YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE V izvoz še enkrat več (stran 2) Srečanje starejših v KS Majšperk (stran 4) Enotni v obrambnih pripravah (stran 5) Gorišniški osmošolci na razpotju (stran 7) Turistične priprave na Destrniku (stran 8) LETO XXXV., ŠT. 25 Ptuj, 1. julij 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA PREDSEDSTVO OKSZDLPTUJ ODGOVORNO V PRIPRAVE NA ŽETEV IN ODKUP Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, kije bila, 24. junija so največ razprave na- menili izvajanju dogovorjenih programov s področja kmetijstva, s posebnim poudarkom na žetev in odkup pšenice. Že nekaj let na- mreč govorimo, da je hrana stra- teškega pomena, ne samo pri nas, temveč v svetu. Ob sedanjem te- žavnem gospodarskem stanju pa je hrana za nas še toliko po- nembnejša, ne le za normalno prehrano doma, temveč z izvozom bi lahko močno izboljšali našo plačilno bilanco. V ptujski občini' se pri pogod- benem sodelovanju setve pšenice nismo posebno izkazali, zato je treba toliko več strokovnega in političnega dela, da v celoti uspe- mo z žetvijo in odkupom. Obe kmetijski zadrugi sta že določili odkupna mesta, od tega KZ Ptuj 18, KZ Lovrenc na Dravskem polju pa 6, ki bodo v času žetve oz. kombajniranja odprte, če bo treba tudi od 6. do 20. ure. Cena pšenici je končno določena, 12 din za kg in 1 din premije za vsak kilogram. Kmetovalcem, ki bodo pripeljali na odkupno mesto nad 2000 kg pšenice bodo priznali še 0,40dinza prevoz, za manjše količine pa le 0.10 din. Strokovnemu in organizacij- skemu delu pa je treba dati tudi politično podporo, je bilo pouda- rjeno na seji predsedstva, kar je glavna naloga krajevnih konferenc SZDL in njihovih odborov za kmetijsko proizvodnjo. Povezano z žetvijo in odkupom pšenice seje že treba dogovarjati in pripravljati na jeseasko setev, zagotoviti ka- kovostna semena, gnojila itd. Razpravo na seji so zaključili s sklepom, da naj svet za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu OK SZDL skupaj z izvršnim svetom SO Ptuj izdela strokovna- navodila za žetev in .odkup pšenice in program dela na terenu. Nujnoje. da so kmetovalci o vsem podrobneje obveščeni, obenem pa tudi prepričani v pra- vilnost in nujnost zastavljene na- loge ter za svoje delo ustrezno nagrajeni, ker le tako lahko pri- čakujemo. da bosta žetev inodkup v celoti uspela. Kombajnov ima- mo dovolj, tudi gorivo je zagoto- vljeno. dodajmo še voljo, razum in pridne roke. FF Skrbno pospravimo vsak klas pšenice, poskrbimo, da bo vsako zrno šlo za prehrano ljudi. Foto: I. Ciani OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ O NALOGAH PRI URESNIČEVANJU DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE USTALITVE v ponedeljek popoldne. 28. junija se je v Ptuju sestala na 5. redni seji ob- činska konferenca ZKS. V počas.titev ]?.. kongresa ZKJ so dvanaj.stini novim članom svečano podelili članske knji- žice ZK. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o nalogah Zveze komunistov pri spodbujanju družbeno ekonom- skega razvoja in aktivnostih pri ure- sničevanju dolgoročnega programa gospčnega programa gospodarske stabi- lizacije. Osnovne organizacije ZKS in komite OK ZKS morajo sproti ocenjevati ak- tiv nosti in prizadevanja komunistov na naj(»dgo\;)rnejših mc.stih v družbeno- po I i tični h orga nizacij a h na vse h ni voj i h. \ -.amoupravnih organih, strokovnih ;>dst\ ih. občinski skupščini m njenem i/v ršncm svetu. Pozitivni in ustvarjalm ter zavzeli odnos do uresničevanja na- log naj bo za slehernega komunista le- gitimacija za člaastvo v ZK. pri nečla- nih pa za vstop v ZK. Na osnovi sprejetih idejno-političnih izhodišč ZKS in kongresnih doku- mentov. morajo komunisti delovati kot aktivisti, usmerjevalci politične, sa- moupravne in delegatske aktivnosti, zlasti pa vztrajati, da bodo delavci in občani pravočasno, resnično in celovito seznanjeni z družbeno ekonomskim položajem in zagotoviti, da bodo pro- grami. kijih bodo predlagala vodstva TOZD. delovnih organizacij, občinske skupščine ali skupščine SIS sprejeti po samoupravni poti ob poprejšnji teme- ljiti in demokratični razpravi. Komunisti v sindikatih in v SZDL morajo vztrajati, da bodo oblikovane rešitve dolgoročnega značaja. Ob tem zahtevati od pristojnih, da čimprej pripravijo predloge sprememb in do- pna obisku v ambulanti za starostnikeZa sedaj ne moremo reči. da imamo neko posebno ambulanto za starostnike, kajti v okviru zdravstvenega doma je organizi- ran dispanzer za borce, v kate- rem nudimo zdravstveno pomoč borcem in vojaškim vojnim inva- lidom z območja ptujske občine. Poleg lega ambulanta nudi zdravstveno varstvo ljudem — oskrbovancem v domu za staro- stnike v Ptuju in Muretincih. Na ta način ambulanta zajema samo določen delež starejših ljudi. V povprečju pa so moji pacienti stan okrog 65 leL.Zaradi velikih zaslug. kT jih imajo borci in vojaški vojni invalidi pri izgraje- vanju našega sistema socialistič- nega samoupravljanja, zaslužijo tudi večjo zdravstveno skrb. V ambulanti delam polovico delovnega časa. druga polovica pa jc namenjena zdravstvenemu varstvu oskrbovancev v domu upokojencev v Ptuju in Muretin- cih. Starostna doba oskrbovan- cev je okrog 80 let. To so osebe, ki so socialno, duševno pa tudi fizično odvisne od svojega okolja. Okrog 70 odstotkov oskrbovancev je prive- zanih na posteljo in se ne morejo sami gibati. Moram poudariti, da bi taka začetna oblika organizirane skrbi morala biti odskočna deska za širšo in organizirano skrb za vse starejše ljudi. Potrebno bi bilo organizirati dispanzer za geriatri- jo. ki bi z dispanzersko metodo dela — preventivo in kurativo — omogočil zdravstveno za.ščito vsem starejšim ljudem. To bi tudi zagotovilo, da bi starejši ljudje zadnja leta svojega življenja preživeli čim bolj zdravi, zado- voljni in aktivni«. Kako je organizirano delo v ambulanti, kakšen je obisk in kako pogosto prihajajo starostni- ki v ambulanto? »V ambulanti dela poleg mene še višja medicinska sestra. Poleg vsakodnevnega dela, v ambulan- ti opravljamo tudi sistematske preglede. Dnevno obišče ambu- lanto okrog 20 pacientov. Čaka- nje je minimalno — do 30 minut. Enkrat letno opravimo tudi specialne oziroma sistematske preglede za vse borce in vojaške vojne invalide, prek katerih po- skušamo, da morebitne bolezni čim prej odkrijemo in tudi zdra- vimo. Ker je velika večina borcev priklenjena na posteljo, opravlja- mo tudi hišne obiske. Borce in vojaške vojne invalide pošiljamo tudi na zdravljenje in rehabilita- cijo. V letu 1981 je prek 10 odstotkov borcev koristilo to obliko zdravstvenega varstva. V domu upokojencev je število ambulantnih pregledov manjše, zato pa je potrebno večje število pregledov bolnikov v postelji. Zelo visok je odstotek oskrbo- vancev doma. ki so bolni; ta dosega celo 95 odstotkov. Pri ich je potrebno ugotovili, katere so preostale bolnikove sposobnosti, da bi se brez tuje pomoči usposobil za opravljanje osnovnih /ivljeaskih funkcij. Po- leg sUilne skrbi za zdravstveno stanje oskrbovancev, je v domu gla\ na po/ornosl posvečena negi m tl/ični terapiji, ki jo izvajajo medicinske sestre, ki so v domu zaposlene. Pravilna pomoč medi- cinske sestre je pomen^bnejša od /dra\il. Z največjo strpnostjo, prizadevanjem, humanimi odno- si do starejših ljudi, lahko stori- mo za starejše ljudi, veliko več. kot z zdravili. Mala pomoč, spodbudne besede so številnim starejšim veliko več. kot karkoli drugo. l o jim daje moč. da živijo dlje. da se dobro počutijo.« Katere pa so sploh bolezni, ki s p re m Ij aj s t a rt)s t ni k e ? »OsnoMia karakteristika bo- le/ni starejših je multimorbid- nost. To pomeni, da sc istočasno prepletajo šle\ilne bolezni. Na primer: pritisk, sladkorna bole- zen. bolezni srca in podobno. Moje izkušnje pri delu v ambu- lanti kažejo, da so na prvem mestu vzroka smrti rak pljuč in preha\ nih organov. Posebno meslo zavzema slad- korna bolezen, potem so bolezni dihalnega sistema, dalje duševne bolezni, v zadnjem času pa .se jim pridružuje tudi alkoholizem, ki povzroča ok\are jeter, pušča pa posledice tudi na karakterju ljudi, na njihovem psihičnem /i\ Ijenju. Pogoste so tudi degene- rali\ ne bolezni, kot so na primer ra/lične artroze.« Kaj lahko starostnik stori sam /a s\c)je zdravje? »Kljub temu. da je starost neizogibna, ko slabijo umne in telesne sposobnosti, vsak star človek lahko vpliva na to. da pt)daljša svoje življenje in to z di>brim zdravjem. Vsak starejši človek lahko sam prispe\a. da bo na starost živei /dra\o. Zato mora biti telesno aktiven v niejah s\()jih zmožnosti. ( im \eč se je potrebno gibat; na s\c/cm zraku, pešačiti, telova. dili. S temi aktivnostmi se povg. čuje delo srca. izboljšuje ventila, cija pljuč, delo krvnega obtoka. Posebno pozornost pa je po. trebno posvetiti pravilni prehra- ni. Telo starejše osebe potrebuje manjše količine hrane. Potrebno se je izogibati mastne hrane in začimb. Izogibali se je potrebno tudi debelosti. Prav tako je potrebno prenahati s kajenjem in se izogibati velikih količin alko- hola. Zelo pomembno pa je. da se starejši izogibajo stresom, morajo pa se boriti tudi proti osamljenosti. Nujno je. da starostnik kontro- lira svoje zdravje. Bolezen ni potrebno v celoti preležati. Se pred ozdravitvijo jo je potrebno zapustiti in pričeti z fizičnimi aktivnostmi.« Zanima nas tudi, ali ambulan- ta dela tudi na izobraževalnem področju? »Že. Za sedaj so to posamični zdravstveno-vzgojni nasveti, ki jih dajeva s sestro v ambulanti. V domu upokojencev smo že imeli krajša predavanja o prehrani starejših ljudi. Moram povedati, da imamo na tem področju veliko načrtov.« V ambulanti se srečujete tudi s socialnimi problemi. Kako pa te lahko rešujete? »Pri vsakodnevnih in sistemat- skih pregledih jemljemo tudi socialne podatke o tem. kje živi starostnik, kakšne dohodke ima in podobno. Ce ugotovimo, da nekdo živi v slabših razmerah, potem obvestimo ustrezne orga- ne, da jim pomaga. Če ugotovi- mo. daje pacient slabšega zdrav- ja. poskušamo zagotoviti nego na domu. V primeru, da nege na domu ni mogoče organizirati iz zdravstvenih in drugih razlogov, poskušamo te ljudi usmeriti v dom upokojencev. Vendar do- movi upokojencev niso najboljša rešitev.« ^^ Dr. Sonja IJsuI foto: Ciani V izvoz še enkrat več Zakon o pogojih in načinih raz- polaganja ter uporabe ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilih do tujine znatno zožuje prostor uvo- za. To ugotavljajo tudi v Meso- kombinatu Perutnina Ptuj, kjer so v precejšnji meri odvisni od suro- vin onstran naših meja. O tem je Erih Šara, vodja uvoza in izvoza v Perutnini, dejal: »Zunanja nkvidnost Jugoslavije in Sjovenije je zaradi neuresnice- vanja izvoza v prvih petih mesecih znatno poslabsana. Zato je bilo sprejetje tega zakona nujno po- trebno. predvsem iz že znanih razlogov, da bi uvoz omejili na čim manj.so dopustno mejo' m seveda, da bi pospešili izvoz. Projekcija plačilno-bilančnega položaja Slo- venije se namreč v prvih petih mesecih uresničuje samo s 74,1 odstotka. Našo delovno organizacijo ta zakon sili v to. da bomo do konca leta morali povečati svoj izvoz vsaj še za 1 krat. Seveda pa to za nas m nova stvar, saj smo do sedaj od leta 1979 povečali izvoz za 7 krat. To ruilo^o nameravamo do konca leta izvršiti, zato usmerjamo vse sile, da bi do konca leta zares uspeli. S tem želimo dati svoj prispevek k izboljšanju plačilne bilance Slo- venije in Jugoslavije.« Znano je, da ste v Perutnini v veliki meri vezani na uvoz surovin. Kako vam bo to uspelo glede na nove pogoje, kijih prinaša zakon? »Res je. v Jugoslaviji so zlasti deficitarne beljaKovinslce sestavi- ne v naši krmi, zato smo nujno vezani na uvoz. Za zagotovitev normalnega dela v naši proizvod- nji. pptrebujemo okoli 11 milijo- nov dolarjev. To bomo ob teh zaostremn"pogojih izredno težko zagotovili, saj bomo morali zato izvoziti znatno večji del naših proizvodov.« Kateri so ti proizvodi, ki jih v največji-meri izvažate? »Z fzvozom je Perutnina začela že zelo zgodaj, mislim celo. daje bila ena prvih delovnih organiza- cij. ki je v povoj^nem obdobju pričela z izvozom. Od leta 1948 do 1962 smo izvažali v glavnem od- kupljeno perutnino in jajca, s tem. da smo v letu 1962 pričeli z in- dustrijsko proizvodnjo brojlerjev. Takrat je izvoz perutmaskega mesa praktično zastal, saj smo se preusmerili na domače tržišče, ki ga je bilo treba bolje obskrbeti. No. s tem izvozom smo ponovno začeli v letu 1979. Sicer smo od leta 1962 do 1979 kontinuirano izvažali le divjačino in perutninska jajca. Tako smo leta 79 začeli z izvozom našega osnovnega proiz- voda, torej perutninskega mesa. Tu smo do leta 81 naredili velik skok, saj smo izvoz povečali za 7 krat. To je za naš kolektiv pred- stavljalo velik napor. Uspeli smo preusmeriti miselnost vsakega delavca, da je odslej potrebno iz- važati in del naših tržnih viškov usmeriti v izvoz.« V katere dežele pa največ izva- žate? »Največ naših proizvodov smo v zadnjih dveh letih usmerili na bližnji in srednji vzhod. Tako nam je v lanskem letu uspelo izvoziti nad 6.000 ton perutninskega mesa 1.4 milijona dan starih piščancev in 3.6 milijona kosov valilnih jajc. Naštevam le osnovne proizvode, kijih usmerjamo v izvoz. Izvaža- mo tudi divjačino in pa stare starše, kar nam tudi prinaša devi- ze. vendar v manjši meri. Mislim, da smo letos z izvozom uspešno startali. saj smo v prvem četrtletju izvozili že 2,6 milijonov kg peruiniaskega mesa in okrog 50 ton divjačine. Kljub temu nam bo izredno težko dobiti potrebna de- vizna sredstva za surovine in re- produkcijski material. To pa so beljakoviaske sestavine, od sojnih tropin, ribje moke do vitaminov in nekaj ostalih pridatkov. Naša to- varna močnih krmil je praktično največji potrošnik vseh naših de- viz. Zaostreni pogoji pri koriščenju deviznih prilivov nam narekujejo tudi racionalizacije pri sestavi krme. Ni dovolj, da čim več iz- važamo, moramo se truditi tudi pri iskanju nadomestil na doma- čem trgu. Ta pa, kot je znano, niso dovolj kvalitetna, vendar bodo v tem kriznem obdobju morala za- dostovati. Dodati moram, da pomeni novi zakon o razpolaganju z devizami tudi določen izpaa dohodka za Perutnino. Izvoz smo namreč pri- siljeni povečati za .še 1 krat, na zunanjem tržišču je konkurenca zelo stroga in kar je najhujše, cene so znatno nižje, kol na domačem trgu. Del tega izpada dohodka nam sicer nadomeščmo s stimu- lacijami, vendar to še zdaleč ni dovolj. Družba bi preostali del izpada morala kriti vsem izvozni-; kom, ki prodajajo pod takšnimi pogoji. Če ne, so ti prav gotovo v slabšem položaju, kot proizvajalci za domaze tržišče.« M. Ozmec ENOTNA PODPORA PREDLAGANIM USMERITVAM v sredo. 23. junija dopoldne seje v Ptuju sestal na 3. redni seji zbor krajevnih skupnosti, popoldne pa še zbor združenega dela skupščine občine Ptuj. Oba zbora sta imela obširen dnevni red. kar po 24 točk, zalo je razumljiva pripomba delegata v zboru krajevnih skupnosti, da bi naj v bodoče bili dnevni redi krajši, zafo pa seje pogostejše. Oba zbora sta sprejela informacijo o uresničevanju družbeno eko- nomskega razvoja ptujske občine v prvih mesecih letošnjega leta in o težavnem gospodarskem položaju, v kakršnem se nahajamo spričo mednarodne gospodarske krize in obveznosti, ki jih imamo do odpla- čevanja dolgov v tujini, saj bo treba odšteti kar 60 odstotkov u.stvarjenih deviz za odplačilo kreditov. Spričo tega ne bo možnosti uvoza potrebnega reprodukcijskega materiala in surovin, kar bo povzročalo dodatne pro- bleme v gospodarstvu. Zato sta oba zbora tudi soglasno sprejela stališča družbenopolitičnega zbora in komiteja OK ZKS Ptuj. Predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini ter o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju do leta 1985 je bil v zboru krajevnih skupnosti sprejet soglasno, v zboru združene- ga dela pa je delegacija TOZD Predelava alumimja pravno oporekala predlogu, ki se preveč razlikuje od osnutka, kar m v skladu s poslovni- kom. Ker ta pripomba ni bila upoštevana, je delegacija, v skladu s poslovnikom, v imenu še štirih delegacij predlagala amandma k odloku, vendar ga delegati zbora združenega dela niso sprejeli. Tako je za odlok glasovalo 37 delegatov, proti pa je bilo le pet predlagateljev amandmaja ali dopolnila. Tako je pri veliki večini delegatov prevladala zavest o skupnem družbenem interesu. V obeh zbori so bile tudi predlagane dopolnitve k osnutku odloka o spremembi odloka o prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač v določenem času na območju občine Ptuj. Predlogi .so bili v tem, da bi morali v odloku dati pooblastilo občiaskemu izvršnemu .svetu, da v posameznih primerih napravi izjeme, kar bi naj veljalo predvsem za gostišča mimo katerih teče tranzitni promet (Motel Podlelmik ipd.) in da b- morali /a zasebne kršilce odloka višino kazni povečati, če hočemo, da bo ta vzgojno vplivala. Delegati .so tudi zahtevali, daje treba poostriti kontrolo nad izvajanjem lega odloka. zvezi s predlogom delovnega načrta zborov občinske skupščine do konca letošnjega leta je bilo med drugim poudarjeno, da morajo zbori sproti dobivati tudi poročila, kako se izvajajo odloki in drugi dokumenti, kijih sprejemajo zbori skupščine. Osnutek odloka o določitvi poprečne gradbene cene stanovanjske površine za leto 1982 pa sta oba zbora prek\alificirala \ predlog in ga tako sprejela po skrajšanem postopku. Delegati v obeh zborih so tudi enoglasno sprejeli poročila in usmeritve o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja, postaje milice, ob- činskega sodnika za prekrške, uprave za inšpekcije in skupnosti za cene občine Ptuj. Enotna odločitev delavcev zdravstvenega centra Ptuj - Ormož v ponedeljek. 28. junija je bil v v.seh petih TOZD in v delovni"'' skupnosti skupnih služb Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož referen- dum. Delavci so odločali o samoupravnem sporazumu o skupnih osno- vah in merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov. Razprava o tem za vsakega delavca pomembnem dokumentu je trajala več kot tri mesece. Pri tem seje zlasti angažiral sindikat, pa tudi ostale družbeno- politične organizacije, ki so znale delavcem pravilno, pošteno in objek- tivno prikazati stanje, čeprav je bilo veliko drugačnih predlogov in mnenj, čeprav so bile razprave včasih precej burne. Uspeh dobrega obveščanja in političnega dela se je pokazal na ponedeljkovem referendumu, koje od I. 027 delavcev kar S 1,7odstotka glasovalo za spora/um l ako se je tudi prvič zgodilo odkar obsUJ'* delovna organizacija Zdravstveni center, daje referendum uspel v vsen temeljnih organizacijah in povrh še z vi.sokim številom glasov za spora* /um. Najslabši rezultat je bil 71. najboljši pa 93 odstotkov za predloiCfi sporazum. f CDNIK DELEGATSKA SPOROČILA PODELJENI ZLATI ZNAKI CIVILNE ZAŠČITE JUGOSLAVIJE §tab za civilno zaščito občine piiij je na svoji 22. redni seji ^prejel sklep, da ob letošnjem jne-M' civilne zaščite Jugoslavije. ga vsako leto 20. nifiija. podelimo v ptujski občini [ri Zl-MH ZNAKI-, in 32 pri- znanj civilne zaščite za posebne izredne uspehe dosežene na področju razvoja in krepitve ^.jvilne zaščite. Zlate znake in priznanja .so podelili na osnovi pre.dlogov. ki so jih poslali štabi ^^ civilno zaščito v temeljnih in jriigih organizacijah združenega dela. v krajevnih skupnostih. iMC/:^ gasilskih društev občine piuj in Komisija za podeljevanje priznanj civilne zaščite pri občin- skem štabu v FMuju. Na predlog štaba za civilno zaščito občine Ptuj so na sloves- nosti. ki je bila v petek zvečer v CSUI podelili zlati znak civilne zaščite Jugoslavije — TCjA Boris K.idrič Kidričevo. Štab C"Z v tej delovni organizaciji ima vključe- nih 345 obveznikov in je eden izmed najbolj aktivnih v občini, posebno skrb posvečajo strokov- nemu usposabljanju ter oprem- ljanju štaba in enot. zlasti gasil- skih in enot prve pomoči. V.sako leto organizirajo samostojne in /dru/cne praktično reševalne \ajc. akti\no pa se vključujejo uidi \ ok\iru krajevne skupnosti Kid riče\i). Štab ci\ilne zaščite KS Ilajdi- na je dobil /lati /nak i Z Jugosla- \ijo predvsem /a doseganje po- membnih uspehov na področju vzgoje in izobraževanja svojih pripadnikov, ki jih je 329. Ti uspehi so zlasti na področju konkretnega delovanja in vklju- čevanja v akcije CZ in drugih struktur v delovanju družbene samozaščite. Poseben odraz nje- govega delovanja so organizirane splošne enote CZ v okviru odbo- ra vaške samouprave, ki predsta- vljajo v okviru občine poseben pristop k urejanju zadev s tega področja. .Med posamezniki je letošnje visoko priznanje CZ Jugoslavije dobil ing. Franc Prelesnik — član občinskega štaba za civilno zaščito od leta 1977 in je eden izmed najpožrtvovalnejših čla- nov štaba v katerem je ogromno časa. truda in dela posvetil po- dročju priprav za izvajanje za- ščitnih in reševalnih ukrepov. Vodil je delovno skupino za izdelavo načrta v primeru potre- sa v občini Ptuj. .sodeloval pa je tudi pri izdelavi ostalih elemen- tov občiaskega načrta CZ. prav tako pri izdelavi občinskega odk)ka o gradnji, uporabi in vzdrževanju zaklonišč ter ustrez- nih navodil. S svojim bogatim strokovnim znanjem pa se vklju- čuje kot predavatelj pri usposab- ljanju obveznikov CZ. predvsem enot za uporabo in vzdrževanje zaklonišč in tehnično reševalnih enot civilne za.ščite. mš Ing. Franc Prelesnik prejema zlati znak CZ Jugoslavije, ki mu ga podeljuje predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič. (foto: S. Kosi) Nova organiziranost domače zabavne glasbe V prejšnem tednu se je v Ljubljani sestala komisija za narodno zabavno glasbo, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Člani komisije so tudi predstavniki radia Ptuj, ki vsako leto organizira republiški festival domače zabavne glasbe. Domača zabavna glasba je zelo razširjena na vsem slovenskem kulturnem prostoru tako po številu ansamblov kot po priljubljenosti med širšim korgom delovnih ljudi in občanov. Ta glasba je pomembna sestavina kulture slovenskega naroda, vendar pa na tem področju ust- varjalnosti ne dosegamo ustreznih kvalitetnih rezultatov, izvajalci pa tudi niso med seboj povezani in organizirani. Z namenom, da bi se stanje na področju domače zabavne glasbe postopoma spremenilo na bolje, je komisija pripravila in dala v obrav- navo sporazum o programskem, strokovnem in organizacijskem sodelovanju na področju domače zabavne glasbe. Namen sporazuma je, da bi z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo dosegli na področju domače zabavne glasbe naslednje cilje: s skupnimi močmi in usklajeno skrbeti za večjo kvaUteto v programskem in iz- vajalskem smislu, načrtno razvijati ustvarjalnost na tem področju, večje vključevanje ljudskega izročila in ljudskih instrumentov, iskanje novih izraznih možnosti in oblik, posodabljanje besedil in skladb, večjo prisotnost kvalitetnih ansamblov domače zabavne glasbe v vsem slovenskem kulturnem prostoru in tudi v drugih republikah in pokrajinah, vključevanje ansamblov v organizirane oblike ljubiteljskega kulturnega delovanja in tudi ustrezno informiranje o tej dejavnosti. Komisija predvideva, da bodo sporazum podpisali ansambli domače zabavne glasbe, občinske zveze kulturnih organizacij. Zveza kukurnih organizacij Slovenije, Društvo slovenskih skladateljev. Akademija za glasbo. Glasbena mladina Slovenije, Slovenski narodopisni inštitut, RTV Ljubljana, kasetne in gramofonske hiše. Kulturna skupnost Slovenije, Občinska kulturna skupnost Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Ptuj in Zavod Radio-Tednik Ptuj. O novi organiziranosti na področju domače zabavne glasbe je v torek razpravljal tudi upravni odbor ptujskega festivala. Člani odbora so se s predvidenim sporazumom strinjali. L KS LESKOVEC PRED PRAZNIKOM V krajevni skupnosti Lcskovec bodo 4. julija slavili 5. krajevni praznik. Prireditve so pričele že v nedeljo. 27. jumja s srečanjem ^larejših obCanov. danes bo ob 17. uri družinsko tekmovanje v streljanju na leteče cilje pri lovskem domu na Pohejevem. V petek bodo odprli razstavo likov- nih. tehničnih in drugih izdelkov uOencev osnovne šole Lcskovec in lovskih trofej, v soboto bo srečanje mladinskih organizacij z območja Haloz, igra brez meja in kresovanjc. Na praznični dan. torej \ nedeljo bo po budnici sLiviit)stna seja samoupravnih' organov m družbenopolitičnih organizacij, kjer bodo podelili bronasta odličja OF. Ob 10. uri t^o nogometno srečanje Lcskovec — Cirkulane. osrednja prireditev pa bo ob 14. uri s predajo nove gasilske avtocisterne svojemu namenu in zabavno prireditvijo. Največ bo praznik krajevne skupnosti pomenil seveda gasil- cem. ki bodo tudi uradno prevze- li no\i* gasilsko vozilo, s tem pa sc jim uresničuje dolgoletna /elja. Cisterna je veljala 1.28 milijona dinarjev, sredstva so zbrali z nabiralnimi akcijami, precejšen delež pa sta prispevali tudi krajevna skupnost in občin- ska gasilska zveza. Nova gasilska avtocisterna bo poleg uspešnejše- ga ukrepanja v primeru požara pomembna tudi za oskrbo s pitno vodo. saj te v sušnih mese- cih v hribovitih območjih še kako primanjkuje. V krajevni skupnosti Leskovec poleg priprav na praznovanje tečejo še številne aktivnosti pri razvoju krajevne skupnosti. Po- leg regulacije potoka in gradnj mostu tečejo priprave na moder- nizacijo ceste Zgornji Leskovec — Strmec in Zgornji Lesko- vec—Trdobojci. Dela na obeh cestnih odsekih v skupni dolžini 2 kilometra so ocenjena na okoli 4 miliit)ne dinarjev. Poleg lega bodo zgradili letos dve transfor- matprski postaji in gramozirali vaške ceste. Dela v tej haloški krajevni skupnosti torej ne manj- ka. Če vas pot nikoli ne popelje skozi te kraje, je praznik, ki ga bodo slavili v nedeljo priložnost, da jih obiščete. V nedeljo boste lahko obisk v Leskovcu zdru/ili tudi /. obiskom zabavne priredi- tve. ki jo pripravljajo. IH »OKROGLA MIZA" V KS OLGA MEGLIC Po revolucionarni delavki Olgi Meglič je v Ptuju poimenovana krajevna skupnost, delovna organizacija in osnovna šola. V zgodovino- pisju revolucionarnega delavskega gibanja o delu Olge Meglič še ni- mamo zbranih vseh podatkov. Zato sta krajevna organizacija ZZB NOV in krajevna skupnost Olga Meglič skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj pripravila »okroglo mizo«, ki bo v ponedeljek. 5. julija v domu krajanov na Vičavi. Vsebina »okrogle mize« je namenjena delavskemu gibanju na našem območju pred in med drugo svetovno vojno povezano z delom Olge in Albina Meglič. Po razpravi ob okrogli mizi pa bo z udeleženci še tovariško srečanje z borci te krajevne organizacije. Prireditev je posve- čena tudi prazniku DNEVA BORCA. F KNJIŽNA PRIZNANJA ZA NEPREKINJENI 30-LETNI STAŽ V ZKJ Tri desetletja neprekinjenega člaastva in jjlviivnega družbenopolitičnega dela je za sle- nernega predanega komunista pomemben ju- bilej, jubilej. ki ga primerno obeležijo tudi pri OK ZKS v Ptuju. Na slovesni akademiji, ki smo jo v Ptuju posvetili minulima dnevoma civilne ^^ščite in samoupravljalcev Jugoslavije ter v pozdrav 12. kongresu ZKJ. sta predsednik OK Jo/e Botolin in .sekretar komiteja Slane Lepej podelila knjižna priznanja jubilantom. Letos so jih prejeli: Ivan Horvat iz Kidričevega. Leopold Ilriberšek i/ Hajdine. Jože Jurič iz Ptuja. Ro- /ika Kmetec iz Hajdine. Anton Kurilič iz Ptuja. Stanko Meznarič iz Gomile. Jože Novak iz Ptuja. I'rnesi Perkovič. dr. Drago Praunsei.s. I .la Šrol-Senčar. Jože Šlrafela. Helena Vidovič in Mici Žmavc iz Ptuja ter Konrad Vertič iz Dornave in \'iklor Žerak iz Zetal. Čestitamo! mš ^•^jižno priznanje sj>rejema upokojena ravnateljica glasbene šole Karel '♦nor v Ptuju Ela .Srol-Senčar. Za neprekinjeni 30-letni staž v ZKJ je priznanje dobil tudi dr. Drago Praunseis iz Ptuja. (Foto: S. Kosi) PTUJSKI SINDIKATI V pripravah na 10. Icongres slovensicih sindilcatov v ptujskih sindikatih so sprejeli bogat in izredno napet program predkongresnih aktivnosti, ki naj združi vse delavce v splošna prizade- vanja za razrešitev gospodarskih težav. Pri pripravi in izdelavi programa predkongresnih aktivnosti pa so sindikati izhajali iz resolucije 9. kongresa ZKS. izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, raz- prav ob 12. kongresu ZKJ in iz sklepov L. 2. in 3. konference slovenskih sindikatov ter iz razprav, ki so jih člani sindikata pričeli že na občnih zborih osnovnih in konferenc osnovnih organizacijah sindikata. Sprejeti rokovnik vsebiaskih. organizacijskih in tehničnih priprav na kongres pa poleg tega opredeljuje še tri specializirane razprave, ki bodo organizirane v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo—TOZD Proizvodnja aluminija,Mesokombinatu — Perutnina — TOZD Mesna industrija in konferenci osnovnih organizacij sindikata Mercator-Izbira—Panonija Ptuj. V Kidričevem bodo razpravljali o razvoju družbeno-ekonomskih odnosih in utrjevanju položaja delovnega človeka v združenem delu in celotnem političnem sistemu, v Mesokombinatu Perutnina o stabilizaciji našega gospodarstva in povezano s tem o družbeno-socialnem položaju delavca v združenem delu. v MlP-u-konferenci osnovnih organizacij sindikata pa o učinkovitosti zveze sindikatov, kot najmočnejši organi- zaciji delavskega razreda za razvoj samoupravljanja in stabilizacije. MG 00 ZSMS JOŽE POTRČ Kres v pozdrav 12. kongresu ZKJ Mladi iz KS Jože Potrč smo v petek, 25. junija, pripravili proslavo s kresom v pozdrav 12. delovnemu srečanju jugoslovanskih komunistov in v počastitev 90. obletnice rojstva tov. Tita. K sodelovanju smo povabili vojake — recitatorje in vojaški ansambel ,,Artiljerac", pridružili pa so se nam tudi mladi iz sosednje krajevne skupnosti Franc Osojnik. Program je pričela skupina ,,Artiljerac", nadaljevala pa se je s skupinsko rceitaeijo vojakov in mladink iz KS Jože Potrč, z naslovom ,,Vedno s Titom". Sledila je glasba in recitacija, ki sojo pripravili mladinci iz KS Franc Osojnik, nato pa je zbranim spregovoril predsednik skupščine KS Jože Potrč, Franc Klemenčič, ki je obiskovalcem orisal pomen letošnje- ga zbora komunistov. Zborna recitacija mladink z naslovom ,,Mostovi raslo", je zaključila kulturni program. Medtem ko sta mladinka iz KS Jože Potrč in vojak brala pozdravni pismi kongresu, sta predsednika OO ZSMS iz obeh krajevnih skupnosti, skupaj z dvema vojakoma prižgala veličasten kres. Zabavni program vojaškega an.sambla ,,Artiljerac" seje ob ogrom- nem kresu nadaljeval do poznih večernih ur. Čeprav se krajani kljub številnim plakatoiri, vabilom in obvestilom o prireditvi niso odzvali v velikem številu, je prireditev vseeno uspela, saj sta mogočen kres in glasba navdušila obiskovalce. Sodelovanje OO ZSMS Jože Potrč, Franc Osojnik in vojakov se je nadaljcv alo v soboto dopoldne, ko so se vse tri ekipe pomerile na igrišču pri avtobusni postaji v košarki, rokometu in nogometu. Valja Aleksič ZMDA POSOČJE 1982 Priprave ptujske brigade v polnem teku Medtem ko brigadirji iz MDB ,,Dušan Kveder-Tomaž" že dober teden vihtijo krampe in lopate na akciji Ibar—Lepenac, se brigadirji, ki bomo avgusta sodelovali na ZMDA Posočje, šele pripravljamo na brigadirsko življenje. Trikrat smo se na zboru brigadirjev že sestali Ptujčani, brigadirji iz bratskih občin pa se nam bodo pridružili na enem prihodnjih zborov. Doscdaj smo se seznanili z delom na akciji Posočje (gradnja vodovoda),, obravnavali pa smo tudi že del pravil o organiziranju mladinskih delovnih ikcij v Sloveniji. V mesecu, ki je še pred nami do odhoda na akcijo, bomo predelali še ostala pravila, da pa naše delo ne bi bilo samo teoretično, se bomo pridružili brigadirjem ZMDA Slovenske gorice na enem izmed udarniškHi dncvov in obnovili naše ,,znanje o krampanju in lopatanju", pridobljeno med lanskim brigadirskim poletjem. V. A. Ptujčani prispeli in se dobro namestili \ četrtek. 24. junija je prispelo šele prvo poročilo o poteku, /ivljenju in delu na mladinski delovni akciji Ibar—I^epenac — 82. Puijčani poročajo, da so na akcijo prispeli brez težav. Res je. da nase- lje. v katerem so. še ni dokončno urejeno, zato še vedno urejajo briga- dirsko naselje. Drugače delajo še na nasipu reke Silnice. Delo na trasi ni preveč te/ko. tako da brigada zmore delo na trasi in v naselju, prav tako pa tudi na področju interesnih dejavnosti. \ sem st;rršem m prijateljem brigadirji sporočajo, da nimajo problemov in vsem. ki bi želeli pisati na akcijo sporočajo tudi naslov, kije: SORA IB\R - 1 I Pl \ \C «2 Omladinsko naselie Hero|i Kosova .\J\\IIJ\ "Sm M)(i Priština MDB Dušan K veder— Toma/ Pluj 1'od naslov pa pripišite ime in priimek brigadirja, kateremu je namenjeno sporoetK>. PoMljajo pa krc-pki brigadirski Z —D—R —A-V—O' R Kodrič 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. julij 1982 - tednik Še O 200-letnici šolstva v Cirkuianah O letošnjih prireditvah, ki sojih C^irkulančani pripravili v počasti- tev 20()-letnice organiziranega šolstva v svojem kraju smo vas sproti seznanjali. Vrstili so se koncerti, gledališki nastiipi in druga srečanja, v soboto 12. junija pa je bila pred tamkajšnjo osno- vno šolo velika sklepna slovesnost, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki občinskega družbe- nopolitičnega življenja ter številni domačini, nekdanji učitelji in učenci. Čestitke, priznanja in zah- vale vsem. ki so v teh letih v Cir- kuianah vzgajali mladi rod so se tega dne sklenile v prisrčno mani- festacijo s katero je živel ves kraj, zlasti pa še sedanji kolektiv šole. ki mu je zaupano, da to zahtevno in odgovorno delo nadaljuje. mš Kolektivu OŠ Maksa Bračiča v Cirkuianah je ob visokem jubileju čestitala predsednica skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj Erika Feguš. ITireaitev je povezovala učiteljica Dana Jankovič. V imenu nekdanjih učiteljev, ki so poučevali v cirkulanski osnovni šoli je prisotne pozdravil Karel Kordeš. Mladi pevci in recitatorji med izvajanjem programa. Cirkulančanom so prišli čestitat tudi njihovi vrstniki iz Bonigheima v ZRN, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika, sicer pa delavni člani SKUD Mura. NARODNI DOM POD NOVO STREHO Po občasnih manjših popravilih ostrešja Narodnega doma v Ptuju so se na Kulturni skupnosti [*tuj le »Klločili /a preno\o. V teh dneh delavci Sta- novanjskega senisa iz Ptuja že pridn<) popravljajo ostrešje in na novo prekrivajo zgradbo Narodnega doma. ki bo \ začetku prihodnjega meseca že dobil lepši videz. F«.to>e.f: \1. Ozmec Predkongresne razprave o osnovnih organizacijah ZSMS Občinska konferenca ZSMS Ptuj je v vse osnovne organizacije p. da bodo vse osnovne organizacije čimprej preštudirala gradivo, da bo ta akcija čimprej končana, saj iej sledijo nove. v katere bodo vključene prav tako vse OO ZSMS R Kodrič PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE v občini Slovenska Bistrica so se že nekajkrat prepričali, da samo s pravočasnimi pripravami lahko zagotovijtr uspeh prireditve ali drugih skupnih akcij. To jim je bilo tudi vodilo, da so priprave na dan vstaje slovenskega naroda pričeli zelo zgodaj. V občini bodo ta dogodek proslavili skupno s 30. obletnico ZRVS Jugoslavije in 60. obletnico uspešenega delovanja planinskega društva IMPOL. Slovenska Bistrica. Organizatorjem osrednje občinske proslave, občinski konferenci ZRVS Slovenska Bistrica in planinskemu društvu IMPOl. nalaga dodatne naloge v organiziranju te prireditve. Letošnja osrednja svečanost ob dnevu vstaje slovenskega naroda bo v soboto. 17. julija pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. Ob tej priložnosti načrtujejo, da se bo skupno z borci in aktivisti NOB. člam ZRVS občine Slovenska Bistrica in planinci širšega območja Sloveniji zbralo pri Treh kraljih okoli 1500 udeležencev. Za ljubitelje planin bo organizirana posebna trim akcija hoje do I rch krindikalne konference DO IMPOL Slovenska Bisirii-"U- Po slavnostnem govoru bod> podelili po.sebna priznanja ZRVS planinskega drušlva I.MPOL. Prireditev bodo zaključili s kulturnim prouramom m planinskkim rajanjefn. Viktor Horvat Odkrili spominsko obeležje kurirjem partizanom v soboto, 19. junija je bilo pri planinskem domu na Pesku na Po- horju zborovanje kurirjev in vezi- stov NOB. Zborovanje sta organi- zirala občinski odbor ZZB NOV in družbenopolitične organizacije ob- čine Slovenske Bistrice, skupno z odborom IV. brigade VDV in ku- rirji NOB, postaj 9 S, 10 S, 11 S, 13 S in 33 S. Slabo vreme, ki ga je zagrenil še dež v zgodnjih jutranjih urah, ni kazalo, da bo prireditev na Pesku v popolnosti dosegla svoj namen. Toda člani ZZB NOV, družbeno- politični delavci in mnogi občani Slovenske Bistrice so dokazali, da jih tudi slabo vreme ne more zmo- titi, če gre za tako pomembni do- godek kot je srečanje TV kurirjev in vezistov. V neposredni bližini planinskega doma na Pesku, na kraju, kjer so odkrili spominsko obeležje, se je zbralo veliko število krajanov tako starejših, ki so po- doživljali dogodke pred štirideseti- mi leti in tudi mladina ki je z zani- manjem poslušala pripovedovanje -nekdanjih kurirjev in vezistov. Ob obujanju spominov na težke dni vojnih let pa so se po več letih sre- čevali tudi tisti, ki so v času NOB skrbeli za kar najuspešnejše obve- ščevanje na širšem slovenskem prostoru, saj je bilo to srečanje kurirjev in vezistov iz vse Sloveni- je. Osrednji dogodek tega srečanja pa je bilo odkritje okoli štiri metre visokega spominskega obeležja, ki predstavlja kurirja na granitnem podstavku. Spominsko obeležje je odkril komandant III. relejnega sektorja na Štajerskem, Edo Golc- Svigelj, ki ga je za tem izročil v varstvo pionirjem osnovne šole na Keblju na Pohorju. Kip je izdelal Janko Dolenc, kioar samouk iz Vuzenice, ki je bil tudi sam kurir za zvezo pri štabu XIV. divizije. Ob odkritju spominskega obe- ležja so kmetijam in posamezni- kom na območju bistriškega Po- horja, ki so v času NOB sodelovali na področju obveščanja in zvez podelili posebna priznanja. Osred- nji govor pa je imel član IV, briga- de VDV Drago Miklavec. V kul- turnem programu so nastopili učenci osnovne šole pohorski od- red Slovenska Bistrica in godba na pihala sindikalne konference DO IMPOL Slovenska Bistrica. Viktor Horvat SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI MAJŠPERK Toplo sončno dopoldne nas je pozdravilo v soboto, ko smo se zbrali pred dvorano ,.Svobode" v Majšperku. Pisane naglavne rute ženičk, klo- buki z večjimi in manjšimi krajci, polikane hlaCe, bele srajce in tudi skrbno zavezane kravate — vse to je naredilo name svečan vtis. Veliko je bilo pri- prav, tekanja, organiziranja, učenja, nasploh dela zato, da osrečijo starej- še, da se jim omogoči srečanje vsaj enkrat v letu. Starejši se počutijo tako rekoč ,.odpisan material". Veliko bo treba še storiti, da bodo tudi mlajši spoznali kako potrebni so nam. koliko so morali storiti, se žrtvovati, da imamo danes mi brezskrbno in srečno otroštvo ter lepšo mladost, kot sojo imeli nekoč sami. Tudi sami so bili mladi, delali so trdo od zore do mraka da so zagoto- vili najnujnejše svojim številnim družinam. Redkokje bi našli družino, ki bi štela manj kot deset otrok. Toda kljub skromnosti, lahko rečemo tudi po- manjkanju, so živeli v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Ljubili so svoje otroke, vzgajali jih v dobre delovne državljane. Želeli so svoje otroke pri sebi. toda borna kmečka bajtica ni mogla biti streha vsem. Težka ilovnata zemlja ni mogla dajati kruha za vse. Ponujala so se me- sta, vabila je industrija, vabila je tujina in nudila večji kos kruha. Odhajali so drug za drugim, odhajali so v bližnja in daljna mesta, odhajali so v tuji- no. nekateri celo za vedno. Doma so ostajali starši, ostajala so topla ognji- šča, ostajali so slamnati krovi, ostajala je trda ilovnata zemlja, ostajala je starševska ljubezen pozabljena in nikomur več potrebna. Gojili so jo za svoje otroke, ljubosumno jo skrivali pred svetom, toda ravno ta svet jim je odpeljal vse, odpeljal jim je njihovo trdo mladost, ostala je praznina, sta- rost in grenko spoznanje, da so ostali sami. Da pa bi vsaj en dan v letu pozabili na svojo osamljenost, malo pokle- petali, se srečali med seboj, se poveselili, organizirajo družbenopolitične organizacije srečanja starejših občanov. V času od 7. do 13. junija je bilo organiziranih več akcij in srečanj ..Teden starejših občanov". Organizirane so bile številne prireditve in srečanja, kjer so jim mladi pripravili prisrčne kulturne programe. Tudi v Krajevni skupnosti Majšperk se je to srečanje odvijalo v sobo- to, 12. junija. Skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, — mladine, službo socialnega skrbstva, aktivom RK in osnovno šolo so starej- šim pripravili urico razvedrila. Krajevna skupnost Majšperk šteje 164 sta- rejših nad 70 let od tega jih je bilo prisotnih 54. Organiziran je bil bogat kulturni program, ki so ga izvajali pionirji iii mladinci osnovne Šole Maj- šperk ter pevski zbor Delavsko prosvetnega društva ,,Svoboda" iz Maj- šperka. Da pa naši nadobudneži ne preživijo samo ob knjigah ali televizor- jih in žogi so dokazali z raznimi recitacijami in s skečem ,,Jaz Micka, tj Micka, jaz Frančeka, ti Frančeka", s katerim so uspeli starejšim priklicati na obraz nasmeh, in bučen aplavz je zadonel v dvorani. Za glasbeno pope- stritev je poskrbela Zlatka Planine s svojo harmoniko in Mojcej oh Mojcej z ubranimi moškimi glasovi, vse to pa je pripomoglo k prijetnemu vzdušju v dvorani. Po končanem kuhurnem programu in dobrem kosilu so na mize priro- male še razne ..specialitete", katere so pripravile krajanke Majšperka. Martina Eberl, — ki dela v komisiji za socialna vprašanja je povedala, da primanjkuje sredstev in so kar same prostovoljno pripravile več vrst peci- va. prinesle so zelenjavo in druga živila, da bi s tem omilile stroške srečanja. Mladinke so poskrbele za postrežbo, dobra kapljica pa za vedro razpoloženje. Velik šopek rož je Marija Pernek, socialna delavka na osnovni šoli Majšperk in aktivna delavka v KS. izročila najstarejšemu pri- sotnemu-krajanu 87 letnemu Leopoldu Leskovarju, ter mu zaželela še veli- ko zdravja na njegovi nadaljnji življenjski poti. Vemo, da bi dvorana Svobode sprejela medse Se več ostarelih ljudi, vendar le ti niso mogli priti, bodisi da so vezani na posteljo, ali drugače oslabeli, nekateri pa niso imeli prevoza. V velikem veselju sem v dvorani zagledala znanko iz sosednje vasi. Kljub njeni starosti in kljub temu, da je invalid in je ostala brez noge je prišla. Ker sem bila radovedna kako, sem jo vprašala kdo jo je pripeljal. Z nasmeškom je pokazala na bergli" in mi pomežiknila ,,Ja. imam rezervni nogi", kljub težavam, ki so jo spremljale skozi življenje je ostala nasmejana, vedra in polna upanja v življenje. Da, veliko so postorili d naši starši, stari starši, znanci in prijatelji, pa vendar, ko jih vidimo skupaj nasmejane, v klepetu in s pesmijo na ustih si zaželimo. da bi bilo vedno tako. Želimo, da ne bi občutili grenkobe osam- ljenosti in bi jim bolezen prizanesla. Skupaj z njimi si želimo, da bi jih nji- hovi otroci ne pozabili ter jim v jeseni življenja vračala vsaj delček njihove darovane ljubezni. Vemo da je njihova edina želja, da domače ognjišče po- novno oživi, neobdelana zemlja ponovno rodi, da se povrne v dom pesem in ljubezen. Res je, da jih naši dobri,,varuhi" iz socialnega skrbstva, aktivisti Rdfr. čega križa, otroci iz šol obiščejo, jim postorijo najnujnejša, jim nosijo živi- la iz trgovine, vendar to zanje ni dovolj, pogrešajo toplo besedo svojih si- nov in hčera, stisk njihovih rok. ter živ in sladak smeh svojih vnučkov. Vsfr ga tega jim mi ne moremo dati, damo pa jim lahko medsebojna srečanja, zato jim kličemo: ..Zdravo v letu 1983 na našem ponovnem srečanju" Besedilo in posnetki: Mira KARNEŽA Socialna delavka Marija Pernek izroča šopek 87 letnemu I^eopoldu Lesko- varju. Brez teh prizadevnih organizatorjev prireditev prav gotovo ne bi tako uspe- la. TEDNIK - SESTAVKI IIM KOMEPiTARJI - 5 SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA NI VEC LE KONCEPT - STRATEGUA, MARVEČ STVARNOST ENOTNI V OBRAMBNIH PRIPRAVAH Tc/jc gospodarske siuiaeije se dohro zavedajo tudi v Občinskem ^mbu teritorialne obrambe Ptuj. zato načrtujejo redni pouk svojih enot in poveljstev s skrajno pozornostjo, saj Ic tako lahko prihranijo finančna sredstva /a nabavo sodobne opreme, lakoje bilo tudi v pripravah na vajo o kateri smo pisali že v prejšnji številki Tednika. Občinski štab teritorialne obrambe je začel s pripravami in uspo- sahljanjem starešin enot. ki st) v vaji si)delovale. že februarja. Terenska priprava pa je bila izvršena dva dni pred prihodom pripadnikov. Tak način dela seje pokazal kot zelo dober, poveljstva enot pa so se uspo- sobila. da so vodila vse postopke na petdnevnem urjenju samostojno. l akoj ko so se zbrali pripradniki enot. so začeli z delom po načrtu. Povabili so najodgovornejše družbene delavce naše občine, da so teri- [orialce seznanili z gospodarsko-politično situacijo v naši družbi. Isto- časno pa je poveljstvo že organiziralo oskrbo..prehrano, zveze. Dokler /veze še niso v celoti delovale so k nemotenemu poteku aktivnosti veliko prispevali motori/irnkani kurirji. Skupno s komitejem za 1,0 in družbeno samozaščito v KS Dolenaje poveljstvo poskrbelo za namestitev vojakov pri občanih. Komite za l.O v krajevni skupnosti pa je bil aktiven tudi v pripravah na vajo. Občane so člani komiteja in krajevne sTlmouprave seznanili s pripravami, zato so bili tcritorialci povsod prisrčno sprejeti. Kovala so se nova prijateljstva, vojaki pa so bili pripravljeni v prostem času gostite- ljem priskočili na pomoč pri opravilih. Pristnost odno.sov med teritorialci inobčani seje odražala tudi v tem da so gostitelji ob odhodu vojake vabili- naj še pridejo. Poscbn».)sl pa je v tem. da gostitelji niso zahtevah nobe-: nega nadomestila, celo odklonili so nadomestilo češ. saj so to naši vojaki. Pri tem ni toliko pomembna materialna plat kol moralna, pri- padniki so se prepričali, da bi v primeru agresije zanesljivo dobili streho nad glavo, pa ludi kaj za pod zob. Za uspešnost akcije pa so posvečali veliko skrb informiranju. V ta namen so prizadevno delovali aktivi ZK v enotah, saj so več pripadnikov enot predlagali za sprejem v ZK. Pripravili so informativni bilten Haloški terilorijalec, aktivni pa so bili ludi med krajani. Na skupnem sestanku krajevnega komiteja za l.O in družbeno samozaščito in poveljstvom enot pa so sprejeli odločitev za organizacijo partizanskesa mitinga. V času urejanja so ptujski teritorialci izvedli bojno streljanje s pehotnim orožjem. Uspehjebil izredno dober, kar dokazuje, daje orožje domače proizvodnje zelo kvalitetno in da so pripadniki enot resno pristopili k delu. Vsa resnost, čut odgovornosti do družbe in družbenih sredstev pa seje pokazala tudi na zaključni vaji v kateri so sodelovali še padalci in piloti Aerokluba Maribor, ki so demonstrirali padalski desanl. Kot padalci plavega .so bili v akcijo vključeni teritorialci. ki so organi- zirani po krajevnih skupnostih. O tej Uspeli \ aji smo že pisali, vendar naj ponovim, daje bil napad na -desat^ tako bliskov it inorganiziran.daga ne bi vzdržal nobenagresor. Omembe vredenje bil tudi odnos do orožja in opreme. Skrb za le-to je bila velika vendar ne vsiljena. Ob vrnitvi orožja ir opreme je bil oprav ijen natančen pregled teh sredstev, vendar ni bilo nobenega pri- mera. da bi bilo potrebno dodatno čiščenje. Ob zaključku urjenja sem se pogovarjal z mnogimi pripadniki enot in vsi so povedali, da so kot posamezniki pa tudi kol kolektiv izredno zadi)voljni z organizacijo, načinom in uspehom urjenja. Priprave so, bile temeljite, zato so se aktivnosti odvijale načrtno. Resnost in morala pripadnikov pa je bila na taki ravni, da ni bilo dvoma \ uspeh posamezniliaktivnostih. Pri temjih ni zmotila ni ti sončna pripeka, niti nalivi, ki so leritorialce ovirali skoraj dva dni. K takemu vzdušju in izrednemu uspehu na urjenju so vsekakor mnogo prispevali dobri medsebojni odnosi med vojaki in starešinami. Med dobrimi vojaki pa so vedno nekateri še posebno prizadevni in ti so bili na zaključku urjenja javno pohvaljeni ali nagrajeni s knjižnimi na- gradami. l a petdnevna vaja je vsakega pripadnika pa tudi opazovalca pre- pričala. da splošni ljudski odpor res ni več le koncept-strategija. marveč stvarna realnost. Be.sedilo in posnetki; Lojze CAJNKO Iransport za hribovite predele, kjer avto »omaga«. Najmlajši iz Dolene so bili ponosni, da nastopajo pred vojaki, ki so jih "ogradili z gromkim ploskanjem. ^'^'"b /a orožje in opremo je tudi stabilizacijski ukrep. Stanko Lepej, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, seznanja pripadnike TO z gospodarsko in politično situacijo v Jugoslaviji in v ptujski občini. Teritorialci sodelujejo z gostitelji in jim pomagajo pri spravilu sena. Silovito prodiranje proti desantu plavega. Komandant čestita najboljšim. ZAKON O SODIŠČIH ZDRUŽENEGA DELA /ve/ni /bor Skupščine SI R Jugoslav ije je 22. aprila 1982 sprejel Osnutek /akona o sodiščih združenega dela in sklenil, da se osnutek lega /akona d.i v javno razpravo. Javna razprava bo trajala šest mesecev, org.ini/iraiia pa bo v sodelovanju z Zvezo sindikatov. Predlag.iielj /akt)nskcga besedila je Odbor zveznega zbora za pra- vosodje. kije spremembe in dt)polnilve veljavnega /akt)na pripravil na osnov I obsc/ne anali/eodt)sedanjem razvoju samoupravnega sodstva ter sklepov o n.idaljnjem razvoju lega sistema. \ obra/lo/it\ i k osnutku zakona je poudarjeno, da je glavni namen /akona /agi>toviti. da se sodna funcija v .sodiščih združenega dela itpr.ivlj.i na s.imoupraven način —It) pomeni, da sami samoupravljalci usi.in.iv Ijajo sodišča /dru/enega dela in v njiii opravljajo sodno funkcijo kiU samouprav no pravico in dt)lžnost. Zakon naj bi /agotovil tudi večjo učinkovitost in ažurnost samo- upr.ivncga sodnega rešev anja sporov. Osnutek z.ikt>na dok>ča načela oziroma prinaša nekatere nove predkn^e glede ustanavljanja sodišč združenega dela. volitev sodnikov sodišč /dru/cnega dela. pristojnosti teh sodišč, zlasti pa je donolnjen postopek pred sodišči združenega dela. l'o osnutku zakona se .sodišča združenega dela ustanavljajo: 1. \ organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih orga- nizacijah in skupnostih; 2. /a /dru/eno delo ene ali več občin 3. /a /dru/eno delo republike oziroma avtonomne pokrajine. Sodišča /dru/cnega dela se lajiko ustanavljajo ludi za reševanje sporov o prav icah in obveznostih na posameznih področjih samoupra- vnega interesnega organiziranja. Sodišča v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanavljajo delavci in delovni ljudje s sa- mouprav nim spk>šnim aklt>m; sodišče združenega dela.se lahko ustanovi /a eno ali v eč OZI) oz. drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Za sodnika sodišča združenega dela v OZD — in v drugi samo- upravni organizaciji in skupnosti se lahko volijo samo delavci te orga- nizacije ali skupnosti, volijt) pa jih delavci, ki ,so ustanovili sodišče. Pristojnost sodišč /drii/encga dela ic določena z Ustavo in zakonom o /dru/encm delu: osnutek /akona med drugini našteva pristojnosti pri rcšcv anju posame/nih vrst sporov, ponuja pa pri tem alternativne rešitve. Postopek pred sodišči zdru/cnega dela |e v primerjavi z veljavnim /akonom preeej dopolnjen oziri>ma spremenjen, karje predvsem rezultat /ahtev i/ prakse ter i/kušcnj iz dosedanjega dela te i sodišč. Osnutek /akona predv idev a mo/nost. da sc že pred začetkom postopka za sodno rešitev spora lahko začne pred siKliščcm združenega dela postopek za spi)ra/umni) rešitev spiM ncga odhosa.gre za posredovalni postopek, ki se začne s tem. da udeleženec v spornem odnosu vloži pri pristojnem sodišču združenega dela I. stopnje predlog, da le-ta posreduje pri odpravi nesoglasij med udeleženci. S tem določil se poudaija preventivna vloga solIišč združenega dela Sicer pa je postopek pred sodišči združenega dela različno urejen za \s.iko skupino sporov , o katerih sodišča odločajo. Sodišče združenega dela praviloma odloča na temelju ustne ne- pi^sredne in javne t)bravnave. Odločitve sprejema v obliki odločbe ali sklepa. Osnulek zakona prav tako predvideva, da se lahko končan postt)pek po izdaji pravnomočne odločbe iz več razlogov ponovi: Uvaja pa t)snutck zakona tudi novo pravno sredstvo — zahtevek za preskus prav iK>mi,)čnc odločbe sodišča. PRI NAS V KLUBU. . . (S tem sestavkom odpiramo novo stalno rubriko in vabimo bralce k sodelovanju — bodisi s svojimi prispevki in z razmišljanji ali pa samo z v prašanji. Uredništvo). Zdrav ljeni alkoholiki se zberejo vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v sv ojem klubu v Zdravstvenem domu v Ptuju, ( učkova ul. 2. Trenutno ga obiskuje poprečno 46 /dravljencev. z njihovimi ženami, sorodniki in otroci pa |ih je okoli 90. Od novega leta 1982 vodijo klub terapevti v sestavi: zdravnica dr. Zlata Ivetič. psihologinja Zvonka Korošec in medicinska sestra Marija Šoba. ( lan kluba lahko poslane vsak alkoholik, ki seje uspešno zdravil v bolnišnici v Ormožu ali na Slivniškem Pt>horju pri Mariboru, brez lega pa le listi, kije bil zasvcijcn z alkohi^lom le kratek čas. V klubu nadaljujejo zdrav Ijenjc oz. svoj rehabilitacijski plan. času zdrav Ijenja v bolnišnici, ki traja od treh tednov do tri mesece ali pa ludi v eč. sc bivši alkoht)liki toliko uredijo in osvestijo, da lahko ponovno navežejo normalne slike s svojci in sodelavci, vendar jih od v rstnikm. ki niso pili. ampak v tem času pridnodelali inustvarjali. loči več let. ki jihje alkoholik praktično zapravil s pijančevanjem. Prav zaradi lega je treba v času rehabilitacije bivšim alkoholikom pomagati v fazi nji- hovega zorenja na področju čustv enih odnosov do svojcev, pri urejanju odnosov v delov ni organizaciji, pomagati jim je treba do kulturne bo- gatitve in zorenja in podobno. Torej pri zdrav Ijenem alkolK>liku ne želimo samo doseči abstinence, t.j. vzdržnosii od alkt>hola. temveč si tudi prizadevamo osebnostno spremeniti zdrav Ijenca inga^ismerili v lepše, srečnejše in bolj ustvarjalno živ Ijenje. i)eli> v klubu teče takole: — enkial mesečno se pogovarjamo o problemih v klubu, po pismeni predstav iiv i sprejem;imo tudi nove člane; — enkrat na mesec zaživijo naše sekcije: šahovska, knjižna, ročno- delska. pevska itd. (pri tem smo šele na začetku); — dvakrat mesečno pa se zberemo v ožjih skupinah, kjer nam manjše štev ilo udeležencev omogt)ča bolj sproščen pogovor o družinskih težavah, problemih posameznikov, o težavah z abstinenco in podobno. I )osedajsnu» v klubu pripravili že več proslav, tako .soob dnevu žena sodelovali tudi naši otroci in posamezni člani, ob slovenskem kulturnem prazniku, ob I. maju. ob obletnici smrti tovariša Tita. Icbruaiju smo si v koncertni dvorani Vairoslav lasinski v Zagrebu ogledali pop opereto '>Nesrečnice<. dogovorili smo se. da gremcmb prvi usiiezni prik)žnosli spet v gledališče. Organizir.ili smo tudi. .II. maja izlet na Roč. bilo je veliko hoje. prijetnih pogov\)rov in tudi smeha, povrh pa smo si še pekli na žaru. Ob tem so sc nekalcii navdušili za planinarienje. Za mesec avgust načrtujemo nabiranje malin na Pohorju in ribji piknik v naravi, ("lani Ribiške družine Pluj so nam obliubili. da nam bodo priskrbeli ribe. sami pa bomo pripravili ostale okusne jedi. \lcnim. da bo lo zaenkrat o nas dov olj. Vabimo vas. da nam pišete o vsem. kar vas zanima, o alkoholu in ;> alki)holizmu. o vaših težavah d>'nui. n.i delovnem mcst.i. v družbi in podobno-, [^išite na uredništvo lidnika. radi vam bi>mo odgovorili ali dobili potrebni odgovor rid strokov lijaka, ki so ukvaiia s takimi ali podobnimi pri>blemi. Prisrčen pozdr.ivl Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 1. julij 1982- tednik NEDELJSKO POPOLDNE PRI MIKLAVŽU Osrednja prireditev ob 27. prazniku krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu je bila v nedeljo. 20. junija dopoldan. Tokrat vam posredujemo nekaj utrinkov z uspele prireditve, kije bila zelo dobro obiskana. Tekst in slike: 1. kotar — V začetku,slovesnosti je delegacija KO ZZB NOV položila venec k spomeniku žrtvam za svobodo sitega območja — Krajanom in gostom seje s samostojno razstavo predstavila likovnica -amaterka Vida Rajhova — Žene in dekleta so na razstavi kulinaričnih izdelkov predstavile tudi torto, namenjeno prazniku — Svoje izdelke pa so predstavili tudi učenci šole in mladi iz vrtca —JožeJanežičiz Krčevine po zmagi na tekmovanju koscev, kije vzbudilo veliko zanimanje krajanov in gostov DIJAKI KONČALI Z OBVEZNO DELOVNO PRAKSO V no Olga Meglič TOZD Aspo dolane so delali, od leve: Milan Gabro- vec, Majda Cvetko in Ivan Štrafela. Na praksi v TGA Kidričevo sta bili: Dalida Šoštarič in Danica Mlinarij' Dijaki drugih letnikov pedagoške gimnazije iz Centra srednjega usmer- jenega izobraževanja so v četrtek. 24. junija končali obvezno počitniško prakso, ki sojo opravljali v delovnih organizacijah: »Olga Meglič<< TOZD Aspo v Dolanah. v TGA »Boris Kidrič« v Kidričevem in v Agisu TOZD Gumama v Ptuju. S počitniško prakso so pričeli že v petek. 18. junija. Najprej so spoznava- li delo v neposredni proizvodnji. Da bi kaj več zvedeli o njihovem delu. o srečanju s proizvodnjo, smo se odpra- vili k njim. da nam povedo in ocenijo svojo delo. MILAN GABROVEC - dijak drugega letnika pedagoške gimnazije: »Delo. ki ga opravljam je zelo zanimi- vo. vendar bolj umazano, saj je pri vseh delih, ki jih opravljamo, prisotno strojno olje. To se pozna na rokah, vendar me ne moti, saj je bilj važno-, da delamo, kot pa da bi pazili na čistost rok. Menim, da bi bilo dobro, da bi takšno prakso opravljali večkrat, ker na tak način spoznavamo delo v proizvodnji.« MAJDA CVETKO - dijakinja drugega letnika pedagoške gimnazije: »Delam v skladišču, kjer zlagam material v škatle, ga zapakiramo in pošiljamo na tržišče. To delo je sicer enolično, pa vendar je delati v proiz- vodnji" res za nas gimnazijce nekaj novega, saj spoznavamo, daje delo tu naporno, da pa ni tako težko, da ga ne bi zmogli. Zato upam. da bom še kdaj delala v proizvodnji kot praktikant in tako spoznavala pravo delo delavca.« IVAN STRAFELA - drugi letnik gimnazije: »Delam pri ravnanju elek- trod, kjer delo m težko, včasih pa tudi pri kakšnem stroju, kjer spoznavam delo delavca, če ni preveč nevarno. Na praksi mi je všeč. saj se z delavci dobro razumemo, dobro so nas spreje- li, skratka okolju v katerem delam sem se dokaj dobro privadil. Mislim, da ne bi bilo napak, če bi spoznali še kakšno drugo delovno organizacijo in s tem spoznali še druge poklice v proizvodnji.« DALIDA SoSTARIC: »Prakso sem opravljala v delovni skupnosti skupnih služb, kjer smo delali in sicer v pralnici in šivalnici. Delo je bilo zanimivo, pa tudi s sodelavci sem se dobro razumela. Spoznala sem. da opravljanje del v proizvodnji ni eno- stavno, vendar je delo enolično. Mislim, da bi v bodoče lahko večkrat prišli med delavce v proizvodnjo, se na lak način srečevali z deli, kakršne- ga smo opravljali letos na obvezni počitniški praksi.« DANICA MLINARIC: »Sem ena, ki sem delala v skladišču TOZD Ghruca. Opravljali smo razna dela od zlaganja orodja, dajanja materialov na orodne kartice pa do pospravljanja materiala in orodja. Ker sem letos bi!a prvič v tem obratu, me je delo veselilo. Rajši bi sicer delala v »pravi proizvod^ nji«, se pravi za tekočim trakom ali kaj sličnega, vendar sem tudi to delo z veseljem opravljala. Odnosi med praktikanti in redno zaposlenimi so bili dobri, saj so nas delavci sprejeli kot da smo pri njih redno nastavlje- ni.« Besedilo in posnetki R. Kodri« 10. kmečki praznik GasiLsko društvo Moškanjci je bilo ustanovljeno leta 1905 in šteje danes blizu 90 članov, od tega je 60 odraslih, ostalo pa so pionirske in mladinske desetine. Osnovna društvena dejavnost je pomoč v nesreči. V društvu posvečajo veliko pozornost kadrovskim vprašanjem in pa usposabljanju. Programska izhodišča za letos pa so dopolnili tudi z aktivnostmi v akciji NNNP 82. Dejavnost društva je bogata. Prav posebno mesto pa v njej zavzema organi- zacija vsakoletne tradicionalne prireditve kmečki praznik. Letošnji je že 10. po vrsti. Kmečki praznik organizirajo zato, da bi poznejšim rodovom predstavili priddovanje luka nekoč indancs. Poleglega pa vanj vnašajo tudi dosežkesedaniega razvoja. Zato bodo, tako vsaj razmišljajo, na letošnji prireditvi, ki bo 14. avgusta predstavili, tudi sodobno kmečko mehanizacijo. Dokončno pa bodo program prireditve dorekli v prihodnjih dneh. Trenutno so prizadevni gasilci iz Mo.škanjc angažirani pri gradnji garaž v velikosti 100 m^. katere želijo še letos dokončati. Potrebna sredstva za gradnjo so pridobili od SIS za požarno varstvo oziroma od občiaske gasilske zveze, nekaj so vaška sredstva, pričakujejo pa tudi pomoč od skupnih sredstev KS Gorišnica; ostalo pa bodo vzeli iz društvene blagajne. Prireditev KS Gorišnica: ostal pa bodo vzeli iz društvene blagajne. Prireditve, kot je kmečki praznik, ki ga dopolnjujejo z vese- licami, je eden izmed najpomembnejših viroVza polnjenje društvene blagajne. Letošnje poletje bo bogato na turističnih prireditvah. Samo julija jih bo več. Nanje se pripravljajo na Polenšaku. Destrniku in na Gomili, morda pa .še kje. MG Usposabljanje pripadnikov narodne zaščite Predpisi s področja družbene samoza.ščite določajo, da se morajo delavci — pripadniki narodne zaščite bodisi iz delovnih organizacij in samoupravnih sku- pnosti ali iz krajevnih skupnosti, nenehno usposabljati, daje treba občasno pre- verjati znanje in preverjati preizkus ravnanja z orožjem. Zlasti za slednje pa je potreben tudi trening, ne leji^okviru strelskih družin, temveč posebej, saj je vrsto stvari s katerimi morajo biti seznanjeni tisti, ki opravljajo z orožjem. Pri tem so narodni zaščiti v dragoceno strokovno ponioč delavci Postaje milice Ptuj. Tako kot drugje, se tudi delavci — pripadniki narodne zaščite KBM — Poslovne enote Ptuj redno usposabljajo. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Delavci KBM—PE Ptuj na enem od treningov v Babosekovi jami. Predstavljamo vam mešani pevski zbor iz Podlehnika Začetki zbora v Podlehniku sega- jo v leto 1976. ko so se pri Prosvet- nem društvu odločili razširiti svojo dejavnost za eno sekcijo. K^avdiCiji so poklicali tiste pevce za katere so vedeli, da imajo posluh in veselje do petja, zborovodstvo pa so ponu- dili domačinu Filipu Maučiču. Na- stal je moški zbor, ki je štel komaj dvanajst članov. Zaradi nekvalitet- nih glasov, barvno neizenačenih, tako malo številni zbor nikakor ni mogel računati na večje uspehe. Sčasoma se je razpadel. Po enolet- nem premoru, so se pri Prosvetnem društvu ponovno odločili za zbor in tokrat ponudili zborovodstvo Ru- diju Mohorku. Filip Maučič pa mu naj pomaga. Toda zborček tudi to- krat ne more prav ,,zadihati". Zato so se leta 1978 odločili povabiti k zboru še ženske, ki so, kljub želji po sodelovanju, morale stati ob strani. Odzvalo se jih je kar štiri- najst. Nastal je zbor, kakršen delu- je še danes. Rudi Mohorko je pod- lehniški zbor vodil približno leto in pol, ko je prevzel še zborovodstvo novoustanovljenega mešanega pev- skega zbora pri Svobodi Ptuj. Od takrat vodi podlehniški zbor spet domačin, Filip Maučič. Tako kot vsak zbor, je tudi Me- šani pevski zbor iz Podlehnika za- čel z lažjimi ljudskimi pesmicami v zborovski priredbi. Pevce je bilo treba na organizirano zborovsko petje šele privajati s pesmicami, ki so Slovencem ,,na kožo pisane". V času svojega petletnega obsto- ja, je zbor imel še kar lepo število nastopov. Največ so seveda peli na proslavah v domači krajevni skup- nosti. Med prve pomembnejše na- stope pa štejejo tistega iz leta 1978, ko so nasfopili na Občinski reviji pevskih zborov v Ptuju in sicer z Bilečanko v priredbi Ubalda Vrab- ca. Naslednje leto so v Podlehniku že pripravili domačemu občinstvu samostojni koncert, sledijo nastopi na Medobčinski reviji pevskih zbo- rov v Ormožu in Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Na predvečer Tabora pa so imeli celo samostojni koncert v Zagradcu in Ivančni gori- ci. Letos pa beležijo že tretje sne- manje za Radio Ptuj, kar štejejo kot priznanje svoje kvalitete. In za- res, treba je reči, da je zbor v zad- njih letih izredno hitro napredoval v kvalitetnem smislu tako, da se po- leg ljudskih pesmi, v zadnjem času že lotevajo zahtevnejših, sodobnih skladb. In prav ta sodobnost v pro- gramu, jih od ostalih zborov ločuje za cel korak. Menimo, da je Filip Maučič pravilno ocenil zmogljivost podlehniškega zbora (povprečna starost pevcev je 22 let) in da želi to zmogljivost v celoti koristno izrabi- ti. Kot kaže, je na dobri poti! Težave s katerimi se zbor poveči- ni ubada, so finančne narave. Veči- no gre za prevozne stroške na kon- certe, ali priložnostne nastope, ki jih pevci nemalokrat poravnajo iz lastnega žepa. Težav z udeležbo na vajah skoraj n^ poznajo. Ce jih pri vajah kdaj manjka več kot štiri. menijo, da je to že veliko, pa če- prav mnogi med njimi delajo v izmenah. Mešani pevski zbor prosvetnega društva Podlehnik ima tudi svoje načrte, sicer nič velikega in nič dol- goročnega. Udeležili so se tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Sti- čni, tako kot vedno bodo tudi letos prepevali na vseh proslavah v krajevni skupnosti, udeležili se bo- do občinske revije pevskih zborov in nastopili v DoIeni. Ce se bo po- kazala potreba, pa bodo nastopili še kje ... Besedilo in posnetki: I. Ciani Pevke in pevci zbora v Podlehniku po eni izmed vaj. TEDNIK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ljubica ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (16. nadaljevanje) O stiku med mariborsk imi in ptujskimi komunisti omenja Maks GašDarič, da je bil Ptuj no liniji v p i.n SKOJ povezan z MK Maribor, in to do formiranja jjtujskega skojevskega okrožja leta 1940. Tudi po for- miranju okrožja so mariborski komunisti pomagali mladim tovariSem v Ptuju. Tako je Gašparič po skojevski liniji prihajal v letih 1935/36 večkrat v Ptuj. V teh letih je bil povezan z mnogimi komunisti, pa tudi z dijaki — skojevei. Močna partijska javka je bila pri trgovskem pomočni- ku Kazimirju Koželju. Gašparič je prihajal tudi k Mirku Centrihu, Rudiju licu in pozneje nekajkrat k dijaku — skojevcu Zvonku Sagadinu. Na teh javkah je običajno oddal ilegalni material. Gašparič omenja tudi zveze z Železničarji — komunisti, in še zlasti s predanim skojevcem na gimnaziji Mirkom Bagrom. Srečava! se je tudi z Jožetom Klepom, delvcem v to- varni čevljev „Petovija" s trgovskim pomočnikom Jožetom Vnukom, z dijakoma — skojevcema Radimom Visenjakom in Mitjo Vošnjakom; s Kvedrom in Bratkom se je srečaval manjkrat, ker sta kot študenta priha- jala v Ptuj občasno. 69) S temi podatki želim opozoriti na povezanost ptujskih in mariborskih tnladinrev, saj je prihajalo do večjih skupnih sestankov, na katerih so govorili tudi komunisti Iz Ljubljane. Odkrivali so jim družbena nasprotja, jim govorili o nujnosti propada kapitalističnega sistema. Takšno srečanje mariborskih in ptujskih skojevcev je bilo npr. v polet- nih počitnicah 1937. leta na Vurberku. Iz Maribora so prišli Franjo Fi- javž. Lizika Jančar in France Prajs. Ptuj so zastopali Vihna Bebler, Mar- jan Kveder, Ludvik Kovač, Radim Visenjak in Mirko Bagar (morda še kdo, a se jih udeleženci ne spomnijo — op. S. L.). Razgovor je tekel o delu v srednjih Šolah, o kolportiranju mladinskega in partijskega tiska in o krepitvi slovenskega partijskega vodstva, se pravi, da so se osvetlili do- godki na Cebinah, ne da bi bil kraj imenovan, 70) Zdi se mi zlasti pomembno na tem mestu podčrtati dejstvo, daje v teh letih napredno mladinsko gibanje zajelo širok obseg. Iz doslej navedenega je že mogoče sklepati, da je revolucionarna aktivnost segla izven ptujske- ga območja. Na našem območju pa se je ustvarjala široka fronta demo- kratičnih sil, ki je zajela gimnazijsko in akademsko mladino, mlade de- lavce na podeželju in v mestu. Ocenjujem, da je do take rasti moglo priti ob predanosti komunistov, kakršna sta bila dr. Potrč in Jože Lacko. Mla- de generacije so se oplajale tudi ob nekoliko starejših tovariših — ob pr- vih dijakih — komunistih na gimnaziji. Ti so mladino vodili, ji govorili o marksizmu, o naprednem gibanju, o SZ; mlade so učili nastopati jih vključevali v napisne in listkovne akcije. Tako je napredna mladina stopi- la v odločen boj proti razrednemu sovražniku, proti izkoriščanju Po- žrtvovalno so mladinci zbirali Rdečo pomoč, ki bi naj po spominskih pri- čevanjih Jožeta Klepa bila organizirana v Ptuju pred letom 1934 Boj zo- per ted^anji r^im pa je po letu 1935 vse bolj preraščal tudi v narodno- obrambni boj — ptujsko nemčurstvo s Kulturbundom je pričelo dvigati glavo. In čeprav govorimo o poletu naprednega mladinskega gibanja v Ptuju nekoliko kasneje, pa je bilo to gibanje večkrat na slovenskih skojevskih konferencah postavljeno za vzgled. Rdeče niti tega delovanja so še vedno prihajale iz gimnazije. 2. Revolucionarno gibanje na gimnaz^i se nadaljuje sredi tridesetih let Na nadaljnje oblikovanje zavestne aktivnosti dijakov je v teh letih vplivalo več činiteljev: nanje so vplivali starejši tovariši — študentje, dr. Jože Potrč, napredni profesorji (s to generacijo so zlasti povezani France Onič, Anton Ingolič, Vilko Rus, dr. Stanko Cajnkar, ravnatelj dr. Maks Kovačič), ki so celo vzpodbujali prebujeno revolucionarno zavest dijakov; ob stiku z najrevnejšimi prebivalci so dijaki občutili socialne krivice, kar je gotovo vplivalo na njihovo usmeritev. V teh letih pa ni mogoče prezreti še enega pomembnega faktorja, ki je vzbujal v večini dijaške mladine čut odpora zoper porajajoče se nemštvo v Ptuju. Ta nacionalni čut naj pona- zon na tem mestu le nekaj podatkov: nekdanji dijak te generacije dr. Va- nek Šiftar piše v svojih spominih, 71) da so ob neki priložnosti za nemško šolsko nalogo dobili temo, ki je žalila njihov narodni ponos. Dijaki tedaj niso hoteli pisati naloge, a sošolci nemške narodnosti je niso upali. Tudi 1938. leta, ko je nekaj sošolcev nemške narodnosti sodelovalo pri izobešanju hitlerjanske zastave na mestnem stolpu, pravi Šiftar, jim je šolski sluga Krapša dal ključ, tako da so v razred zaklenili udeležence te akcije. Nato so ostali dijaki krenili v park in tam nadaljevali s poukom. Tja je prišel tudi razrednik Rus, ne da bi raziskoval dogodek. Čeprav bom o narodnoobrambnem boju še spregovorila, pa nam že ta dejanja nakazujejo, da se je na gimnaziji pričenjal oster razredni boj in boj za na- rodno suverenost. Začeta povezanost mladih z naprednimi profesorji se je kontinuirano nadaljevala od začetkov tridesetih let. Pouk verouka je bil vse kaj druge- ga kot to. Tu so stekle razprave o filozofskih, družbenih, celo spolnih vprašanjih, o člankih v reviji ..Dejanje", o španski državljanski vojni; na teh urah so bili prisotni tudi dijaki drugih ver — evangeličani in tudi Zi- dje. Kljub uradnim ukrepom je življenje na šoli krenilo po začrtani poti prvih dijakov — komunistov. Tedanji skojevei na gimnaziji so dajali ton temu življenju. Po odhodu prvih gimnazijcev — komunistov je zrasel novi rod mladih revolucionarjev: Jože in Oton Antauer. Vilma Bebler, Nada in Marko Kafol, Marjan Kveder, Radim Visenjak. pozneje Zvonko Sagadin, dijaki, M so prišU iz Prekmurja (Karel Andrejč, Mirko Bagar, Ludvik Kovač, Ivan Šiftar, Vilma Vlaj). Po podatkih sodeč in tudi po Kvedrovih spomi- nih izhaja, da je Partija 1935. leta formirala v Ptuju SKOJ. Tedaj so ko- munisti poglobili delo z mladino. Z gimnazijsko mladino sta bila sprva povezana Ivan Bratko in Dušan Kveder. Nekdanja skojevka Nada Kafo- 'ova pravi, da je od Dušana prejemala marksistično literaturo in da je na- njo zelo vphval. Kafolovi so namreč stanovali v isti hiši na Ljutomerski ^sti kot Kvedrovi. Spominja se dogodka, kako je videla pri Kvedrovih neko špansko revijo in v njej sliko, ki je prikazovala tri borce, kateri so t" dni zadrževali sovražnika na nekem mostu ter bili nato pohvaljeni — med temi je bil Dušan Kveder. 72) Številne so namreč izpovedi, ki govore, kako močan vpliv so imeli ti ^larejši tovariši na tedanjo dijaško mlatdino. Pa ne samo na gimnazijce. Kakor omenja Jože Klep, je delo po priho- du teh tovarišev oživelo: v delo so vključevali izkoriščano delavsko mladi- 0, se z njo sestajali, govorili o marksizmu in delavskem gibanju. — Kratka, oblikovali so mlade delavce — komuniste, ki naj delajo v legal- I' ^'■ganizacijah in društvih, kot so bila Društva kmetskih fantov in dek- ah pri „plavih" po podjetjih.. 73) Ob tem vplivu je nujno izpostaviti še eno dejstvo. Podatki namreč tudi govore, da je bila tedanja zavedna slovenska mladina izredno socialno ču- ^a razmišljajoča, kritična. To ni naključje. Svetovna gospodarska kri- ki je tako globoko zarezala tudi v naše kraje, je prispevala k oblikova- ju mladih ljudi. Želim namreč poudariti, da je skupina še zelo mladih jakov — nosilcev naprednega gibanja sredi tridesetih let — pričela zore- ob spoznavanju težkega življenja malih ljudi še pred letom 193'5'. (se naaaijujc; S Maksa Gašpariča avt. članka 13. 1. 1981 Izjava Franja Fijavža avi. članka 13. 1. 1981 'v Ivan Šiftar: Utrinki i/ hterarno-kulturnega življenja, 69 Izvestie i ^^mnazije U. Kvedra v Ptuju, Ptuj 19/5 in^ff—^ Šiftarja za ,.okroglo mizo" predvojnih komunistov "Aktivistov v Ptuju 27. 10. 1981. Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju, Ptuj 1972 (Nemir- 73^ ptujske gimnazije — spomini Nade Kafol) ' — spomini (Jože Klep: Med konHinisti na Ptujskem) Slovenščina pri carini ..Zanemarjanje slovenščine se je tako razpaslo tudi pri nas, da ne vi- dim več pomoči — in tega smo si sami krivi! So nekateri, ki so že deset in več let pri nas v službi, pa se še niso naučili besede slovensko! Ali se res mo- ramo samo Slovenci prilagajati drugim? Zakaj se v Sloveniji, ki je po tran- zitu prva v Jugoslaviji, deklaracije in potrdila pišejo v srbohrvaščini?" Kar omenjate, je boleče, morda pa le ni tako tragično in čisto negativ- no za slovenščino in Slovence. Res moramo paziti na vsa funkcijska pod- ročja našega jezika, da se čez nekaj časa ne bi moglo reči, da se slovensko govori le še v zasebnih govornih položajih; kakor seje svoj čas že reklo, da slovensko govorijo le nižji sloji, medtem ko so oni drugi uporabljali nem- ščino. Konkretno bi za carino v Sloveniji predlagali, naj bi vsak njen uslužbe- nec ogovoril potnika na meji v slovenščini, npr. s ..Potni list, prosim", ali ,,Kaj imate prijaviti za carinjenje" ipd. In če bi nato dobil odgovor npr. v srbohrvaščini, bi srbohrvaško govoreči carinski uslužbenec tudi v Sloveniji mirne duše prešel na srbohrvaščino, Slovenec pa naj bi Se naprej uporabljal slovenščino; če je prehajajoči Slovenec, naj bi tudi srbohrvaško govoreči uslužbenec govoril z njim v slovenščini, saj smo do svojih strank • vljudni in jim radi ustrežemo z vsem, karje mogoče. Tako verjetno ravnamo v pri- merih. ko se nam ogovorjeni odzove v drugem jeziku, ki ga znamo. Podob- no bi bila na meji v Makedoniji prva earinikova beseda v makedonščini. dru^e spet v srbohrvaščini. Na ta način bodo tudi naši zamejci in zdomci res imeli občutek, da prihajajo domov. V resnici se marsikateri carinski uslužbenec s srbohrvaščino kot mate- rinščino že potrudi tudi v slovenščini. Še bolj se bo. če bi mu to tudi pripo- ročili. tiskovine pa usposobili za slovenščino, saj to ni težko. Pa bo manj ali nič slabe volje; in toliko več dobre, ki smo je vsi tako potrebni. * Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in piše- mo, naj redloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 7b pravilno rabo materinščine OD ZIBELKE DO GUGALNICE V z.adnji številki Tednika z dne 24. junija ste na 5. strani med sestavkom ,,Vrtec in stabilizacija" pod fotografijo, ki prikazuje razigrane otroke na gugalnici, ki je na igrišču ob Grajeni, zapisali: ,,Tudi poleti zibelke ne bodo samevale". Pošiljam vam dopis z željo, da ga objavite, morda se bo kdo iz njega tudi kaj naučil. O, stare slovenske zibelke bodo še samevale, ker jih je preplavil čas. Zibelko danes gledamo v Pre- šernovi rojstni hiši, v muzejih po oddelkih za narodopisje in tudi turistično društvo na Polenšaku jo že ima v njegovi zbirki ljudskih starin. Pa še pesem poje ,,Mati ziblje ..." in o mladem paru si še sedaj zadovoljno povemo, da ,,bo- do zibali." V naši domovini je bila zibelka tista prva otrokova posteljica, ka- mor je bil položen in v kateri ga je mati večkrat zibala in uspavala. To jc zibelka še danes v vsem njenem pomenu. Pogled v Slovenski pravopis 1962, stran 1007, ki še velja, to potrjuje. Kot paglavci so se nekoč otroci oprijemali kake veje, ki se je še trdno držala drevesa, se poganjali in \csclo guncali. Včasih pa jim je oče ali morda stric naredil pravo gunealico iz močne vrvi in deščice za sedež ter jo priv'ezal na drevo. To \ am je bilo guncanje! Veselje do guncalic in prijetnega guneanja še zmeraj živi v današnjih cicibanih. Kaj je bolj pristno otroško? O, srečna leta! Zato so po otroških igriščih hvalevredno postavili sodobne gugalnice, ki le ob slabem vremenu samujejo. Manjši in večji otroci se srečno guncajo, gugajo, skratka uživajo pravo guncanje. Guncali- ce, guncalnice, guncnice so v vseh različnih oblikah, priljubljene pri vseh otrocih na svetu. Zato še v Tedniku ,,Tudi poleti guncalice ne bodo .samevale"! Pogled v danes veljavni Pravopis 1962, stran 272 to potrjuje. Besedni izrazi zibelka, zibel, zib- ka ter guncalica, guncalnica, gimcnica so del besednega boga- stva naše materinščine, kar smo dolžni spoštovati, ceniti, uporab- ljati in ohranjati v vsem njihovem pravem pomenu. Zavedajmo sc, da se vsaka napačna jezikovna raba za.seje kot škodjjiv plevel, ki se bohotno razrašča in šopiri na naši slovenski njivi. V današnjem hitečem času se kot s earovno palico dotika porab- nikov, ki jo lahkomi.selno gojijo in širijo. Vendar je vsak Slovenec odgovoren za svojo rodno materinščino pa naj bo govorjena ali zapisana. Iva Cičeva IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v ormoški prazgodovinski nasel- bini smo na zahodni strani ceste, ki je potekala v smeri S—J, odkrili pet zbiralnikov za vodo, ki imajo na vrhu pravokoten ali okrogel premer. V enem izmed njih smo našli sledove desk, s katerimi so bile obložene stene. V naselbini so bile odkrite tudi posamezne jame s keramiko, nekatere obložene z oblicami. Razen teh ostalin, je bila odkrita tudi velika množina kera- mičnih izdelkov za vsakdanjo ra- bo, tako: velike shrambene poso- de, lonce, sklede, skodele, terine, pekve, ognjiščne kozle. Odkrili smo tudi keramična vretenca razli- čnih oblik, večje in manjše pirami- dalne in prstanaste uteži, kerami- :n9 igračo-ropotuljico in miniatur- ne posodice. Od orodja iz kamna so zastopane žrmlje. ploščate in preluknjane sekire, brusi in kla- diva. Redkejši so bronasti predme- ti, našli smo le sekiro in igle za spenjanje. Posebno zanimive so precej šte- vilne antropomorfne in zeomorfne glinaste figurice. Tako je bilo od- kritih 14 zoomorfnih in 11 antro- pomorfnih figuric. Zgornje plasti naselbine so bile uničene, saj smo raziskovali bodisi na vrtovih, dvo- riščih ali pod stavbami, delno pa je srazgodovinsko naselbino uničil :udi pozni srednji vek. saj smo Tied prazgodovinskimi jamami za- sledili tudi jame poznega srednjega veka, tako jame za strojenje kož, katere so praviloma globje in večje od prazgodovinskih. M. Tomanič-Jevremov Antropomorfna plastika, z naka- zano obleko, odkrita v ormoški prazgodovinski naselbini. Globoka keramična skodela, omamentirana s plastičnim horizontalnim in vertikalnimi rebri, odkrita v ormoški prazgodovinski naselbini Obvestilo Ljudska in študijska knjižnica Ptuj obvešča svoje uporab- nike, da bodo v nnesecu juliju in avgustu vsi oddelki odprti vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa: študijski oddelek od 7. do 12. ure ljudski oddelek od 8. do 10. ure mladinski oddelek od 10. do 12. ure. NI RES! Tudi na naši .šoli .se ne mori«no strinjati z vsebino članka, kije bil objavljen v 22. številki Tednika pod naslovom »HUDO RESNIČNA PR.AVLJICA<'. Več let sem poučevala v 1. razredu OŠ Franc 0.sojnik. Leto za letom so nas s svojim obi.skom razveseljevali otroci iz vrtca. Ure našega .srečanja so bile zelo prisrčne zanimive in polne lepih doživetij. Cicibani so odhajali srccm m zadovoljm. da so pobliže spoznali .svoj drugi dom. Ni nam vseeno, da se po vsem tem širi takšen glas. ki .sega v deseto vas Tudi v letošnjem šolskem letu smo se .srečali s cicibani. Po njihovem odhodu m bilo težko napisati prostega spisa »Imeli smo obi.sk«. Urške, .lurcki. .Metke. Polonce ... .so nam povedali .svoje, mi pa njih seznanili z utrinki življenja v.šoli. Anica .Šeruga GORIŠNIŠKI OSn/lOŠOLCI NA RA7PnT.lll v petek, II. junija, sta polnila prostore OŠ v Gorišnici prešeren smeh in mlado veselje. Osmošolci so se s svojimi starši in učitelji poslavljali od svojega prvega življenjskega koraka, dolgega osem šolskih let. Na razpotju življenja so jim njihovi mlajši tovariši, ki že merijo korak za njimi, učenci od 1. do 7. razreda, pripravili pester kulturni program. Nato je tovariš ravnatelj vsem osmo- šolcem čestital za njihov šolski uspeh in za vse lepe do.sežke v prostovoljnih dejavnostih v krajevnem, občinskem in republiškem ambi- entu, m jim želel, da bi vsi našli svojo živjenj- sko srečo.' Na koncu pa se je učenka, predstavnica osmih razredov, zahvalila pedago- škim delavcem za njihovo vzgoino-učno prizadevanje in obljubila, da se bo vsakdo po svojih močeh potrudil doseči svoj življenjski cilj. Sledil je veseli del večera, ki je posušil vse solze in pregnal vse boleče občutke, porojene v uvodnem delu slovesa. Ob poskočni melodiji, moderni m narodni, kapljici rujnega vinca, dob., domači jedači, zdravicah in bogati stari slovenski pesmi so minevale ure, dokler se ni utrudilo in umirilo staro in mlado. V šolskih prostorih je utihnilo, obviselo pa je vzdušje domačnosti in bližine, ki naj povezujeta člove- ška srca in ki ju v današnjem divje neugnanem ritmu časa tolikokrat pogrešamo. V torek, 15. junija, pa so dobili osmošolci uradno dokumentacijo, vstopnico, s katero da- nes odhajajo v nadaljnje življenje. Zadnjo šolsko uro so pripravili program, s katerim so se dokončno poslovili od učiteljev in sedmo- šolcev, ki so morali opraviti,,zrelostni" izpit za vstop v osmi razred. Uvodoma je omošolka, avtorica Glose, z rimami okarakterizirala uči- teljski poklic in tovariše, ki si z njim služijo svoj ljubi kruhek. GL05A Slep je, kdor s prosveto se ukvarja, danes vsak mu osle kaže, učitelju vedno sreča laie, on iivi, umrje brez dnarja. Le začniva pri viharju, prosil reva dni ho stare, bolezen Geča na Pohorju tare. drugih učiteljev zgodbe beri: nam spričuje naša Hana, kako učitelj mimo udarja; nam spričujeta tovariša Rudi in pa naša Beti, kakšna so učitljev pota, — slep je, kdor s prosveto se ukvarja. Kaj nam Fričevk, kaj nam Sumanc treba učitljev neprijetnih, slišim od butic neukretnih prašat zda njih, prednjih čast^ Komur mar prijetnih glasov pesmi, kijih poje Karmen, mar, kar Draga v slovnici razlaga, mar, kar Mira poje od Ilirje in kar Nada nam pri fiziki razklada, mar, kar Boško nam po tabli maie, danes vsak jim osle kaie. Bil ravnatelj je nekoč učitelj, plus in minus je ponavljal, meril tablo, razred na korake, danes pa sedi na stolčku ,,slave". Naj gre učitelj za ravnatelja še naprej se pot mu kaie, naj si s tinto prste maie, naj kariero si obeta, učitlju vedno sreča laie. Vendar UČijeliček ne jenja: on SI ustvarja iluzije " in ponosno zagotavlja, da on vzgaja brez napake. Koder se nebo razpenja, cvekov vidiš kot navlake; z njimi si učitelj ugled ustvarja, vest pa mu je čista kakor zarja; s tem posestvom brez teiave on iivi, umrje brez dnarja. In mladi gorišniški osmošolci odhajajo v svet, kakor so že rodovi pred njimi in kakor bodo rodovi za njimi. Hedica Fric 8 - NAŠI DOPISNIKI i,juiiji982- tednik 00 ZSMS J02E LACKO" KICAR NEKAJ DELOVNIH UTRINKOV Približujemo se drugi p<.)lovici lela in treba bo prijeti za delo. da bodo tako uresničene vse zadane naloge. O programu na.še OO ZSMS Jože Lacka Kicar sem še pisala, zato bi sedaj spregovorila o tem. koliko smo dejansko že uresničili program dela za to obdobje. Zavedamo se. da je bodočnost v naših rokah in zato še toliko bolj vestno izpolnjujemo sprejete naloge. Zc nekajkrat smo se zbrali na mladiaskih sestankih, kjer smo poročali o opravljenih nalogah in se pogovarjali o akcijah in delu. kije še pred nami. Udeležba na sestankih je vedno zadovoljiva. Za nami je tudi še nekaj mladinskih plesov in veselic. Mnogo truda je bilo vloženega v kulturno prireditev ob mednarodnem dnevu žena. Obiskali smo starejše žene. ki se zaradi starosti ali bolezni ni.so mogle udeležiti proslave. Tudi njim smo zaželeli vse najboljše. Zaslužili smo si številne pohvale! Uspešno smo zaključili tudi dve delovni akciji. V spomin na padle borce Lackove čete je vsako leto pohod v Mostje, na katerem .sodelujemo tudi mi. mladi izOOZSMS Kicar. 10. aprila smo imeli delovno akcijo, ki je dokazala, da nam ne manjka delovnega vzdušja in dobre volje. Delovna akcija je potekala v dneh skupinah. Prva skupina je imela svoje delovno rnesto pri spomiaskem obeležju pri doinačiji Markež, druga pa je urejevala okolico gasilskega doma. Posadili smo tudi veliko smrekic in brez. Pot, katera je vodila udeležence vsakoletnega pohoda v Mostje, smo okrasili s parolami in zastavicami. Akcije seje udeležilo enaintrideset mladincev in mladink, trajala je do 17. ure, s pričetkom ob 9. uri. Zvečer smo si odpočili ob kresu in prijetnem pogovoru. 23. aprila smo prisostvovali prihodu zvezne štafete na Ptuj. Maja pa je bila pred nami pomembna naloga insicersprejem pionirjev v mladince. Sprejem je bil v domu Slovenjegoriške čete. popestril pa ga je kratek kulturni program. Člaastvo v naši OO ZSMS Jože Lacko Kicar se je povečalo le za tri novosprejete člane. Upamo, da jih bo drugo leto več. V me.secu maju smo se udeležili raznih športnih prireditev. V naši OO ZSMS dokaj uspešno deluje tudi nogometni klub. vendar ob zelo slabih pogojih, kajti igralci nimajo nobenega prostora, kjer bi lahko trenirali. Tako smo na mladiaskem sestanku ustanovili tričlanski odbor, katerega naloga je, da priskrbi primeren prostor, kjer bi lahko nogometaši trenirali. Koristili pa bi ga tudi ostali in gasilsko društvo. Letos smo se odločili, da organiziramo izlet. Odpravili se bomo na Listo, kjer bomo imeli tudi piknik. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Pa lep pozdrav z Lisce! Mladinci in mladinke OO ZSMS Jože Lacko Kicar. Jelica Primožič 70. obletnica gasilsloga društva Vitan-Kog Ob sedemdeseti obletnici obstoja gasilskega društva Kog, so gasilci v nedeljo, 20. junija 1982 praznovali ta pomemben jubilej. Po povorki in pozdravnih govorih, na katerih je bil govornik tudi predsednik občiaske skupščine. Tone Luskovič in ga predstavniki ob- činske gasilske zveze, je sledila krajša kronika dosedanjega dela tega društva. Podeljena so bila odlikovanja za petdeseto in štirideseto obletnico aktivnega delovanja v društvu. Sledil je krajši, a izredno pester kulturni program, katerega so pripravili učenci osnovne šole »Jože Kerenčič« is Koga. Po kulturnem programu je sledila skupna mokra vaja. Reči moramo, da seje zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili programu in ostali pozno v noč, kajti po programu je bil zabavni del. tega tako vi.sokega jubileja in obstoja našega društva. Vsi Kogovčani in okoličani še tudi sami čestitamo društvu ob prazniku in mu želimo še naprej, da bi čim manjkrat morali biti aktivni v tej humanitarni akciji, ki jo opravljajo. Branko Zadravec LOVCI VABIJO V JURŠINCI Lovska družina Juršinci pri Ptuju vabi na že tradicionalno lovsko prireditev, ki jo prireja v soboto, 3..julija 1982 ob 17. ure dalje pred lovskim domov v Juršincih v počastitev Dneva borca, z naslednjim programom: — v soboto. 3. julija 1982 od 17. do 24. ure bo za ples in prijetno razpoloženje skrbel ansambel Lojzeta Slaka s pevci iz Ljubljane; — ob 19. uri bo slavnostni program. Slavnostni govornik bo Janko Vogrinec. predsednik obč. odbora ZZB NOV Ptuj. V programu bodo sodelovali lovci, učenci OŠ Juršinci in Poleašak ter gledališki režiser Branko Gombač iz SNG Maribor; — pripravili so tudi bopt srečolov. Med pomembnejšimi dobitki je brezplačna letalska vozovnica na relaciji Maribor—Split in obratno — potovalne agencije AVlO TOURS Maribor; — v nedeljo. 4. julija 1982 od 8. ure dalje bodo lovci LD Juršinci izvedli meddružinsko nagradno tekmovanje v streljanju na glinaste go- lobe — ekipno, posamezno — športno in lovsko ter troboj med LD Destrnik. Trnovska vas in prireditcljico. Organizatorja bo veselilo, če boste s svojo ponovno prisotnostjo pripomogli k tradicionalnemu množičnemu srečanju v Juršincih. Poskrbeli bodo za lovske in druge domače specialitete! Lovci iz Juršinc vas pričakujejo! Nepošteno poslovanje mesarja s sosedo si večkrat izmenjavava ra/ne tc/avc. In takojc naneslo tudi na kuho in s težavami glede mesa. Povedala mi je tole. Dne 1 L junija (v petek) sem morala službeno v Ormož. In ker sem tudi praktična gospodinja sem sevcd;«. še izkoristila mimogrede to služ- beno pot k mesarju v Gorišnico. In glej čudo. imel je krasno, prekrasno rožnate, res rožnate b;',:Ve svinjino. Seveda sem vzel;j večjo kdom. To lepo rožnato meso je bila merjaščevina. Kolikor je meni znano se merjaščevina ne sme prodajati. Mojega veselja je bilo konec in sem to porcijo odnesla našemu štirino- žncmu prijatelju, a glej tudi pes ni maral jesti tega mesa. To je nepošteno poslovanje! Menim in predlagam, da naj merja- ščevino mesar, kar sam uživa in bomo videli, če bo njemu teknila. Imam pa pričo, da sem tam kupila meso in ga še hranim v zmrzovalniku. da lahko dokažem resnico. Lojzka Krajnc. Muršičeva 14. Ptuj TURISTIČNE PRIPRAVE NA DESTRNIKU IN POLENŠAKU Ciani Turističnega društva Destrnik — najmlajše v ptujski občini — so si na širšem sestanku januarja letos zastavili program dela, ki bi ga naj opra\ili do le- tošnjega ,,Kmečkega praznika", 22. a\gusta. Sploh bi naj bil ,,Kmečki pra/nik" na Destrniku nekak časovni mejnik po katerem bi člani turističnega društva ,,merili" svoje turistično leto. Ta- ko bodo že do letošnjega praznika — že drugega za povrstjo-družno s krajevno skupnostjo zgradili klet /a spravilo \ina in vinskega posod- ja, ostalo pa v prihodnjem letu. V gornjih prostorih bosta dve sobi /a prenočevanje, last Turističnega društva, v drugem delu stavbe pa bodo uradi Krajevne skupnosti, ki se- sedaj ,,stiskajo" v tesnih prostorih stare dcstcrniške dpma- čije. Odločitev za skupno gradnjo sc zdi vsekakor pametna in gospo- darna, saj si bosta tako obe ustanovi pridobili primerne prostore ob polovico manjših stro- ških. Predsednik Turističnega društva Destrnik Olinar Simonič je povedal, da imajo na voljo že ves potreben material za gradnjo prve začrtane stopnje, čakajo le še na potrebno dokumentacijo. Letošnji ,,Kmečki praznik" bo vsebinsko bogatejši od lanskega — prvega. Obiskovalcem želijo pri- kazali \es delovni postopek od la- na do platna. Orodja, ki so ga pri tem uporabljale naše babice in prababice, imajo že precej zbrane- ga, ležave imajo le še s statvami. Ze sedaj zbrano staro kmečko orodje, bo v bodočem turističnem domu tvorilo stalno razstavno zbirko. Po prireditvi, ko se začne .,ta veseli del" pa nameravajo obiskovalcem letošnjega ,,Kme- čket-a pra/nika", ponuditi i/k I i lično doniača-kmečka-mesna jedila z domačim kruhom, lukom in obvc/nim domačim vinom. Na januarskem sestanku, so čla- ni turističnega društva imenovali tudi posebno komisijo, katere naloga je čez vse leto ocenjevati zunanjo urejenost hiš in okolja, čeprav je od januarja do sedaj preteklo le slabega pol leta, se vpliv njene navzočnosti že pozna. Prvi so stopili v akcijo šolarji in odstranili z Dcsternika vso nepo- trebno nav lako, ki je kazila podo- bo ictia kraja. Naslednji korak so siorilc mnoge gospodinje, saj da- nes ro/e niso le tu in tam na vrto- vih, temveč krase okna in balkone prenckaiere drstrniške hiše. Komisija bo na ,,Kmečkem praz- niku" 22. avgusta poročala o svo- jem delu in ocenjevanju ter lastni- cam, o/iroma lastnikom najlepše urejenih hiš, izročila priznanja. Z Destrnika prihaja tokrat tudi ziinimiva pobuda. Vsa turistična društva v občini naj bi v bodoče tesneje sodelovala, saj jih druži isti interes: privabiti turista v naravo, na deželo, v kmečko domačijo, klet, vinograd. Predstavniki tu- rističnih društev naj bi se prav /aradi tega v bodoče češče shajali, i/mcnjevali izkušnje in se do- polnjevali. Pobuda je vsekakor vredna tehtnega premisleka in obdelave. Vsekakor pa jo je nujno že na prvem skupnem sestanku vsebinsko oblikovati, kar spričo izkušenosti nekaterih ne bo težko. Na Polenšaku, kjer bodo tudi letos priredili, sedaj že tradicional- ni ,,Pra/nik žetve, kruha in po- gač", so s pripravami takorekoč pri kraju. V soboto, 10. julija bo- do ob uri odprli razstavo stare- ea kmečkega orodja, kruha in po- gač vseh vrst. Iz izkušenj iz pretek- lih let lahko trdimo, da je razstava i/rcdno zanimiva in vredna ogle- da, čeprav se /di vedno enaka. To- da tudi dozorevajoče pšenično po- lje je na pogled vsako leto enako pa vendar si ga vsakič z nezmanj- šano radostjo ogledujemo kot večno, ponavljajoče se umetnino narave. Sledilo bo tekmovanje v vleki vrvi med ,.domačimi in sose- di". Sobotni del prireditve bodo s tekom čez drn in strn zaključili ..debeli in suhi" čemur bo sledila še obvezna kmečka veselica. V ncilcljo M. julija bo /a obi- skovalce pra/nika. zlasti za mla- de, prav gotovo zanimivo tekmo- vanje žanjic. To, nekdaj običajno opravilo kmečkih žena in deklet, danes že posebnost, vzbuja pri glcdakih vsako leto vnovično zani- manje. In tako bo najbrž tudi le- tos! Sledila bo razglasitev treh naj- boljših, nato pa nepogrešljiva veselica do po/nih, ali če hočete, do zgodnjih jutranjih ur. Mimogrede še to: tudi na Polen- šaku ra/mišljajo o gradnji Tu- rističnega doma v katerem bi uredili stalno razstavo starega kmečkctja orodja. L C. Zaslužene počitnice tudi za srednješolce Dijaki \sch ši,)l našega centra smo /a letos /C odvrgli šolske torbe in pozabili na domače iiak)gc. čeprav vsi šc niso dobili spričeval. Da pa ne bi mučnega šolskega leta. ki jc za nami. končali kar lakt>. smo gimnazijci počastili koncc s slavnostno po- delitvijo maturitctnih spričeval, nagrad in pohval ter .seveda letnih spričcval. Petkovo dopoldansko slavnost |c pričel zelo uspešen dekliški pevski /bor s-ircmi skladbami, ki so jih izvedle na letošnjem pev- skem festivalu v Zagogu. Pevke in prizadevna vnditcljica zbora so po/clc dolg in glasen, aplav z. Zatcin je spregovorila ravnatelji- ca. tov. Meta Puklavcc. ki jc poudarila, da mora šola danes v/gajati mlade ljudi v vsestran- sko ra/\ilc oscbni>sti. ki bodo lahko spreminjale sebe in svet. Maturantje so nalt) dobili težko pričakovana maturitctna spriče- vala. tov. ra\ natcijica pa jih jc z nekaj besedami opogumila pred odhodi)in na ofaksc. Maturantje so /ali>stno. vendar slavnostno zapeli še svojo himno, učitelje obdarili s cvetjem. Miran Senčar pa se jim je v imenu vseh matu- rantov še zahvalil. Ker smo bili letos res zelo pridni, sc je miza na odru kar šibila od knjižnih nagrad in pohval. Nagrajenci smo prejeli knjige-, pohval pa je bilo za podelitev preveč, zato so jih razdelili kar razredniki. Letos prvič so prejeli priznanja tudi najbolj zagnani učitelji. S slavnosti smo poslali po- zdravno pismo delegatom 12. kongresa ZKJ. telegram našim brigadirjem na Kosovem in .so- žalno brzojavko kolektivu ljub- ljanske Drame ob smrti sloven- ske gledališke umetnice Duše Počkajcvc. ki smo jo dijaki gimnazije še pred 14 dnevi spremljali na odru. Na iconcu slavnostnega konca smo vsi. razen usmerjencev. pre- jeli spričevala.'še malo poklepe- tali. si želeli ve.sele počitnice in šolska vrata so se za nami zaprla. Popravljalci pa se bodo seveda še potili. Valja Aleksič COP PRI OK ZSMS PTUJ ČLANI CENTRA LETOS BREZ POČITNIC \' petek, smo sc sestali člani Centra za obveščanje in propagando, da bi sc pogovorili o nadaljnjem delu. Najprej smo sc pogovarjali o spremljanju predkongresnih razprav in o gradivu za I 1. kongres ZSMS. kerje v gradiv u zajeta tudi informativna, publicistična in propagandna dejavnost v ZSMS. V predkongresnih mcsccih bomo spremljali razprave v svojih in tudi v drugih OO ZSMS ter o njih poročali v sredstvih javnega obveščanja. .lulija bomo pripravljali drugi ustni časopis in ga realizirali vsredmi av gusta ob pomoči vojakov in mladih iz krajevne skupnosti. (lostjc bodo pokrivali področja gospodarstva, politikc-kulturc in športa, za zabavo pa naj bi skrbel vojaški ansambel • Arliljcrac<'. Pogov arjali smosc tudi o delu članov c-entra in ugotovili, da bi morali več pisati v druge ča.sopise. kol .so predvsem »\Tladina«. »Delo« in >\'cčcr«. pa tudi v Informacije RK ZSMS. ("lam ccntra smo dobili šc no\ inarske izkaznice kol rezultat dela v .ikliv u mladih nov inarjev. V. A. 40 let dela gasilskega društva Grabšinski breg Ciasilsko društvo Grabšinski breg pod Gomilo v Slov. goricah je bolj životarilo. Bilo je sicer nekaj vaj in potrebnih posegov ob požarih, vendar posebne gasilske aktivnosti ni bilo. Letos pa .so na občnem zboru sklenili, da bodo bolj delavni. Izvolili so tudi novi odbor, za kontinuiteto JC ostalo polovico članov prejšnjega odbora, z novim predsednikom Stankom Holcem. Pobudo za večjo aktivnost so dali predvsem mlajši gasilci in tudi ostali mladinci. Po dveh delovnih dogovorih seje v .soboto, 5. junija ob deževnem vremenu zbralo nekaj nad 20 krajanov, mladincev in tudi pionirjev. Krepko so prijeli za delo in v kratkem ob stenah gasilskega doma Grabšinski breg postavili odre. saj je. bilo treba sestrugati staro, odpa- dajočo fasado indom na novoometati. Vse to.so napravili s prostovoljnim delom, udarniško, saj je sodelovalo kar 8 mladih gasilcev — zidarjev. Naslednjo soboto in nedeljo. 19. in 20. junija so kljub slabemu vremenu z delom nadaljevali še v večjem številu. Potrebna je bila še ena sobota in nedelja, da bo gasilski dom pod vrhom Gomile povsem obnovljen. Gasilci, krajani, mladinci in pionirji bi radi svoj obnovljen dom predstavili širši javnosti na veliki gasilski prireditvi, ki jo načrtujejo za v soboto. 17. julija, ki jo bodo povezali s 40-letnico delovanja Gasilskega društva (irabšiaski breg in s praznikom Dneva vstaje sloveaskega na- roda. V primeru, da bo v soboto dež. bodo prireditev preložili na naslednji dan — nedeljo. 18. julija. Gasilsko društvo je že zaprosilo Občiasko gasilsko zvezo Ptuj za pokroviteljstvo prireditve. (iasilci pričakujejo, da bo na proslavo. 17. julija prišlo veliko gostov od drugod, ki si bodo lahko ogledali tudi druge zanimivosti. Franček Holc PREUREJEN VRT PEPSI BARA Pri \1IP delovni cni)ti Blagovnica v Ptuju so za letošnjo turistično sc/ono praktično preuredili v rt pcpsi bara ob Blagovnici na Titovem trgu v Piu|u. \ rl so odnrli v sredo. 23. junija. \ rt ni v eč ograjen tako kot je bil prrj. o/načcnc le s csctličnimi konti. Vanj je možen Jostopou vseh strani, strc/cjo. pa enako vljudno in hitro tako na vrtu kot v samem lokalu. Ob sctnčnih dneh je \rt \edno poln }»osto\. Foto: Alfred Bradač OSKRBA S SADJEM V KIDRIČEVEM \c bi nufgli trditi, da naselje Kidričevo m zadostno oskrbljeno > sadjem in /cicnjavu. Imajo lepo urejeno tr/nico pred pekarno, kjerje bj^ soKuiah m nedeljah pa tudi oh pra/mkih potrošnikom na voljo dovoU blaga, /al pa so cone i/rcdno visukc. tako sadju kot zelenjavi, in il'"' sedaj. ki>jc češenj in /clcnjav c dovulj. ccnc nikakor nočejo navzdol. " Besedilo in posnetek: Konrad Zorfi-" \a tržnici v Kidričevem. tEDNIK NAŠI DOPISNIKI - 9 40 godina dobrovoljnog omladinskog rada [Sle može se govoriti o mladi- ca a da se ne govori o radnim aiccijama. Ne može se govoriti ni (J izgradnji zemlje a da se ne povori o mladini. Jer, omladin- ske radne akcije neraskidivo su povezane s mladošču ove zemlje. 5toime brigada mladih sazrelo je na akcijama, a akcijaško isku- jtvo ugradeno je u društvenu zrelost mnogih generacrja. Gra- deči zemlju, om adina je gradila sebe. Radne akcije su doprinele, a 1 danas doprinose jačanju sotija- lističkih samoupravnih vredno- sti. učvrščavanju i razvijanju bratstva i jedinstva. U susretima hiljadu mladih iz fitavog sveta dokazivana je i proveravana je internacionalisti- čka svest naše omladine. Patrioti- zam, entuzijazam, stvaralački doprinos mladih generacija u izgradnji socijalističke samou- pravne nesvrstane zajed niče, iz- rečena je kroz parolu koja se čula na svim radnim akcijama a i danas je prisutna: »Mi gradimo prugu, pruga gradi nas.« Koreni dobrovoljnog omladinskog rada pružaju .se od prvih dana ostan- ka. Prva radna akcija u ratu bila je Žetva u Saničkoj dolini, u avgu- stu 1942. godine. Radeči dano- nočno nedaleko od neprijatelj- skih redova, izložena neprekid- nim napadima omladina je pri- kupljala žitarice, krompir, pa- sulj . .. Nemoguče je nabrajati sve ratne rezultate mladih u akciji sa devizom. »Ni zrna žita neprijatelju, ni šake sijena, ni grla stoke, ni kapi vode okupalo- ru.« Prva zajednička akcija omladi- ne svih naših naroda i narodnosti bila je »Omladinska pruga Br- čko-Banoviči.« 1 pored oskudice u mehanizaciji, pruga je izgrade- na 22 dana priie roka. Uz nevi- deni radni polet 90 km pru^e predstiivljalo'je svojevrstan gra- diteljski podvig. 27. septembra 1946. na pruzi »Brčko-Banoviči« drug Tito je rekao: »Ova pruga i rad na ovoj pruzi ne znači samo stvaranje jednog saobračajnog objekta, važnog za našu privre- du. Ne, ovde se dogada nešto drugo. Ovde se kuju novi ljudi. Ovde se prekaljuju i izlaze iz rada novi ljudi, s novim pojmovi- ma o radu. Stvara se jedan radni kolektiv koji se ponosi svojim nt^^oni, onim što stvara svojim sopstvenim rukama. Ovdje se stvara. prekaljuje i još više una- preduje bratstv^ i jediastvo naših ruiroda.« Sledili su zatim novi veliki poduhvati, pruga Šamac—Sara- jevo, pruga Doboj—Banjaluka, pa sve veči in veči poduhvati. Deonica Zagreb—Ljubljana gra- dila je 54000 omladinaca. Auto- put Bratstvo i jedin^tvo od Ljub- ljane do Djevdjelije gradilo je oko pola miliona mladih iz cele na.še zemlje, Jadraasku magistra- lu gradilo je 170 brigada sa oko 19000 mladih sa 1600 radnika i stručnjaka. Sirom zemlje počela su nicati naselja omladinskih radnih akci- ja. Najstarija je ORA »Sava«, započeta je 1960. i još uvek traje. Najnoviji period omladinskih radnih akcija započeo je prije deset godina. Brigadiri rade pru- ge m puteve. krote reke i jezera, ureduju gradove, pomažu po- stradalim od zemljofresa i popla- ve .. . Sa porastom saveznih omladinskih radnih akcija raste i broj lokalnih i republičkih, a svake godine sve je više omladine koja želi učestvovati na nekoj od njih. Ipak današnje akcije, razlikuju se od ranijih velikih omladiaskih radnih akcija. Broj učesnika je manji, smena krača, uslovi života i rada neuporedivo bolji, hrana raznovrsnija i kvalitetnija, moguč- nosti za učenje i zabavu su neiscrpne a brigadiri rade samo one poslove gde ne mogu da pomognu mašine. I gde ^od se nalazili na bilo kojoj ^ciji, u bilo kom dijelu Jugoslavije, svaki brigadir, svaka brigadirka osječa se kao kod kuče. Kako i mi ovde u Dornavi, na ORA »Slovenske gorice 82« o.sječamo se kao da smo kod ■svoiih naibližih. Toplo prihvače- ni od mještana kao da smo kod svojih rodaka. kao kad nekog več drugo poznajemo. Svi mi koji smo došli ovde iz Ljubljane, Kranja, Velenja, Rume, Saraje- va, Niša, Pucareva . . . svi koji činimo ovu Jugoslaviju u malom, cijelo ovo naselje, postali smo sastavni dio života Dornave i njihovih širokogrudnih mještana. Snježana Vukadinovič, SOUR »SAVA« Kranj Brigadirji in veterani na skupni akciji. Trenutek oddiha po napornem delu. Foto: M. Ozmec Predstavljamo vam ORB-u „SOZD SAVA" - Kranj Omladina SOZD-a SAVA iz Kranja duže vreme je željela. da u njihovoj, radnoj organizaciji postoji ORB-a koja bi predstavljala njihovu radnu organizaciju na ORA-ma širom Jugoslavije. Napokon prije dvije godine mladima .se ispunila želja jer je u rukovodstvu Save odlučeno da se oformi ORB-a koja bi sezvala ORB '»SOŽD SAVA<<. Iste te godine brigada kreče i na svoju prvu akciju. To je bila SORA »Sisak 81«, gdje je brigada zauzela treče mjesto i osvojila niz drugih akcijaških priznanja. Brigadu sačinjavaju omladinke i omladinci izčetiri grada u kojima su licirane pojedine organizacije udruženog rada a kojesu u sklopu SOUR-a SAVA iz Kranja 1 ukupno jih je pet a to su: RO SAVA iz Kranja, RO Vulkan iz Niša, RO Totra iz Ljubljane. RO Ruma iz Rume, RO KTM iz Ljubljane. Kao prošle tako i ove godine zastupljena je omladina iz svih radnih organizacija koje sačinjavaju SOUR SAVA s tim što se svake godine mijenja organizator, tako daje to ove godine Sava iz Kranja. Za brigadu možemo reči. daje Jugoslavija u malom. jer su u njoj brigadirke i brigadiri skoro svih nacionalnosti. U brigadi je dvanajst djevojaka i dvadesetisedam brigadira. od toga jedan pionir. Veči broj ihje po prvi put na akciji a ima i onih koji su prekaljeni brigadiri stasali na radnim akcijama. A sada recimo nešto vrlo kratko i o gradu koji je ove godine organizator naše brigade. To je Kranj. Smješten jc ispod sami planina Karavanki. na ušču rijeke Kokre koja izaziva- poglede na svoj prelijeni kanjon, na rijeci Savi koja mimo protiče krozanj. presjeca ga i skuplja svoje moči. da bi se zahuktala kroz slavonske.i vojvodanske ravnice, glavno je sredLšte Gorenske. dijala Slovenije koji je ujedno i najrazvijenije pod- ručje u Jugoslaviji. Samim tim Kranj je i najrazvijeniji naš grad. (proporcionalno broju stanovnika kojih je tek oko šeztdeset hiljada). Poznat je po svom gorenskom sajmu. poznat po brači Petrič. po skijaškim asima. po .svojim galerijama i čestim likovnim izložbama, po uspomenama ve- zanim za velikog Prešerna ... Prenatrpan tvornicama što vape za radnom snagom. koje nikada nemaju dosta. zbog čega bi se skoro moglo reči. daje u njemu najmanje pravih Kranjčana. Ako nije dovoljno poznat po Iskri, tvornici električnih uredaja i aparata, koja breji oko sedam hiljada radnika. onda je sigurno poznat po Savi. tvornici avto- mobilskih i svih drugih vrsta guma, gumenih i kemijskih proizvoda i umjetne kože, tvornici koju zastupa naša brigada, tvornici koja je davne hiljadudevetstopedesete ondine druea u J ueoslaviji uvela radničko samouoravlianie Dosle fabrike cementa u Solinii. 1'un ic ;>mladinc svih nacionalnosti, koja svoje trenutke radovanja. življenja u slobodi dijeli na trgovima. bazenima. klizalištu. na mnogim terenima sportskog parka, po okolnim izletištima. Ako želite doživjeti-barem dio toga dodite nam u posjetu. neče vam biti žao. KULTURA POMAZE JAČANJU BRATSTVA I JEDINSTVA Savezne omladiaske radne akcije se organizuju prveastveno radi jačanja bratstva i jediastva, radi stvaranja jednakosti medu mladima cele naše zemlje. Kada je predloženo, da se radne akcije ukinu. Titoje rekao: »NE! TO ZBI.IŽUJE MLADE.« I tako se tradicija nastavlja i do da- našnjeg dana. Posle zamornog rada na trasi, dolaze popodnevne aktivnosti. No, veče je ipak najuzbudljivije. Tada se uz pesmu, igru i svetlost logorske vatre dolazi do novih saznanja i izkustva. Tada se još vi.še sjedinjuju želje i misli svih brigadira i zajedničkim veseljem koju se još čvršče bratstvo i jediastvo. Zasebne, zajedničke logorske večeri, zidne novine punešala na račun brigadira i štablija, sve to čini, da se osjeti ono svojstveno samo skupovima mladih, punih poleta, snage i vjere. Tu su i bilteni u kojima svi brigadiri, ravnopravno mogu izkazati sebe, svoja razmišljanj^a, shvata- nja . . . I sve je u duhu zajedništva. Svako druženje, bilo ono na sportskim borilištima ili na pozornicama, čini da nakon mesec dana budemo mnogo bogatiji, iskusniji, izgradeniji. Po napornem delu na trasi so popoldne na vrste razne aktivnosti. Foto: M. Ozmec Neki utisci brigadira posle prvog radnog dana Netreba puno govoriti, kako su se osječali brigadiri toga dana na trasi. Netreba. izjednostavnog razloga, jer, što reči posle nezaboravnog ponedeljka, našeg prvog radnog dana na trasi. Što reči posle svih onih toplih riječi dobrodošlice, posle gesta širokogrudnih domačina. Treba li opisivati osječaj ove naše »MLADOSTI« skupljene iz svih krajeva Jugoslavije, koja je ovdje, da zajedno s starosjediocima divne Štajerske, dijela naše prekrasne domovine, podjeli radost u radu. Treba li nešto govoriti o poklicima iz kanala pri pojavi stare majke s kanistrom vina. starice kojoj smo svi bili »otroci«, — svi mi, svi, i Albanci i Srbi, Hrvati i Slovenci. Makedonci i Crnogroci, Muslimani i. . . ma svi. Dovoljno je sjetiti se te drhtave ali granitno čvrste ruke, koja nas je posluživala dok smo podizali ozarana lica i brisali znojeva čela, trljali žuljevite roke. izkoristili trenutak, da se pripali cigareta, dovoljno, da svi poželimo da smo tog trenutka u kanalu. Uivno je zateči u sebi takve osječaje, uhvatiti samoga sebe u razmišljanju o takvim trenucima, čuti gordost iz svog srca, ponos vidjeti u oku. U nama. omladini, ima nešto, ima nagon neki. Ima tradicije koja ne trpi pasivan položaj. Uspomena na djedova, na očeve i majke, koji su u nas ulili taj polet, ta elaa Svakoga Ijeta to se budi u nama a danas je procvelo. Sutra če se razsplamsati, buknuti. .. Lopate in cevi čakajo na krepke roke brigadirjev. Foto: M. Ozmec Utisci posle prvog dana Sudeči po prvom danu na ORA »Sloveaske gorice 82« uti.sci bri- gadira su u večini povoljni. Prilikom samog dolaska u naselje, odmah su traženi propusti i nedostatci. Mišljenja su naravno uvjek različita, pa zbog toga dolazilo do situacija, daje nešto za nekog bilo propust a da neko drugi nije niti primjetio. Medjutim u brigadi je sve stalo na svoje noge zahvaliuiuč starim akcijašima sve samim iskusnim brigadirima. Znajuči šta je akcija, kako izgledaju početci, koje situacije su naj- ozbiljnije samoinciativno su činili ono što je trebalo. Vidne zbrke i pometnje prvog dana počele su još vidnije dolaziti na svoje pravo mjesto. Neveseo izraz neiskusnog brigadira ili brigadirke kojima je ova akcija u stavri »vatreno brigadirsko krštenje« brzo je nestajao sa njihva Hca več posle nekoliko riječi iskusnijeg kolege ili kolegice. Jasno je. da onaj ko prvi puta dolazi nije mogao, da si predoči život i organizaciju na radnoj akciji, pa i normalno, dasu imalisvojeprimjedbe. No. stari akcijaši več ispečeni samoupravljači, znajuči, da su i sami bili u toj koži unosili da medju njih poverjenje. sigurnost i raspoloženje .. . I več poslije prvoga dana može se reči. da nema ni jednoga brigadira, koji misli, da neče moči izdržati skučenost prostora, odvojenost kuhinje od naselja, ranog ustajanja. fiskultura, rad na trasi isvakodnevneobaveze u društvenim aktivnostima. kao i neke teškoče oko opremljenosti naselja itd. Dodamo li tome još i razne povoljne komentare posije čina svečanog otvaranja prve smijene. može se reči. da su utisci prvog dana na ORA .>SU)veaske^orice 82« puni optimizma. Jer iakoje nekima pomalo teško pali: stajanje na otvorenom, pod suncem koje je upeklo, govor kao i program koji je pnpreniijen/.d laj sveča lu Cm u.... pujio povjerenje u brigadire u pogledu onoga što slijedi. ORB »Sava« Kranj Rad brigadira na trasi i u naselju Brigadiri ORB Brača Ribar Pucarevo. Sava Kranj. Djuro Djakovič i Karel Geslovnik Kajuh Titovo Velenje su počeli 5.6. 1982 rad na trasi koji je odmah prvih dana zaživio. Brigadiri su dan za danom izbacivali na kubike v .• zemlje i izgradili ovih dvadeset dana više od tri kilometra vodovoda.-Brigadiri su na trasi Jitko zadovoljni sa samim radomjer im mještani pomažu u svim poslovima i takodan danom se brifiadiri susreču s više miesnih zaiednicama ade su nas domačini dnhro primili i zato su brigadiri nastojali sa svom snagom. da pomognu mjesnim zajednicama što prije da dodju do vode. Brigadiri su u prvih dvade.set dana postigli poprečno 173 procenata i zatosu sve brigade progla.senc udarnom. Brigadiri u naselju su jako zadovoljni s upoznavanjem mjesnim zajednicama i opčine jer su se mladi iz svih krajeva predstavili mjesnom zajednicom i kulturnim programom. Brigadiri u naseJju se baA'e sportskim aktivnostima gdje su ujedno odigrali par utakmica sa mještanima, popodnevne aktivnosti protječu s predava- njima oa nivou. To su marksistički krožek, prva pomoč, vamostnocesni propisi. foto 'ečaj. plesni tečaj, tečaj za neplivače. a najvi.^Se brigadire zanima tečaj za slovenski jezik, na kojeg su se večinom upisali brigadiri iz drugih republika. Brigadiri pripravljaju posle večere brigadne večere, gdje se predstavljaju sa svojim mjestom odakle dolaze. i smješne skečeve. U .svom slobodnom vremenu se najviše bave izradjivanjem zidnih novina in biltena. Za prvu dekado seje dosta toga "iipravilo ali. ipak nije postignut onaj uspeh kojeg bi morali dosliči. Zato su sve nrigade ocjenile s uspješnom ocjenom. Brigadiri su se odlučili da če za drugu dckadu napraviti viSe i bolje na području društvene aktivnosti. ORB »Karel Destovnik Kajuh«. Titovo Velenje ^ed delom se je treba tudi odžejati in za trenutek odpočiti. Po končanem delu na trasi priprava na odhod v brigadirsko naselje. Foto: M. Ozmec AKCUA Opel me zave . . . Virijedno ime zapisano naviru sječanja iz neke večeri džepa složene brigadirke . . . . dodilnmle su nam se lopate kad sam je prvi pui možda čemo se opei sresli ohukla...? KAD IZGRADIMO... Kad izgradimo, kad se razsianemo i odrastemo. Sa šla če nas podsječali žuljevi in fotografije požuijele. Hočemo li nešto zapantiii od ove vrele, razscvjetane nesanice koja nas drži i veže, nekakvim nježnim okovima za ovu zemlju i realnost, i sjeii se ponekad trase i naselja, drugih čuianja, . šaputanja. Sjeti se neha. ponekad kišnog . . . Kad izgradimo zemlju i kad zemlja izgradi nas... ^ sjeti se... oRA »Brača Ribar« 10 - NAŠI DOPISNIKI I.i»lij1982-TEDMIK KAJ MISLIJO UČENCI O MODI IN MODERNEM Pionirski odred Osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu je ob koncu letošnjega šolskega leta spet izdal svoje glasilo KLO- P0TF:C. Iz njega povzemamo nekaj prispevkov učen- cev, ki duhovito opisujejo probleme mode in sploh modernega v današnjem času. HLACE I)0 kolen Rada bi imela moderno krilo. Mama pa mi je obljubila, da mi bo kupila moderne hlače. Hlačnice bodo segale samo do kolen. Morajo biti rdeče. Hlače bodo lepe, jaz pa vesela. Natalija Cedula, 1 /a DOBIL SEM TRENIRKO Z mamo sva v trgovini kupovala telovadne hlače. Na polici sem med drugimi oblačili zagledal trenirko. Bila je natančno takšna, kot so sedaj moderne. Ob robu je imela modro črto, na bluzi pa napis adidas. Z mamo sva šla že iz trgovine, ko sem jo začel prositi, naj mi kupi tisto trenirko. Mama je privolila pod pogojem, da prispevam nekaj svojih pri- hrankov. Vrnila sva sč na športni oddelek in po dolgem izbiranju kupila trenirko. Nekaj dni sem jo imel kar naprej na sebi. Ko jo je hotela mama prvič oprati, sem rekel, da ne bom nosil nič drugega. Nazadnje sem le oblekel stare kavbojke in ugoto- vil, da so tudi moderne. Matjaž Vnuk, 2/a POPULARNA GLASBA Glasba je danes zelo moderen način izražanja člo- veških čustev in odnosa do sočloveka. Ze v sivi pra- davnini je človek poskušal ujeti melodijo narave na preprostih glasbilih. Za material je uporabljal pred- vsem les in živalske kože. Nastajala so preprosta tolkala, pihala in brenkala. V .srednjem veku so se jim pridružila še godala. Glasba se je spreminjala iz sto- letja v stoletje in šele v 20. stoletju okrog leta 19j50 je nastala glasba, ki jo še danes radi poslušamo tudi mla- di. To je predvsem jazz in ročk. Največje uspehe so ta- krat poželi legendarni Beatlesi, Elvis Presley in še ne- kateri. Danes je težko imenovati prave ,,zvezde" glasbe, kajti skoraj vsak pevec se po nekaj letih ali pa še prej izgubi v množici drugih, kOt se je to zgodilo s Travol- to. Velja pa omeniti skupine ABBA, BONEY M., BCR, ki so že več let na vrhu svetovne lestvice. V do- movini pa radi poslušamo Srebrna krila. Nove fosile, Zdravka Čoliča. Parni valjak in Hazarde, ki igrajo predvsem disco glasbo. Iman.o pa tudi take, ki se nav- dušujejo za punčk (Tomaž Domicelj) in ročk (Neca Falk). Čeprav starejši ljudje te glasbe ne odobravajo in se navdušujejo bolj za narodne pesmi, si mi mladi vseeno raje vrtimo plošče s svojimi modernimi glasbe- nimi zvezdami. Marinka Fekonja, 8/a TETA IVICA Teta Ivica se moderno oblači. Cela je v modi. Ima dolgo pisano krilo, polno volančkov. Nosi tudi moderne rdeče čevlje z visoko peto. Ivica se sedaj važi, ker je lepa. Petra Kolmančič, l/a BABICE MISLIJO DRLGACE Moda je zelo draga stvar. Ljudje, ki imajo veliko denarja, si lahko kupujejo moderna oblačila. Ta so ponavadi zelo draga. Moda se zelo hitro spreminja, kajti tako lahko tovarne oblačil dobro zaslužijo. Babice se velikokrat jezijo na to ljubo modo. Pra- vijo, da se današnja mladina smešno oblači. Včasih nosijo dolga krila, drugič pa kratka. Enkrat so moder- ne ozke hlače, pa spet nosijo široke. Meni pa se zdi, da od čistoče lepše mode ni! Nataša Novak, 2/a LJUDJE IN TRGOVINA Komaj TIMA se odpre, že kupujejo gospe: hlače, čevlje, obleke, krila, pa še njihova zlatnina mila. Komaj pridejo domov, si nategnejo to gor in se važijo po mestu, kot šle bi se nevesto. Oj, ta nora moda, to ti je zabloda! Se je veselijo, zanjo le živijo. Martina Vršič, 5/a moderno nekoc in danes Pri obdelovanju zemlje so si nekoč ljudje pomagali s primitivnim orodjem iz kamna. Ko so izumili leseni plug, so si zelo olajšali delo. Danes kmet orje s traktorjem, seje s sejalnico, škropi s škropilnico . . . Človeka so pri najtežjih delih zamenjali stroji. Darja Pajtler, 2/a kaj je moderno Ze nekoč so se ljudje radi lepo oblačili in to se je obdržalo še do danes. Sam dolgo časa sploh nisem ve- del, kaj pomeni beseda moderno. Ko pa sva bila z ma- mo v Mariboru, sem opazil, da se nekateri ljudje tam oblačijo nekoliko drugače kot mi na vasi. Teta mi je povedala, da je tako ali drugačno oblačilo zdaj v mo- di. To sem spoznal tudi, ko sem šel v veliko blagovni- co. Od te ali one strani sem shšal prodajalke: ,, Veste, to je sedaj najbolj moderno. Ce si boste k tej bluzi oblekli takšno krilo, boste oblečeni po modi." Jaz sicer v tej modi nisem videl nič lepega, a mogo- če se bom zanjo navdušil, ko bom starejši in ko si bom sam kupoval obleko. Danes se moda hitro razširi tudi na podeželje, saj ljudje veliko potujejo in ni več potrebno iti v večja me- sta, da bi videl modne novosti. Vse o modi pa zvemo tudi preko televizije. Boris Kociper, 4/a teZaves hlaCami Stojim pred omaro in premišljujem, kaj neki naj oblečem. Nazadnje se odločim za črne žametne hlače, pa čeprav že naprej vem, kaj bo sledilo. ,,Uh, že spet te hlače!" se huduje mama, še preden me uspe videti. ,,Kaj pa je narobe?" jo vprašam. ,,Takšna si v njih, da lahko greš na maškerado," reče in jezna odide. ,,Raje obleči krilo." ,,Pa kaj imaš proti tem hlačam, saj si mi jih sama kupila!" zavpijem za njo že tolikokrat ponovljeni sta- vek. Jezna si oblečem jopo, takrat pa začne ata: ,,0 gospodična, pa ne da imaš spet te tvoje hlače!" ,,Ja, seveda jih imam, pa si jih ne mislim sleči!" Mama je,tiho, ker vidi, da nič ne pomaga, ata pa še z večjim užitkom zafrkava. Končno tudi on neha, saj mi ne more do živega. ■ Takšne težave se prjčenjajo pri nas navadno ta- krat, ko je treba obleči kaj za obisk. Mladi se držimo svojega načina oblačenja, dokler se pač lahko, veliko-' krat pa moramo tudi popustiti. Ko greva z mamo po mestu, navadno gledava, ka- ko so ljudje oblečeni. Včasih ji namignem: ,,Glej, kako je ta oblečena!" Takrat mama z V50 resnostjo doda: ,, Takšna pa mi ti ne boš ho^a po svetu!" ,,Ne bom, ne!" ji odvrnem in bruhnem v smeh. Irena Kos, 8/b sanje v izložbi Maja in Dora sta stali pred veliko trgovino sredi' mesta in zrli v izložbo. Tam so bile razstavljene najmodernejše obleke in krila. Maja in Dora sta si ogledovali in čakali sošolko, ki je šla v trgovino. So- šolki Maja in Dora sta bili veliko skupaj, vendar sta bih z vseh strani različni. Maja je bila hči predsednika občine, njena mama je delala v pisarni. Dora pa je iz- hajala iz preproste družine, oče in mati sta delala v to- varni. Maja je rekla Dori: ,.Vidiš tisto modro obleko! Mama mi je obljubila, da mi jo bo kupila za izlet." Dora, ki si niti želeti ni smela, da bi imela takšno obleko, je molčala. Maja pa je še vedno govorila: ,,Mogoče dobim še lepo rjavo bluzo." Dora jo je le na pol poslušala. Rada bi bila, da bi. se pogovarjali kaj drugega, vendar ni mogla govoriti, ampak je nemo zrla v obleko, o kateri ji je govorila Maja in je ona še dolgo ali pa nikdar ne bo imela. ,,Kaj je s tabo, da si tako molčeča?" jo je nenado- ma vprašala Maja. ,,Ah, nič!" je dokaj vedro odgovorila Dora. Ni hotela, da bi prijateljica vedela za njene težave, ker se ji je zdelo, da je ona ne bi razumela. Vesela je bila, da se je končno prikazala Marta, ki sta jo čakali in ji ni bilo treba več poslušati stvari, o katerih je lahko le sa- njala. ^ Potem so tri sošolke, navidezno prijateljice, odšle po hrupni ulici v nove dogodke dneva. Irma Trstenjak, 6/a POČITNICE UČENCEV 7/b OŠ TONE ŽNIDARIČ želim si veliko prostega časa. izkoristila ga bom za ročna dela in razvedrilo. Že nekaj imam v mislih, da bom šla med počitnicami k teti v Kungo- to. Nabirala bom gobe. Tudi kolesarila bom k bratrancu. Udeležila se bom tudi akcije zbiranja visenj. _ Za avgust nimam posebnih načrtov in bom kar doma. K meni bo prišla sestrična. hodila se bom z njo kopat v mrzlo Dravo. .Marija Počitnice bom preživela na Dunaju pri mamici. S staro mamo bova šli tudi v lunapark. Ko se bom vrnila, se bom včasih kopala v Ptujskih toplicah. Milica % — Na začetku počitnic bomo s Fredijem in Ivom obirali višnje. Ko bom dovolj zaslužil, si bom kupil zračno puško. Oče mi je že obljubil moped. Vpisal sem se v mladinsko delovno brigado. Iz našega razreda gremo kar trije: Milan. Borut in jaz. •Akcija bo avgusta, želim si. da bi bilo vreme lepo. Z očetom bova hodila ribarit. Na parceli imamo češnje, jagode in maline. Nekatere od njih so že _ obrodile in .^'e bom lahko večkrat z njimi posladkal. Želim si. da bi bile moje počitnice čim bolj vesele! Bruno .Med počitnicami bomo Bruno. Milan in jaz šli v brigade. Kopali bomo jarke za vodovod. Ogledali si bomo tudi Škocjanske jame. Hodili se' bomo kopat. Mislim, da bo zelo v redu. Komaj že čakam avgusta. Borut Zame se pouk konča že teden dni prej ker grem na republiški košarkarski tabor v Tolmin. Samo še tri šolske ure bom pretrpela v sedmem razredu, potem pa za dva meseca adijo šola in učenje. Avgusta bom s klubovci tudi na morju. V Kaštel Starem. To je mnogo bolj fino. kot če greš s starši, ki me nikamor ne pustijo in mi je grozen dolgčas • Lva Tudi letos bom preživela počitnice v bolnišnici. Po operaciji na kolkih in odstranitvi vijakov bom 6 tednov v mavcu in počitnice bodo šle po gobe. Ce bo še kaj časa. bom šla s sorodniki na morje. Ko se Klin znebila bergel in mavca, bom posku.šala nadomestiti, kar bo zamujenega. Seveda ne bom izpustila kopanja v toplicah. Helena Prvega julija greva s Saško v kolonijo na morje za tri tedne. V Punatu sem bila že večkrat. Ko se v rnem, bom nekaj časa doma in medtem se bom hodila kopat v Ptujske tpplice. Nekaj dni bom preživela pri .sorodnikih v Žabjaku. .Avgusta pa bom na morju z mamo. Z mamo sre verjetno tudi sestrična. kar pa mi ni preveč po volji, saj samo sitnari za domov. Jasmina Proste dneve počitnic bom preživela večinoma pri stari mami. S teto bova hodili v toplice ijj na daljše sprehode p(.> gozdu. Nabirali bova gozdne jagode in kar se bo pač še našlo. Hočem pozabiti na učenje. Sonja TIK PRED ZDAJCI ZA OTROŠKO HRANO FRUTEK Poskusna proizvocJnja nove otroške hrane v Fructalu, o kateri snno že pisali, je stekla. Novi, najmodernejši stroji, že polnijo male in velike steklene lončke s pripravljeno hrano za dojenčke. Morda vam je, če imate majhnega otrbka, zdravnik v dispanzerju tudi že ponudil nov izdelek Fructala na pokušnjo. Proizvajalci otroške hrane so seveda ljubosumni na svoj izdelek. Zato postopek za pripravo, zlasti če so ga sami razvili, ostaja navadno skrivnost. Pa vendarle bomo tokrat malce pokukali v halo, kjer nastaja Frutek, in s pomočjo prijazne tehnologinje razgrnili, kolikor se bo pač dalo, sliko o tem, kaj se dogaja od trenutka, ko tovornjak s svežo zelenjavo zapelje na dvorišče Fructala, do trenutka, ko skozi ista vrata odpelje drugo vozilo, naloženo s trdno zaprtimi, v plastične ovoje zavarjenimi lončki Frutka. SESTAVINE MORAJO BITI SVEŽE IN IZBRANE Zelenjavo — blitvo, mlad fižol in grah — delavke skrbno preberejo in pregledajo, tako da gre v predelavo samo resnično sveža, izbrana povrtnina. Meso, ki ga pripeljejo iz pivškega pe- rutninarskega kombinata, je pregledano že v klavnici in po predpisih odležano, pa tudi sadna kaša, ki je spravljena v Fruc- talovih hladilnicah, je iz zdravega, izbranega sadja. Sadje, zelenjava in meso se najprej znajdejo v mlinih, ki napravijo iz teh sestavin drobnejšo ali bolj zrnato kašo — odvisno pač odtega, kateri hrani bo namenjena,tistizačistomajhnealitisti za že malo večje dojenčke. Iz mlina odteče zmes v bazene, kjer jo avtomatski mešalci neprestano mešajo, da ne nastanejo usedline, ampak ostane zmes enakomerno gosta do trenutka, ko elektron- ski računalnik natanko odtehta potrebno količino vsake sesta- vine in »ukaže« avtomatski napravi, da napolni lonček. V tem trenutku je hrana že tudi termično obdelana, temeljito je izsesan ves zrak in ko se lonček napolni, ga je treba le še vakuumsko zapreti. NADZOR JE IZREDNO POMEMBEN Izdelava in predelava hrane ter pijač je izredno občutljiva zadeva, saj tod nastajajo proizvodi, ki gredo skozi želodec in so torej tako kot malokateri drugi lahko nevarni človekovemu zdravju. To seveda še toliko bolj velja za otroško hrano, saj je otrok dosti bolj občutljiv za različne klice, bakterije in mikrobe. Zato je higienski nadzor pri proizvodnji te hrane še ostrejši in bolj po- treben. Da so zelenjava, sadje in meso skrbno pregledani in da morajo biti ne le popolnoma zdravi, marveč tudi organoleptično neoporečni, smo že napisali. Vendar je to premalo: pod stalnim nadzorom morajo biti tudi ljudje, ki hrano pripravljajo. Tako so za delavce in delavke iz obrata za Frutek obvezni redni pregledi, kjer preverjajo, če nimajo kakšne bolezni, ki bi se lahko prenašala s hrano. Laboratorij pred vsakim polnjenjem opravi mikrobiološko kontrolo strojev: šele, ko je potrjeno, da na njih ni nobenih klic, se proizvodnja lahko prične. - ^ Ko je hrana že narejena in spravljena v kozarčke, vzamejo nekaj naključnih vzorcev in jih pet dni izpostavijo temperaturi 37 % Celzija — torej temperaturi, pri kateri bi se bakterije najugodneje razvijale in jih ne bi mogli spregledati, če bi zašle ^ igrano. Ce bi se zgodilo, da bi jih odkrili, bi uničili vso proizvodnjo TOtega dne; sicer pa pustijo hrano še teden dni v karanteni (skupno traja karantena torej štirinajst dni), šele potem zložijo kozarčke na podstavke, neprepustno zavarijo okoli njih plastično ^ folijo in jih zapro še v kartonske škatle. In Frutek gre lahko na pot. FRUTEK ZA DVA OBROKA Še tole je dodala tehnologinja, ko smo odhajali čez tovar- niško dvorišče: Frutek je dobro termično obdelan in vakuumsko zaprt, tako da na sobni temperaturi zdrži lahko leto dni, ne da bi se pokvaril. Torej ga ni treba dajati v hladilnik — razen v enem primeru. Če namreč otrok ne pospravi vse hrane, lonček lahko spet zaprete in spravite ostanek hrane do naslednjega obroka. In takrat je dobro, da hrana počaka v hladilniku. f CDNIK TELESNA KULTURA IIM ŠPORT - 11 SPOMINSKI KOLESARSKI MARATON Kolesarji i/ ljubljanske Kcmofarmacije s svojimi gostitelji pred ptujsko lekarno. V petek. 25. junija je marsikdo od Ptujčanov začudeno zrl pred ptujsko lekarno, kjer se je ob enajstih dopoldne/.brala skupina kolesarjev inokrog njih gruča ljudi. Šest kolesarjev, premočenih in utrujenih, je prikolesarilo v Ptuj iz Ljubljane, prek Dolenjske. Bi/eljskega in Podčetrtka do Celja in Slovcaske Bistrice. To so bili udeleženci spominskega kolesarskega maratona ob 35-letniei Kcmofarmacije iz l.jubljanc. V tichdnchso prckolesarili Slovenijo. Iz Ptuja.so namreč nadaljevali pot proti Ormožu. Murski Soboti in l.jutomeru. kjerseje njihova pot končala. Ustavili so se ob Vsaki lekarni in veterinarski postaji, s kateroje Kemofarmacija sodelovala in povsod so ob srečanju i/ročili svojim sodelavcem spomiaske plakete — v spomin na dobro sodelovanje. J udi v Ptuju so jih toplo sprejeli. Pred lekarno so jih pričakali skoraj vsi /aposleni.jih pozneje pogostili insekrajiSi čas zadržali z njimi v prijetnem pogovoru. M. Ozmec Po sklepu sveta TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ proda na javni dražbi — osebno vozilo FIAT 750 S, letnik 1979, izklicna cena 50.000.- din — osebno vozilo VW 1200 J, letnik 1976, izklicna cena 60.000.- din Javna dražba bo, 8. julija 1982 ob 8. uri na dvorišču Zdravstvene postaje Ormož. Prednost ima družbeni sektor. Interesenti morajo pred prl- četkom dražbe položiti 10 odstotkov varščine od Izklicne cene. ©emona kmetijski kombinat n »oi o ptuj kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, servis, i^voz-uvoz ^^ ^^ S delovna skupnost skupnih služb ^^jS^^jL] 6«2C0 plul, muzcHkl trg 2. lugealsvt« ■SB ^KKpnu i.i«oii (C«5i« f nj-Mi t«l»OrBfrr ^i«lk(Mnb.n povedli z zadetkom Štefana Do- nčeca. V endar sta gostom uspela dva nasprotna napada in povedli so z 2:1. Proti koncu srečanja, ki gaje na stadi- onu Aluminija v Kidričevem pred lOU gledalci vodil Pahor iz Lendave, so igralci .\luminija izenačili z zadetkom \'inklerja. .-MuminiJ je na srečanju, kije bilo v nedeljo popoldan, nastopil v močno okrnjeni in pomlajeni postavi. Igrali so: Milošič. Škrget. Jože Vindiš. Jauševec. Kokot. .Škrjanec. \inkler. Selin.šek. Doiičec. Bek in l.etonja. Nogonretaši iz Kidričevega so v kvalifikacijah odigrali štiri srečanja in niti enega niso izgubili. Doma so pre- magali Drav injo (6:1) in igrali neodlo- čeno s Partizanom (2:2). v gosteh pa obe sreč.inji remizirali. s Partizanom 1:1. z Drav inJo pa 3:3. .Aluminij Je tako za- nesljivo nov i članobmočne lige. o tem. kdo bo drugi in s tem v območni ligi. pa je odločilo v čerajšnje srečanje Partizan — Dravinja. ki Je bilo v Slovenj (iradcu. Pred zadnjim srečanjem Je lestv ica namreč naslednja: 1. Aluminij 4 13 0 12:7 5 2. Dravinja 3 111 7:9 3 3. Partizan 3 0 2 1 3:6 2 Tako ima tudi Partizan, čeprav so ga nekateri že pred začetkom kvaliHkaciJ lodpisalic. vse možnosti, da z zmago pred domačim občiastvom prehiti Dravinjo iz Sloveaskih Konjic in se uv rsti v republiško ligo. ("eprav se Je nogometašem Alumi- nija sezona zelo podaljšala, po enajstih kolih tekmovanja v A medobčiaski nogometni ligi še dodatna štiri kola kvalifikacij, pa ne morejoostati križem rok. Nogometaši bodo sicer nekaj časa počiv ali. kar pa ne velja za strokovno in organizacijsko vodstvo. Namreč, v klubu se zavedajo, da bo v prvi vrsti potrebno poskrbeti za solidni igralski kader, s katerim bodo z vztrajnim de- lom lahko uspešno nastopali v repu- bliški ligi. Tako bodo igralcem, ki so nastopali v kvalifikacijah, gotovo pri- ključili še v eč perspektivnih igralcev iz njihove mlailiaske ekipe, zgodaj pa bo potrebno pričeti tudi s pripravami, saj je telesna pripravljenost temeljni pogoj za nadaljno vadbo in doseganje tek- movalnih uspehov. lako bosta v prihodnji sezoni iz ptujske občine v vzhodni območni ligi nastopali dv e članski selekciji — Drava in .Aluminij. Torej smo spet tam kot pred leti. čeprav s pravilnim in sku- pnim delom to ne bi bilo potrebmi. Morda pa je lako celo bolje — za dvig kvalitete, ki Jo spodbuja ludi zdravo rivalstvo. Ob igralskem in strokovnem kadru bo potrebno uredili tudi zagotavljanje finančnih sredstev. Ne gre le za oba kluba, gre tudi za Medobčiasko nogo- metno zvezo, saj je le-ta po novem dolžna poskrbeti za del selekcijske pi- ramide. kije bil dosedaj v pristojnosti in obveza klubov — nosilcev selekcij. Do začetka nove tekmovalne sezone dela torej ne bo zmanjkalo! 1. kotar Spominski turnir v Gorišnici \ nedeljo bo v Ciorišnici memorialni turnir v spomin Darka Arnuša. Turnir v malem nogometu bo na igrišču v Ciorišnici. s pričetkom ob 8. uri. Prireditelji — tekn.idno društvo Partizan, vabijo vse okoliške ekipe, da se turnirja udeležijo. Prij.ive sprejemajo še v nedeljo do 8. ure. .1B OBVESTILO STRELCElVi NA „DAN BORCA" v nedeljo 4. julija dopoldan bo na ptujskem malokalibr- skem strelišču v Rabelčji vasi streljanje za strelske značke (zlate, srebrne, bronaste) z malokalibrsko puško na 50 m leže. Pričetek ob 7. url. PTUJČANI - PTUJCANKE, pridite v čim večjem številu In preverite vaše veščine v streljanju. Prijavnina po osebi 50.- din. Vabi organizator OBCINSKA STRELSKA ZVEZA PTUJ. NOVI INŠTRUKTORJI NOGOiVIETA Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Ptuju štiridnevni seminar za inštruktorje nogometa, ki sta ga pripravila Medobčinska nogometna zve- za Ptuj in Društvo nogometnih trenerjev pri zvezi. Vodil ga je znani nogometni strokovnjak, višji nogometni trener magister Zdenko Verde- nik. Udeležilo se ga je 15 bodočih trenerjev nogometa v občinah Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Namreč, med vzroki za slabšo kvaliteto nogometa na tem območju je gotovo tudi premajhno število nogometnih strokovnjakov, trenerjev. Tako pa bo gotovo tudi v tem pogledu šlo na bolje. 1. k. ATLETIKA Občinsko prvenstvo mlajših pionirk in pionirjev Da je atletika privlačna veja .športnih aktivnosti med mladimi, je nolrdilo tudi občinsko prvenstvo za mlajše pionirke in ptoriirje. kije pilo v torek. 22. junija na stadionu [)rava. Nastopilo je kar 160 učencev in učenk tretjih in četrtih razredov s sedmih osnovnih šol ptujske občine. Tudi na tem tekmovanju .so največ uspeha imeli mladi z OZ I one Žnidarič. PIOMRKK — 60 m: I. Neva Nahbcrsicr (Tone Žnidarič) 8.95 sck. 2. Jožica ("igula (.Markovci) 9.47 s. 3. SaBina Klajdarič (Kidričevo) 9.60 s; — daljiny: I. Katja Arko (Tone Žnidarič) 391 cm. 2. Avrclija ('n)jko\ ič (T. Žnidarič)'377 cm. 3. Dragica Vidovič (Olga Meglič) 369 cm; — mcl /oiiicc: I. Karmen Kcšpert (Kidričevo) 32.56 m. 2. Dragica l ladung (Dcstrnik) 29.86 m. 3. .'\nita Ličina (Gorišnica) 28.90 m; — "ckipntv 1. Tone Žnidarič 62. 2. 1 rane Osojnik 56.5, 3. Kidriče- vo 44. 4, (iorišnica 44. 5. Olga Meglič 39.5. 6. Markovci 26 in 7. Destr- nik 25 točk. PIOMR.M —.60 m: I. Matjaž Murko (l"ranc Osoji;ik) 8.34 s. 2. Va.sja Robin (Tone Žnidarič) 8.92"s. 3. Davi>rin Zoreč (T. Žnidarič) 9,01 sek: — daljina: I. romi Valcnko 420 cm. 2. Primož Lepej 400 cm (oba Ione Žnidarič). 3. Andrej Bezjak (Markovci) 392 cm: — .mcl /(^icc: J. Jože .Marjn (Gorišnica) 48.00 m, F\ner Petek ( Dcsirnik) 4.-^.% m. 3. NLitci Gajzer (^Lranc (Kojnik) 44 50 m: — ekipno: I. Tone ZniClaric 75. 2. I ranc Osojnik 64.5, 3. Markovci 45. 4. Oliia Mcsilič 36. 5. Kidričevo 29.5. 6. (Jorisnica 23 in 7. Dc.strnik 14 točk. ^ " I. k. »KAMEN SPOTIKE" JE NASTAJAL TUDI NA PTUJSKIH ULICAH \'iba lilm iz Ljubljane tc dni snema nov slovenski celovečerni film >Kamcn spotike«-. Gre za glasbeni film. ki ga snemajo v raznih krajih Slovenije. Nekaj kadrov lllma so v nedeljo. 27. junija posneli tudi na Prešernov i ulici in Sloveaskcm trgu v Ptuju, zato je bilo to območje tudi /apno /a v es promet. V Ptuju SC) največ posnetkov napravili s prizori skupine glasbenikov na tiADrnjaku s sprem jajočim motoristom. Snemanje i;((dheniko\ pred hišo na PreštTn()\ i 35 Foto: Alfred Bradač IOnsko snemanje kadra št. 207 na Prešcrno\i > Ptuju. Foto: Alfred Bradač MARKOVCI PREJELI PRIZNANJE PARTIZANA JUGOSLAVIJE članice TVD Partizan redno vadijo. Foto: L. Kotar Pred 14 dnevi je bila v Rovinju SMOTRA Partizana Jugoslavije, ki ga je organizirala zveza društev Partizan SR Hrvatske. Na tej smotri je imelo pravico sodelovati iz vsake SR in AP po 120 udele- žencev. Srečanje oz. pregled aktiv- nosti je zajemal znane pohode, orientacijska tekmovanja ipd. Vsak udeleženec, ki jo nastopil in končal te aktivnosti, je prejel ustrezno športno značko. Po končanem tekmovanju so v soboto, 19. junija podelili na Brio- nih najboljšim društvom prehodne zastave maršala Tita in diplome ter priznanja. Prehodno zastavo mar- šala Tita je osvojilo za leto 1981 v Sloveniji TVD Partizan iz Šošta- nja. Posebna priznanja oz. diplo- me pa so prejeli TVD Partizan Ta- bor Ljubljana, Skofja Loka, Šentjur, Lovrenc na Pohorju in Markovci pri Ptuju. Vsekakor je to lepo priznane na- šemu društvu na Ptujskem polju, ki že skoraj 50 let opravlja to družbeno pomembno delo na pod- ročju telesne vzgoje in rekreacije pri starejših občanih in mladini. Smotre so se iz Partizana Ptuj udeležili Jože Strafela. Ida Lepaj in Oto Mesarič. Iz Markovec pa Franc Kodrič. Janez Horvat, Mar- tin Mikša in Lizika Vršič. Vsi navedeni so osvojili tudi rekreacij- ske športne značke. OP 12 - ZA RAZVEDRILO 1. julij 1982- XEDNIH f EDNIK OGLASI IN OBJAVE -13 NNNP1982 ZA VEČJO PROMETNO IN POŽARNO VARNOST sklepu sveta za S1X) in I)S pri republiški konlerenci SZDl, Slovenije, so ležiščne naloge v leto.šnji akciji NNNP usmerjene proti dvema velikima nadlogama dana.šnjihdni. Proti vse pogostejšim in težjim irometnim nesrečam in proti požarom. Z drugimi be.sedami. geslo etošnje akcije NNNP bi lahko bilo: za vkčjo pro.mftno in požarno Varnost: Fudi v ptujski občini smo se za letošnjo akcijo NNNP pričeli pripravljati dovolj zgodaj. Vsi osrednji nosilci, od sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, do postaje milice, požarne skupm)sti občine Ptuj in občinske gasilske zveze, ter ostali, so že koncem aaskega leta pripravili podrobno dodelane programe s nomočjo katerih so nekatere akcije že potekale, druge pa se bodo zvrstile čez leto. ( kstno promki na probi.kma i ika Delavci postaje milice v Ptuju se že dalj časa aktivno vključujejo v aktivnosti akcije NNNP 82. Kako so pri tem uspešni, smo želeli zvedeti od komandirja Pranta Kozela? »Mislim, daje to vključevanje čutiti prav na vseh področjih našega dela. Naj pričnem s cestno-prometno problematiko. Letos smo izvedli že vrsto preventivnih akcij zoper udeležence v prometu. Rezultate sproti analiziramo, prav tako pa tudi vsa ostala področja. Na osnovi ugotovitev primerno in ustrezno ukrepamo. Ker se v ptujski občini varnostna situ- acija v cestnem prometu slabša, smo bili prisiljeni izvajati več preven- tivnih in represivnih ukrepov. Najčešči povzročitelji in udeleženci prometnih nezgod so pešci in kolesarji, zalo smo zoper ti dve kategoriji izvedli največ akcij. Opozarjali smo predvsem na pomanjkljivo opremo koles, na pravilno kori.ščenje cestnih površin, ipd.« Pričele .so se počitnice, kaj ste ukrenili za večjo varnost otrok med počitnicami? »V.sc osnovne šole smo na to opozorili že pred zaključkom šolskega leta. Učiteljem smo predlagali naj svojim učencem pravočasno povedo kako se morajo obnašali na cestah m ulicah, da ne bi prihajalo do prometnih nesreč. Sicer pa so svoje opravili tudi razni prometni krožki na šolah, ki sc) do sedaj storili za prometno varnost že veliko.« Delegatom zborov SO Ptuj ste dali poročilo PM Ptuj o varnostnih razmerah v prvem trimesečju 82. Na kaj ste opozorili? »Res je. to je bilo precej obsežno poročilo o varnostnih razmerah v letu 1981 in prvem trimesečju 82. Prva ugotovitev je bila. da se vajnostne razmere slabšajo. Zlasti zaskrbljujoče je področje kriminalitete*, še po- sebej mladinske. Raste nam število kršitev javnega redainmiru. Situacija pa se slabša tudi na področju prometne varnosti in varstva okolja. Pred vsemi subjektivnimi silami je velika in odgovorna naloga, saj je treba vse negativne pojave zmanjšati na minimum. Prav vsi smo za to odgovorni od komitejev za SLO in KS po krajevnih skupnostih, do komisij za urejanje in varnost cestnega prometa, v KS in OZD. Kar se tiče varstva okolja predlagamo krajevnim skupnostim, da ustanovijo komisije, ki bi skrbele za čisto okolje in opozarjale na vse negativne pojave. Z vso resnostjo pa se moramo lotiti prometne varnosti, kije zares vse slabša in nevarna za občane.« Delavci PM Ptuj so letos izvedli že kar precej preventivnih akcij, predvsem proti nepravilnemu obnašanju pešcev in kolesarjev. O tem je Aleksander Majdič. namestnik komandirja PM Ptuj. povedal: »Res je. da smo v letošnjem letu izvedli nekoliko več akcij zoper omenjeni kategoriji udeležencev v prometu. Mesečno smo izvedli 3 do 4 takšne akcije. Naj omenin. 'e rezultate zadnjih dveh akcij, ki smo jih izvedli 9. in 18. junija ob istem času. Tako smo 9. junija obravnavali skupaj 116 udeležencev v prometu. Od lega 29 pešcev. 39 kolesarjev, 22 voznikov koles z motorjem in 26 ostalih udeležencev. Pn tem skupinskem nadzoru smo denarno kaznovali 60 udeležencev, od tega 5 pešcev. 21 kolesarjev, 18 voznikov kolesa z motorjem in 16 ostalih. Opozorili smo kar 45 udeležencev, za hujše prekrške pa smo podali 11 predlogov sodnikom za prekrške. V akciji, kije bila 18. junija pa smo opozorili ali obravnavali 178 vseh udeležencev. Od lega 29 pešcev. 66 kolesarjev, 48 voznikov koles z motorjem, ter 35 ostalih udeležencev. Tokrat smo denarno kaznovali 1\ udeležencev, od tega. 12 pc.šcev, 17 kolesarjev. 14 voznikov koles z motorjem in 28 osialih udeležencev. Opozorili smo 84 udeležencev, za hujše prekrške pa smo podali 23 predlogov sodnikom za prekrške.« Likovno srečanje na Gorci v počastitev 60-letnice delovanja DPD Svoboda Ptuj so leta 1979 prvič orga- nizirali likovno kolonijo slikarjev amaterjev, kije imela svoje domovanje tri leta v Majšperku. letos pa so se^^rf Svobodini likovni sekciji odločili, da bodo srečanje preselili na Gorco. Tako so v soboto pod pokroviteljstvom KK Ptuj — TOZD Halo.ški Biser začeli slikarji "z delom v tem predelu Haloz nad katerim so zelo navdu.šeni. pa tudi nad ljudmi, kijih vsepovsod prijazno in gostoljubno sprejemajo. Danes u.stvarjajo že peti dan pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja .Marka Gosarja iz Ljubljane. Likovni sekciji DPD Svoboda Ptuj so se to pot odzvali — Izidor Dobrilovič — član likovnega društva v Izoli. Tone Ravnikar iz likovnega društva Peter Loboda v Domžalah. Ldo Stare iz dru.štva likovnih samorastnikov Ljubljana. Konrad Kranjc — likovno dru.štvo Lajči Pandurpri Lenartu. Tone Tratnik iz društva Angel Besednjak iz Maribora ter štirje člani ptujske likovne sekcije — Rozina Sebetič. Janez Korošec. Irena Tušek in Albin Tomše. Likovniki bodo na Gorci in v bližnjih haloških krajih ustvarjali Sejutri. nakar bo žirija iz združenja likovnih skupin SR Slovenije pregledala opravljeno delo in izbrala slike za razstavo, ki bodo na ogled v ptujskem hotelu od sobote dalje. mš Kateri prekrški pa .so bili najpogostejši? ■>Pri pešcih so prav gotovo pri prečkanju cest izven prehodov za pešce. Pri kolesarjih smo najpogosteje ugotavljali, da so kolesa slabo opremljena, da nimajo zavor, niti zadnje liiči. Pri obeh kategorijah pa smo najpogosteje ugotavljali, da ne uporabljajo tistih površin, katere so jim namenjene. Pri voznikih koles z motorji smo najpogosteje ugotavljali, da \ t)/ijt) brez ustreznih potrdil o znanju cesto prometnih predpisov. Dodati ic treba šc nepravilnosti, ki smojih v zadnjem času zabeležili največ zaradi nepravilnega razvrščanja in neupoštevanja oznak nacestišču. Prav gotovo bomo / akcijami nadaljevali še pogosteje in še strožji bomo pri kazno- vanju. Mislim, da vse preveč opozarjamo in premalo kaznujemo, ugo- lov ili smo namreč, daje kaznovanje vzgojno veliko bolj učinkovito, kot le golo t)pozarjanje. In če nam gre za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, potem pri tem ne bomo odlašali.« Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj se s svojimi akcijami aktivno vključuje v NNNP 82. O tem je tajnik sveta. L rane Jerenko dejal: •>Naj takoj povem, da smo že v začetku leta izdelali program letošnjih aktivnosti v okviru akcije NNNP. ter o tem seznamli občinsko konferenco SZDL. Poleg stalnih aktivnosti smo se letos odločili še za številne druge akcije, kijih bomo največ izvedli prav med počitnicami, torej v juliju in avgustu. Vse akcije bomo izvajali na območju občine Pluj, namenili pajih bomo vsem kategorijam udeležencev v prometu,^Po podatkih iz naših dosedanjih akcij >>brezhibno vozilo je varno vozilo«, lahko povem, daje bilo 50 odstotkov vseh pregledanih tovornih vozil tehnično nepopolnih, pri osebnih vozilih pajc bilo nepopolnih 37 odstotkov. Podatki so več kot porazni, zalo bomo takšne in podobne akcije še pogosteje izvajali in opozarjali udeležence, predvsem voznike, na pomanjkljivosti. V do- govoru s postajo milice Ptuj bomo pričeli tudi z represivnimi akcijami — sev eda z njihovo pomočjo. Razen tega smo po KS izvedli letos že prek 300 preventivnih predavanj pod naslovom «traktor, varnost in promet.« Na ožjem ob- močju mesta Ptuja smo predavali predvsem o novostih novega zakona o varnosti cestnega prometa, na podeželju pa smo dali poudarek vožnji s traktorjem. Vsekakor smo ludt v svetu za preventivo in vzgojo vzeli letošnjo akcijo NNNP zelo resno, zato se bomo natančno držali vseh dogovorjenih akcij.« POŽARNA VARNOST Letošnja akcija NNNP pa je namenjena tudi večji požarni varnosti. O tem je stekel pogovor s Stanetom Debeljakom. predsednikom SIS za varstvo pred požarom občine Pluj. kije dejal: >)Prav gotovo ima naša SIS v letošnji akciji izredno pomembno vlogo, saj vsi vemo, da smo v njej precejšnjo pozornost namenili tudi požarni varnosti. Zavedamo se. da imamo v ptujski občini kljub neka- terim ukrepom še zmeraj nere.šena vprašanja na področju požarne var- nosti. V skladu s programom OK SZDL in Zvezo gasilskih društev občine Ptuj smo izdelali program, ki nam bo služil kot izhodišče za letošnje aktivnosti. V tem programu smo predvideli pristop k izdelavi ocene požarne varnosti in ogroženosti na območju občine Ptuj, izdelavo načrtov varstva pred požarom, dopolnitve in ažuriranje pravilnikov o varstvu pred požari in požarnih načrtov v OZD in delovnih skupnostih, vzgojo gasilske mladine — ustanovitev društev mladi gasilec v vseh OŠ, izvedbo vseh tekmovanj gasilskih enot, animacijo hišnih svetov in stanovalcev za večjo požarno varnost v stanovanjskih blokih, opravljanje f>reventivnih pre- gledov, ureditev in namestitev ročnih gasilnihaparatov v stanovanjih, itd. Razen lega bomo sklicali vse predsednike hišnih svetov in jim naložili še dodatne dolžnosti. V okviru zveze gasilskih društev Ptuj bodo potekale redne vaje po posameznih društvih, aktivnosti pa bomo podvojili v tednu \arslva pred požarom. Pripravili bomo razstave gasilske opreme, pre- \ cnli\ na predavanja, učenci pa bodo pisali .šolske naloge na temo varstva pred požarom. Skozi leto bomo organizirali in izvedli številne gasilske proslave in priredilve. organizirali in vključevali se bomo v zaključno akcijo NNNP 82. opravili bomo seveda tudi analizo vseh akcij in še nekatere druge aktivnosti. Vse naše aktivnosti bodo uspele le.čese bodo vanje vključili zares vsi dejavniki, od osnovnih organizacij sindikata, samoupravni organi, ko- miteji /a LO in DS. pa seveda štabi za civilno zaščito. To velja za KS pa tudi za OZD. Seveda pričakujemo, da se bodo v akcijo vključila tudi vsa gasilska drtišua. naši požrtvovalni gasilci, in vsi ostali, ki vedo kakšno ncv arnosl pomenijo vse pogostejši požari. Zavedamo sc. da nam nič ne pomenijo še tako dobri programi, če jih občani, delov ni ljudje ne bodo sprejeli in se vanje aktivno vključevali. Po/arna v arnost jc izredno pomemben element družbene samozaščite, kol sestav nega dela splošnega ljudskega odpora v našem sistemu splošne ljudske obrambe. Prav gotovo nam brez dejaaskega sodelovanja in hotenja občanov, letošnja akcija ne bo dala takšnih rezultatov, kol jih pričakujemo in želimo.« Na akcijo NNNP smo torej ludi v ptujski občini dobro pripravljeni. Žclimt> in pričakujemo, da bi podobno oceno lahko dali ludi ob zaključku Iclošnje akcije in da bi la tudi vplivala na zmanjšanje števila prometnih nesreč in požarov! ivi. Ozmec V Sobetincih medrepubliško srečanje gasilcev Prizadevni gasilci iz Sobetinc pripravljajo srečanje gasilskih društev iz-Slo- venije in enajstih občinskih gasilskih zvez iz sosednje Hrvatske. Srečanje bo v soboto. 3. julija ob tamkajšnjem gasilskem domu. pričelo pa se bo že ob osmih /JutraJ. Ker je prireditev precej obsežna.— pričakujejo okrog 60 gasilskih desetin — so jim priskočili na pomoč še iz občiaskega odbora ZZB NOV Ptuj. SO Ptuj in občinske gasilske zveze. Prireditev so namenili v počastitev 90-letnice rojstva tovariša TITA. leta kongresov, pra/niku občine Ptuj ter letošnji akciji NNNP. V soboto dopoldne se bodo gasilci dveh bratskih republik pomerili v dveh gasilskih disciplinah in sicer, v suhi šolski vaji in štafetnem teku 9 x 50 m. Popoldne ob 15. uri bo osrednja zaključnaslovesnost. na kateri bodo naj boljši ekipi podelili pokal Sloveaskogoriške — Lackove čete. Ta pokal bo prehodni, tovrstna medrepubliška srečanja pa naj bi postala tradicionalna, je želja gasilcev iz Sobetinc. -OM Skupni posnetek udeležencev letošnje slikarske kolonije na (Jorci ZMDA SLOVENSKE GORICE 82 M SLOVO PRVE IZMENE Brigadirji prve izmene ZM DA Slovenske gorice 82 bodo jutri zadnjič na trasak pri Benediktu v lenarški občini ter na trasi Medvedce—Sestrže v ptujski obči^, Popoldne se bodo še zadnjič sestali na brigadnih sestankih. Sestala se bo tuj-j skupščina I. izmene in ocenila delo brigadirjev — lako nadelovišču, kot na področji, interesnih dejavnosti. V soboto, 3. julija pa bodo brigadirje iz Kranja. Novega mesta. Nove^- Sarajeva in Pucareva zamenjali brigadirji iz Sremske Mitrovice. Varvarinj Trebnjega in Hrastnika. Novost v drugi izmeni pa bo brigada Rdečega kriij Slovenije, ki bo delovala po posebnem programu. Brigadirjem prve izmene velja Z—D—R—A—V—O ! -OM Vse brigade udarne v naselju ZMD Slovenske gorice 82 je v soboto. 26. junija potekal obrambni daa ki so ga pripravili in izvedli v sodelovanju z občinsko konferenco ZRVS, vojašnico Dušana Kvedra in občinskim odborom ZZB NOV Ptuj. V vaji so sodelovali vsi brigadirji, zatem so si ogledali razstavo orožja v ptujski vojašnici, popoldne pa so se pogovarjali z borci. Brigadirji so preverili svoje znanje v časovnem orientacijskem pohodu. Pri tem so jim bili v pomoč ročni kompasi in zemljevidi. Popoldne pa so brigadirji navdušeno sprejeli 40-član.sko skupino iz Pucareva, od koder je brigada Bratje Ribar. Skupino so poleg predstavnikov občine sestavljali člani plesne-sceaske skupine in dekliškega pevskega zbora Rosa iz Pucareva, ki so brigadirjem indomačinom pripraviliobbrigadirskem domu bogat kulturni spored, Brigadirji so jim del kulturnega nastopa vrnili s svojimi točkami. Zvečer so pioniiji iz Pucareva prenočili pri svojih vrstnikih na domovih v Dornavi. V nedeljoje dež pokvaril brigadirsko veselje, a samo za kratek čas, 50 članska delegacija ZMDA Sloveaske gorice seje namreč odpravila v Zužemberg v Sul^ krajini, kjerje bilo srečanje brigadirjev iz štirih akcij. Tovariškemu srečanju je sledilo športno, kjer so se med seboj pomerili v košarki, rokometu, nogometu, odbojki in malem nogometu. V ponedeljek je na trasi Medvedce—Sestrže potekal udarni dan. na katerem so vse štiri brigade ponovno dokazale svoje prave spo- .sobnosti in pridobile naziv — udarne brigade. V torek dopoldne seje sestalo predsedstvo skupščine in ocenilo delo v prvi izmeni. V sredo je bila na trasi Medvedce—Sestrže udarniška akcija, na kateri so brigadirji na treh mestih izkopali jarke za sekundarne vodovode. -OM V tednu od 22. do vključno 29. junija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev ter 4 lažje telesne poškodbe. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da so v vseh štirih ne-rečah udeleženci kolesarji in daje eden od njih zaradi poškodb tudi umrl. Sicer paje v prvih šestih mesecih letošnjega leta na območju PM Ptuj nasploh porazno stanje v prometu. Za posledicami prometnih nesreč je umrlo že kar 6 kole.sarjev. 5 voznikov ali sopotnikov v osebnih avtomobilih ter 2 voznika motornih koles in 2 pešca. Skupaj je torej že 15 mrtvih občanov, karje v primerjavi z enakim obdobjem lani naravnost zastrašujoče. .Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov bodo zato še poostrili nadzor v cestnem prometu, akcije bodo še pogostejše in še strožje bo kaznovanje. Da bi le kaj zaleglo! UMRL ZARADI PADCA V petek. 25. junija ob 11.15 se je zgodila prometna nesreča v Gajevcih. Kole.sar Ivan Majhen iz Placarovc je peljal po nadvozu navzdol in z nogo zadel pešca Ivam Laura iz Gajevc. Pri tem je Majhen padel tako nerodno, daje za posledicami še itsu dan v bolnišnici umrl. —OM Rodile so: Silva Novak, Pavlovci 26 — Moniko: Danica Brumec, Ul. Pohorskega bataljona 3 — Aljaža; I.iljana IMilosavljevič, Prešernova — dečka; Dragica Horvat, Kidričevo 15 — Moniko; Ana Hojnik, Riimerk 4 — deklico: Drauica Arnuš. Kicar 11 — Aleksandro; Mira Frbus, Brstje 24 a — Tainaro; Matilda Spilak, Ormoška 6. Ljutomer — Matjaža ; Danica KrcmpI, Zg. Pristava 23 — dckiico: Vlasia Jakob, Brezovec 83 — dečka; Greta VrabI, Pacinje 29 —cickiico; Marija Meznarič, Stojnei 86 — dckiico; Marjeta Hrcmcc, Drakovci 85, Ljutomer — Branka; Vlasta Bombek, Spuh- Ija 114 — dečka; Olga Ilec, I.angiisova 28 — deklico; Valerija Ri/nar, Savinova 5 — dečka; Danica Vaiipotič, Hardek 20 — Karolino; Katarina Mlakar, Gorenjski vrh 52 — Gorana; Lidi- ja Lah, Mihalovci 22 — Darjo; Cetka /uho. Starše 66/a — Jasmi- no; Darinka Majcen. Cvetkovci 86 — Damjana; Marija Ovčar, /tipečja vas 11 — deklico; Branislava Blagovič, Skolibrova 6. Ormož — Teodora; Zdenka Hor- vat. Cvetlična 14, Ormož — dečka; Anica Rihtarič, Hrastovec 3 — dečka; Irena Kramberger, Krče- V ina pri Vurberku 60 — dečka. Poroke: Bojan Puhar, Maribor, Staneta Sevcrja 14 in Katarina Krajnc, Maribor, Panonska 2; Janez Vogrinec, Titovo Velenje, Janko- va 27 in Marija Fridauer, Zagreb- ška 29; Franc Vajdič, Zabovci 47 in Marija Brce, Zabovci 47; Leopold. Medved, Sikole 51 in Dragica Kaiser, Cirkovce 58; Ja- kob Cuš, Dornava 91 in Milena Poljancc, Bukovci 120; Perdinand Matvos, Gornja Radgona, Trate 2 in Ana Segula, Gornja Radgona, Trate 2; Branko Koz.ar, Brengova M in Terezija Arnuš, Novinci 31;. Lmrli so: Joselina Novin.šek, Znidaričevo nabrežje 8, roj.*I895, umrla 23. junija 1982; Janez Majhen, Placcrovci 3, roj. 1901, umrl 25. junija 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino f 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska'*; CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- . vode, za katere se ne plačuje tomeljni davek od prometa pro- izvodov.