškega zbora. Bruno Kralj in Ladi Caharija. Spored je ob lepem veznem tekstu napovedovala Tatjana Rojc, v imenu prirediteljev pa je goste iz Nabrežine pozdravila podpredsednica KD Vesna llde Košuta.
Sociolog Darko Bratina v Cappelli Underground
V Cappelli Underground se je včeraj nadaljeval didaktični seminar c Kino in šola*, ki je namenjen profesorjem nižjih in višjih srednjih šol. Pri organizaciji seminarja, ki ga je podprlo tržaško šolsko skrbništvo, sodeluje tudi tržaška pokrajinska uprava. Včeraj so predvajali film «The big Carnival* (L’asso nella manica - 1951) ameriškega režiserja Billyja Wilderja, ki nazorno prikazuje primer manipulacije nekega tragičnega dogodka s strani sredstev množičnega obveščanja. Primer, ki močno spominja na tragične dogodke v Vermicinu pri Rimu, kjer je izgubil življenje mali Alfredo Rampi. Predvajanju filma je sledila razprava in poseg sociologa in filmskega izvedenca Darka Bratine, ki je obširno govoril o ednosih med kinematografijo in siedstvi javnega obveščanja.
Prizivni proces o «koka veselicah
«Koka veselice* iz Ul. Buonarroti, ki so v začetku lanskega leta pritegnile široko pozornost tržaške javnosti, bodo danes ponovno zaživele na prizivnem procesu proti osemnajstim tedanjim obtožencem. Od teh je le eden (Vincenzo Polidori) še v zaporu, medtem ko so bili ostali odpuščeni ' na ■ začasno ali nadzorovano svobodo. Vsi so obtoženi posesti in razpečevanja mamil. Kbt ŠH16-svoj-čas obširno poročali, je prišlo decembra 1980 v stanovanju Riccarda Daineseja' V‘U1. Btioiiarroti do »Čudnih* partijev, ki naj bi jih poživili z vdihavanjem kokaina, udeležile pa naj bi se jih tudi številne osebnosti tržaške visoke družbe. Na prvem procesu, marca lani, je bil Dainese obsojen na tri leta in tri mesece ječe ter na 3 milijone lir globe, ostali obtoženci pa so prejeli manjše kazni.
Kot je znal biti živahno prisoten in neizbežno «protagonist» v stiku z ljudmi, ki jim je imel vedno veliko povedati, katerim je znal ob vsaki priložnosti izkazati globoko humanost... tako je njegovo slikar stvo polno tihe poezije, polno tihe. iskrene zamaknjenosti* je o Hla-vatyju dejal slikar Klavdij Palčič in tudi on je poudaril pokojnikovo ljubezen do naše zemlje, do našega človeka, njegovo iskreno čustvenost. Hlavaty je bil zaradi tega močno priljubljen, znal na je u-stvaril delo, ki se je globoko za pečatilo v našo zavest.
Predsednik ZSKD prof. Rener je nato prebral sožalni brzojavki, ki sta ju ob Hlavatyjevi smrti poslala predsednik deželnega sveta F-Jk Mario Colli in predsednik RK SZDL Sloveni.je Mitja Ribičič. Potem je pevski zbor zapel najljubšo Hlava-tv.ievo pesem; otožno in čustveno...
(Slika je z včerajšnje žalne seje.)
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Glasbeni večer v spomin slikarja dr. Hlavatyja
Pred koncertom kljunastih flavt je o pokojniku spre. govoril njegov prijatelj in sodelavec Rudi Vremec
Slavnostni koncert TPPZ bo v soboto
Slavnostni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ob 10-letnici njegovega obstoja bo v soboto, 23. januarja, ob 18.30 v Mali dvorani gledališča Verdi — in ne v nedeljo, kot je bilo predvčerajšnjim napak zabeleženo
V nedeljo je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert, ki ga je SKD Tabor posvetilo . spominu dr. Roberta Hlavatgja. V dvorani so razobesili nekaj slikarjevih akvarelov na kraško tematiko in nekaj
Svojemu predsedniku MAKSU KOMARJU in
ROSANI PURGER želi mnogo sreče na skupni življenjski poti
Godba na pihala iz Ricmanj
Jugoslovanski cariniki odkrili domnevnega tihotapca z valuto
Gre za 32-letnega Claudia Ckiija iz Carpija pri Modeni
Na mednarodnem mejnem prehodu pri Škofijah so prejšnji teden jugoslovanski cariniki ustavili sumljiv avtomobil, ki ga je vozil 32-letni Claudio Cini, po rodu iz Buj, a stanujoč v mestecu Carpi pri Modeni. Moški je carinikom prijavil tristo tisoč lir, po temeljiti preiskavi vozila pa so preiskovalci v njem našli posebno torbico, v kateri je bila hranilna knjižica in kakih trideset bančnih čekov. Na knjižici je bilo položenih devet milijonov in pol lir in približno 1400 zahodnonemških mark. čeke pa so izdali nekateri nemški bančni zavodi v korist ita-
lijanskim tvrdkam. Vrednost zaplenjenih papirjev naj bi po prvih izvidih znašala nad sedemsto milijonov lir. Pred podrobno preiskavo avtomobila je Cini povedal carinikom. da je namenjen v Pulj.
Italijanskega državljana so koprski preiskovalci prijavili sodišču pod obtožbo tihotapstva z valuto, hranilno knjižico in bančne čeke pa so zaplenili. Uspešna akcija jugoslovanskih carinikov je gotovo preprečila enega večjih primerov tihotapstva z valuto, ki so jih v zadnjih časih odkrili na italijansko-jugoslo-vanskem mejnem prehodu .
avtoportretov, ki jih prevevata slikarjeva šepavost in tenka ironija.
Pokojniku, ki je na Opčinah živel, imel zobozdravniško ambulanto in bil aktivno vključen v vaškem kulturnem in vsestranskem življenju, je poslovilne besede namenil njegov prijatelj in dolgoletni sood-bornik v društvu Tabor Rudi Vre mec. Govornik je najprej poudaril, kako se je dr. Hlavaty preselil nd Opčine *v težkih letih tržaškega kulturnega in političnega življenja, ki se je odražalo tudi na Opčinah». Razumel je probleme vasi in ne samo vasi in «dal vse svoje kulturne in človeške sposobnosti», da je na Opčinah zaživelo kulturno in prosvetno delo. Leta 1967 je bil pokojnik med ustanovitelji SPD Ta bor. Vremec je nato dejal, da je težko omeniti vse Hlavatgjeve pobude in delo, med nje, je nadaljeval govornik, tspadajo gotovo njegove zamisli v okviru Kraškega pusta, kjer je s kulturno in politično daljnovidnostjo uporabil svojo razigranost, iznajdljivost in humoristično žilico». Govornik je svoj poseg zaključil z odlomkom iz pisma, ki ga je dr. Hlavatg namenit Opencem. V pismu je pokojnik še enkrat potrdil svojo veliko ljube zen in skrb do kulturnega in na rodnega dela, ki ga opravljajo Openci in društvo Tabor
Spominskemu govoru je sledil koncert kljunastih flavt, ki ga je izvajala skupina Glasbene matice iz Trsta. Skupino sestavljajo Kristina Hmeljak. Nives Košuta. Irena Pahor, Miloš Pahor in Erika Slama. Naj zapišemo, da so mladi flavtisti uvrstili v svoj pester program tudi skladbe tržaške alasbe-niče in komponistke Dine Slame.
V Borštu kulturna prireditev ob prazniku vaškega patrona
Sv. Anton, zavetnik Boršta, je od nekdaj občuten vaški praznik in lepa priložnost za kramarje s stojnicami in osmice. Toda v sproščenosti prazničnega vzdušja najde svoje mesto tudi kultura, ki je o-benem priložnost za družabno srečanje in za umetniško izživljanje. Borštani so tudi letos ostali zvesti svoji lepi navadi in na predvečer praznika pripravili kulturni spored k petjem in igro. Ta tradicija ima korenine globoko v času in navada je, da člani dramskega odseka PD Slovenec naštudirajo originalno delo, ki je največkrat sad skupnih naporov in ki zajema iz hudomušnih situacij vaškega vsakdana, kajti na praznični dan se bolj spodobi veseloigra, takšna, ki občinstvo sprosti in navije z dobro voljo. Včasih pa se v igri tudi kdo prepozna tako, da je šala še krepkejša. Temu se ni izneverila niti «Štorja ued leganja*, ki je sicer vsa izmišljena, a je ljudi vseeno spravlja v smeh s sočnimi dovtipi in zapleteno situacijo. K postavitvi so bistveno pripomogli Sergij Petaros, ki je oskrbel sceno, Vladimir Volk, Fulvio Kalin, Paolo Pavletič, ki je oskrbel luč in Edvin Rapotec. Na kulturni prireditvi ob sv. Antonu ne moreta manjkati vaška zbora. Na samem začetku večera je zapel otroški zbor, ki ga vedi Boža Hrvatič, otroci so sami ljubko napovedovali pesmi, manj prepričljivo pa so jih zapeli. Treba bi bilo bolj paziti na čistost in sigurnost pri vstopih. Med drugimi so zapeli tudi eno po domače, pesmico, ki so jo sami napisali in ji prikrojili melodijo. Mešani zbor Slovenec pa je pod vodstvom Draga Petarosa zapel vrsto pesmi, med katerimi so bile tudi nekatere na novo naštudirane.
RIS
Policija odkrila trgovino
«ponarejenih» hlač
Policija je pred dnevi odkrila v našem mestu pravo trgovino «pona-rejenih* kavbojk znane tovarne «Le-vi’s Strauss*, ki so jih preizkušeni goljufi prodajali krajevnim trgovcem. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so zaplenili približno tisoč parov ten Kavbojk, v nedeljo pa so prija\ili sodišču pet oseb, ki so po njihovem mnenju vpletene v ta nedovoljeni posel. V zadevo je vpleten tudi Antonio D'0-nofrio, industrijec iz Caserte, v bližini katere se najbrž nahajajo tovarne oziroma krojacmce, kjer skrivaj izdelujejo «ponarejene» hlače.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predavanje ravnatelja Josipa Pečenka, ki bo v četrtek, 21. jatmaiia^—ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/n. Tema predavanja cPrizade-vanja slovenske narodnostne skupnosti za pridobitev lastnih pravic*. Prisrčno vabljeni.
Sekcija KPI in Krožek komunistične mladine na Proseku - Kontovelu vabita danes, 19. t.m., ob 20.30 v Soščevo hišo na aktiv o pomenu poljskih dogodkov. Obravnavo bo sklenil tov. Boris Iskra.
Zveza borcev VZP1 - ANPI — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabre-žec. Bazovica, Trebče, Opčine in Križ.
KD Kraški dom — Repentabor M klanja spominu
dr. ROBERTA HLAVATYJA
Ob težki izgubi dr. ROBERTA HLAVATYJA ustanovnega člana društva Slovensko gledališče, izreka svojcem občuteno sožalje Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Dne 17. januarja nas je zapustil naš dragi
Francesco Lampe
upokojenec Javnih skladišč
Pogreb bo jutri, 20. januarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo; žena Maria, nečaki, pranečaki In drugo sorodstvo
Trst. 19. januarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
Ob izgubi
dr. Roberta Hlavatyja
zdravstvenega, kulturnega, družbenega delavca in prijatelja izrekamo svojcem iskreno sožalje.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Občinska konferenca SZDL Sežana In Kulturna skupnost Sežana
GORIŠKI DNEVNIK
:x
OSEMINTRIDESET LET PO NACISTIČNEM ZLOČINU
V Štorjah komemoracija herojske smrti mladega partizana M. Stoke
Številna udeležba vaščanov Štorij, Proseka, Kontovela in svojcev
Vaščani Štorij, številni Prosečani in Kontovelei ter svojci so se v nedeljo dopoldne v Štorjah pri Sežani poklonili spominu mladega partizana Marjana Štoke s Proseka ob 38. obletnici njegove herojske smrti. Marjan Štoka ni bil star še ni-’ tj 16 let, ko je v začetku 1944. leta odšel v partizane v 1. bataljon Kosovelove brigade. Že med prvo akcijo, katere se je udeležil 8. januarja, pa so ga v Štorjah zajeli na cisti. Bilo je proti večeru; odpeljali ' so ga v hišo, kjer so se bili nastanili, in ga vso noč zverinsko mučili, mu lomili kosti, da bi zvedeli za skrivališče partizanov. Mladenič kljub groznim mukam ni izdal svojih tovarišev. Ko so krvniki naslednjega dne uvideli, da jim ne bo mogoče izvleči ničesar iz ust mladega partizana, so ga opoldne naslednjega dne obesili na drog e-lektrične napeljave.
Na mestu, prav zraven hišne številke 32 v štorjah, kjer je utrnilo mlado življenje, so postavili domačini leta 1971 marmorni spomenik Marjanu Štoki, drog z zavozlano, pretrgano vrvjo, ob katerem se vsako leto ob začetku januarja s
komemoracijo oddolžijo spominu padlega Prosečana.
Na nedeljski svečanosti je po u-vodni recitaciji Brede Može (Lev-čeva »Odločitev*) v imenu krajev ne organizacije Zveze združenj borcev, mladine in krajanov Štorij spregovorila Zlata Žiberna, nakar se ji je za pripravljeno komemoracijo v imenu Zveze partizanov s Proseka - Kontovela zahvalil Mario Briščik. 0 pomenu manifestacije, o prizadevanjih za mir na sve. tu, o sožitju med tu živečima narodoma^ se je zaustavila Paola Starz, članica krožka Zveze komunistične mladine s Proseka - Kontovela, ki nosi ime prav po Marjanu Štoki. Zatem so se, pred polaganjem vencev, predstavili z recitacijami mladinci in mladinke iz Štorij, in sicer Damjana Miklavec s Kajuhovo «Materi padlega partizana* in Miloš Pugelj z Udovičevo «Poslednja minuta*, vmes pa je mali Matjaž Bevčič zaigral na klarinet »Prečudoviti cvet*. Prav tolikšna prisotnost mladih iz vasi s te in one strani meje na komemoraciji dokazuje, da žrtev mladega Marjana Štoke ni bila zaman.
MikuiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiii
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 - 82 6. abonmajski koncert V petek, 22. januarja 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU.
TRIO Dl TRIESTE
Dario De Rosa — klavir Renato Zanettovich — violina Amadeo Baldovini — violončelo ,= (Schubert, Brahms)
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vabi
danes, 19. januarja, ob 20.30 , v Ul. sv. Frančiška 20/n na • večer
HANDIKAPIRANI IN OKOLJE
Srečanje s starši, socialnimi delavci in šolniki.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo pevcem mešanega in mladinskega zbora za sodelovanje na
letošnjih
božičnih koncertih
Posebna zahvala staršem mladih pevcev za pripravljenost in požrtvovalnost.
Zveza
cerkvenih pevskih zborov Trst
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
8. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 22. januarja 1982 ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora;
2.	obračun in predračun;
3.	poročilo nadzornega odbora;
4.	razno.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 19. januarja MARIJ
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 2.31 in zatone ob 12.47 Jutri, SREDA, 20. januarja FABIJAN
Vreme včeraj: na j višja temperatura 7.1 stopinje, najnižja 2.2. ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1029.6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA EM SMRTI
RODILI SO SE: IValter Ficjifach. Vincenzo Di Giuseppe, Alan Petti-.yosso, Barbara Valentin, Michela Pellicciari, Cristina Maria Birolla. ^ UMRLI SO: 83 letni Liberto Coz-zi, 79-letna Elfrida Mačehi vd. Bot-ta, 83-letna Maria Luxa vd. Bani, 89-letna Antonia Bazec vd. Prelec, 75-letna Isolina Ragni, 74-letni Giordano Borgnolo, 89-letna Anna Za-chigna vd. Terzon, 85-letni Romano Batticci, 62-letni Fulvio Modugno, 78-letna Vanda Slocovich vd. Tran-quiUi.
SLOVENSKO
'GLEDAUŠČE V TRSTU _
KULTURNI DOM
Fran Levstik
MINISTER GREGOR PA NIČ
Izvaja ALOJZ MILIČ
PREMIERA
danes, 19. t.m., ob 11. uri PONOVITEV
v soboto, 23. t.m., ob 12. uri
Pavel, Golia
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija	MARIO URŠIČ
jutri, 20. t.m., ob 10. uri in v petek, 22. t.m„ ob 10. uri
Gledališča
, ROSPTIT ••
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro Lihero R. V. predstavila izven-abonmaja delo Carla Goldonija «La Locandiera* v priredbi Luchina Viscontija. Za abonente 40 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Premiera opere »Samson in Daii-la» skladatelja Saint - Saensa bo jutri, 20. t.m., ob 20. uri (red A za vse vrste prostorov). Dirigent Pinchas Steinberg, režija Alberto Fassini. Ponovitve opere bodo v naslednjem vrstnem redu v nedeljo, 24. t.m., (red D), v sredo, 27. t.m., (red F/B), v soboto, 30. t.m. (red S), v sredo, 3. 2. 82 (red B/F), v nedeljo, 7. 2. (red G), v sredo 10. 2„ (red C/C), v soboto, 13. 2„ (red E/E) in v sredo, 17. 2„ (red H).
AVDITORIJ
Tržaška gledališka skupina CIRT v predstavi «Racconti d'estate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole, zvečer ob 20.30 za odrasle. '
Koncerti
V četrtek, 21. t.m., bo ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert za fagot in'klavir dua Feroce - Monta -naro.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero !, Ul. Felluga 46 in Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
UL Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
Ariston 16.00 «Per favore non mor-dermi sul collo*. Režija Roman Polanski. Igra Sharon Tate.
Ritz 18.00 «Amore senza fine*. Režija F. Zeffirelli. Brooke Shields, Martin Hevvitt. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.00 «La corsa piu pazza del mondo*. B. Reynolds, R. Mopre, D. Martin, S. Davis Junior.
Grattacielo 15.30-^22.15 »Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Fenice 16.00—22.15 »Innamorato paz-zo». A. Celentano in O. Muti
Nazionale 15.30 «Pierino la peste al-la riscossa*. Barvni film.
Cristallo 16.00 »La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi. Sledi revija «11 sexy show del 2000*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 »Delitto al ristorante cinese*. Tomas Millian.
Moderno 16.00 «Stati di allucinazio-ne». Prepovedan mladini' pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Baby love: la pornofotografa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »La porno moglie del-l'inquilino accanto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorlo Venelo 16.00 «Nessuno ci puo fermare*. Gene Wilder, Richard Prior.
Mignon 16.00 »Pierino, la peste al-la riscossa*.
Radio 14.30 «Sexy scatenate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 »American graffiti*.
f Čestitke |
Mali SARI se je pridružila sestrica MONICA. Srečnima staršema čestitajo, mali MONICI pa želijo vse lepo v življenju noni, nonota, pranonota in pranono.
Danes praznuje rojstni dan draga FRANJA OKRETIČ - VISENTIN iz Nabrežine. Mnogo zdravja, sreče in dobre volje ji želita družini Ščuka in Vodopivec.
Marini in Doljanu se je rodil prvo-rojenček ALAN. Srečnima staršema čestita, malemu ALANU pa želi o-bilo sreče v življenju dramska skupina PD Slovenec.
Danes praznuje SABRINA SCHIU-LAZ 11. rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče ter, da bi bila še naprej pridna v šoli, ji želijo mama, očka, brat Maurizio, nona, nono in strici.
Člani TPPZ Pinko Tomažič čestitajo ob 60. rojstnem dnevu ELIJU PETRIČU in mu želijo še mnogo let v svoji sredini.
Danes praznuje MARTINA BU-BOLA rojstni dan. Da bi se ji izpolnile vse skrite želje, ji želijo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa še Katja in Robert.
Prosveta
SKD Tabor sklicuje za sredo, 27. t.m.. ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor.
KD Slovan Padriče obvešča, da bo pevska vaja jutri, 20. januarja.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na Klobasanje — satirični kabaret Sergija Verča, Borisa Kobala in Aleksandra Vodopivca, v nedeljo, 24. t. m., ob 20 uri v srenjski hiši v Mač-koljah.
Mešani pevski zbor Slavec iz Ric-manj in Loga, sporoča,, da^bodo vaje ob ponedeljkih samo za ženske, ob torkih samo za moške in ob četrtkih skupno.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
FIORET IN RINALDI VČERAJ PRI SCARANU
Kako bodo razdelili 50 milijard za «osimske» objekte v Gorici
Za avtoport 25 milijard, za cesto ločniški most - avtoport 20, štiri milijarde za sabotinsko cesto in 600 milijonov za štiriletno upravljanje MMP Štandrež
TRGOVSKO podjetje, išče delovno moč? s prakso v njigovodstvu.' Ponudbe poslati na, upravo Primorskega'dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod • šifro »Knjigovodstvo*... IŠČEM fan(a za namestitev pohi: štva z vozniškim dovoljenjem id voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevpika, Ul. Montecchi 6, pod šifrp »Vesten* SLOVENSKO stalno gledališče v Tr-,stu razpisuje delovni mesti, frizerke in odrskega delavca. -Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, jtončana obvezna šola.' odslužen vojaški rok. .Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, Ul. Petrpnio 4 (Kub b turni dom), do 27. t.m., ali do za-. sedbe delovnih niest. .v,. .%;•	, .}•
FANT s trgovsko izobrazbo išče ka-terokoli zaposlitev. Telefonirati na štev. (040) 228177 od 8. db 14. ure. PRODAM 120-basno harmoniko. Telefon (040) 231738.
PRODAM fiat 127 — troje vrat, o-premljen. v odličnem stanju. Telefon (040) 226248.
FERNANDO — trgovina obutve in usnjene galanterije sporoča, da je v teku do 6. februarja sezonska razprodaja vseh artiklov. ŽUPANOVI v Medji vasi štev. 1 so odprli osmico.
ŠTIRISOBNO stanovanje s teraso, po želji s kletjo, skladiščem ali dvoriščem nudim v zameno za dvosobno stanovanje in izplačilo razlike. Telefon (040) 225970 ali 825546 V SREDIŠČU mesta prodam trisobno stanovanje. Telefon (040) 567756 MODE VALENTINA - Domjo sporoča, da ima na razprodaji vse vrste oblačil.
OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti naslov, osebne podatke ter posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju): predpisani študijski naslov, morebitna potrdila o službovanju v javnih ustanovah, morebitne listine. ki dokazujejo pravico do zvišanja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20, najkasneje do 14. ure dne 23. januarja 1982.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak, Mačkolje 58.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška -Zagradec L Toči belo in črno vino. KUPIM 80- do 120-basno harmoniko. Telefon (040) 825155.
Na županstvu v Goriči so se včeraj pogovarjali o razdelitvi deleža, ki so ga Gorici dodelili' iz sklada za finansiranje del, ki jih predvideva izvajanje osimskega sporazuma v naši deželi Furlaniji . Julijski krajini. Sestanka so se udeležili podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret. deželni odbornik Rinaldi, goriški župan Scarano s člani občinskega odbora, predsednik trgovinske zbornice Lupieri in drugi.
Kakor je znano, je deželni svet lani odobril znesek 300 milijard lir za nadaljpje izvajanje osimskega sporazuma v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Gre predvsem za izgradnjo infrastruktur na Tržaškem in na Goriškem. Iz zneska 300 milijard lir so Gorici namenili 50 milijard. Na včerajšnjem sestanku sta Fioret in Rinaldi sporočila, kako bodo ta znesek porazdelili, da bi zadostili nekaterim nujnim goriškim potrebam, če naj ustvari pogoje za nadaljnji razvoj, zlasti na področju komunikacij.
Tako bodo 25 milijard lir namenili za izgradnjo siihozemskega terminala (avtoporta) v Štandrežu. 20 milijard za hitro cesto med ločni-škim mostom (n aytoportom. Za nadaljnjo ' izgradnjo ‘ sabotinske ceste, ki bo povezala Goriška brda z" No vo Gorico so namenili nekaj nad 4 milijarde lir, okoli 600 milijonov pa bo služilo za štiriletno upravljanje rriednarodnega mejnega prehoda štandrež - Vrtojba. Beseda je tekla.: tudi o izgradnji jezu na So-čj, vendar v zelo neobvezujočem tonu;? Načrtovanje tega objekta je še,'vedno v začetni fazi, vendar, vse kaže, da bodo -12 milijardam lir, kišo jih že določili zanj, primaknili še dve..	•*> !4	:■
Ob., tertT naj/ dodamo še? to, bedo' v 'kratkem odtjali j.ria dražbi dela. za izgradnjo ceste med loč-niškim' mostom> in avtoportom in* da- bo obe inska, uprava, ob. ugodni premostitvi težav pri izgradnji križišča ,v 'Ulici V, Veneto. zgradila tudi- severno obvoznico, da bi bolje povezala ceste v vzhodnem’ delu mesta in ;usfvarila povezavo s solkanskim prehodom m tudi obrtniško cono.. ki naj bi se -zgradila v njegovi bližini.
/Pna izmed z/ihjev; ki'je prišla do
Jzrhza' med včerajšnjimi pogovori in ki nam jo je posredoval župan Scarano, se nanaša tudi na avtocestno povezavo med Gorico in Vi-lešem. Ta cesta nima značaja prave avtoceste, ampak je samo avtocestni priključek, ki ima to šibkost, da je zaradi dveh enosmernih stez preozek in tudi nevaren.'Goriški politiki bi radi po vzgledu Pordenona in Vidma tudi svoj av-
Prispevki
SSŠ ne pristopi k stavki šolnikov
Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, sporoča članstvu, da ne okliče razčlenjenih stavk. 19., 20. in 21. januarja. Na že sklicanem sestanku s tržaškim odborom sindikata se bo sklepalo o protestni akciji Sindikata slovenske šole proti zavlačevanju rešitve odprtih vprašanj, ki zadevajo tako šolo na vsedržavni ravni kot specifično slovensko šolo.
tocestni krak razširili tako, da bi zgradili popolno dvopasovnico, kar pomeni, da je potrebno dodatno zgraditi še odstavni pas. To bi bilo mogoče doseči z razširitvijo cestnega priključka na vsaki strani za dva metra. Samo tako — je dejal Scarano — bo mogoče prehiteti tovornjak, kar sedaj, z varnostno ograjo na sredini ni mogoče.*
V NOVI GORICI 5. FEBRUARJA
Srečanje predstavnikov slovenskih občin ob meji
Predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Jože šušmelj je poslal
uradna vabila na tradicionalno srečanje predstavnikov 'slovenskih občin ob meji na Goriškem. Takšnih srečanj se udeležujejo zastopniki občine Nova Gorica, z naše strani pa občin Števerjan, Sovodnje in Doberdob. Na njih obravnavajo predvsem izvajanje pobud za nadaljno širjenje sodelovanja in sožitja ob meji. Na prihodnjem srečanju — to bo v petek, 5:: februarja, ob 18. upi v mali sejni dvorani občinske palače v Novi Gorici — se bo od svojih kolegov poslovil novogoriški župan Jože šušmelj. Kot. smo že poročali naj bi šušmelj po volitvah, ki bodo v Jugoslaviji prihodnjo pomlad, prevzel mesto podpredsednika Skupščine (to je parlamenta) Slovenije.
OB*R,IZSTA VI - V PASSARIANU
SEDEM GRAFIK V MAPI SKUPINE 4AB0RAT0RI0 7»
V njej sodelujejo umetniki $ or iške iri; Nove Gorice
Pisali smo že, da je skupim go-riških in novogoriških-umetnikov osnovala umetniško skupino «Labora-torio 7» in da se je prvič predsta* vila občinstvu z razstavo v Passarianu blizu Codroipa. Razstavo so odprli v ,začetku janmrja. V tej skupini sodelujejo Sergio Altieri iz Koprivnega, Igndzio Doliach iz Kr-mina, Franco Dugo iz Gorice, Gior-gio Valvassori iz. Gorice, Danilo Jejčič iz Ajdovščine, Pavel Medvešček .iz Nove Gorice in Lucijan Bratuš iz'Vipave.
Ob priliki razstave v Passarianu je ta skupina izdala tudi mapo-sedmih grafik, ki jo je izdal Gruppo culturale VTre oci» iz Benetk. Spremno besedilo je napisal pisatelj E-lio Bartolini. Pravzaprav ni to besedilo o likovnih umetnikih s te in z druge strani meje marveč nekaj pisateljevih razmišljanj o Gorici in o nekaterih trenutkih njene preteklosti, o srednjem veku, o Napoleono-
•iiiiniiiiiiimiiHiiiiiimntiititiimMimiiiiiiiimiMiinmiitiiiiiiiiiunniiiiiiilllimiflilmuiimiliiiiiiilliiiimiiiiiliivuiiHiliiiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin
V SOBOTO V KULTURNEM DOMU
Prijeten umetniški večer z gosti iz novogoriške občine
Petje, glasba, ples in recitacije v izvedbi osmih skupin - Sž Velikonja: Zagotovljeni za skupno načrtovanje kulturne dejavnosti • Razstava slik /. Roba
so pogoji
■ • • -
Nismo se srečali samo zaradi protokolarnih obveznosti, ampak da potrdimo naše želje in hotenja po e-notnem kulturnem prostoru med ma-tičo in zamejstvom. To je ena od osnovnih misli, ki jitv -je • na sobotni prireditvi v Kulturneri}' domu, ki je potekala .pod geslom Pesem zapojmo si,'povedal predšednjk Zveze kulturnih- organizacij občine' Nbvi Gorica, • Slavko . Velikonja. Stvarnost mejf pri tem ni in he sme biti loČmca, čeprav ta 'stvarnost terja večjih .naporov in 'prizadevanj.' Velikonja je nato govoril o vlogi in-po .................. •	— j.—
šlanstvu obeh kulturnih domov, ‘onega v Novi Gorici: ter našega, ;y 'Goriči, ki smo ga slovesno odprli' ob koncu lanskega novembra, o vlogi osrednjih kultumo-prosvetnih orga-.nizacij ter o, pogojih in nujnosti'iz-menjave,: skupnega načrtovanja in dopolnjevanja. Samo tako bomo.bli-že' -zastavljenemu cilju o enotnem kulturnem prost.oru.	r
Sicer pa .bosta obe kulturni ustanovi v prihpdpje moraji prevzeti še , pomembnejše poslanstvo posredovalca slovenske kulturne ustvarjalnosti italijanskemu in romanskemu svetu, saj so zdaj zagotovljeni za to u-strezni pogoji, da se končno izvijemo iz zgodovinske pogojenosti.
Za kulturno - glasbeno prireditev, ki je privabila v Kulturni dom y Gorici lepo število občinstva, sta poskrbeli Zveza slovenskih kulturnih društev in novogoriška Zveza kulturnih organizacij. V sicer dokaj pestrem sporedu je nastopilo osem, pretežno amaterskih skupin, glavni delež pa je imelo zborovsko petje. Odtod tudi ime za prireditev: Pesem zapojmo si.
Z zborovsko pesmijo se je začel in tudi zaključil prijeten umetniški večer. Naj omenimo še tiste, ki so spored oblikovali: moški zbor F. Zgonik iz Branika, trio klarinetov prosvetnega društva France Bevk iz Prvačine, Skupina plesalcev za izrazni ple? jz Nove Gorice. Godalni
orkester iz Nove Gorice. Briški oktet ter komorni mešani zbor iz Nove Gorice. Posamezne točke so povezovali člani igralske družine Nova čitalnica, prav tako iz Nove Gorice.
Ob koncu naj zabeležimo še en pomemben kulturni dogodek sobotnega večera. V preddverju Kulturnega doma so pred kulturno-glasbeno prireditvijo odprli tudi slikarsko razstavo mladega slikarja Ivana Roba, ki se je rodil v Šempetru, študiral pa je na goriški srednji šoli za umetniško oblikovanje ter na Akademiji za likovno umetnost v Firencah. Gre za prvo samostojno razstavo razmeroma mladega in nadarjenega slikarja.
Danes celodnevna stavka delavcev v gradbeništvu
‘	■' J.-.; .».Y • »•    , . r-
. ''V,okviru deželne.in državne stavke: delavcev.' v [gradbeništvu irii sorodnih strokah, bo tudi na. Goriškem danes celodnevna stavka. Osrednje' sindikalno zborovanje bo v Trstu, na Trgu Unita, kjer se,bodo zbrali stavkajoči delavci iz vse dežele ter delegacije delavcev drugih, kategorij. Tajništvo sindikata gradbincev (FLC) je za današnji .sindikalni shod v Trstu poskrbeib tudi za avtobusni prevoz. Avtobusi bodo vozili po sledečem razporedu: Iz Gorice odhod ob 8.20 izpred spominskega parka, iz Krmina Pasaže Salda rini, ob 8.20, iz, Gradišča, s Trga Unita, ob 8.30 ter iz Tržiča, pri Anconetti, ob 8.45.
Lov na lisico za omejevanje širjenja stekline
Nedeljski lov na lisico in druge klateške, živali je bil menda bolj
..................................................
V GORICI PROSLAVA 61-LETNICE USTANOVITVE KPI r
Ocena dogodkov na Poljskem in italijanska tretja pot
Komunisti na skupščinah pojasnjujejo stališče partije, sprejeto na zasedanju centralnega komiteja, o krizi modela realnega socializma in o perspektivah boja za socializem v kapitalističnem svetu
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Ob 6. obletnici smrti Marja Sedmaka daruje žena Slava ž otfokorha 10.000 lir za KD Vesna in 10.000 ID za ŠD Vesna.
V	spomin na Valerip Kocjančič -Špelo darujeta Olga in Mara Pu-pis 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Valerije Kocjančič - Špele darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Trst.
V	spomin na dragega Roberta Hlavaty.ia darujeta Vlado in Vanja Turina 20.000 za Društvo slovenskih upokojencev. 15.000 za Slovenski klub in 15.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Valerije Kocjančič - Špele darujeta Pepi ln Milena Lipovec 50.000 lir za Dijaško matico.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična nd 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
V deželnem avditoriju v Gorici so v nedeljo priredili pokrajinsko proslavo 61-letnice ustanovitve Komunistične partije Italije. Vsi trije govorniki, pokrajinski tajnik Renzo Redivo, deželni svetovalec Ivan Bratina in še zlasti član vsedržavnega vodstva KPI Luciano Guerzo. ni so večji del svojih govorov po-i svetili zadnjemu zasedanju central-I nega komiteja in stališčem partije ' glede Poljskp.
Redivo je dejal, da prireja partija sestanke svojih članov in simpatizerjev o poljskih dogodkih, o problemih boja za mir in razvoj socializma v državah realnega socializma in zahodnoevropskega kapitalističnega »veta.' zlasti pa o tretji fazi družbenega razvoja, ki ni ne realni socializem in ne socialdemokracija, ampak razvoj v smeri socializma. demokracije in svobode, ki ga bodo izvajale sile levice in napredka. Redivo je obsežno govoril o obveznostih partije, da v naših krajih kot prednostno nalogo, izvaja osimski sporazum, da ne bi zamudili enkratne priložnosti. Spregovoril je o važnosti odprte meje in o miroljubnih prizadevanjih, ki so prišle do izraza na manifestaciji v Sredozemlju. V naših krajih, je dejal Redivo, so Italijani in Slovenci ustvarili najboljše pogoje za nadaljnji napredek ob meji.
Deželni svetovalec Ivan Bratina pa je-dejal, da si kot italijanski‘komunisti zastavljajo vprašanje, ka-
ko voditi družbo v pogojih realnega socializma, kakšno vlogo ima v tem procesu komunistična partija in kakšna je v tem procesu tudi odgovornost Sovjetske zveze. Bratina je dejal, da se je moč oktobrske revolucije izčrpala, od tod pa tudi kriza modela realnega socializma.
Kar se je zgodilo na Poljskem, je dejal Bratina, je za italijanske komuniste dramatična zadeva in te. rja od njih odgovorno obnašanje. Spregovoriti morajo predvsem kot demokrati in ljudje, ki so globoko zaskrbljeni za usodo miru. Poljskih zahtev po svobodi namreč ni mogoče ločiti od zahtev po 'popuščanju napetosti in razorožitvi.
»Vprašanje, ki se nam komuni stom, postavlja v vsem svojem pomenu. je vprašanje demokratičnega soodločanja, organizacije in izvajanja oblasti v demokratičnih oblikah, je vprašanje odnosov med demokracijo in socializmom.
Na tem delamo italijanski komunisti že nekaj desetletij. In še si bomo morali prizadevati, da bomo dali vedno bolj sprejemljive odgovore, odkod kriza modela realnega socializma in hkrati s tem tudi kriza demokracije, gospodarstva in družbe v Italiji, v Evropi, na kapitalističnem zahodu.*
Luciano Guerzoni je- dejal, da je KPI nastala kot posledica Leniho-ve politike, do katere je partija zavzela kritična-stališč*. Kot je bila partija takrat na kpižpotju, se je
znašla na njem tudi danes, s poljskimi dogodki, ko jč potrebno kritično oceniti dogajanje v država^ realnega socializma. Dejal je, da je KPI pozdravila nastanek gibanja poljskega ljudstva leta 1980 in da je obsodila vojaški, udar 12. de-čemfera -I6ni, 'V prepričanju, da sč mora poljski narod 'sam rešiti' iz sedanjih razmer. Izhod je v večji avtonomiji Poljske nasproti blokom, v večji demokraciji, v odpovedovanju Jalte. V zadnjih 40 letih se je svet spremenil, njegovo zgodovino krojijo novi subjekti kot so narodi Afrike in Južne Amerike, pa Kitajska in Indija. Z njimi se pojavlja vprašanje novih odnosov v svetu in novega gospodarskega reda. Na osnovi oktobra je potrebno odpreti novo fazo družnega razvoja v smeri socializma, ki ga je nakazala že Jugoslavija in tudi sam- 20. kongres KP SZ.
Guerzoni je nato obširno spregovoril o krizi realnega socializma, o krizi kapitalističnega sistema in razložil politiko italijanske Dartije, nov projekt razvoja v smeri socializma imenovan tretja faza. 'Govornik je ob koncu dejal, da nakazovanje tretje faze- ne pomeni zanemarjanje aktualnih vprašanj, kot so inflacija, terorizem, moralno vprašanje itd., ampak priprava na' politično bitko za bližnje volitve, kjer bo potrebno nakazati alternativo, če : v sedanji petčlanski ■ koaliciji ne bodo sposob: ni rešiti sedanjih družbenih vprašanj.
skromen. Po neuradnih vesteh naj bi v goriški pokrajini postrelili le nekaj živali. Tako so po eno lisico ustrelili na območju Krmina, Fare in Vileša, na obrppčju Fare pa so ustrelili tudi mačko.
Vse- živali so že poslali v analizo, če so bile okužene s steklino pa bo znano že danes popoldne.
V Štandrežu pokopali Radija Brajnika
vih in avstrijskih vojskah, o prvi erogtovny,pojni in,-Q dogodkih boja proti nacistom. Ta razmišljanja zaključuje Bertolini z željo, da bi se prijateljstvo razvijalo ob tej odprti meji sredi vznemirjene Evrope.
V mapi je poleg sedmih grafik Uidi za vsakega umetnika objavljen kulturni življenjepis. O Sergiu Altieri ju tako'izvemo, da je v zadnjem desetletju razstavljal v raznih krajih Italije, Jugoslavije in Avstrije, poleg tega še v Veliki Bfiiahiji in Avstraliji. Tudi Ignazio Doliach je imet samostojne razsta-,ve .v treh sosednih državah Italiji, Jugoslaviji in Avstriji, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah v teh treh deželah, seveda največ v Italiji. Franco Dugo je največ osebnih razstav imel v naši deželi, v zadnjem času pa tudi v Ajdovščini in Novi Gorici, Sodeloval pa je m skupinskih razstavah v Franciji, v Avstriji in na Poljskem. Najmlajši iz te skupine z■ italijanske strani meje, Giorgio Valvassori, pa je imel osebne razstave v raznih krajih naše dežele, v Benetkat ter v Ljubljani, Kranju in Ajdovščini. Z raznimi deli pa je sodeloval na skupinskih razstavah v Franciji, Avstriji, na Poljskem, v Gopc^.Epiptu, Ekvadorju in Braziliji? '■
Najstarejši med tremi Jugoslovani je Danilo Jejčič, sedanji direktor Pilonove galerije v Ajdovščini. Osebne razstave je iirieb v raznih krajih Slovenije ter v Gorici, sodeloval pa 'je Hudi >'na .raznih razstavah v iJugoslaviji, Italiji, ZDA. Zahodnem Berlinu in Franciji. Pavel AJedvešček, uslužbenec pri Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici, je imel osebne razstave v Jugoslaviji, pri nas pa v Šempetru ob Soči. sodeloval je na raznih skupinskih razstavah širom po svetu. Kar precej osebnih razstav od leta 1970 do danes je imel najmlajši iz grupe treh jugoslovanskih u-metnikdv in sicer v Jugoslaviji in Italiji, poleg tega pa je seveda sodeloval na vrsti skupinskih rnz-štavah.
- ^
V; petek sp v štandrežu • 'pospremili na zadnji pjoti komaj 34-letnega Rudija Brajnika. Poleg velike množice vaščanov in prijateljev, se je od pokojnika na domačem pokopališču s pesmijo poslovil tudi pevski zbor KD Oton Župančič, pri katerem je, vse do pred kratkim, pel tudi Rudi, ki je aktivno -sodeloval tudi' pri športnem društvu Juven-tina, pred leti veliko pomagal pri gradnji kulturnega doma ter tudi spremljal priprave za postavitev partizanskega spomenika v domačem kraju, ki ga bodo odkrili pne dni- maja letos. Bil je eden tistih mladih, ki ne morejo stati križem rok. Tako je pred leti sprejel dolžnosti odbornika pri Slovenskem planinskem društvu, kot planinec pa skupaj z nekaterimi sovaščani obredel lepo število vrhov. V zadnjem času je bil reden udeleženec na skoraj vseh pohodih v goriški pokrajini, pa tudi v drugih krajih. Bil je edini sin, zato je njegova izguba toliko bolj boleča.
V	Podsabotinu umrl protlfašist
Izidor Valentinčič
V	Podsabotinu v Brdih je pred dnevi umrl 86-letni kmetovalec Izidor Valentinčič. Bil je med tistimi, ki-so se že zelo zgodaj aktivno vključili v boj proti fašizmu. Okoli leta 1934 se je vključil v celico narodnoobrambne organizacije TIGR. kjer je tesno sddelev^iP zlasti Jožetih? Mariničem, ' 'povojnim podžupanom Goriških Brd. Svoje delovanje jč še povečal leta 1941, ko se je tudi v naših krajih začelo . širiti narodnoosvobodilno gibanje. Ostal je zaveden in napredno usmerjen do svoje smrti. Na zadnjo pot ga je spremilo mnogo ljudi iz vasi na obeh straneh meje.
EBSSSSOHHI
Ob 2. obletnici smrti Oskarja Grilja, darujejo žena in otroka 20 tisoč- lir za Gospodarsko zadrugo Vrh ter v isti namen, namesto cvetja na grob Franca Devetaka 10.000 lir.
Mati in oče pokojnega Rudija Brajnika darujeta 50.000 lir v sklad za partizanski spomenik v ' Štandrežu.
POGREBI:
Danes v Gorici, ob 9.30 Maria Klede vd. Marini iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Antonietta Pertot iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Bensa vd. ‘Persolja iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE. PROSVElE V KATOLIŠKEM DOMU .V GORICI
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Moliere
DON JUAN ALI KAMNITI GOST
Režija:
. LJUBIŠA GEORGUEVSK1
V nedeljo, 24. januarja 1982 ob 16. uri (Abonma «Nedelja»)
'V ponedeljek, 25. januarja 1982 ob 20.30 (Abonma »Ponedeljek*)
Na predstavo bodo udeležence s Krasa pripeljali avtobusi po o bičajnem voznem redu.
Kino
(juricu
VERDI 18.00-22.00 «1 fichissimi*. Barvni film-.
CORSO 18.00-22.00 «1997: fuga da New York». K. Russel in E. Bor-' gnine. Barvni film.
V1TTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Luxure». PRINCIPE 18.00-22.00 »Red e Toby, nemiciaipici*.
Nova (jurica in okolica
SOČA 17.00—21.00 «Pod mohamedo-vo zastavo*. Kuvajtski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Nobody in Indijanci*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Moskva ne verjame solzam*. Sovjetski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORKI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna d'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Daneš ves dan in p<tnočr je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel 44-387.
Razna obvestila
Župan v Doberdobu obvešča občane, da je uprava sklicala sestanke, na katerih bodo določili možne predstavnike komisije za jusar-ska zemljišča. Sestanki bodo: danes ob 19.30 v osnovni šoli v Jam-ljah ža Jamlje; ' jutri ob 19.30. v ošhovni šoli na Palkišču za zaselke Devetaki, Vižintini. Palkišče, Mikoli. Brni, Fernetiči in Boneti; v četrtek. 21. t.m., ob 19.30 v občinski' sejni dvdrani za Doberdob in Poljane.
Ob smrti Katerine Soban vd. Peric izrekajo člani in odborniki PD Kras iz Dola-Poljan iskreno sožalje svojcem.
Člani pevskega zbora Dol-Poljane ter ljubitelji lepe zborovske pesmi se pridružujejo žalovanju ob izgubi velikega prijatelja Roberta Hlava-
tyj»-
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah
- dogodki v slikah -
dogodki
T~ :.....^ ■" ,
j___a
% i
’ *A
Na pobudo Združen|a aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja tržaškega ozemlja so v petek podelili značke OF aktivistom iz Trebč, Gropade in Padrič. V Ljudskem domu v Trebčah je bil ob tej priliki pester
kulturni spored
.Zl...J


V kinodvorani v Skednju je bila v soboto zvečer proslava ob 200-let-nlcl krajevne osnovne šole »Ivan Grbec*. Na njej so sodelovali vsi dejavniki, ki tvorijo našo narodnostno skupnost v Skednju
1 V	■■ ( V r' ■ JKNtk,
»O	j M t ■	m LA	m «
sf	Ljffl
7r H 1 m | 3®	1 j H 11 i
J 1|	w j?
i*	..... r
f- •	' \ " j

* : r
.	.....stili	I
SKD Tabor |e posvetilo nedeljski koncert v openskem Prosvetnem domu pokojnemu dr. Robertu Hla-vatyju, o katerem |e spregovoril bivši predsednik društva Rudi Vremec. Na koncertu je nastopila skupina kl|unastlh flavt Glasbene matice pod vodstvom M. Pahorja


Ob prejemu priznanja za izjemne dosežke pri razvijanju obme|nega gospodarskega sodelovanja Iz sklada Borisa Kraigher|a |e SDGZ priredilo v petek sprejem na|višjim zastoonikom Zvezne gospodarske zbornice, Gospodarske zbornice SRS, gospodarskih zbornic Nova Gorica In Koper ter Ljubljanske banke. Navzoč je bil generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj
S prireditvijo »Pesem zapo|mo si...» so se v soboto v gorlškem Kulturnem domu predstavile novogoriške kulturne skupine. Na sliki moški zbor «F. Zgonik* iz Branika In folklorna skupina i
i
bid , -v :
*.	.'J
Na obisku pri župniku Pa$qualu Gujonu, dobitniku priznanja SKGZ
«Priznanje ni namenjeno samo meni ampak vsem, ki delajo v Benečiji»
«Ce sem ga vreden jaz, so ga vredni tudi vsi ostali, duhovniki in laiki,» je še pristavil župnik Gujon - Blagajnik v narodnoosvobodilnem odboru - Čedermac je dobil naslednike - «Mi rešujemo narodnostno vprašanje v skladu z evangelijem»
Prvič mi je pot do njega zaprla meter debela snežna oddeja. Drugič, ko bi se marsikdo vrnil, sem po vijugasti, v skalo vklesani ozki cesti ponoči in skozi gosto meglo, da bi jo lahko rezal, mimo Jeroni-ce-srečno prišel. Kot mi je poprej priporočil po telefonu, sem se pri cerkvi spustil po kamnitih stopnicah do župnišča in po dolgem balkonu prišel pred vhodna vrata. V hiši je gorela luč. Imel je obisk. Potrkal sem in v veži mi je najprej odgovoril pes. Potfcm je prišel on. Pasquale Gujon, župnik v Matajurju, za njim pa mladi par, ki se je, kot sem pozneje zvedel, nameraval poročiti, pa je prišel uredit še zadnje podrobnosti.
»Ona je iz moje fare in se bo o-možila na kmetijo v Laško, tja dol v Furlanijo*, je povedal, ob tem pa $va že sedla k mizi in se začela pogovarjati o tem, kako ženske v beneških vaseh niso več pripravljene nositi bremen v košu in kako je življenje v teh krajih težko, zaradi čgšar je bilo vedno veliko «stricev»,
Slovence. Kaj bi lahko povedali o tej plati svojega življenja?*, sem ga vprašal.
Gujon se je najprej spomnil svojega profesorja na seminišču v Vidmu, na Ivana Trinka, in na njegovo skrb za slovenske semeni-ščnike, ki jih je občasno vabil k sebi na pogovor, da so se čutili sestavni del slovenske narodnostne skupnosti. Ta srečanja med profesorjem in slovenskimi dijaki so bila za tiste čase nekaj izjemnega in so bila, poleg priprave na poklic, tudi šola za krepitev slovenske zavesti, šola, v kateri so nastajali tisti Čedermaci, ki so za vse čase zaznamovali doslej najbolj obetavno razdobje beneške zgodovine. Na te čase imajo mata-jurski župnik in vsi njegovi kolegi najlepše spomine in ohranjajo do velikega učitelja globoko spoštovanje, do takšne mere, da se vsako leto na dan njegove smrti, , 26. junija zberejo ob njegovem grobu v Trčmunu.
Beneške župnije vodijo povečini
Župnik Pasquale Gujon. dobitnik kjošnjega priznanja SKGZ
po drugi vojni, ko so se možnosti za zaslužek v nižini ali pa v tujini povečale, pa še več.
«Vedeti morate, da so ti «strici», vsi brez izjeme, gospodarji, da imajo vsak svojo hišo in kos sveta za preživljanje. To imetje je ostalo tudi tistim, ki so šli po svetu. Ne vem, kako bo, ko bodo izvedli deželni načrt za razvoj matajur-skega turističnega središča, ki predvideva razlastitev senožeti in pašnikov za turistične namene. Ne smemo pozabiti niti tega, da kriza v zahodnoevropskih državah povzroča brezposelnost in da se bodo morali naši ljudje vrniti.
»Kam se bodo vrnili — se je vprašal Gujon — če jim bodo vzeli zemljo in s tem možnost samostojnega življenja doma. Sicer pa vam moram povedati, da vsakodnevno merjenje padavin in zbiranje meteroloških podatkov za vre-nienoslovni zavod v Benetkah kaže. da imamo na našem območju, med morjem in Mušci, največ padavin, kar 3.00(1 mm na leto, medtem ko jih v Čedadu namerijo samo 1.700. Skoraj vsak dan se po lepem jutru nad Matajurjem popoldne zberejo oblaki in preženejo turiste. Ne ver-jamen — je pripomnil — da je naš kraj primeren za stacionarni turizem. Bolj prikladen je za enodnevne izlete. Od takšnega turizma pa nimajo kaj. Izletniki si prinesejo vse s seboj in gostilničarji od njih nič ne spravijo v žep*, je še pristavil ob koncu razmišljanja o turistični bodočnosti tega kraja pod Matajurjem, o smučiščih pod nje-gbvim vrhom, kjer so postavili nekaj žičnic, in o nakupu teptalnega stroja za urejanje smučišča. Sami poskusi, ki jim naš sogovornik ne vidi obetavnega cilja.
Toda turizem ni bil isto, kar me je gnalo h Gujonu. Po telefonu sva se dogovorila za zmenek, da bi mi povedal, on, eden izmed tolikih, ki so prejeli priznanje SKGZ, s kakšnimi občutki ga je na slovesnosti v Kulturnem domu v Gorici on sprejel.
■ »Priznanje ni namenjeno samo meni, ampak vsem, ki delajo v Benečiji. Če sem ga jaz vreden, so ga Vredni tudi vsi ostali, duhovniki in laiki*.
Ni se rad pogovarjal o priznanju, čeprav tudi ni mogel skriti, da mu ni prav vseeno. Preveč drugih interesov ga priteguje, da bi se pre puščal občutku, ki jih je v njem, ob 75. letu starosti, vzvalovil prav gotovo pomemben dogodek. Med dolgim klepetom o vsem in o vseh se je odprl. Bil je potreben malo daljši pogovor, da sem spoznal, kako živi in misli, in da sem zaznal v njem človeka, ki ga zanimajo gospodarski, družbeni in narodnostni problemi, zadeve njegove župnije in širše beneške domovine, da sem odkril njegovo zanimanje za psihološke in sociološke probleme svojega ljudstva pod Matajurjem, da je razkril intimna nagnjenja za slikarsko umetnost, o kateri sem izvedel povsem slučajno, pa bi o njih pisal kasneje, kakor sem. skoraj ,tik nred slovesom, izvedel zanje.
»Priznanje ste prejeli za vaše dolgoletno zavzemanje za beneške
župniki s spoštljivo starostjo. Marsikdo se sprašuje, kako bo v Benečiji čez leta. V kakšnem jeziku bodo za njimi opravljali bogoslužje in kako bo z govorico izven cerkve. Videmski nadškof je za to vprašanje pokazal veliko razumevanja. Toda proti nekaterim fiziološkim zakonom ni rešitve. Vedeti pa je potrebno tudi to, da je od Vidma pa do meje en sam semeniščnik, pa še ta ni Benečan.
»Vi ste eden zadnjih Čedermacev?*, sem ga vprašal.
»Poglejte, danes v narodnostnem in kulturnem pogledu Benečija ni več tako revna. Minili so časi kaplana Martiha Čedermaca. Upam za vedno. Marsikaj se je spremenilo v cerkvi in v družbi. Čedermac je dobil naslednike. Imamo ljudi o-koli glasila beneških duhovnikov Dom, imamo ljudi v raziskovalnem inštitutu SLORI. delujejo društva, med nami živi veliko sposobnih in pridnih ljudi. Naj omenim velika idealista Černa in Predana. Ne smemo pa pozabiti tudi poštenih I-talijanov, ki so nam naklonjeni. Uspešno nadaljujemo boj za našo Benečijo in se ne bojim, da v njem ne bi uspeli. Res pa je, da naše razmere narekujejo veliko občutljivost pri delu. Razumeti moramo psihologijo naših ljudi. Lahko vam povem, da sem ob pisanju knjige »Ljudje v Nadiških dolinah* preučil
Junga in Freuda, da bi mi pomagala prodreti v skrivnost, od kod pri domačinih občutek manjvrednosti. Moral sem to spoznati, da bi s pravilnim prijemom pri njih o-krepil sposobnost, da se zavedajo svojih korenin. Upam, da sem knjigo napisal tako, da se bo bralec ob branju znebil tega kompleksa. Naj povem tudi to, da je za naše kraje potreben idealizem, ker je v njem tudi moč.*
Spregovoril je tudi o evropskih in svetovnih razsežnostih manjšinskega vprašanja in o prizadevanjih najbolj odprtih sredin, da ga rešijo. »Mi ga rešujemo v skladu z evangelijem*, je dejal Gujon in takole nadaljeval: «župniki urejujemo svoj list Dom in ga nameravamo poslej izdajati kot zadruga, da bi prišli do financiranja iz javnih virov. Zanj bom pripravil vest, kako je italijanska vlada določila znesek 1,8 milijarde lir za kulturne potrebe italijanske manjšine v Jugoslaviji. Želim, da naši ljudje vedo, kako se ravna z manjšinami, da se ne bi strašili, kadar za to ni razlogov*.
Zelo si prizadeva biti logičen in prepričljiv do svojih ljudi in do pripadnikov italijanske narodnosti. «0 Beneški Sloveniji — pravi — imamo iz virov beneške republike bogato dokumentacijo iz preteklih stoletij o voljenju sodnikov, županov, o upravlanju bank in o samoupravi*.
»Zavedati se moramo, da nimamo, da nimamo za seboj velikega zgodovinskega naroda, ampak lepo in prijazno Slovenijo, ki nas podpira s srcem. Če bi pripadali velikim nacijam, bi bilo najbrž drugače*, je na glas razmišljal.
Pogovor se je zasukal tudi na medvojne čase, na osvobodilni boj, na udeležbo v narodnoosvobodilnem odboru, kjer je bil blagajnik, vendar brez denarja v blagajni, na partizanske bitke novembra 1914 na Matajurju z Nemci, na žrtve, ki jih je identificiral in pokopal in pozneje, v svobodi, njim v čast in spomin pomagal pri postavitvi spomenika na Matajurju. Spominjal se je prihoda prvih partizanov v vas maja 1943, pa tistega majhnega in bistrega fanta, komandanta Volodje, ki je prišel tudi k maši.
V	povojnih letih ni bilo večjega dogodka v Benečiji, kjer bi ne bil poleg. Pa ne kot gledalec; ampak: kot protagonista .JJdeleževal se je Kamenice, emigrantskega dneva, množice prireditev in pobud, predaval je tu in v matični deželi, pojasnjeval našo Stvar z zornega kota cerkvenega prestojnika, ki i-ma narod prav tako pri srcu kot svoje versko čustvo in se razdaja za oba.
Rodil se je v kraju Bjača pod Landarsko jamo, v Matajur pa je želel na službeno mesto zaradi zdravja. Ali zdravje v njegovih mladih letih ni bilo tako šibko kot se mu je zdelo, ali pa je na Matajurju tako čudovit zrak in je v tem kraju našel notranji mir, dejstvo je. da ni bil nikoli bolan. Pred 12 leti je izgubil kuharico in od takrat dalje skrbi sam zase. V velikem župnišču, ki ga je potres pretresel do temeljev in ga bodo morali nekdaj popraviti, živi s psičko Cipi, ki se je nekega dne od kdo ve kje zatekla k njemu in sta si tako postala neločljiva prijatelja. Polna je je vsa hiša. Pod mizo se privije k nogam obiskovalca, čeprav ga je prvič videla, nestrpno čaka, da jo gospodar pokliče in da mu skoči v naročju, vsa srečna in živa. z bistrimi očmi, ki govorijo o popolni zvestobi, o neločljivem prijateljstvu.
V	Matajurju, kjer je Gujon preživel že 44 let, se je v tem času marsikaj spremenilo. Vas je doživela hud gospodarski in demografski padec. Ob njegovem prihodu je
bilo v župniji 700 prebivalcev, sedaj jih je le še 208, včasih so imeli po 25 rojstev na leto, danes po e-no, morda dve.
Ob srebanju sivega burgundca iz furlanskih vinogradov sva po malem zaokrožila teme najinega pogovora. Preden sem se hotel posloviti, sem ga želel fotografirati skupno s priznanjem SKGZ, (»Tako težko je, da mi je pri podelitvi padlo iz rok na noge moji sosedi*, je obžaloval), pa še s psičko, ob njegovem štedilniku in ob neki stenski sliki.
«Tole sliko sem naredil po razglednici, ki so mi jo poslali iz A-merike*, se je skoraj zarekel. Presenečen sem zinil: »Kaj, vi. ..»
«Takole, za kratek čas sem nekdaj slikaril,* je odgovoril, potem pa se ni mogel več ubraniti mojim vprašanjem in me je radovednost gnala, da bi izvedel še kaj. Iz o-GORAZD VESEL
MINISTER GREGOR PA NIČ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
UL'!
HHHBI S
nmoV
Nocoj in v soboto bodo v tržaškem Kulturnem domu uprizorili Babičevo priredbo po Levstikovi povesti «Mar tin Krpan z Vrha*, ki nosi naslov po zadnjem stavku povesti, namreč »Minister Gregor pa nič*
nilllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII lllllll MIHIIIUIHIIIIIIIUIIII mi mu |||| llllllll||||||||l|la||||||l||l||,||,||,||ll„||,M,Ul,,1111,11 lili It II IH, •, I > • , 1,1111 ■ • I MSI! •, 1111,, lltll,, UH
TEMA, O KATERI SE BO ČEDALJE VEČ GOVORILO
NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI OB HUDI GOSPODARSKI KRIZI
Razlika med evropskim vzhodom in zahodom Število brezposelnih v posameznih državah
Zadnje čase se čedalje pogosteje govori in razpravlja o ekonomskih težavah v svetu in še posebej o recesiji v razvitem svetu, s čimer v zvezi je tudi čedalje akutnejši problem — problem brezposelnosti. Če bi hoteli napraviti vsaj kolikor toliko sprejemljivo analizo o zadevnem stanju v svetu, bi morali vzeti v poštev celo vrsto elementov in bi se vse to zavleklo v daljšo študijo. To pa ni naš namen, saj bi v kratkem zapisu 'radi nanizali le nekaj podatkov in ugotovitev, iz katerih seJahko delajo ustrezni zaključki.
Ko je govor o razvitem svetu, rMBfifK6remtf*jemati v poštev le razvitega zahodnega sveta, pač pa tudi skoraj vse dežele socialističnega sveta. In tu naletimo na prvo' veliko »anomalijo*. Vtem ko imamo na Zahodu zelo hudo, po mnenju nekaterih celo nevarno naraščajočo brezposelnost, je v socialističnem svetu, razen v Jugoslaviji, brezposelnost še neznan pojem. Vzroko - pa tudi posledic je več. Že ustave vzhodnoevropskih deželi »zagotavljajo* vsakemu državljanu delo. zaposlitev. Z druge strani pa je prav v tem svetu storilnost skrajno nizka, kot so tudi plače razmeroma nižje. Skratka brezposelnosti ni, posledice tega pa so vse kaj drugega kot pozitivne.
Iz zahodnega sveta pa, kot smo že rekli, prihajajo že alarmantne vesti o naraščajoči brezposelnosti in o »recesiji*, ki bi ji lahko mirne duše rekli gospodarska kriza. V zahodnem močno razvitem svetu krepko škriplje, pa čeprav hkrati različno v posameznih deželah. kajti eno je na primer e-konomsko stanje v Italiji, nekaj povsem drugega so gospodarske razmere v Zahodni Nemčiji. O tem govore konkretne številke, ki jih bomo navedli prav po podatkih ameriškega biroja za delo. ki je zbral podatke o brezposelnosti v razvitih deželah sveta, ne le v lanskem letu, pač pa v okvi-
ru zadnjega desetletja. Ob letošnjem novem letu je bilo na primer v 24 državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj nič manj kot 25 milijonov brezposelnih, Ta obseg je nekoliko Meči in ne zajema le ekonomsko vise N. razvite dežele. Na območju gos,:>!arsko močne evropske deseterice pa imamo kar 10 milijonov brezposelnih, v ekonomsko najmočnejši državi na svetu, torej v ZDA pa 9 milijonov. Neke napovedi govore o na daljnji rasti brezposelnosti, kar ,vnekim , ekonomistom daje, .§lytiti na še hujše stanje v bližnji bodočnosti.
..smo ameriški .bigo za delo. ki je še posebej zbral podatke za Francijo, Italijo, Japonsko, Kanado, ZDA, Zvezno republiko Nemčijo. Švedsko in Veliko Britanijo. Iz teh podatkov izhaja, da je edino Japonska ostala na razmeroma nizki ravni brezposelnosti, pri samih komaj zaznavnih dveh odstotkih v oktobru lani. I-talija pa je prilezla zelo visoko, saj znaša njena brezposelnost že 8.2 odstotka aktivnega prebivalstva. In vendar Italija ne nosi glede tega prvenstva, kajti celo v ZDA imajo več brezposelnih in sicer se njihova brezposelnost bliža 9 odstotkom, kolikor je znašala največja brezposelnost v ZDA po drugi svetovni vojni. Največ.jo brezposelnost pa imajo vendarle na Angleškem, kjer so presegli 12.3 odstotka, kar je trikrat več kot so imeli na Angleškem brezposelnih pred desetimi leti. To brezposelnost pripisujejo pač politiki predsednice Tatcherjeve, ki je — v duhu liberalnih načel — uvedla «sanacijski kurs*. ki seveda koristi kapitalu, škoduje pa delavstvu. Pa tudi v Grčiji ni veliko bolie, saj so že predlanskim imeli 10,1 odstotka brezposelnih. Na Nizozemskem se je brezposelnost v zadniih dveh letih povzpela od obilnih 4 na skoraj 6 odstotkov. na Danskem od 5.3 na 7,8. v Franciji od 6 na 7,3 itd.
Pri tem bomo ugotovili še na-
lillllllllllHIIMIIIIIMIIIIlillinHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIMIIillllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMlillllllfIMMIIIinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIimilMIIMMIIIIimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIflllllimiMIIIIMmilllNIHIIimmmm
ZDRAVNIKOVO MNENJE
GRIPA ALI INFLUENCA JE HUDO NALEZLJIVA
Bolezen povzroča droben virus ■ V glavnem sla dva tipična virusa, vendar so jih v zadnjih letih odkrili tudi več vrst ■ Sicer pa se virusi zelo naglo spreminjajo
Gripa ali influenca je nalezljiva bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Povzroča jo droben virus, ki spada v grupo mikso virusov. V glavnem sta dva tipa virusov gripe; A in- B, ki sta si med seboj dokaj različna. Vsak od teh tipov ima še vrsto med seboj različnih sojev. Da je pestrost še večja, poznamo od 1949 leta dalje še virus C. Nekaj let kasneje pa so na Japonskem izolirali še virus D,
V klinični sliki med posameznimi vrstami gripe ni razlik, tako da nam le izolacija virusa pove, kateri soj virusa je trenutno na pohodu.
Gripa se najčešče pojavlja v obliki večjih ali manjših epidemij ali celo pandemij, ko obolenje zaja me več kontinentov. Običajno je za pojav večjih pandemij odgovoren virus A. Epidemije povzroča običajno en sam tip virusa, da si je možno sočasno pojavljanje zlasti A in B pa tudi A in C.
Za infekcijo so enako občutljivi ljudje vseh starosti in ras in ne glede na spol. Medtem ko opazujemo pri epidemijah več obolenj v hladnih mesecih, zlasti ob na-
glih temperaturnih spremembah, pa je pojav pandemije povsem neodvisen od letnih časov.
Gripa je bolezen, ki se izredno hitro širi, kar pogojuje kapljični način prenosa, velika dovzetnost ljudi za ta virus, odpornost virusa za zunanje vplive, kratka inkubacijska doba in ne nazadnje živahen in hiter promet med kraji in deželami. Najboljše pogoje za širjenje najde bolezen v gosto naseljenih krajih in v zaprtih kolektivih (šole, vojašnice, pisarne, kinodvorane).
Bolezen se prenaša s človeka na človeka direktno-kapljično,. s kašljem ih kihanjem, pa tudi indirektno preko prahu in zraka. Po preboleli bolezni ostane človek odporen za ponovno infekcijo le kratek čas in še to le za soj virusa, ki je prestano obolenje povzročil. Za virus gripe pa je značilna silna variabilnost, iako da se od epidemije do epidemije spreminja.
Klinična slika tipične gripe je vsem dobro poznana, saj med nami ni nikogar, ki bi gripe vsaj
enkrat ne prebolel. Vendar se je izkazalo, odkar imamo možnost izolacije virusov, da se pod imenom gripa skrivajo pogosto najrazličnejša druga virusna obolenja, ki s pravo gripo nimajo nič skupnega, razen nadvse podobne klinične slike. Vendar so virolo-ške preiskave yezane na posebej specializirane laboratorije in so zelo drage. Zato pridejo v poštev le, kadar skušamo ugotoviti, ali gre ob množičnem pojavljanju neke prehladne bolezni v resnici za gripo ali ne.
Bolezen se začne naglo iz popolnega zdravja. Pojavi se vročina, ki v kratkem času naraste na 39 C in še čez. Bolnika ob tem mrazi, boli ga glava, toži nad bo lečinami v mišicah in sklepih. Pridružijo se prehladni znaki, bolnik kašlja, cedi se mu iz nosa in ima vnete oči. če vročina po 3-5 dnel) ne pade, moramo pomisliti na komplikacije, Komplikacije so pri gripi pogoste, zlasti kot odraz sekundarne bakterijske okužbe. Med njimi so najčešča gnojna vnetja ušes, obnosnih votlin, težki
bronhitisi in pljučnice. Sam virus pa v toku infekcije lahko prizadene srčno mišico, ožilje ali mo žgane.
Specifičnega zdravila za gripo ne poznamo. S siedstvi za zbijanje vročine, z raznimi sirupi proti kašlju in z inhalacijami skušamo bolniku le olajšati težave, na samo zdravljenje pa prav nične vplivamo. Antibiotiki naj bodo rezervirani resnično le -za bakte rijske komplikacije, ker na potek nekomplidrane gripe nimajo no benega učinka Bolnik naj leži še kak dan po padcu vročine. Hra na naj bo med boleznijo kalorična in vitaminsko bogata. Predvsem naj uživa bolnik zadosti tekočine, zlasti če ima visoko vročino in se poti. V preprečevanju gripe ima mo nekoliko boljše izglede odkar je uvedeno cepljenje. Trenutno je na razpolago živo cepivo, ki vse buje živ. toda oslabljen virus, in mrtvo, ki vsebuje inaktiviran virus. Na žalost je zaščita le kratkotraj na in še to le proti virusu, na podlagi katerega je bilo cepivo izdelano.
dr. R. R.
slednje: kljub naraščanju brezposelnosti in kljub stagnaciji ali ponekod celo krčenju delovnih mest, se je zabeležila povsed, pa čeprav neznatna gospodarska rast, le v treh primerih je rast občepela, kot na phiiner pri nas, na Danskem in v Veliki Britaniji.
Nadaljnja zelo negativna ugotovitev pri tem je ta, da prenaša največje težave zaradi brezposelnosti oziroma zaradi ekonomske stagnacije mladina, to se pravi tista generacija, ki naj bi 'jutri prevzemala od starejše generacije razvoj dežel^v svoje Jcoke. .Najhuje je glede tega pri nas, v Ita-lij,- kjer je vsak četrti delavec v starosti od 15. do 24. leta brez dela. Zelo hudo je glede tega tudi v ZDA, kjer je do starosti 20 let najmanj 20 odstotkov delavcev brez dela, če pa starost brezposelnih povečamo na 24 let. .je teh kar 50 odstotkov vseh devetih milijonov ameiiških ljudi, ki sp trenutno na ulici. Druga skrajnost pa sta Zahodna Nemčija s komaj 3,8 in Japonska celo s 3,6 odstotka.
In gospodarske prognoze ppi vsem tem ne napovedujejo skorajšnjih lepših časov, nasprotno, gospodarski strokovnjaki napove dujejo za naše desetletj še bolj mračne dni. Predvsem poudarjajo, (ja slabe ekonomske razmere v razvitem svetu močno negativno vplivajo na nerazviti svet, kjer je brez dela ali le delno zaposlenih nič manj kot 450 milijonov ljudi. Kako ustvariti delovna me sta za toliko milijonov ljudi?
Za kapitalistično proizvodnjo je »rezervna armada* delovne siie — torej brezposelnost — sicer nujen spremljevalni pojav, toda ta armada je danes že tako številna, da krepko skrbi ne samo ekonomiste, ampak morda še bolj politike prizadetih držav. Zdaj se vsa stara evropska celina vedno bolj združuje v boju proti brezposelnosti, vendar doslej brez posebnega uspeha. Kaže, da smo izbrali napačno pot, kajt brezposelnost še narašča, namesto da bi upadala.
Pri tem pa izkušnjt čedalje pre-pričljiveje dokazujejo. da z grožnjo brezposelnosti ni mogoče o-zdraviti sedanjih gospodarskih lvj-lezni, temveč je to mogoče kvečjemu z večjo učinkovitostjo ■ kapital pri hitrejšem prilagajanju novim izzivom.
Po presoji mednarodne organizacije dela bo samo v industrijsko razvitih državah v razdobju od 1980 do 1987 treba zagotoviti 60 milijonov novih delovnih mest, v deželah v razvoju pa kar desetkrat toliko, torej blizu 600 milijonov delovnih mest. Prebivalstvu teh dežel bo le tako mogoče zagotoviti minimalni dohodek za zadovoljitev najelementarnejšib potreb.
Kaže torej, da vedno bolj zori spoznanje, da svetovno kapitalistično jedro ne more reševati zgolj svojih problemov, podobne probleme v drugih delih sveta pa ignorirati ali pa urejati svoje izključno na račun drugih. Takšni časi so, očitno, za vselej minili. Zato bo treba temeljito spremeniti svetovno ekonomsko ureditev. Prva znamenja dogovorov in so glasij so sicer že tu, toda haska bolj malo. kajti stara navada je železna srajca, zato I o očitno mi nilo še precej časa, preden bo razviti in siti svet doumel revne gr in lačnega in mu bo tudi in predvsem v svojem lastnem interesu pripravljen izdatneje poma gati. Če bi pa hoteli napraviti le neznaten izračun, koliko kapi tala bi potrebovali, da bi ustvarili obilnih 600 milijonov novih delovnih mest, bi ugotovili, da bi jih človeštvo zmoglo le. če bi od jenjalo z oboroževalno tekmo, kar pa je v današnjem svetu, ki je razklan na bloke, malone iluzorno.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.00	Zimski športi:
Svetovni pokal v smučanju
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Kje je Anna? - TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Doba rasti - dok. film-
14.50	Pink Panter - risanke
15.00	Šolska vzgoja:
Prve ločitve v otroštvu
15.30	Strašilo
16.00	Sam in Sally - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Otok zakladov - risani film Neposredno — dopisništvo, aktualnosti, predstave
17.30	Steze dogodivščine - TV nadaljevanka
18.50	Trapper - TV film
Se lahko živi brez zdravnika? j-t	ti'
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Mqvie Movie - ko pesem postane fi)nj-
21.35	Mister Fantasy - glasbeni program
22.15	Kojak -' TV film Pohujševalec
Znani policijski funkcionar poročnik Kojak se ukvarja z nič kaj prijetno zadevo, kako razkrinkati tolpo tatov, ki kradejo dragulje in jih ponovno prodajajo preko neke družbe, ki se ukvarja s prodajo dragocenosti. Smola je hotela, da so lastnika te trgovine, ki bi lahko nakazal pravo ppt za razkritje tol pe. našli mrtvega. To pa je Kojaku nakazalo drugačno smer. Poročnik' Kojak začne sumiti neko manekenko, ki je vnovčila zelo veliko nakazilo in ki je ....
23.10	DNEVNIK
Danes v parlamentu in Vremenske razmere
23.30	Šolska vzgoja
Orugl kanal
12.30	Opoldanski program:
Včeraj, mladi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgojp:
Avstrija	/.	<i.,
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Mnenje
14.10	Dosjer Mata Hari - 4. del Televizijska priredba * sloviti vohunki Mati Hari se bo danes zaključila. Kakor je bilo v samem začetku rečeno, ne gre za film o veliki vohunki, pač pa o prikazu dejanske vloge, ki jo je imela lepa holandska plesalka v času -prve svetovne vojne, preden so Jo razkrili in obsodili na smrt
15.25	Šolska vzgoja:
Zgodba, avtor
Program za mladino ->
16.00	Grozna Lucia • TV film Tom in Jerry - risanke
16.55 »La mossa del cavallo* -, televizijske zgodbe
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti - Iz parlamenta
18.05	Danes:
Set - Srečanje s kinematografijo
18.50	Srce in utrip srca • TV film Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	»Due sporche carogne* - film Film je režiral Jean Herman in igrata v njem glavni vlogi Alain Delotl in Charles Bronson. Film je iz leta 1968. torej star skoraj
poldrugo desetletje. Film pripoveduje o velikem ropu. Glavna akterja sta dva Francoza, ki sta se vrnila iz Alžirije. Eden je zdravnik, drugi pa bivši legionar. Ob njiju pa je več brihtnih deklet, ki ju izigrajo. Film je kar prijeten
22.35	Srečanje v kinu - kinemato grafske novosti
22.40	Cesarjev slavček - dok. od daj a
23.35	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretii kanal
16.30	Vabilu;
Rdeči nagelj - po romanu Elia Vittorinija
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05	šolska vzgoja:
Rim: 20.000 milj zgodovine
20.40	Torkov koncert
21.35	Delta : dok. oddaja
22.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.15	Poročila
17.20	Potovanje škrata Spančko lina. risana serija
17.30	Ciganski napevi
18.00	Pisani svet: Ptiči
18.30	Obzornik
18.45	Mostovi - Hidak
19.00	Knjiga
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Soočanja
Ena izmed programskih no vosti v letošnjem letu je aktualna oddaja notran.iepo litične redakcije. Oddaji so nadeli1 naslov Soočanja. Od daja naj bi razvijala sek 'T cijsko obravnavanje vpra šanj iz jugoslovanskega vsak danjega življenja in sicer v obliki tribune, okroglih miz. tiskovnih konferenc itd.
21.05	F. C. Weiskopf: Slovo od miru, zadnji del vzhodnonemške nadalj.
22.20	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugim še naslednje vesti: TRST — Žalna seja za Hlavatyja GORICA — Občni zbor društva »triški grič*
TRST — »Minister Gregor pa nič TRST — Vprašanje prevozov ČEDAD --Intervju I. Predan
15.30	.ponovitev Odprte meje
16.00	Narodna glasba: Ansambel Ottavio Braico
16.30	Cinenotes	"
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TV' D - Stičišče Dve minuti
20.00	Dragocena roka - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Veter in hrast - TV nadalj. Ob koncu TV D - Danes
Zagreb
17.45	Pustolovščina
18.15	TV koledar
18.25 Kronika občine Osijek
18.45	Zabavna medigra
20.00	V žarišču - notranjepolitič na oddaja
ŠVICA
18.50	Izgubljena-ovčka - TV film
20.40	Nezgoda grofa Gruyšresa • film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Pwočila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali st* že prebrali?; 10.10 Koncert: 11.30 Poldnevniški, razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Javni nastopi gojencev šole Glasben« matice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Koder teče, ondod moči - n. serija; t7.10 Mi in glasba: finski mešani zbor «Jyvasky-lan Studiokuoro*: 18.00 Biografije naših velikih mož: »Janez E-vangellst Krek*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(ItolijorrsKi program)
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, lj.30, 14.30. 15.30. 16.30. 17.30. 18.30. 19.30; 6.00 Glasba zk dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Berimo skupaj; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.10 šola, otroštvo," vzgoja: 10.45 Mozaik. glasba in nasveti; 11.00 Kim,
Srednji val 277.8	metra ali
1080 kilohertzav in 255,4 metra	
ali 1170 kjlohertzov	
UKW - Beli križ	87,7 MHz
UKW - Koper	89.3 MHz
UKVV - Nanos	101,0 MH*
svet mladih; 12.06 Glasba po željah; 15,00 Kantavtorji; 15.45 Poje zbor Zveze tridentinskih alpinistov; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash, 16.55 Koledarček:
17.00	Jugoslovanka pop scena; Poje Leonore L’MaHey: 17.45 Radijski zastor.
KOPER
(Slovenski progrom)
6.30,	7.25. 14.30, 17.30 Poročila;
8.00	Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored: 13.30 Otvoritev; 13.40 Objave: 13.“5 Glasba. 14.40 Re klamni pes; 15.00 Dogodki jn od mevi; 15.30 Glasba oo željah; 16.00 Zapojmo pesem; 16.18 Minute s skupino Novi Posili; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Objave:
17.0p Aktualna tema; 17.33 Polna roka sončnega rocka.
RADII 1
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	• 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982;
li.10	Takoj se vrnem; 11.34 Ra dijska priredba; 12.03 Ulica Asia-go Tenda; 12.35 Poštna kočija;
13.35	Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 17.30 Crescendo; 18.05 Zvočna kombinacija; 19.20 Radio 1 - jazz 1982;
20.46	Pozabljene strani italijanske glasbe; 21.00 Polkloma glasba; 21.52 Življenje... človeka;
22.27	Boring Test; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30. 10.00. 11.30, 12.30.
13.30.	15.30, 16.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 - 10.13 Radio 2 -3131; 11.32 Šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi: 12.48 Ta nora. nora glasba: 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Šest deset minut; 17.32 Izpovedi neke ga Italijana; 18.45 Krog Sonca. 19-50 Mass - mušic; 22.00 Mesto ponoči: Milan.
LJUBLJANA
6.00,	6.30. 8.00, 9.00. 10.00, 11.00.
12.00,	14.00. 19.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih Sol; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate: 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Po domače: 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam ...: 14.05 V ko rak z mladimi; 15.00 Dogodki ir odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Stu djo ob 17.: 18-00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci! ( 19.45 Mirute s kla viaturistom Mihom Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi: 20.30 S solisti ‘n ansambli JRT: 21.05 Od premiere do pre miere; 22.30 Filmska elasba: 22.30 Filmska glasba: 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Paleta popevk.
NOGOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Fiorentina zimski prvak Videmeanom točka v Rimu
Visoka zmaga Juventusa - Spodrsljaj Napolija v Genovi
Fiorentina je osvojila platonski na slov zimskega prvaka. V nedeljo pa je toskansko moštvo nekoliko razočaralo svoje navijače, saj ji ni uspelo premagati, sicer solidne ekipe iz Cagliari ja.
Z remijem Fiorentine se je najbolj okoristil Juventus, ki je na domačem igrišču visoko premagal Ca-tanzaro. Posebno se je pri moštvu državnih prvakov izkazal mlacli napadalec Galderisi, ki je dosegel dva zadetka. Je ta mladi perspektivni igralec bodoča nogometna zvezda ali pa zvezda repatica? Čas bo tudi tokrat najboljši sodnik.
Udinese je poskrbel za veliki podvig, saj je iztržil točko v Rimu. Videmčani so bili celo v vodstvu dober del tekme. Tokrat se je poleg vedno zanesljivega Causia zelo izkazal mladi vratar Borin.
Z zmago v Avellinu je Inter še vedno v krogu favoritov za končno zmago. Iz tega kroga je verjetno dokončno izpadel Napoli, ki je gladko izgubil v Genovi.
Na dnu lestvice pa se je nekoliko izboljšal položaj Torina in Milana, ki sta premagala neposredna tekmeca v borbi za obstanek. S tema porazoma je posebno Como, kot kaže, skoraj v B-ligi.
IZIDI 15. KOLA
Avellino - Inter	0:1
Bologna - Ascoli	2:1
Como - Torino	0:1
Fiorentina - Cagliari	1:1
Genoa - Napoli	2:0
Juventus - Catanzaro	4:1
Milan - Cesena	1:0
Roma - Udinese	1:1
LESTVICA
Fiorentina 22; Juventus 21; Roma, Ihter 20; Napoli. Avellino, Catan-zaro 16; Genoa 14; Ascoli. Udinese, Cagliari, Torino 13; Bologna, Milan 12; Cesena 11; Como 8.	'
PRIHODNJE KOLO (24.1.)
Ascoli - Inter, Avellino - Roma, Cagliari - Bologna. Catanzaro - Napoli. Cesena - Juventus, Como - Fiorentina, Milan - Udinese, Torino -Genoa.
Piša - Pistoiese	3:1
Rimini - Sampdoria	0:0
Sambenedettese - Bari	1:2
Varese - Lazio	1:1
Verona - Pescara	2:1
LESTVICA
Varese 24; Piša, Catania 22; Perugia 21; Lazio, Verona 20; Palermo. Sampdoria, Foggia, Cavese 19; Bari, Pistoiese 18: Lecce 17; Sambenedettese, Reggiana, Cremonese, Rimini 16; Spal 15; Brescia 14; Pescara 9.
ATLETIKA
DVORANSKI MITING V ZDA
Lewis 8,56 in
RATERFORD - Na pozivnem o-limpijskem zimskem atletskem mitingu v ZDA je Levvis skočil v daljavo 8,56 m, kar je nov svetovni dvoranski rekord. Izkazal se je tudi skakalec s palico Olson, ki je s 5,74 dosegel nov rekord ZDA.
Odlična je bila tudi Svetlana Va-ljukina, ki je s 6,83 m tudi izboljšala najboljši dvoranski dosežek.
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
Tržačani premagali tudi Mantovo
Oba zadetka za Triestino je dosegel spretni Ascagni - Izgredi v Fanu
Triestina - Mantova 2:0 (2:0)
TRIESTINA:	Nieri. Costantini,
Scliiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi, De Falco, Mitri, Dreolini, Doto (73. min. Dominissini), A-scagni.
MANTOVA: Girardi, Santin, Mor-sia, Corradi (77. min.. Lovison), Facchi, Platto, Gambin, Fontana, Peressoni, Manarin, Azzi (46. min. Bresolin).
SODNIK: Cassi iz Pize.
STRELEC: v 15. in 36. min. A-scagni.
Triestina je v zadnjem kolu prvega dela prvenstva brez večjih težav premagala Mantovo. Tokrat ne moremo reči, da je domače moštvo zaigralo ravno blesteče, vsekakor pa je jasno pokazalo, da je izrazito boljše od nasprotnikov. S to zmago lahko Tržačani še dalje z upanjem gledajo na nadaljevanje prvenstva. Res je, da tudi po tem uspehu se ni njihov položaj na lestvici bistveno izboljšal, razveseljivo pa je, da je ekipa v zadnjih devetih tekmah pospravila kar 14 točk. Zato je optimizem trenerja Buffonija precej razumljiv.
Tekma je bila na zadovoljivi ravni. Triestini je kmalu uspelo zatresti mrežo gostov po zelo lepi akciji,

KOŠARKA
r
PRVENSTVO C1 LICE
Jadranovci drugi
Po prvem delu nosi povsem zadovoljili
2. ITALIJANSKA LIGA
V	derbiju kola brez zmagovalca
V	predzadnjem kolu prvega dela drugoligaškega prvenstva je bila pozornost osredotočena na tekmo v Va-rcseju, kjer sta Varese in Lazio remizirala. Lazio, ki je bil celo dober del tekme v vodstvu, se $e pohovno vključil v boj za napredovanje. To folo' je bilo uspešno tudi za Piso, ki se je z gladko zmago nad Pistoie-sejem priključil Catanii na drugem mestu lestvice.
IZIDI 18. KOLA Cavese «. Catania Cremonese - Brescia Fqggia - Spal .
Palermo - Lecce Perugia - Reggiana
0:0
.0:0
1:0
fn
1:0
El &
Marko Ban zopet izreden
Jadran je končal prvi del prvenstva C-l lige na odličnem drugem mestu. Naši košarkarji so v soboto zasluženo premagali gtpbe košarka,-r je Canelle iz San Donaja. V tem kolu pa sta zmagali tudi moštvi Pachere in Autopiu, tako da sta obdržali ko-rak z jadranovci.
V prihodnjem kolu bodo naši košarkarji igrali'v gosteh proti Lidu.
IZIDI 11. KOLA
Sitip - Vigor ,
Fornaciari - Fiamma
Autopiu -
LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 22; Jadran Trst, Pachera San Bonifacio in Autopiu Padova 16; Canella San Dona 10; Sitip Bergamo, H Mobile Codroipo, Vigor Treviso, Pallaca-nestro Vicenza in Fiamma Bočen 8; Interspar Sarmeola 6; Lido Benetke 4.
PRIHODNJE KOLO (23.1.)
Lido Benetke - Jadran (18.30 v Benetkah); Fiamma - Čelana; Canella - Fornaciari; Pachera - Interspar; II Mobile - Autopiu; Vigor -Vicenza.
ki jo je odlični Ascagni zaključil s silovitim strelom, ki je presenetil, sicer zanesljivega vratarja gostov. Odtlej je Triestina igrala mirno in zanesljivo. Kljub zadovoljivi igri so bili nasprotniki le redkokdaj nevarni, domačini pa so s hitrimi protinapadi večkrat spravljali v zadrego nasprotnikovo obrambo. Že pred koncem prvega polčasa je Triestina podvojila po zaslugi Ascagnija, ki je mojstrsko izvedel prosti strel.
V drugem polčasu se slika na i-grišču ni bistveno spremenila. Tržačani so skušali nuditi De Falcu priložnost za zadetek, toda požrtvovalno desno krilo je imelo tokrat precej smole.
Poleg obeh napadalcev, ki so tudi tokrat zaigrali na odlični ravni, sta se pri domačinih posebno izkazala vratar Nieri, ki je, kot zgleda pridobil nekoliko zaupanja vase in brani svoja vrata precej zanesljivo, ter vezni igralec Dreolini, ki je zaradi svoje hitre, dinamične in po žrtvovalne igre pravi motorček tr-
leg vratarja Girardija dobro igral	
tudi bivši vezni igralec	Triestine
Fontana.	
	I. P.
IZIDI 17. KOLA	
Alessandria - Parma	0:0
Atalanta - Rhodense	3:0
Fano - Monza	prek.
Forli - Treviso	2:0
Padova - Modena	0:0
Piacenza - Vicenza	0:3
Sanremese - S. Angelo	3:1
Trento - Empoli	2:1
Triestina - Mantova	2:0
LESTVICA	
Atalanta 25; Padova, Modena 24; Monza 23; Vicenza 22; Triestina 20; Forli, Treviso, Trento 17; Fano, Parma 15; Rhodense, Piacenza 14; Mantova 13; Empoli, Sanremese, Alessandria 12; S. Angelo 8. Fano in Monza imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (24.1.)
Forli . Triestina, Vicenza - Fano, Mantova - Padova, Monza -Modena. Parma - Empoli. Piacenza - Alessandria, Rhodense - S. Angelo, Sanremese - Trento, Treviso - Atalanta.
V Fanu je sodnik prekinil tekmo v 88. min., ko so navijači domače ekipe vdrli na igrišče. K sreči je sodniku uspelo priti do slačilnice.
lic'' Pachera
85:89 V 8(1:68 m85 •7(5:108 88:92
ne da bi ga kdo napadel. Zgleda, da so navijači sprejeli z negodovanjem sojenje sodnika. Monza, ki je bila ob prekinitvi v vodstvu (1:0), bo po vsej verjetnosti zmagala za zeleno mizo.
JUTRI V TRSTU OB 15. URI
Veliko zanimanje za prijateljsko tekmo Triestina-Olimpija
Veliko zanimanje vlada za jutrišnjo prijateljsko tekmo med Triestmo in Olimpijo iz Ljubljane. Ljubljančani, ki so trenutno na pripravah v Kopru, bodo imeli v tržaški ekipi dobrega nasprotnika.
Ljubljančani so zadnjič gostovali v Trstu pred desetimi leti, ko so premagali Triestino s 3:0.
Tekma se bo začela ob 15. uri.
'.....r
lltiiil
V tem zavrtljaju več presenečenj
Po 13. kolu. prve -jugoslovanske košarlzarske lige je stanje ■ tako na vrhu kot na spodnjem delu lestvice zapleteno.
Cibona je sicer ohranila prvo mesto na razpredelnici, novi točki pa je dosegla šele po dramatičnem boju v Sarajevu in s košem Pavličevida prav v poslednji sekundi igre.
Beograjski Partizan pa	tokrat
ni	imel velikih težav, da	je	od-
pravil košarkarje Iskre Olimpije, ki so to srečanje izgubili že pred samim sodnikovim začetnim žvižgom. Ljubljanski košarkarji so namreč presedeli vso jutro na aerodromu na Brniku. Nato pa so se odločili, da kar z avtomobili gredo v Beograd. Na igrišče so prišli le nekaj	minut	pred	samim srečanjem. Bili	so	seveda	utrujeni	in	v takih okoliščinah res	se	ni-
so mogli zoperstaviti že itak favoriziranemu Partizanu.
Do velikega presenečenja v tem kolu pa je prišlo v Titogradu, kjer je domača Budučnost zanesljivo odpravila Crveno zvezdo. Res je, da so Beograjčani igrali brez svojega standardnega centra žižiča, vseeno pa ni bilo pričakovati takega spodrsljaja.
Do presenečenja pa je prišlo tudi v Tuzli, kjer je domača Sloboda Dita odpravila Šiben-r,o, ki je tokrat igrala daleč pod svojimi sposobnostmi. Tudi poraz Radničkega LMK v Skopju proti Rabotničkemu je navsezadnje presene-
čenje. Sedaj pa- postaja borba .za obstanek v li-• gi izredno zanimiva. Na zadnjem mestu razpredelnice so namreč tri moštva z enakim številom točk (Radnički LMK, Sloboda Dita in Rabotnički'), čačanski Borac ima pa le dve točki več.
Na vrhu lestvice pa bi lahko postala slika jasnejša že po prihodnjem kolu. Drugouvrščeni Partizan bo namreč igral v Zadru. V primeru poraza Beograjčanov bi verjetno zagrebška Cibona še povečala svojo prednost na lestvici, saj bo doma igrala proti Borcu. Zanimiv boj pa je pričakovati tudi v Šibeniku, kjer bo domače mo šivo igralo proti Bosni.
IZIDI 13. KOLA
V	BEOGR.ADU: Partizan - Iskra Olimpija 124:93
V	SARAJEVU: Bosna - Cibona	87:89
V	TUZLI; Sloboda Dita - Šibenka	90:78
V	ČAČKU: Borac - Zadar	90:93
V	SKOPJU: Rabotnički - Radnički LMK 85:77
V	TITOGRADU: Budučnost - C., zvezda 106:84
LESTVICA
Cibona Zagreb 22; Partizan Beograd -20; Cr-vena zvezda Beograd 16; šibenka Šibenik in Zadar 14; Iskra Olimpija Ljubljana, Bosna Sarajevo in. Budučnost Titograd 12; Borac čačak 10; Radnički LMK Beograd, Sloboda Dita Tuzla in Rabotnički Skopje 8.
PRIHODNJE KOLO (24.1.)
Radnički LMK - Budučnost, Crvena zvezda -Sloboda Dita, Šibenka - Bosna, Cibona - Borac, Zadar - Partizan, Iskra Olimpija - Rabotnički.
YAUNDE (Kamerun) — Na mednarodnem nogometnem turnirju v Kamerunu je domača državna reprezentanca z 2:0 premagala beograjsko Crveno zvezdo, Kongo pa je izenačil (0:0) z dunajsko Austrio.
........iiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiinntiniiumm................................mimliinilliliiiimiiiiiiiimiliim«
NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU ŠD ZARJA V BAZOVICI
V SPREMENJENIH POGOJIH DRUGAČNI PRIJEMI
Kljub doseženim uspehom se pri društvu zavedajo težke prihodnosti, ki jo napoveduje zlasti zaskrbljujoče upadanje števila otrok
Na rednem občnem zboru ŠD Zarja, ki je bil v soboto v Bazovici, ni prišlo do izraza samo uspešno delovanje v pretekli sezoni, ampak še predvsem skrb za bodočnost, ki zaradi vse težjih razmer (glej na primer skokovito upadanje rojstev) terja novih prijemov in večjih naporov.
Poudarek na teh skrbeh in novih prijemih je prišel do izraza tako v predsedniškem kot tajniškem poročilu. Tako je predsednik Ivan Brass, potem ko je uvodoma naglasil narodnoobrambni pomen športa pri nas in pozitivno ocenil delovanje Zarje v pretekli sezoni, omenil, da zaradi upadanja števila rojstev društva ne bodo več mogla učinkovito delovati po dosedanjem sistemu. «Zato*, je nadaljeval, «moramo že sedaj premagati lokalpatriotizem, konkurenčnost med društvi, ki sta v preteklosti morda pozitivno-vplivala' na razvoj zamejske telesne kulture. Danes sta to znak zastarele oblike dela in prevečkrat škodljiva in zaviralna momenta v odnosih med našimi društvi. V današnji stvarnosti so pravilne vrednote zamejske kulture le odelovanju, dogovarjanju, medse-
bojni pomoči in povezavi ter v to variških enakopravnih in prijatelj-

TENIS
«MASTERS» V NEW Y0RKU
LENDL NAJBOLJŠI
V finalu je s težavo, toda zasluženo premagal Gerulaitisa
NEW YORK — Mladi češkoslovaški teniški igralec Ivan Lendl je dosegel v znani športni palači «Ma-dison Square Garden* svoj doslej največji uspeh z zmago v finalu turnirja «Masters».
V sklepnem srečanju z Američanom Vitasom Gerulaitisom se je mo ral mladi zastopnik iz ČSSR izjemno potruditi, saj je tekma trajala skoraj štiri ure, vsekakor pa velja (Jmeniti, da je Gerulaitis nastopil na tem turnirju najboljših igralcev na svetu, potem ko je Šved Bjorn Borg odpovedal nastop. Obenem pa je Američan potrdil na tem turnirju, da je prišel ob pravem času v odlično formo, saj je Lendlu neverjetno zagrizeno grenil pot do kon čne zmage kar pet setov in za nameček vodil celo z 2:0. Presenetljivi Gerulaitis je bil v prvih dveh nizih neverjetno napadalen in še teliko bolj točen, da je bil Lendl povsem brez. moči in to v največji meri v drugem nizu. katerega je zlahka dobil s 6:2. V prvem delu tekme je kasnejši zmagovalec vodil že s 5:3. toda po dveh zaporednih napakah je odločal «tie-break* in v končnici je bil prisebnejši Američan.
Do odločilnega trenutka pa je prišlo v tretjem nizu. ko je Lendl vodil s 5:6 in Gerulaitis je imel že zmago v rokah, toda nasprotnik ni popustil in v drugem itie-breaku» srečanja je bil boljši Lendl in tako poraz spremenil v zmago. V četrtem nizu je češkoslovaški igralec slavil razmeroma lahko, ker je bil nasprotnik demoraliziran. Zad nji. odločilni peti niz je biLizenu-čf:[> samo na začetku do dWUa 2:2, potem pa je Gefulaiti.su zmanjkalo moči in tako prepustil zmago nasprotniku.
Srečanje se je končalo s 3:2 za Lendla v setih 6:7. 2:6, 7:6. 6:2, 6-1
KOŠARKA
V 2. SL - ZAHOD
Zaslužen uspeh Tolmincev
Tolmin — Gostol 69:62 (31:28)
TOLMIN: Ivančič 2. Skočir 7, Sili 4, Manfreda 16. Vidič 12, Kau čič 1, D. Mavrič 8, S. Mavrič 19,
Breška,- Rovček, M. Kaučič.
GOSTOL: Lazar' 5, Zavrtanik 10. Gorjanc 15, Tabaj 16. Miška 2, Krk 13, Mrak 2, Auein, Franko. Makarovič, Arh. Jogan.
V severnoprimorskem derbiju so si domačini bolj želeli zmago.
Kljub slabemu sojenju, ki sta ga prikazala sodnika Plevnik in Furlan iz Ljubljane je na koncu zmagala ekipa, ki .je zmago bolj zaslužila.
IZIDI 9. KOLA
Jesenice - Cerknica 74:75; Postojna - Vrhnika 83:77; Lesonit - Loka In vest 75:72: Koper - Radovljica 114:97; AET - Gostol 69:62.
LESTVICA
L Cerknica 16; 2. Jesenice 14; 3. Gostol 12; 4. Postojna 12; 5. AET 12; 6. Koper 8; 7. Radovljica 6; 8. Vrhnika 4; 9. Loka Invest 4; 10. Lesonit 2	Vladimir Rener
ATLETIKA
21. marca bi moral biti v Varšavi «Kros narodov*. Mednarodna atletska zveza pa je prejela obvestilo, da se nameravajo Poljaki odreči organizaciji te prireditve.
KOŠARKA
21. KOLO PRVENSTVA A-2 LIGE
Goričani in Tržačani tokrat uspešni
San Benedetto je zanesljivo zmagal doma, 0ECE pa tesno v gosteh
San Benedetto - Sacramora 71:62 (40:30)
SAN BENEDETTO GORICA; Biag-gi 4, Valentinsig 10, Jones 10. Sfiligoj, Paleari, Ardessi 16, Pieric 2, Mayfield 23, Turel, Galluzzo.
SACRAMORA RIMINI : Cecchini 12, Procaccini 2, Beshore 7, Mossali 8, Terenzi, Del Monte 6. Vecchiato 21, Collins 6, Pači, Bucciarelli.
Z gladko zmago nad Sacramoro iz Riminija je goriški San Benedetto povečal naskok nad tretjeuvrščenim Libertasom na 6 točk, kar bi mu moralo — razen velikih presenečenj — omogočiti uvrstitev v «play-off*.
Srečanje s Sacramoro se je odločilo že v prvih peti minutah, ko st) domačini dosegli rekordni začetni rezultat 16:0. Nekoliko počasnejša igra je v drugem polčasu omogočila gostom, da so se približali na 52:56, 1 vendar se tudi tokrat domači niso pustili presenetiti in so takoj spet uravnali razmerje v svojo korist.
Med posamezniki je Vecchiato še enkrat potrdil, da sodi med najboljše italijanske centre, pri domačih pa je poleg običajnih Ardessija, Jo-
vV

»v
♦v*
/s
^ •V
MAGAZZINO DELLO ŠPORT
Ul Brunner 10
Obv. tržaški občini 12. 1. 1982
nesa in Mayfielda dal dragocen doprinos Valentinsig.
M. M.
Svveda - OECE 76:79 ( 34:33)
SWEDA VIGEVANO: Ruggi, Mag-giotto 10. Claudio 6, Zanatta 16, Gal-lon 10, Hartshorne 22, Di Stefano 8, Rizzi 4, Longo in Tucchetti.
OECE TRST: Ritossa 8. Valenti 16, Tonut 4, Robinson 17, Bertolotti 24, Abromaitis 10, Meneghel, Scolini, Čuk in Floridan.
Tržaški OECE se je vrnil iz gostovanja v Vigevanu z dvema zlata vrednima točkama. Za ta izredno dragocen uspeh se morajo varovanci trenerja Lombardija zahvaliti v največ ji meri dvema igralcema: Valen-tiju in še posebej Bertolottiju. Dobro je še igral Robinson, drugi Američan Abromaitis pa je pokazal precej manj kot običajno. Vsi ostali pa so razočarali. Domačini so se izjemno trudili, toda na koncu so morali točki prepustiti gostom.
IZIDI 21. KOLA Steli a Azzurra - Tropic 93:77 Honky -	Cidneo	88:80
Svveda -	OECE Trst	76:79
San Benedetto - Sacramora 71:62 Latte Matese - Latertini 77:76 Sapori -	Selečo	102:94
Livorno	- Rapident	71:72
LESTVICA
Cidneo Brescia 38: San Benedetto Gorica 34; Libertas LiVorno 28; Hon-ky Fabriano 24; Sapori Siena, Latte Matese, Tropic Udine in OECE Trst 22; Rapident Livorno 20; Stella Azzurra Rim; Sacramora Rimini 14; Svveda Vigevano 12; Latertini Rim in Selečo Napoli 10.
PRIHODNJE KOLO (24.1.) Latertini - Sapori; Rapident - San Benedetto; Tropic - Honky; Cidneo-Stella Azzurra; OECE - Latte Matese; Selečo - Svveda; Sacramora -Livorno.
stoval v Vareseju, nekdaj vodeči Berloni pa je pustil poražen športno palačo v Mestrah. Najslabše pa je bilo z vrsto Nikoliča, ki je gostovala v Rietiju. Celo kožo je tokrat odnesel edino Scavolini, ki je gostoval v Padovi. Tokrat pa so imeli Kičanovič in tovariši izredno, srečo, saj je Bouie dosegel dve točki iz prostih metov, ko je bilo srečanje že končano. Američan je sicer en prosti met zgrešil, toda preostala dva je spravil v koš.
IZIDI 21. KOLA Recoaro - Bancoroma	63:69
Cagiva - Squibb	99:94
Fabia - Sinudyne	106:89
Benetton - Scavolini	80:81
Jesus - Berloni	92:88
Billy - Carret-a	90:74
Sole - Bartolini	75:71
LESTVICA
Scavolini Pesaro 32; Berloni Turin 30; Squibb Cantu 28: Fabia Rieti 26; Sinudyne Bologna in Sole Bologna 24; Billy Milan 22; Cagiva Varese, Bancoroma Rim in Recoaro Forli 18; Jesus Mestre 16; Carrera Benetke in Benetton Treviso 14; Bartolini Brindisi 10.
Novi odbor Zarje
Ivan Brass, Aldo Franco, Mirjan Žagar, Darko Grgič, Stojan Metlika, Vojmir Križman-čič. Boris Primožič, Žarko Ban, Maks Križmančič, Lucijan Križ-mančič, Viktor Stopar, Radivoj čač, Robi Franco, Aleksander Ražem, Edi Grgič, Janko Gr: gič, Zorko Petaros, Stojan Križmančič, Renzo Počkar, Boris Grgič.
Nadzorni odbor
Josip Žagar, Stanko Vodopivec, Marjan Kralj.
PRVENSTVO A-l LIGE
Scavolini zopet sam na vrhu lestvice
Italijansko košarkarsko prvenstvo A-l lige je v 21. kolu navrglo nekaj presenetljivih izidov. Praznih rok so tokrat ostali Squibb Cantu, ki je go-
skih odnosih.* Kot dokaz, da se na teh spoznanjih že konkretno dela, je Brass navedel Sodelovanje med nogometnimi društvi, ki-so pod okriljem ZSŠDI ustanovila mladinske nogometne centre. Pot je take že začrtana, je nadaljeval Brass, vendar je pri tem tudi opomnil, da bodočnost ŠD Zarja ni samo v nogometu, ampak še zlasti v vseh 'tistih morebitnih akcijah in pobudah, katerih cilj je večje sodelovanje s starši, s šolskimi organi in vsemi vaškimi dejavniki.
Da je skrb za bodočnost več kot upravičena, je z golimi številkami, katerim se ne da oporekati, potrdil v svojem poročilu tudi tajnik Mirjan Žagar: od leta 1976 do konca lanskega leta se je Bazovici rodilo 34 otrok, umrlo pa je 69 oseb, torej še enkrat toliko. Ob takem padcu prebivalstva je bilo treba iskati novih poti, o katerih je govoril predsednik Brass. Pri tem pa niso ostali le pri besedah. Navezali so se s šolo, s katero so organizirali otroško telovadbo, k čemur so pritegnili tudi -starše. Prav na področju z najmlajšimi in šolo nasploh, je nadaljeval Žagar, je bilo precej zamujenega in mu bo treba posvetiti večjo pozornost.
Tajnik Žagar se je v svojem poročilu ustavil tudi pri perečem vprašanju pomanjkanja pokritih prosto-, rov, za katerega se bodo morale za- j vzeti tudi druge vaške družbenopolitične organizacije, in pa domačih u-sposobljenih trenerjev. Doslej so vrzeli v trenerskem kadru reševali s strokovnjaki z onstran meje. To pa ni najboljša rešitev, je menil Žagar: zaradi oddaljenosti in meje, je večkrat prihajalo do zamud. To pa I še ni vse. Jugoslovanski telesnokul-turni delavec je navajen dela v neprimerno boljših pogojih, mora se šple prilagajati novemu ambientu, -domači človek pa je dobro seznanjen z vaško problematiko.
Tajnik Žagar je podrobno razčlenil delovanje balinarske sekcije, v kateri je sedaj 12 članov in se u-stavil pri naraščajniškem nogometnem moštvu (sestavljajo ga igralci iz Gropade, Trebč, Padrič in Bazovice) ter pri članski ekipi, ki u-
spešno nastopa v 2. amaterski ligi in katere barve brani letos kar 10 domačih igralcev. Lahko pa se zgodi, da domačih igralcev v prihodnje ne bo dovolj in v tem primeru znova pride v ospredje vprašanje vključevanje igralcev italijanske narodnosti. «Napačno bi bilo misliti,* je glede tega dejal Žagar, «da sedanji odbor ne odobrava vključevanja teh v člansko ekipo. Menimo namreč, da je izredno koristno, da omejeno število italijanskih igralcev s posebno prijateljsko naklonjenostjo do nas Slovencev, pripomore k boljšemu razumevanju, spoznavanju, sodelovanju in širjenju naše problematike tudi v italijanskih krogih.* Ob tem moramo povedati, da nas je to odkrito zagovarjanje,,ljuč.ev^nja i-talijanskih igralcev precej presenetilo, vsaj glede na potek občnega zbora in samega, delovanja društva, takega, kot je izhajalo iz poročil. Vsi vemo, da so v naših društvih italijanski igralci, da je to resničnost. ki je ne moremo zanikati, kar pa še ne pomeni, da jo moramo o-pravičevati in zagovarjati. Škoda, da o tem med razpravo ni bilo slišati niti besede, saj ne verjamemo, da se vsi strinjajo s takim stališčem.
Kritično je Žagar ocenil delovanje na področju rekreacije, ki so jo skoraj povsem zanemarili. Zatem se je še ustavil ob raznih akcijah, kot je
pozdravil Ivan čač, pozdrav Sloge je prinesel Viktor Stopar, za športni krožek Scoglietto pa Saba Liberato,
V razpravi so med drugim ugotovili, da ni bilo narejenega nič konkretnega kar se tiče sodelovanja s Slogo. Beseda je tekla o izletu, na katerega se ni prijavilo zadovoljivo število ljudi. Zato je tudi izšel predlog, da se za take in podobne akcije občasno sestanejo predstavniki raznih vaških organizacij. Govor je bil tudi o zemljišču, ki ga je v svojem poročilu že omenil tajnik Žagar. Menili so, da bi bilo dobro, če bi to zemljišče odkupili.
Sledile so volitve novega odbora (o rezultatu katerih poročamo posebej), pred zaključkom občnega zbora pa se je Ivan Brass vrnil na praznovanje 60-letnice društva, ki bo čez leto dni; in dejal, da bi bilo dobro-, če. bi.-ob. lej priložnosti prišlo do pobratenja z Biljami. Apeliral je tudi na vse vaške komponente, da bi sodelovale pri tej pomembni manifestaciji, ob kateri bodo Zarji podelili tudi visoko priznanje v matični domovini.	D. Bizjak
Predsednik Zarje Ivan Brass
na primer postavitev nove mreže ob igrišču, uspešni izvedbi društvenega praznika, pripravi ploskve tik ob glavnem igrišču. Na koncu svojega poročila je Žagar omenil, da bo naslednje leto društvo praznovalo pomemben jubilej, 60-letnico obstoja, ki jo bo treba primerno proslaviti.
Sledilo je blagajniško poročilo Darka Grgiča, ki je dokazalo, da društvo z veliko prizadevnostjo in skrbnim gospodarjenjem uspešno premaguje finančna vprašanja. V imenu nadzornega odbora je zatem spregovoril Pepi Žagar, nakar so sledili pozdravi gostov. Občni zbor je v imenu sekcije VZPI-ANPI iz Bazovice

rokomet
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Cividin že pred novim slavjem?
Tacca - Cividin 22:23
(11:12)
Po neposrednem obračunu med Tacco iz Cassana Magnaga in tržaškim Cividinom so varovanci trenerja Lo Duca še edini nepremagani in s tem imajo tudi letos enkratno možnost, da osvojijo drugi zaporedni državni naslov.
Srečanje samo je bilo izredno zanimivo, saj so gostje vodili po prvem polčasu z golom prednosti kot tudi po 60 minutah igre in so tako osvojili, lahko bi rekli, odločilni točki /a državni naslov. Medtem ko so bili gostje boljši kot ekipa, sta bila pri domačinih najboljša »bivši* tržaški rokometaš Andreašič in Jugoslovan
Balič, saj je bil z 12 goli daleč najboljši strelec.
Drugi tržaški prvoligaš Sasson pa je izgubil in je po zmagi Conversana na zadnjem mestu lestvice.
IZIDI 10. KOLA	,
Forst - Fabbri 29:17; Rovereto -Jomsa 22:20; Tacca - Cividin 22:23; Sasson - VVampum 25:31; Conversa-no - Volksbank 30:20; Fabia - Ja-corossi 25:22.
LESTVICA
Cividin Trst 20; Tacca Cassano Magnago 18; \Vainpum Teramo 15: Forst Bressanone 14; Fabbri Rimini 11; Rovereto in Acqua Fabia Gaeta 10; Jacorossi Rim, Volksbank Bočen in Jomsa Bologna 5; ACR Conversano 4; Sasson Trst 3.
Pokrajinsko društveno prvenstva
Adrii uspela uvrstitev na deželni finale v krosu
Na pokrajinskem i mladinskem društvenem prvenstvu v krosu, ki je bilo v soboto na Kolonji, je mladinska vrsta adrievih atletov dosegla spet lep uspeh. Prvič je v tovrstnih tekmovanjih uspela uvrstitev na deželni finale tudi slovenskemu društvu. Na finalu, ki bo v nedeljo, 24. t.m. v videmski pokrajini, bodo nastopila vsa najmočnejša deželna društva, ki se ukvarjajo s to «zimsko» panogo, zaradi česar je kvalifikacija lonjerskega društva še večjega prestižnega pomena.
Adria je na startu predstavila po štiri kadete ter štiri naraščajnike, kar predstavlja minimalno število ma dosego kvalifikacije. Gonilna moč našega društva so tudi tokrat bili naraščajnik David Gregori ter kadeta Marko Saksida in Štefan Zeu-gna. medtem ko so ostali tekmovali le za izpolnitev norme. Kljub temu da sta v vrstah Adrie zadnji trenutek zmanjkala dva boljša atleta, se je društvo vseeno uvrstilo med trojico najboljših v pokrajini, le za Ma-rathonom ter CSI, kar je nedvomno lep uspeh. 1
REZULTATI
Kadeti (1820 m); 1. S. Cilicar (Ma-rathon); 5. Makso Saksida (Adria) 7’01”0; 6. Štefan Zeugna 7’04”3; 22. Maks ViUer 8’07”2: 32. Karel Glavina (vsi Adria) 9'01"3. Naraščajniki (3530 m); 1. C. Licata (Marathon); 3. David Gregori 12 minut 46”8; 12. Igor Kakovič 15 minut 48”3: 13. David Kosmač 16’; 16. Fausto Bonanno (vsi Adria) 16 minut 39”3.
DRUŠTVENA LESTVICA L Marathon; 2. CSI; 3. Adria; 4. Prevenire; 5. S. Giacomo; 6. SAAT.
R. F.
lift
NOGOMET
Pro Gorizia - Dolo 1:1 (0:0)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so. Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-zara, Modestini, Codarin, Masutti, Bertoia (Donda), Colombo.
Pro Gorizia je ponovno zabeležila le polovičen rezultat, čeprav pred tekmo ni nihče dvomil v zmago Goričanov. Srečanje samo pa je poka zalo, da so gostje, ki se borijo proti izpadu, mnogo boljši, kot bi to kazalo iz položaja na lestvici.
Po drugi strani pa je treba povedati, da so Goričani podcenjevali nasprotnika.

OBVESTILA
im
ŠK Kras
vabi člane In prijatelje na 18. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v gostilni Križman v Rcpnu.
Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. izvolitev volihte komisije; 5. razrešilnica staremu odboru: 6. volitve novega odbora; 7. razno.
• » •
Odbojkarska sekcija Bor
sporoča, da bo seja sekcije jutri, 19. januarja ob 18.30.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
SVETOVNI POKAL
REKORDNI SLALOM ŠVEDA STENMARKA
Presenetljiv razplet ženskega smuka v Badgasteinu
KITZBOHEL — Stenmark si je v nedeljo privoščil v svetovnem pokalu podvig, kakršen ni uspel pred njim še nikomur. N» izrazito težki in strmi progi na pobočju Gansler-ja v Kitzbiihlu je pustil za seboj v slalomu lastnika lanskega svetovnega pokala (in verjetno tudi že letošnjega) Američana Phila Mahrea za več kot tri sekunde, kar je vsekakor svetovni smučarski rekord. Največjo prednost si je pred njim priboril leta 1971 Francoz Augert: 2”6. Obenem pa je Stenmark postavil še en rekord: v Kitzbiihlu je osvojil že štiri slalomske zmage, kar tudi ni uspelo še nobenemu.
Izreden uspeh pa je dosegla tudi njegova ekipa: kar štirje Švedi so se namreč učrstili v prvo deveterico.
Med Italijani je bil spet izvrsten De Chiesa, ki sodi letos v sam sve-
3.	Podborski 94; Gaspoz 62 itd.
4. Wenzel 84; 5.
Prihodnje tekme za svetovni pokal
DANES, 19. januarja Badgastein — ženski smuk Adelboden — moški veleslalom JUTRI, 20. januarja Badgastein — ženski slalom in kombinacija	■
■ PETEK, 22. januarja Levggries — ženski slalom SOBOTA, 23. januarja Berchtesgaden — ženski slalom Wengen — moški smuk in kombinacija
NEDELJA, 24. januarja V/engen — moški slalom Svetovno prvenstvo v Schlad-mingu bo trajalo od 27. januarja do 7. februarja.
tovni vrh slalomistov.
Med Jugoslovani je imel izredno priložnost Križaj, ki je bil po četrti vožnji na 6. mestu, vendar je nepravilno prevozil neka vrata in je bil diskvalificiran.
Lestvica slaloma je bila taka:
1.	Stenmark (Šve.) 1'42"64; 2. P. Mahre (ZDA) 1'45”80; 3. S. Mahre (ZDA) in De Chiesa (It.) 1’46”76; 5. FjoUberg (Šve.) l-47”42;	17.
Strel (Jug.) 1’50”18.
Skupna lestvica svetovnega pokala:
1.	P. Mahre 217; 2. Stenmark 134;
mniimiimiimiimiiiuiitiimiiuiiiiiimimOTiitfNH
Avellino - Inter	2
Bologna - Ascoli	1
Como - Torino	2
Fiorentina - Cagliari	X
Genoa - Napol!	1
Juventus - Catanzaro	1
Milan - Cesena	1
Roma - Udinese	X
Piša -	Pistoiese	1
Rimini	- Sampdoria	X
Varese	- Lazio	X
Fano -	Monza	nev.
Giulianova - Nocerina	X
KVOTE 12 - 3.323.500 lir 11 —	157.900 lir
1.	—	1.	Azzano	1
2.	Aiker	1
2.	—	1.	Maloese	1
2.	Falsarcgo	2
3.	—	1.	Bishof	1
2.	Socorro	1
4.	—	1.	Rigelina	2
2.	Fersen	1
5.	—	1.	Nnovo	2
2.	Zoccolo di Iesolo	X
6.	—	1.	Levantino	2
2.	Elisium	2
KVOTE 12 — 6.469.000 lir 11 —	290.000 lir
10 —	27.000 lir
BADGASTEIN — Skoraj neznana ameriška smučarka Holly Beth Flanders je osvojila včerajšnji smuk za svetovni pokal v Badgasteinu. Naslednji mesti sta pripadli Avstriji, veliko presenečenje pa je pripravila zlasti 16-letna Sylvia Eder, ki je bila tretja.
Lestvica smuka:
1. Flanders (ZDA) 1’57”65; 2. Solkner (Av.) 1’57”94; 3. Eder (Av) 1’57"95; 4. I. Epple (ZRN) 1’58”13; 5. Chaud (Fr.) n Fjeldstad (Nor.) 1’58'T8 itd.
Med Italijankami je bila najhitrejša Batacchi, ki je osvojila s časom 2'01”73 šele 38. mesto.
SANTIAGO — Eliseo Salazar je prejel milijon dolarjev kot Dlačilo za reklamo, ker bo propagiral proizvode nekaterih velikih podjetij. Salazar bo letos nastopal na svetovnem avtomobilskem prvenstvu formule ena.
AVTOMOBILIZEM
Dva opla ascona na vrhu lestvice
MONTE CARLO — Po uvrstitve-nem delu avtomobilskega rallyja Montecarlo je lestvica taka:
1.	Rohrl - Geistdorfer (ZRN)
na oplu asconi	1.56’52”
2.	Kleint - Wanger (ZRN)
na oplu asconi	1.59’57”
3.	Frequelin - Fauchille (Fr.)
na porscneju	2.01T4"
4.	Mouton (Fr.) - Pons (It.)
na audiju 4	2.01T6”
5.	Mikkola (Fin.) - Hertz (Šve.)
na audiju 4	2.03'30”
Tekmovanje se bo nadaljevalo
danes na krožni progi, ki bo v večernih urah tekmovalce spet privedla v Monte Carlo.
Francozi v ospredju
KIDIRA — Na rallyju Pariz - Da kar sta med avtomobilisti trenutno na prvem mestu brata Marreau (Francija) na renaultu 20 turbo, med motociklisti pa je prvi Cvril Neveu, prav tako Francija, na hondi.
Turnirji tudi v Afriki
Tenis ja že tako popularen, da bo že letos krepko «prodrb tudi v Afriko
Od 8. do 16. februarja bo v Nai-robiju odprto prvenstvo Kenije, od 15. do 21. februarja bo veliki turnir v Tuniziji, od 22. do 28. februarja pa v Egiptu in Nigeriji.
NOGOMET
V PRVEM POVRATNEM KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
Kras razočaral doma, po 6 nedeljah Zarja spet zmagala
Primorje izenačilo proti nevarnim Campanellam - Sodnik vplival na potek srečanja v Dolini
Zarja — Olimpia 3:0 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Makor, Križmančič, To-gnetii (77. min. Fabio Ražem), Benčič, Lenarduzzi, Sossi, Vojko Ražem (89. min. Fonda).
OLIMPIA: Dapas, Clabotti. Tirel-lo. Cernivani, Cassutta, Di Candia, Forte, Femandelli, Maiorano, Ste-fanic (70. minuti Kirchmayer), Maurel.
SODNIK: Zenarolo.
STRELCI: v 63. min. Križmančič iz 11 metrovke, v 68. min. Grgič, v 80. min. Sossi.
Po dolgem času je bazoviška Zarja ponovno prišla do zmage, žrtev razigranih Bazovcev je bila tokrat Olimpia, ki se je le v prvem polčasu enakovredno upirala zarjanom.
Tekma se je za Bazovce dobro začela, saj so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in bili boljši v vseh elementih igre. Kljub temu bi gostje v protinapadu z odličnim Maioranom skoraj presenetili zarja-ne, Puzzer pa je z izrednima posegoma rešil svojo mrežo.
V drugem polčasu so Bazovci zaigrali odlično in si že po nekaj minutah ustvarili vrsto ugodnih priložnosti. Prvi gol je padel z bele pike, potem ko so v kazenskem pro-
■ im n 11(111*111 iiiiiiiiiiiiiiiii 111111111 n? JMiiHiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiittiiiiiiiiiifiiiinitiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiitimtiiiiiiiii
NOGOMET
V L AMATERSKI LIGI
Vesna vse bolj v težavah
Po zadnjem porazu je zdrknila na predzadnje mesto Ze v nedeljo pa mora v goste k prvouvrščenemu Isonzu
Vesna - San Canzian 0:2 (0:1)
VESNA: Magris, Schettini, Pic-chierri, Sodomaco, Pribac, Zucca I., Germani, Pipan, Košuta, Candotti (v.d.p. Bruno), Zucca II.
SAN CANZIAN: Basso, Piemonte, Vrech, Trevisan, Bicciato, Ciacuzzo, Marizza, Moroso, Stabile, Melloni,
Pa cf a (fnnvi7
STRELCA: v 21. min. p.p. Stabile, v 38. min. d.p. Melloni.
Proti San Canzianu je Vesna najbrž zgubila že zadnjo priložnost, da zapusti rep lestvice. Ekipa pa si je tokrat poraz popolnoma zaslužila, saj je razočarala na vsej črti.
«Plavi» vse preveč zadržujejo žogo. Na sredini igrišča ni moža (če izvzamemo Pipana), ki bi znal igro organizirati, v napadu pa jim manjka spretni strelec, ki bi sicer redke firiložriostJ-■fekotoktiL"1' ■
V	prvem polčasu so bostje igrali precej obrambno, saj so pustili spredaj le Stabileja in Marizzo, ki pa sta še kako spravila v zadrego kriško obrambo. Prav Stabile je v 21. min. mojstrsko izvedel prosti strel in povedel svojo ekipo v vodstvo. Pri Vesni pa nismo zabeležili niti enega samega strela v vrata. Edino priložnost je imel Košuta, ki pa jo je zapravil.
V	drugem polčasu se je igra nekoliko razživela. Domačini so sicer ustvarili priložnosti, toda, kot se dogaja od samega začetka prvenstva, nihče jih ni znal konkretizirati. Najnevarnejši v tem delu igre je bil Bruno, ki je najprej zadel prečko, nato pa še z lepim strelom resno zaposlil nasprotnikovega vratarja. Ko je zgledalo, da bo Križanom u-spelo remizirati pa so gostje podvo-
S tem porazom si je morda Vesna »zagotovila* mesto, ki pelje ponovno v 2. amatersko ligo. Tako ali drugače, na dlani pa je, da ekipa nima svoje igre in da je med najslabšimi v tem prvenstvu. Pod ta-lumi pogoji bo rešitev res zelo težka.
Fabio
IZIDI
V	prvem kolu povratnega dela prvenstva smo zabeležili uspešen dan napadalcev. V osmih tekmah je namreč padlo kar 26 golov, kar je tudi nov rekord (prej 23 golov v 3. kolu). V tem zavrtljaju se je vodeči Isonzo ponovno znašel v težavah, saj je že zgubljal 2:0, v nadaljevanju pa je le izenačil. To je vsekakor izkoristila solidna enajsteri-
ca iz Ločnika, ki se je z gladko zmago nad Costalungo še bolj približala Isonzu.
Kot smo pričakovali, so neposredni dvoboji nekoliko spremenili spodnji del lestvice. Izidi vsekakor niso šli po godu kriški Vesni, ki je doma zgubila proti S. Canzianu. S tem porazom (devetim v tem prvenstvu in četrtim na domačih tleh) se je položaj Vesne še bolj poslabšal, saj so sedaj plavi zdrsnili na predzadnje mesto in imajo za seboj le Ronchi. Če upoštevamo, da mora v prihodnjih dveh kolih Vesna igrati proti Isonzu in Palmanovi, torej ekipam z zgornjenc dela lestvice, je položaj Križanov še težji.
IZIDI 16. KOLA v Torviscosa - Lignano	1:1
Vesna - S. Canzian ,	0:2
Portuale - Muggesana 2:1 Ronchi - Palmanova	1:2
Sovrana - Isonzo	2:2
Lucinico - Costalunga	4:1
Gradese - Sangiorgina	1:1
Fortitudo - S. Giovanni	3:2
LESTVICA
Isonzo 27, Lucinico 26. Palmanova 22, Costalunga in Torviscosa 18, Portuale 17, Gradese 16, S. Canzian in Sangiorgina 15, Lignano in Sovrana 14, Muggesana 13, S. Giovanni in Fortitudo 11, Vesna 10, Ronchi 9.
PRIHODNJE KOLO (24.1.) Isonzo - Vesna, Muggesana - Lucinico, Lignano - Portuale, S. Giovanni - Torviscosa, S. Canzian -Gradese, Sangiorgina - Ronchi, Co-
stom zrušili Grgiča. Strelec je bil Križmančič. Po golu je Zarja zaigrala sproščeno in že po nekaj minutah podvojila z Grgičem.
S tem golom je bilo tekme praktično konec, saj se Bazovci niso več izpostavljali in so rezultat skušali povišati le iz protinapadov. Strelec zadnjega gola za Zarjo je bil Sossi, ki je po lepi podaji Fonde z glavo prehitel vratarja in branilce. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Sossi in Puzzer.
Big
Kras — Zaule 2:3 (1:1)
KRAS: Paulin (v 46. min. Vascot-to), Darko Škabar, Gulia (v 54. min. Štoka), Puntar, Drago Purič, Vascotto (v 46. min. Rudi Purič), Olivo, Villalta, Ferfolja, Terčon,
ZAULE: Canziani, Volk, Veglia, Tremul, Muiesan, Vanzano, Braico-vich, Fondo, Umek, Puntin, Mila-eese.
STRELCI: v 18. min. Villalta, v 29. min. Milanese, v 47. min. Brai-covich, v 51. min. Milanese, v 65. min. Ferfolja.
Kras je v nedeljskem srečanju kar na lastnem igrišču nerodno prepustil nasprotniku celoten izkupiček. Tokrat se je pomeril s povprečno ekipo iz Žavelj, katero je že v ar-vem delu prvenstva prisilil na delitev točk.
Po enakovredni igri v prvih minutah srečanja so krasovci prvi povedli v Villalto. Zgledalo je, da bodo tudi dosegli povoljen rezultat, ko so gostje tik pred iztekom polčasa remizirali s svojim najboljšim strelcem Milanese jem.
V začetku drugega polčasa je moral poškodovani vratar Paulin prepustiti mesto Vascottu, kar je kra-sovce nekoliko potrlo in so prepustili pobudo gostom, ki so povedli že v drugi minuti. Vascotto se je dvakrat dobro zoperstavil nasprotnikovim strelom, v tretje pa je moral kloniti Braicovichu. Nekaj minut kasneje so gostje dosegli še tretji gol. Kras je znižal zaostanek s Fer-foljo, ki je uspešno zaključil napadalno akcijo z Lanzo. Pred tem pa je sodnik neupravičeno predčasno poslal v slačilnice Oliva.
Po doseženem golu so krasovci skušali vsaj izenačiti, pri tem pa jim sodnik gotovo ni šel na roko, saj je v zadnjih minutah srečanja spregledal očitno enajstmetrovko.
Z. S.
stalunga' Sovrana.
Fortitudo, Palmanova -
iiiiiiiiiiiiiHtiiiiitimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitHiiiiHiiiMntmitMiiiMMMHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiimitiiitiiMMtfeiaitiMMibfiii
NOGOMET
Campanelle - Primorje 2:2
(2:1)
* CAMPANELLE: “Rotar Stokelj, Grassi. Taddeo. Famigliuolo, Sinico,
uMMaa
Vascotto, Bon, Ruzzier, Zorzut (v 75. min. Prada), Nessi.
PRIMORJE: Štoka, V. Pertot (v 46. min. Angileri), G. Husu, Same-se, Tomizza, Mikuš (v 75. min. Ca-harija), Schipizza, Di Benedetto, Debernardi, Bortolotti, W. Pertot.
STRELCI: v 4. min. Zorzut, v 28. min. Di Benedetto, v 38. min. Famigliuolo, v 48. min. Debernardi.
SODNIK: Marcuzzi iz Trsta.
GLEDALCEV: 150.
V prvi tekmi povratnega kola pr venstva je proseško Primorje v gosteh proti solidni ekipi Campanelle osvojilo zasluženi remi. Takoj naj omenimo, da je delitev točk v bistvu najpravilnejši izid tega srečanja, saj sta obe ekipi prikazali zanimivo in privlačno igro. Morda so Prosečani v drugem polčasu prikazali večjo voljo do zmage, toda ne moremo pozabiti, da so domačini v prvem polčasu večkrat spravili v zadrego proseško obrambo, ld ni bila vedno na mestu. To dokazujeta tudi oba zadetka domačinov, ki sta prišla prav zaradi negotovosti proseške obrambne vrste.
Domačini so dvakrat vodili, rdeče-rumeni pa so bodisi po prvem, kot po drugem golu ekipe Campanel do-
bro reagirali in tudi zasluženo izenačili. Pri stanju 2:2 je do kraja srečanja manjkalo še dovolj časa, da bi Prosečani lahko prišli še do tretjega zadetka: do tega so šifer tudi prišli nekaj minut pred končnim žvižgom po zaslugi Debernardi-ja. toda Sbdnik je iz neznanih razlogov gol razveljavil.
H. V.
Breg — Libertas	0:0
BREG: Micor, Pregare (28. min. d.p. Pinzin), Rodela, Peroša, Ražem, Dazzara, Ciguj. Vižintin. Samec (30. min. d.p. Albertini), Klun, Strnad.
LIBERTAS- Ulcigrai, Pacher, Pe-tronio, Francolla, Mottica. Soienti-no, Felluga, Racher, Cociani, Mau-ro. Corsi. -i >'■ 1
SODNIK: Parise (Červinjan).
Blatno In težko igrišče je zelo oviralo Bregov nastop proti Libcr-tasu in obenem lahko rečemo, da je v določeni meri vplivale, tudi r.a rezultat.	• *
Veliko »vlogo* pa je odigral na tej tekmi tudi sodnik, ki očitno ni bil povsem kos svoji nalogi, sodil pa je tako, da je tudi srečanje krenilo po čudni poti.
Že v 5. min. p.p. je namreč iz-
ključil Perošo in kot da to ni bilo dovolj, je v 20. min. poslal v slačilnico še Strnada, ko se mu je približal, da bi mu pokazal posledice udarca, ki ga je pravkar dobil in se je pri tem brez zle misli naslonil na sodnika.
Breg je tako od 20. minute dalje igral le z devetimi igralci in le izredni požrtvovalnosti ter borbenosti preostalih igralcev se mora zahvaliti, da je ostala točka v njegovih rokah.
Breg je imel celo možnost zmagati, ko je pet minut pred koncem tekme Ciguj zadel levo vratnico. Toda tudi s točko so bili Brežani zadovoljni, glede na to, kako se je tekma odvijala in kako bi se tudi lahko zaključila.
						
' 2. AM	: |	n*		ut		#1
LIZBONA — V kvalifikacijskem tekmovanju za svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah je bila Italija uvrščena v isto skupino kot' Portugalska, Angola, Avstralija in Gvatemala.
■; ipiiii
OBVESTILA
Športna šola Trst sporoča, da bo prva seja novega glavnega odbora v četrtek, 21. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
#**
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 20. t.m., ob 20. uri sestanek smučarske komisije na sedežu SK Devin v Praprotu. j	•
ŠD Mladina — smučarski odsek
vabi vse člane na prvi »Pokal treh dežel«. Zainteresirani naj se zglasijo pri Stojanu najkasneje v petek, 22. t.m., do 14. ure.
# * #
ŠD Mladina -smučarski odsek organizira v nedeljo, 24. januarja, ob priliki »Pokala treh dežel« izlet z avtobusom v Trbiž. Odhod z Opčin ob 6. uri. Vpisovanje na Opčinah pri Tavčarju, tel. 21-29-36. Odhod iz Križa ob 6.15 izpred spomenika, Vpisovanje v Križu, pri Stojanu, tel. 220-423.
'	# * *	‘4
ŠD Mladina — smučarski odsek
obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure.
t V-. v (. ’■'< * ‘ v, •CSiiJJk.
jiiiiiain«(j||«MitiiiiiiiiiiFiiiiniiiMiiiiiiiiiiiti«iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiifiiiiiiiiiiiiMnn}iM«Miiiii«»««HiHiH«ni»HiHiiMHiMmftiiiiiiHimftiaiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii»iiiiiiiitiiiM
V NEDELJSKEM KOLU TRETJE AMATERSKE LIGE
V prvem povratnem kolu nismo zabeležili. presenetljivih izidov. V vodstvu je še vedno Stock, ki je še povišal prednost nad Primorjem. Na spodnjem delu pa Domio in Roianese začenjata vedno bolj zaostajati in njihov položaj, kljub temu, da do konca manjka še 14 kol, je že precej kritičen.
Do zmage je po šestih nedeljah končno prišla bazoviška Zarja. Izid sam priča, da zmaga ni bila nikoli v dvomu. Edina senca srečanja je bil morda sodnik, ki je izključil kar tri nogometaše, dva med gosti in Fondo.
Lepo so se odrezali tudi Brežani, ki so z remijem proti Libertasu ohranili 11. mesto na lestvici. Tudi v tem srečanju pa sta bila žal dva Brežana izključena (Peroša, Ster-nad).
Primorje nadaljuje s svojo pozitivno serijo. Tudi v gosteh proti nevarnim Campanellam so Prosečani igrali zbrano. in čeprav, so se domačini znašli v vodstvu, »rdečo-rumenh niso popustili in so obakrat izenačili.
Razočaral pa je morda Kras, ki je sproti Zaulam doživel drugi zapo-
redni poraz na domačih tleh. Še enkrat je prišlo do izrhza, da o-bramba Krasa dela vse preveč napak: v 16 tekmah je prejela kar 29 golov in zato je vse zaman, da se napadalci trudijo (letos so dali že 31 golov, skoraj dva na tekmo), če obramba hudo peša.
IZIDI 16. "KOLA Opicina - Domio Zarja - Olimpia- • ~
Breg - Libertas Campanelle. r Primorje CGS, - Roianese Čampi Elisi ■ S. Mareo Stock - Op. Supercaffe Kras - Zaule
LESTVICA
Stock 26, Primorje 21, CGS, Čampi Elisi in Campanelle 18. S. Mar-co. Zarja. Opicina in. Zaule 17, Kras in Breg 15, Libertas 14, Op. Supercaffe 13, Olimpia 12, Domio 8, Roianese 6.
PRIHODNJE KOLO (24.1.) Roianese - Zarja. Libertas - Čampi Elisi, Domio - Breg, Zaule - Opicina. Olimpia - Stock, Op. Supercaffe - Campanelle. S. Marco -Kras, Primorje - 'CGS.
B. R.
1:0
3:0
0:0
2:2
2:2
1:1
2-.1
2:3
VSE TRI GORIŠKE ENAJSTERICE TOKRAT S CELOTNIM IZKUPIČKOM
Butkovič strelec treh golov za Sovodnje - Na Tržaškem Gaja počivala, Primorec spet uspešen
Sagrado — Sovodnje 2:3 (2:1)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Kovic, Marson, Petejan, Šuligoj, Florenin, Butkovič, Zearo (Petejan), Gomišček (Monti).
SAGRADO: Bertuso, Lepre, To-setto, Dario, Paolini, Clemente, Bor-ghetto, Trevisan, Devetti, Giacomelli, Aristone.
STRELCI: Devetti (2), Butkovič (3).
Po nepričakovanem porazu, ki so ga doživeli pred sedmimi dnevi na tekmi s Piedimontom. so tokrat So-vodenjci odlično igrali in povsem zasluženo premagali solidno ekipo Sagrado, ki je pred nedeljsko tekmo zaostajala za slovensko ekipo za eno samo točko.
S to zmago so Marsonovi varovanci praktično nadoknadili to, kar so zamudili pred tednom dni, ko jih je pred domačim občinstvom premagala skromna enajsterica iz Podgore. Po končanem prvem delu prvenstva Sovodenjci zasluženo zasedajo 2. mesto na lestvici s tremi točkami zamude za vodečim I-sonzom. Kljub odličnemu 2. mestu
smo prepričani, da bi Sovodenjci lahko še več dosegli v prvem delu prvenstva, če bi jim bila sreča v nekaterih primerih bolj naklonjena (glej tekma z Isonzom, s Poggiom, s Piedimontom).
Tekma v Zagraju se ni pričela najbolje za slovensko enajsterico, saj so domačini v prvem polčasu vodili že z 2:0 po zaslugi Devetti-ja, ki je znal spretno izkoristiti dve enajstmetrovki. Sovodenjci so odločno reagirali in ustvarili številne priložnosti za gol. Najprej je Zearo z močnim strelom zadel prečko, nato pa je imel Butkovič več sreče in prvič premagal nasprotnikovega vratarja. Pred koncem polčasa so imeli belo - modri še eno izredno priložnost da izenačijo, ko jim je sodnik dosodil enajstmetrovko, Florenin pa je bil netočen.
V drugem polčasu so Sovodenjci nadaljevali z napadalno igro, kar je kmalu prineslo zaželene sadove. Butkovič, ki je bil tokrat nerešljiva uganka za obrambo Sagrada, je najprej izenačil na 2:2 in potem še povedel na 3:2. Rezultat je ostal
•itiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii***iiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiHiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 7. KOLA
Sokol - II Pellicano Fratte 3:1, Spinea - Bor Intereuropa 3:1, Pra-ta Pordenone - Nuove Ceramiche 3:0.
LESTVICA
Spinea in Sokol 12, Bor Intereuropa 8, Prata Pordenon 6, II Pellicano Fratte 4, Nuove Cerami che Videm 0.
MOŠKA C-1 LIGA
IZIDI 9. KOLA
Bor JIK banka - Volley Trst 3:0, Intrepida Gorian - Scatolificio 4S 0:3, CUS Trst Solaris Trst 3:0.
LESTVICA
Solaris Norcia Trst in Scatolificio 4S Videm 14, Bor JIK banka in CUS Trst 10. Volley club Trst 4, Intrepida Goria in Fara 2.
ŽENSKA C - 2 LIGA
IZIDI 6. KOLA
1.	SKUPINA
Sloga . Volley club 3:0, Julia -Rivignano 3:0, Ausa Pav - AGI Gorica 3:0.
LESTVICA
Ausa Pav Červinjan 12, Sloga 10, Julia Trst in Rivignano 6, Volley club Trst 2. Agi Gorica 0.	.
2.	SKUPINA
Vivil - Kontovel 1:3, Colloredo -Breg 3:2. Fontanafredda - Donatello 3:0.
LESTVICA
Colloredo Pasian di Prato 12, Breg, Kontovel, Vivil Terzo d'Aqui-leia in Fontanafredda 6, Donatello Videm 0.	t
ŽENSKA D LIGA Italcantieri Tržič — Bor 1:3 (10:15, 15:7, 2:15, 9:15)
BOR: Furlanič, Vodopivec, Jaz bec, Godina. Ukmar, čač, Monta -nari in Tomšič.
Serija uspešnih nastopov Borove šesterke v D ligi se nadaljuje. Zmaga v Tržiču je bila četrta za poredna in tako ostaja Bor skupaj s Sangiorgino (ki .je premagala Pie ris) na vrhu lestvice.
Slovenske odbojkarice so bile ob jektivno boljše od domačink in tudi drugič so .jih premagale po štirih setih igre.
Prihodnje srečanje v Trstu s San giorgino (s katero so slovenske za stopnice izgubile edino tekmo) bo izredno zanimivo.
G F
IZIDI 6. KOLA 1. SKUPINA
Inter Libertas Martignacco 0:3, Breg - Killjoy 1:3, Solaris - S. Sergio 3:2.
LESTVICA
Martignacco 12, Killjo.v Trst 10, Solaris Trst 8, Inter Trst 4, S. Sergio Trat 2, Breg 0.
2. SKUPINA
Lucinico - Sloga 3:1, Italcantieri - Bor 1:3, Sangiorgina - Pie-ris 3:1.
LESTVICA
Bor in Sangiorgina S. Giorgio No-garo 10, C. P. Pieris 8, Italcantieri Tržič 4, Sloga in Lucinico 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 6. KOLA 2. SKUPINA
Juventina Belca - Mobilcasa 3:0, CUS Trst - 01ympia .Kosič 1:3, Libertas Krmin - Italcantieri 3:2.
LESTVICA
Juventina Belca štandrež 12, O-lympia Kosič Gorica, Italcantieri Tržič in Libertas Krmin 6, Mobilcasa Foljan-Sredipolje 4, CUS Trst 2
1. MOŠKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo Trst — Bor 0:3 (2, 15, 2:15, 3:15)
BOR: Plesničar, I. in F Gom bač. Brana, Korbo, Filipčič, De Walderstein, Pečenko Škabar, Ita liano in Kralj.
Odbojkarji Bora so uspešno star tali v letošnjem prvenstvu 1. divizije. V nedeljskem nastopu niso imeli težkega dela. Čeprav so stopili na igrišče vsi borovci .je nasprotnik izbojeval v treh setih le borih sedem točk.
G. F.
Olympia — Italcantieri 0:3 (11:15, 13:15, 8:15)
OLYMPIA - Batistič, Devetak, Podveršič, Simon in Ivo Špacapan, Uršič, Košič, Igor in Robert Cotič.
Nadaljuje se negativna serija za 01ympie. Tekma je bila napeta. Tr-žičani so bili v očitni premoči, kljub temu pa so bili Devetakovi fantje trd oreh.
PRVENSTVO DEKLIC Italcantieri — Olympia 3:0 (15:3, 15:7, 15:9)
OLYMPlA:	Bertolini, Mažgon,
Olivo, Doktorič, Vrtovec, Šuligoj, Degenhardt.
* * *
Poleg dveh porazov je 01ympia žela tudi eno zmago: v moški D ligi so fantje solidno premagali tržaški CUS. Da ne gre povsod kot namazano je treba pripisati tudi dejstvu, da ima Oiympia več ekip, ki mnogokrat igrajo istočasno in so zaradi tega brez tehnične opore.
V letošnjem športnem letu je go-riško športno združenje želo že marsikateri uspeh, saj je 01ympia Ko šič v prvenstvu dečkov premagala s 3:9 ekipo iz Pierisa in tako postala pokrajinski prvak. Pozneje bo četveroboj med raznimi pokrajinskimi prvaki odločil, kdo bo deželni prvak v tej kategoriji.
G. R.
nespremenjen do konca tekme, čeprav so imeli Sovodenjci še nekaj zrelih priložnosti da povečajo prednost.
Poggio - Mladost 1:2 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič, Černič (M. Gergolet), Uljan, Gerin, Marizza, E. Gergolet, Bala-minut, Kobal, Semolič, D. Frandolič (Vižintin).
STRELCA: v 62. min. Balarninut, v 67. min. E. Gergolet
Doberdobska Mladost je v Zdrav-ščini dosegla svojo četrto zaporedno zmago. Kraševci tokrat niso igrali najbolje in so si zagotovili zmago le v drugem delu srečanja.
Že v drugi minuti so gostje sicer imeli izredno priložnost, da pridejo v vodstvo: Gergolet se je predstavil sam pred vratarjem, vendar ni spravil žogo v mrežo. Ferletičevi varovanci so imeli še naprej terensko premoč, domačini so igrali zagrizeno v obrambi in se spuščali v redke, a jalove protnapade.
V nadaljevanju se slika igre v bistv uni spremenila. Domačini pa so polagoma začeli bolj odločno napadati in se tako odpirali v obrambi, kar je Mladost tudi izkoristila. Gostje so prišli v vodstvo po zlaslugi Balaminuta, ki je izkoristil napako branilca in vratarja ter brez težav potisnil žogo v mrežo. Pet minut kasneje je nesporazum med vratarjem in branilcem izkoristil E. Gergolet in brez težav premagal domačega vratarja.
Pri izidu 2:0 so gostje prepostili pobudo domačinom, ki so prišli do častnega zadetka.
D. G.
Juventina - Begliano 1:0 (0:0)
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Russo, G. Medeot, Casarsa, Devetak, Radikon, Bastiani, Panico, F. Russo, Klanjšček.
STRELEC: v 70. min. Fabris (avtogol)
Zadnjo tekmo prvega dela prvenstva so Štandrežci odigrali na svojem igrišču proti skromnemu, vendar borbenemu Beglianu, tako da so se domačini morali krepko potruditi, da so strli njegov odpor.
Tekma je bila na zelo nizki tehnični ravni, kar potrjuje dejstvo, da so štandrežci vsega skupaj petkrat streljali proti nasprotnikovim vratom, če temu dodamo, da so be-lo-rdeči prišli do zmage zaradi nesrečne poteze gostujočega branilca, lahko rečemo, da so do obeh točk prišli po sreči, ki je pa večkrat v tem prvenstvu obrnila hrbet štan-dreški enajsterici. Verjetno bo nedeljska zmaga v spodbudo Medeotu in ostalim, saj se bodo v prihodnjem kolu srečali s prvouvrščenitn Isonzom.	David
Chiarbola - Primorec 0:2 (0:0)
PRIMOREC: Renčelj (v 38. min. Germani), Bruni, Franko Kralj, Mo-desti, Husu, Marko Kralj. Pavel Kralj, Edvin Kralj, Igor Milkovič, Mauro Kralj (v 80. min. Walter Milkovič), Lun jan, 14 Darko Kralj.
STRELEC: v 68. min. in v 75. min. Igor Milkovič.
SODNIK: Gherscenti
Z dvema lepima goloma Igorja Milkoviča je Primorec premagal tudi poprečno Chiarbolo. Trebenci so zasluženo zmagali, saj so imeli v vsej tekmi res veliko priložnosti za gol. Domačini pa so dvakrat bili res nevarni v napadu, in sicer v 15. min., ko se je žoga odbila od prečke Primorčevih vrat in v 44. min, ko je domači napadalec sam pred vratarjem streljal mimo vrat.
Primorec bi lahko povedel že v prvem polčasu, vendar je žoga vsakokrat končala ali v rokah solidnega domačega vratarja tli pa izven vrat. V drugem polčasu se igra ni spremenila, v 68. min. pa je Igor Milkovič končno povedel. Domačini so
bili zmedeni, tako da je prisebni I-gor Milkovič v 70. min. zadel drog, v 75. min. pa podvojil z izredno le pim strelom. Do konca tekme je Primorec le pazil, da ne pride do presenečenja, domačini pa so skušali doseči vsaj častni zadetek, kar pa jim zanesljiva obramba Primorca ni dopustila.
Bruno
SMUČANJU
6.	IZTOKOV POKAL
SK Devin na Lokvah
Na vabilo smučarskega kluba Lokve se je v soboto, 16. t.m. SK Devin s trinajstimi smučarji udeležil 6. Iztokovega pokala. Smučarji so se v veleslalomu dobro odrezali, saj je peto mesto v kategoriji veteranov osvojil Renato Rebula.
Med pionirji seje izkazal Robert Pavlina, ki je zasedel odlično sedmo mesto. Dobro so se uvrstili še Kristjan Zidarič (12.1, Aleksander Antonič (14.), Mauro Franza (18.)
Čeprav je padriško - gropajska Gaja v nedeljo počivala, ji je bil razplet na igriščih še kar pogodu. Vodeče Giarizzole so nepričakovano zgubile proti GMT, ki je sicer trenutno v izredni formi, o čemer pričajo štiri zaporedne zmage. Spodrsljaj Giarizzoi je seveda takoj izkoristila Aurisina in jih z zmago nad Rabuiesejc.n dohitela na vrhu lestvice. Ta dvojica ima sedaj točko prednosti nad Gujo, ki pa mora igrati še zaostalo tgkmo s S. Anno.
Položaj na lestvici je popravil tudi Primorec, ki je brez velikih težav v gosteh odpravil Chiarbolo. S tem uspehom (drugim v gosteh) so Trebenci sedaj na 9. mestu.
IZIDI 14. KOLA
S. Andrea - Edera	0:2
S. Vito - S. Luigi	1:0
Giarizzole - GMT	0:1
Union • Esperia SG	1:6
Chiarbola - Primorec	0:2
Aurisina - Rabuiese	2:0
S. Anna - S. Sergio LESTVICA	1:2
Giarizzole in Aurisina 19, Gaja in S. Vito 18, Esperia S. G. 17. S. Luigi 15, S. Anna in S. Sergio 14, Primorec in GMT 13, S. Andrea in Rabuiese 9, Chiarbola 7, Edera 6, Union 3.
PRIHODNJE KOLO (24.1.)
S. Sergio - Gaja, Rabuiese - S. Anna, Primorec - Aurisina, Esperia SG - Chiarbola, GMT - Union. S. Luigi - Giarizzole, Edera - S. Vito.
Nedeljsko kolo je bilo naklonjeno slovenskim ekipam, ki so dosegle tri zmage. Najpomembnejša (zaradi položaja na lestvici) je brez dvoma zmaga Sovodenjcev v Zagraju, kjer so odpravili neposrednega nasprotnika za napredovanje. Naj po-vemp, da ja, v . tej tekmi Butkovič dosegel vse tri zadetke.
IZIDI 15. KOLA Italcantieri - Vermegliano 3:0 Azzurra - San Lorenzo	0:1
Poggio- Mladost	1:2
Capriva ,- Romana	3:1
Sagrado - Sovodnje	2:3
Juventina - Begliano	1:0
Piedimonte - Isonzo	0:2
Brazzanese - Audax	3:4
LESTVICA
Isonzo 26, Sovodnje 23, Audax 21, Capriva, Sagrado 20, Juventina, I-talcantieri, San Lorenzo 16. Piedimonte 15, Mladost, Vermegliano, Brazzanese 13, Begliano 11, Azzurra 10, Poggio 4, Romana 1 (Audax in Azzurra imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Audax - Italcantieri: Mladost -Romana: Poggio • Capriva; Brazzanese Sagrado: Begliano - Piedimonte: San Lorenzo - Sovodnje; Azzurra - Vermegliano; Juventina -Isonzo.	'	'
NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 17 golov; Kobal (Mladost) in Sammartino (Isonzo) II: Butkovič (Sovodnje), Klanjšček (Juventina) 9; Gergolet (Mladoet) 7.
in Kralj Pavel (21.). Tekmovalcev je bilo 31.
Med veterani sta dobro smučala Rebula (5.) in Ruggero Pieri (9.).
Med starejšimi člani je Sergej Pavlina osvojil 12; mesto, med mlajšimi člani pa Vlado Kukanja 12. mesto.
Med mladinci je Katja Škrk v zelo ostri konkurenci osvojila odlično 10. mesto med D konkurenti.
Prihodnjo nedeljo bo SK Devin organiziral, skupno s KD Lepi vrh v Trbižu, prvi »Pokal bratstva*, na katerem bodo nastopala poleg zamejskih društev tudi društva ii matične domovine in Avstrije. Istega dne se bodo tekači SK Devin udeležili teka, ki ga bo priredil smučarski klub Lokve.
M. A.
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
Kljub porazu Sokol zadovoljil
47:64
Sokol — Inter 1904 (19:32)
SOKOL: Bagozzi, Pertot 9, Sta-nissa, Bandelli 11, Gruden 2, Bu-zan 10, Sedmak 11. Pahor 4.
Poraz sokolovcev proti solidni tržaški peterki je bil neizbežen, a končno so naši igralci zadovoljili z borbeno igro. Izvedli so nekaj dobrih protinapadov. Nasploh so v napadu igrali pametno, v obrambi pa agresivno.
V 18. min. drugega polčasa so se Nabrežinci nevarno približali nasprotniku, saj so zaostajali le za 10 točk. Nato pa so popustili in tekme je bilo konec Tokrat gre pohvaliti požrtvovalnega Periota, poleg Buzana in Sedmaka, ki so dobro opravili svojo nalogo.
Andrej P.
ATLETIKA
Škode za 400 tisoč lir
Pred dnevi so neznani zlikovci na občinskem stadionu »Pino Gre zar* v Trstu na več mestih z žago načeli palico iz fiberglasa, last ŠZ Bor, katero na treningih uporablja naš najboljši atlet Gorazd Pučnik. Borovec bo nekaj časa delno prikrajšan pri treningih. Palica je povsem neuporabna, škoda pa znaša 400 tisoč lir.
PUCON (Čile) - Italijan Messina je osvojil tretje mesto v prvem dnevu svetovnega jadralnega prvenstva razreda lightning. Prvi ja bil Američan Lutz.
I
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po forma.u. sožal|a 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Čl*n italijanskeJL-j. zveze Časopisnih JI J
19. januarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
I zdaj in tiska
:H
ZTT
Trst
založnikov FIEG
SREČEN KONEC UGRABITVE OČETA ZNANEGA POPEVKARJA
Z bliskovito akcijo španska policija osvobodila zdravnika Julia Iglesiasa
Ugrabitev izvedlo baskovsko giban je ETA - Aretirali 13 oseb
MADRID «Doktor Iglesias, o svobojeii ste ob pravem času*. Te besbcio, ki jih je v oblaku prahu, katerega je povzročila silovita ek spiozija. izrekel bradati vodja «ko niahdOsaj- policije, so v nedeljo oh zori označile srečni konec ugrabitve zdravnika Julia Iglesiasa, očeta znanega istoimenskega pevca lahke g'asbe. Vse se je odigralo v pičlih petih sekundah.
Julia Iglesiasa so ugrabili v torek. 29. decembra lani. Radovedni tisk ni znal o ugrabiteljih in ugrabljencu povedati nič zanesljivega. Policija je stiskala zobe in molčala. očitno pa je bilo, da je prikrivala resnico. Zdravnikova sinova, pevec Julio in brat Carlos sta povedala le to. kar je bilo zaželeno: »Ugrabitelji so zahtevali odkupni no». Uradno je šlo torej za navadno ugrabitev, ki naj bi jo organizirala tolpa zločincev. Vendar pa ni bilo tako.
O tem se je španska javnost pre pričala v nedeljo zjutraj, ko so pr
ve jutranje informativne oddaje po ročale, da je posebni policijski od delek za boj proti ugrabiteljem in avtorjem političnega nasilja izvedel napad, ki je omogočil osvoboditev ugrabljenega zdravnika. Kako? Skop odgovor se glasi: odkrili so sled za ugrabitelji, ki je vodila naravnost do Iglesiasa.
Aretacija dveh aktivistov gibanja «Baskija in svoboda*. to je politično - vojaškega krila ETA, je omogočila preiskovalcem, da so se znašli na pravi poti. Aktivista sta bila namreč «posrednika» med ugrabite Iji in Iglesiasovimi svojci, kar je znatno olajšalo delo policije.
Potem ko so odkrili, da se «jet hišnica* ugrabljenega zdravnika na baja v Trasmozu. malem kraju ne daleč od Saragose. so posebni «ko-mandosi* varnostnih sil pripravili načrt za napad. Odločili so. da bo do najprej pognali v zrak vbodna vrata enonadstropne hiše s širokim podstrešjem in nato bliskovito vdr-
li v sobo, kjer je sias.
bil zaprt Igle-
DVA MRTVA IN 40	RANJENIH
V NESREČI JUGOSLOVANSKEGA AVTOBUSA BLIZU	DUNAJA
DUNAJ — Dva potnika sta izgubila življenje, okrog 40 pa je bilo ranjenih v nesreči jugoslovanskega avtobusa na redni progi Beograd Dunaj. Avtobus, last «Strele» iz Valjeva, je odpeljal iz Beograda predvčerajšnjim okrog 17. ure popoldne, v njem pa je bilo 60 potnikov. Avtobus je vozil 32-letni Milenko Jankovič, nesreča pa se je zgodila včeraj zjutraj, 70 kilometrov pred Dunajem v kraju Aspang pri Neukirehenu.
Po dosedanjih podatkih je botrovala nesreči tehnična napaka na avtobusu — najverjetneje pokvarjena zavora, avtobus pa je ob nesreči zletel s eeste v 30 metrov globok prepad do struge potoka. V' avtobusu so bili jugoslovanski zdomci, ki delajo na Dunaju in so se po vikendu, ki so ga preživeli doma, vračali na delovna mesta. Med njimi je bilo tudi več otrok, za eno izmed žrtev pa so ugotcvili, da je to 14-letni učenec Dragan Antoni je vič iz Djurincev'. Osebni podatki druge žrtve še niso znani. Zdravniki v bolnišnicah v Neukir-chenu in Wiener Neustadtu so povedali, da so v nevarnosti tudi življenja nekaterih drugih potnikov, med njimi voznika avtobusa, ki je nesrečo doživel prav na svoj rojstni dan.
Ocena, da je kriva nesreče avtobusa tehnična napaka, ne temelji na strokovnem pregledu vozila, saj ga še niso utegnili opraviti, temveč na izjavi priče. Eden od potnikov avtobusa Milan Ristovič je namreč pred nezgodo sedel ob šoferju in je med vožnjo po strmini opazil, da je šofer pritisnil na zavoro, učinka pa ni bilo in je zato avtobus vse bolj pospešeno drvel. Ko je videl, da niso pomagali niti obupni poskusi voznika, da bi ustavil vozilo z ročno zavoro, je odprl despa vrata in izskočil — pri padcu pa je debi! le nekaj odrgnin.
Reševanje ponesrečenih potnikov je bilo izredno težavno, saj je bilo pobočje globeli, v katero je zgrmel avtobus, tako strmo, da so se morali reševalci in policisti privezovati na vrvi, da so se lahko spustili navzdol, (dd)
Že na začetku akcije so aretirali štiri ugrabitelje: dva sta mirno spala. dva pa sta bila na straži neoprezna. Napadalci so zelo dobro izbrali trenutek napada,- ko se’ je v vasi končala narodna svečanost in to se ljudje predali pijači in jedači. Ko je silovita eksplozija u-stvarila vtis. da se je «svet poru-;il». se ugrabitelji očitno niso ziia Šli.	'
V hiši v sredini vasi je policija odkrila celo «sobo za mučenje*, kot so na vratih zapisali sami ugrabitelji. Oblasti so prepričane, da so pripadniki ETA. kot so kvalificirali avtorje ugrabitve, v tem skrivališču držali' tudi ugrabljenega Ja-viera Rupereza. sedanjega šefa španske delegacije na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju in milijarderja iz Valencie Lui-sa Sunero. V okviru nedeljske ak eije je policija aretirala še drugih devet oseb.
Iglesiasovi svojci so izjavili, da so ugrabitelji zahtevali dva milijona dolarjev odkupnine, katere naj bi izplačali polovico v dolarjih in polovico v pesetih. Po nekaj dneh je iz ZDA. kjer običajno biva pevec Julio Inglesias. prispelo sedem vrečk polnih dolarjev v kovancih, kot so to zahtevali ugrabitelji. A vendar niti en dolar ni prišel v njihove roke.
Giscnrd slovi zmago
ENAJSTO SREČANJE MALIH ODROV V NOVI GORICI
Dovolj kakovostne in vznemirljive predstave slovenskih in tujih odrov
Nenavadna uprizoritev gledališča Akter iz Zagreba - Drevi «Mlada Breda» Daneta Zajca - Mnenja o predstavi SSG «Proces»
Na nedeljskih delnih volitvah v štirih volilnih okrožjih v Franciji za štiri mesta v poslanski zbornici so zmagali kandidati konservativcev, v razliko od lanskih izidov, ko so v treh od teh okrožij zmagali socialisti. Na sliki Giscard dTEstaing sprejema čestitke za volilni uspeh
(Telefoto AP)
NOVA GORICA — Letošnje gori-ško srečanje malih odrov teče kar se da hitro in že po prvih dneh moramo pristaviti, da smo gledali zelo kakovostne, če že ne vznemir Ijive predstave. Vsekakor pa gre za gledališki dogodek, ki ga ne gre podcenjevati in ki. odpira letošnje festivalsko gledališlco leto v Jugoslaviji, kar je tudi omembe vredno. Vsekakor pa bo v naslednjih dneh še več vznemirljivih predstav, začenši z drevišnjimi, ko bo ob 17. uri v mali dvorani novogoriškega Kulturnega domu na sporedu <cJubilej» B. Miklavca, predvsem pa gre opozoriti na predstavo «Mlade Brede* Daneta Zajca, ki se bo v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem rJože Pengov» pričela ob 20. uri v dvorani v Solkanu. Temu bo ob 22. uri sledil večer posvečen znanemu gledališke-
mu igralcu Rudiju Kosmaču.
žal je v nedeljo zjutraj odpadel razgovor o doslej gledanih ored-stacah. tako da moramo o njih na tem mestu podrobneje spregovari-ti. V solkanski dvorani je bil v soboto zvečer na sporedu Moličrov «Don Juarn v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. O tej predstavi smo obširno poročali že z mariborskega Borštnikovega srečanja, vendar ne bo napak, če nekoliko misli izrečemo tudi ob tej priložnosti. Te naj se nanašajo predvsem na podobo, ki jo je Molierovi mojstrovini dal režiser Ljubiša Geor gejevski. «Don Juana» je postoril v zelo temačen okvir, da bi s tem potenciral predvsem vzdušje, ki je karakteristično za' vsebino dela samega: narcisoidnost človeka, ki se ne more ustaviti niti pred humanostjo. še manj pa pred neosveščeno človeško osebnostjo, ki jo to pot
Z visečega mostu v vodo: 40 mrtvih
RIO DE JANEIRO — Več kot štirideset brazilskih in tujih turistov, zlasti Japoncev, je izgubilo življenje v deročih vodah potem, ko se je pretrgal viseči most nad slapovi reke Parana. Vsi turisti, ki so bili na lesenem mostičku so padli v vodo. od teh pa se jih je rešilo le šestnajst. 37 metrov dolg most je poVfezUV&l kripiio 2 enim izmed malih otokov, med katerimi se vijejo slapovi Sete Quedas. ki so ena izmed najlepših turističnih točk v tem kraju. Na drugem bregu je o stalo osamljenih približno 1500 turistov. katere so na kopno pripeljali z helikoDterji. O vzrokih tragične nesreče ni še nobenih uradnih sporočil. Nekateri očividci trdijo, da je tragedijo povzročila najbrž skupina turistov na samem mostu, ki so «za šalo* zibali viseči mast.
V Zimbabveju postopoma predajajo tovarne in rudnike delavcem
Vlada premiera Mugabeja krepi nadzorstvo nad gospodarskimi dejavnostmi v državi
Vlada ima odslej izključno pravico do prodajanja rudnim v tujino - Združitev z Nkomovo stranko?
(Dopisnik DELA za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Dobili smo politično oblast, nimamo pa še ekonomske, je poudaril zimbabvejski premier Robert Mugabe, ko je na političnem zborovanju svoje stranke ŽANU - PF konec tedna napovedal, da bo njegova vlada odkupila delnice v ključni industriji in rudarstvu ter jih izročila delavcem, tako da bodo lahko sami odločali o dohodku svojih podjetij. Premier Mugabe je to leto imenoval v svojem novoletnem govoru kot «leto sprememb*, v katerem bedo zaceli uresničevati socializem v deželi.
Zimbabvejska vlada je hkrati objavila, da namerava ustanoviti posebno državno združenje, ki da bo edino zadolženo za prodajanje rudnin na svetovnem tržišču. To združenje naj bi v kratkem potrdil zimbabvejski parlament, imelo pa bo
svojega predsednika, generalnega direktorja ter sedem članov upravnega odbora, ki bodo predstavljali rudarsko industrijo, vlado in sindikate rudarjev, imenoval pa jih bo minister za rudarstvo. Doslej so zasebne rudniške družbe, med katerimi je najmočnejša južnoafriška «An-' glo-Ameriean», same prodajale rudnine tujim odjemalcem, vendar pa, kot se je bila pritoževala vlada, po lastnj. izbiri in ne vselfcj po najugodnejših cenah.
Vladno združenje za trgovanje z rudninami bo imelo poslej izključno pravico do prodaje kakih 40 zimbabvejskih rudnin, ki so prinašale deželi po približno dve petini njenih deviznih dohodkov: največ zlato, ni-pa tudi železo, kositer, srebro, tungs-ten in diamanti. Lani so rude prinesle deželi 400 milijonov zimbabvejskih dolarjev (560 milijonov ameriških). kar pa je bilo manj kot pred-

• Priznanje ni namenjeno
(Nadaljevanje s 5. strani)
mare je izvlekel nekaj skieirk s poslikanimi Usti. s celo vrsto portretov novomašnikov. župnikov, o-eancev, krajin, s svinčnikom narisani motivi, nekakšne predloge, ki jih je kasneje dokončal v olju. Ud vseh sem spoznal samo župnika Kračino. Prepoznal bi ga. tudi če bi mi on ne bil povedal, kdo je. Med tolikimi je bil tudi portret ženske, ki mi ga je pokazal s pripombo, da so nekoč živela v vasi «le pa dekleta*. Te slike so iz časov pred 13. leti. Včasih pa se je po skušal tudi s freskami v cerkvah.
«Moja sestra je bila res prava slikarka. Portretirala je po spominu, in kakšne slike so prišle izpod njenih rok.* je rekel, o sebi pa naj raje ne bi spregovorU nič več, kot da ga je bilo sram umetniškega na-gnenja in kot da ta dar njegovemu stanu ne pritiče. Izvedel sem. da ja član Društva beneških likovnih u metnikov («za dati korajžo drugim*) in da ga nagovarjajo, naj še slika.
Navzdol sem se peljal po široki in zložni cesti čez Cepletišče. Me jria se je razširila in v daljavi so se svetlikale čedadske luči. Zapuščal sem vas. kjer kot v nekakšnem orlovem gnezdu, visoko nad vsemi beneškimi vasmi, kraljuje svoboden duh, ki ga nobena stvar ne u-tesnjuje. ki s primerne razdal,je gleda na dogajanje okoli sebe. pa je hkrati sredi njega in ga usmerja. Do kolikšne mere živi sredi tega dogajanja, je bilo mogoče zaz nati v sledečih besedah: «Nas skrbi, da bj nekatere resnice prišle l judem v glavo. Dopovedati jim ho čemo. da človek, ki zavrne svoje korenine, ni več človek*.
Redki so takšni ljudje, mi je o njem rekel .Viljem Černo. ko, sera mp; povedal, da se odpravi jam Matajur na’pogovor z dobitnikom priznanja SKGZ.
Ofenziva zime v ZDA ne pozna premora
CHICAGO — Po neuradnih ves-steh je v ZD Amerike v zadnjih dneh zaradi najhujše zime tega stolgtja, že izgubilo življenje preko oseb. Prodori hladnega zraka si preko Kanade sledijo eden za drugim, da temperatura iz dneva v dan pada. Predsinoenjim so tako namerili prave rekordne temperature. V Michiganu je v indijanskem rezervatu Isabella živosrebrni stolpec padel na 44 stopinj pod ničlo, ponekod se je temperatura spustila na minus 62 stopinj, da je razneslo termometre meteoroloških nos ta.j.
V VVashingtonu je bila predvčerajšnjim temperatura minus 20. v New Yorku pa je bilo za tri stopinje topleje. I.ed in sneg sta praktično vkovala dobršen del ZDA v bel oklep, ki mu ni kos niti najsodobnejša mehanizacija. V kmetijstvu je gospodarska škoda trenutno neprecenljiva, težak je tudi račun za izgubljene delovne ure. večje in manjše požare in za številne nesreče.
Nizke temperature skoraj povsod spremlja močan veter, ki pa je v Coloradu dosegel pravo orkansko moč 200 kilometrov na uro. V me stu Boulder je orkan odkril kar 40 odstotkov streh, več desetin o seb je bilo ranjenih, nihče pa ni bil ubit.
Na sliki (telefoto AP): meglica nad bostonskim pristaniščem napo vedu.je, da bo vodno površino prej ali slej vkoval led.
BONN — Na isti zatožni klopi, na kateri sta pred sedmimi leti se dela pripadnika RAF (zahodnonem ske rdeče brigade) Andreas Baader in Ulrike Meinhof. so včeraj se deli štir.je neonacisti.
Štiri domnevne pripadnike <mem ških akcijskih skupin*, obtožujejo vrste atentatov, ki so jih izvedb od februarja do avgusta 1980. leta proti tujim državljanom.
OBUTVE
USNJENA GALANTERIJA
lernando
TRST — Ul. Coronao 7 — telefon:	761620
sporoča, da je v teku
SEZONSKA RAZPRODAJA vseh artiklov do 6. februarja
Obv. ob up. 5. 1. 82
NOVA GORICA - V okviru 11. goriškega srečanja malih odrov je bila tudi okrogla miza o slovenskem gledališču in slovenski kritiki. Okrogla miza je potekala v dvorani Soča v hotelu Argonavti, glede na pomembnost tematike pa ni zadostila svojim izhodiščem, se pravi, da ni zaobjela v popolnosti žgoče in občutljive problematike. Kljub temu pa velja omeniti vsaj nekatere postavke. k: so jih utemeljili razni referentje.
Uvodni referat o obravnavani te matiki je imel kritik in urednik pri Mladinski knjigi Aleš Berger, ki je poudaril, da se slovenskemu gle dališču danes posveča veliko pozornosti. O tem priča tudi dejstvo, da slovenski dnevni tisk posveča gledališkemu dogajanju nad 250 prispevkov v obliki ocen raznih uprizoritev, kar je naravnost osup-
BREZPOSELNOST DRUŽBENI PROBLEM TUDI V NEMČIJI
lani in sicer zavoljo manj ugodnih cen na svetovnem tržišču pa tudi zaradi pomanjkanja transportnih sredstev. Tako je Mugabejeva vlada lani ugotovila, da ima dozdajšnje prevladujoče južnoafriško nadzorstvo v rudarski industriji lahko resne posledice za razvoj dežele. Zato je sklenila prevzeti nadzorstvo nad prodajo rudnin in zagrozila s strogo kaznijo do deset let ječe tistim, ki bi ta sklep kršili, hkrati pa napovedala, da bo začela odkupovali delnice v posamičnih zasebnih rudnikih.
To pa je samo del širšega načrta, po katerem bi sčasoma izročili v roke črnski večini — 40-krat številčnejši od kakih 180.000 pripadnikov bele manjšine, ki imajo zdaj v rokah gospodarstvo v deželi — tako kmetijski kot tudi industrijski, trgovski in poslovni sektor v Zimbabveju. Premier Mugabe je rekel, da vlada ne bo ničesar jemala s silo, ampak bo samo odkupovala tisto, kar bo mogla in «vse. kar bomo vzeli, bomo takoj izročili delavcem, tako da bodo lahko delili dobiček...). To je, kot je bil napovedal premier Mugabe, zimbabvejska oblika samoupravljanja. v katerem bodo delavci razpolagali z delnicami v svojih podjetjih.
Mugabe je v preteklosti zagotovil belim poslovnežem, da njegova vlada ne bo sprožila nacionalizacij, temveč si bo zgolj z nakupom deklic prizadevala doseči večje nadzorstvo nad gospodarstvom, z ustanavljanjem partnerstva oziroma mešanih podjetij in agro-industrijskih kompleksov z zasebnim sektorjem. Doslej je vlada že kupila delnice v največji komercialni banki v deželi, Rhobank (zdaj Zimbank). v farmacevtski tovarni, v največjem časopisnem združenju in v domači filmski industriji.
Mugabejeva želja, da utrdi svojo oblast dve leti po tistem, ko jc dežela kot poslednja britanska kolonija na afriških tleh dosegla neodvisnost. pa poteka še v drugi smeri, to je v združevanju političnih sil v Zimbabveju. Konec tedna je napovedal, da bo prišlo ta teden ali prihodnji do pomembnih pogajanj med
njegovo stranko, to je ZANU-PF, ki ima v parlamentu absolutno večino 57 poslancev, ter koalicijskim partnerjem v vladi, patriotično fronto ministra brez listnice Joshua Nko-ma, ki šteje 20 poslanskih sedežev.
V preteklosti je Nkomo nasprotoval temu, da bi se obe največji politični stranki v deželi združili. Premier Mugabe je rekel, da ...ni dobro, ohranjati šg naprej razdor med ljudstvom .... vendar je že prej Or menil, da je za prostovoljno, ne pa nasilno uvedbo enostrankarskega sistema v Zimbabveju. V stočlanskem parlamentu ima 20 sedežev tudi bela manjšinska republikanska fronta lana Smitha, tri pa Združeni afriški nacionalni svet škofa Abela Muzo-reve, ki ju je Mugabe nedavno obtožil, da sodelujeta z Južno Afriko, in zagrozil, da ju bo dal zapreti.
TIT DOBRŠEK
predstavlja ženska in ki je v svo-ii intimi povsem razorožena, skoraj naivna. Vsekakor pa je režiser, ob dobri igri vseh nastopajočih in domiselni scenski obdelavi, skušal postaviti Don Juana tudi v širše, metafizične razsežnosti in razmotriti dileme o božji prisotnosti.
Po drugi strani pa smo v nedeljo zvečer gledali na odru novogoriškega Kulturnega doma izrazilo modernistično predstavo, če jo lahko tako opredelimo iz zorneaa kota slovenskega avantgardističnega teatra iz prve polovice sedemdesetih !eo. Akademsko gledališče Akter iz Zagreba je občinstvu predstavilo skupinsko delo «Pravijo. da se je pekova hči spremenila v sovo» po tekstih Shakespeara. Borgesa, Brechta. Lainga, Zuppe in drugih. V bistvu je šlo za antipredstavo. saj se na odru, ki scensko m bil opremljen, ni nič dogajalo. Dinamika predstave je bila zaobjeta v izjemen fizični napor igralcev, ki so vseskozi tvorili nekakšne človeške gmote, kar naj bi predstavljalo slcrotovičenje in poraz družbe, iz katere se oglašajo samo še kriki, saj je človek obsojen na sa moto. V bistvu je torej šlo za poanto. ■ ki je blizu in sorodna francoskim eksistencialistom. Po drugi strani pa spet želja no humani družbi, kjer mora imeti človek svoj prostor. Ta humana družba mora sprejemati vase in gojiti tudi rojstvo otroka. Drugače pa je v človeku brezno, ki se utemeljuje o nemoči, v življenjski negotovosti, saj človek ne zim poiskati odgovorov na najrazličnejša eksistencialna vprašanja. Uprizoritev, ki je bila težko doumljiva in ki je terjala velik intelektualni napor občinstva, je bila v Kulturnem domu zelo dobro sprejeta.
Na koncu tega članka ne bo odveč opozoriti tudi m dejstvo, da dnevno izhaja gledališki bilten, ki prinaša razne zanimivosti. Za naše bralce in gledališčnike bo najbrž pomembno, ako navedemo nekatera mnenja o sobotni uprizoritvi Mrakovega nProcesap v solkanski cerkvi. Talco je neki dijak izjavil, da je bila tigra izredna». Neki drugi je dejal, da mu je «bila všeč igra. prizorišče, kostumi, saj je bilo vse domiselno*. druga dijakinja pa je izjavila, da je bil «Proces odigran enkratno, vsebina pa me ni zadovoljila, saj ni priteanila onzorno-sti».	MARIJ ČUK
0 slovenskem gledališču in o slovenski kritiki
(l)opisiiik DELA za PD)
BONN — Vprašanje gospodarske ga programa, ki bi čimprej ustavil naraščajočo krivuljo brezposelnosti v zvezni republiki Nemčiji, je nekaj mesecev veljalo za tisto točko v odnosih med koalicijskima partnerjema v bonski vladi, na kateri bi lahko koalicija razpadla. Liberalni del vlade, na čelu z gospodarskim mini sirom i.ambsdrojfom. se je izrekel proti oživljanju gospodarske dejavnosti z državnimi investicijami in si zamislil esamodejnir obnovitveno moč tržnega gospodarstva* na nekaterih znamenjih o ugodnejših gospodarskih trendih v drugi polovici leta 1982. Ker je Lambsdorffovo maksi-mo, da država ne bi smela najemati dodatnih kreditov in da se ne bi smeli povečati niti davki, v bistvu podprl tudi zvezni Kancler Schmidt, z njim pa finančni minister Matthoe-fer. obsežno kritično mnenje v socialnodemokratski stranki in v sindi katih ni dobilo ostrega političnega 1 izraza.
| Toda položaj se je spremenil in ! čakanje na. tirlno rešitev», kar po-I meni obotavljivo izkoriščam mo'mg sli, ki so na voljo v doglednem Ča su, ne prinaša'rešitve: število brez-
poselnih je preseglo 1.7 milijona, kat je največ v zadnjih 26 letih. Ker. je sistem socialne mreže zastavljen ta ko, da nadomestila za čas brezpn sglnosti plačujejo iz državnega pro: račfina, pometli povečevanje brezpo
manj ^nevarno znižati obrestne stopnje. s tem tvegati zmanjšanje vrednosti, nemške marke (ker bi se kapital verjetno prelil na ameriško finančno tržišče g. višjimi obrestmi), toda zftto razširiti domači gospodar-
selnosti skoraj neposredne posledice ski prostor, ustvarjati nova delovna
r ■	v •	1 _ v •     1 j ~	. z _ ..« n 1' hLm,. ?^ 1.   j i. . a_? :
za finpnčni položaj. zveze., Za leta
1982..h izračunali, da bodo za financiranje brezposelnosti namenili iz prothčuilskih shedslev: 20 ■milijard nemških mark. to je toliko, kolikor ]e znašala vsota, ki so jo tako ime nova ni ’alternativni’ ekonomisti predlagali pred kakšnim letom kot sneženj ukrepov za preprečevanje brezposelnosti.
Tedaj so vodilni politiki imenovali zamisli zvečine levo naravnanih eko nomistov kot čisto utopijo, ki naj bi samo povečala stopnjo inflacije (ker bi država za investicijsko pobudo morala najeti nore kredite), s tem pa podrla ravnotežje v finančni poli tiki in v skrajni posledici uničila zasebno pobudo. Ker je število brezposelnih v vmesnem časti poraslo za več kot pol milijona ljudi, so se okrepila stališča tistih, ki se zavzemajo za realistično+prečeno položaja pl za manjše zlu: po mnenju le teh bi bilo za narodno gospodarstvo
mesta v skrbno izbranih industrijskih vejah prihodnosti, zmanjšati pritisk na državni proračun, s tem pa po drugi poti prispevati k fi-pančni trdnosti zvezne republike. Z drugimi besedami, dvajset milijard, ki jih zdaj družba plačuje za financiranje brezposelnosti v okviru čakanja na samodejno sprostitev go spodarskega poleta, naj bi bilo povsem realno mogoče produktivneje uporabiti.
Prvine tega razmišljanja so v zad njem času prodrle precej visoko na raven vlade in da je položaj resen, dokazuje celo delni zasuk gospodarskega ministra Lambsdorjfa Sveženj ukrepov v okviru gospodarskega programa za premagovanje brezposelnosti odklanja še naprej, toda <-zaposlovalna politika* je postala seda i ooiem tudi zanj. Dna izmed zamisli, ki je zdaj v razpravi, je predlog, po katerem bi vsa podjetja, ki bi še letos' investirala tako, da
bi ustvarjala nova deloma mesta, lahko računala s posebno podporo vlade. Pripombe na podobno ureditev v preteklosti, ko so državne subvencije dobivala podjetja, ki bi investirala tako ali tako. poskušajo od praviti s pomembno omejitvijo: subvencije bi pripadale samo tistim pod jetjem, ki bi v letu 1982 investirala reč, kot je znašalo poprečje zadnjih treh let. Manjkajoča sredstva naj bi v državnem proračunu nato izravnali kljub vsemu s povečanjem davkov. verjetno s povečanjem davka na promet za en odstotek (zdaj 13 odstotkov). Čeprav gre za zdaj šele za zamisli, je s tem postalo jasno, da bo gospodarski program, ki ga namerava predlagati bonska vlada v začetku februarja, zanesljivo vseboval odmerjene ukrepe v korist zmanjševanja brezposelnosti. To pomeni tudi, da je jabolko spora znotraj koalicijske vlade odstranjeno in da na zaposlitvenem gospodarskem programu vlada zagotovo ne po razpadla. Politični eksploziv je izginil tudi zato. ker se obrača celotno gledanje na finančno in gospodarsko politiko: če so namreč liberalni bonski ministri v'deli rešitev finančnih težav v zmanjšanju nado-
mestil za čas brezposelnosti in za omejitve v zdravstvenem zavarovanju, s tem pa so pripeljali socialne demokrate na rob njihovega manevrskega prostora, je zdaj razmerje med vzrokom in posledico drugačno. Ni socialna mreža kriva za pretirano obremenitev proračuna, ampak upadajoča gospodarska aktivnost, .ki je deloma uvožena iz mednarodnega gospodarstva, deloma pa je posledica že omenjenega čakanja na ttržne rešitve».
MOJCA DRČAR-MURKO
STOCKHOLM — Po podatkih vojaškega observatorija švedskega seizmološkega inštituta v Hafgorsu so v prejšnjem letu zabeležili 89 poskusnih jedrskih eksplozij. V sporočilu. ki so ga poslali udeležencem razorožitvene konference v Že nevi, je navedeno, da je SZ izvedla 21 poskusov, od teli 5 ni bilo vojaških. temveč so eksplozije služile pri odkrivanju naftnih ležišč. ZDA so izvedle 16 poskusov, Francija 11, Velika Britanija pa samo enega. Po podatkih švedskega inštituta ni Ki tajska lani izvedla nobenega po skusa.
ljivo. Ob tej inflaciji poročanja pa bi vsekakor kazalo posvetiti večjo pozornost predstavam, ki presegajo normalno repertoarno utečenost in ne zvračati vsega v en koš. Skratka gre za večjo selektivnost, pri čemer se kritik ne bi smel podvreči razkosanosti gledališč po raznih regijali, edino merilo mu mora biti estetska vrednosti Slovenska gledališka kritika je «dnevna kritika*, je poudaril Berger in obravnava samo posamezne predstave, samo o teh piše, širših pogledov in vzporednic pa ne zaobjema. Referent se je zaustavil tudi ob nekakšni dvojnosti sodobne slovenske gledališke kritike: ta se klišejsko osredotoči na pisanje o dramskem besedilu in o niegovi gledališki izvedbi. Na splošno vzeto Da je danes kritika neproblematična, čeprav bi se morali upravičeno vpraševati. čemu in komu pripoveduje, ali z drugimi besedami povedano: ali je kritik posredovalec med gledališčem in občinstvom, ali ds je umetniškemu akterju svetovalec.
Sledil je poseg dr. Marjana Marina. ki je poda) historiografski uregled slovenske gledališke kritike ter ob koncu pristavil da mora imeti ocenjevalec humanistično gledališko izobrazbo. Današnja kritika namreč ne uresega dobrega poročila in je nemočna pri ocenjevanju gledališkosti predstave.
V razgovoru, ki ga je vodil Marijan Bevk. so prišle na dan še druge ugotovitve. Ena izmed teli je najbrž ta. da se deležu igralca posveča premalo pozornosti, čeprav je igrAlec glavni uresničite!) odrske izvedbe. Skratka, igralca ni mogoče odpraviti samo z navedbo imena. Po drugi strani Da je bil temu izrečen pomislek, da se kritike pišejo tako, da .ie meč razbrati smisel, ki ga predstava predstavlja. Ob tem je tudi problem enkratnega gledanja uprizoritve, saj .je tudi res. da samo premiera pomeni umetniško iskanje, drugo so le ponovitve, utečene sheme.
Govora je bilo tudi o uredniški politiki časopisja. Ta je vsekakor zgrešena, sai bi morala uredništva naročiti kritike resničnim poznavalcem gledališča oziroma ne bi smela objavljati vsega, kar nride na urednikovo mizo. M. Č.