t
222. številka. \
Trst, v torek dne 30. septembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne.
Naročnina znaša :
ta celo leto........24 kron
ta pol leta........12 „
za četrt leta........ 6
ca en nif-<ec . - ...... 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na naročil ]tr*-7 priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Po tolmkam»Ii v Trstu prodajajo po-
Mmezne ~ te vil k«' po 6 ^totink |3 nvč.l: izven Tr*!: pa p<« 8 ntotinfc 4 nv«"
Telefon Atr. 870.
Glasilo politirnega društva „Brlinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
«e računu io po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poflanf. osmrtnice in javne zahvale domači ogla-i itd . račnnajo po pogodbi-
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije 111 oglase -prejema upravni^tvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia >tv. 12. Upravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin picooio -tv. II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost1
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Za tržaške Slovence.
Iz Ljubljane smo prejeli: Oh natlačeno polni dvorani »Katoliškera Doma« in galerije se je v nedeljo dopoludne vrnil shod ^ Katoliškega delavskega društva«. O tržaških šolskih razmerah je go voril g. državni poslanec dr. Ig. Žitnik, ki je zadetkom svojega govora povdarjal, da še na noben sho l ni šel s toliko radostjo, kakor na ta shod, ki priča, da je slovensko delav--tvo vedno prvo, kadar se treba potegniti za narodna prava. Ta shod, je dejal g. poslanec, naj pokaže bratom ob Adriji, da je tudi v Ljubljani Slovencev*, ki simpatizirajo žnjimi, ki njihovo stvar smatrajo za svojo fctvar (Gromovito odobravanje.) Mi nočemo vsakemu enako, mi hočemo vsatemu svoje. Mi nismo nasprotniki nobenemu narodu, ampak onim. Ki nam delajo krivice (Navdušeno odobravanje). Govornik je opisal v živih barvah kri-'•eče šolske razmere v I -»tri in v Trstu, ter -e ozrl tuli na nadzorovanje dalmatinskih šol :>o bivšim laškem naučnem ministru, k a r je -kan dal za Avstrijo!
Ob teh besedah fo zborovalci postali tako _C>rčen;, da p< s'anec već minut ni mogel tr>voriti. »Skandal!« je donelo po dvorani a le s težavo je pomiril predsednik Goetin-" a r zborovale. < "e bi mi šli na Rusko, je t ada I jeva! poslanec, tedaj bi nas o našem po-ratku — zaprli ! L<thonu od preko luže pa e pri nas svobodna pot. Ob takih razmerah ; e najnujnejša potreba vsem Sloveaeem, da podpirajo d r 11 ž bo * v. Cirila in M e t o d i j a. Če bi že iruzeira ne bilo, je važai ta družba zato, er se na vsakoletnem njenem zborovanju •uje protest proti kričečim šolskim raz meram :ia slovenskem jugu.
Poslanec dr. Ž tnik je natančno opisal "j tržaških Slovencev za slovenske š >le in ka te trnjeve poti tržašiih Slovencev je _riol>oko vplivala na vse zborovalce. »Fej !«, e bil soglasen klic, ki je odmeval po dvorani, ko je poslanec opisoval, kako nasprot-ki našega naroda kratijo tržaškim Sioven-em pravice. Govornik je deja', da je na kost ti/iškim slovenskim šolam v ime kato-4ki narodne državnozborske delegacje sto« il korake v to, da izve, kako je z rekurzom -rž.sKih Slovencov. V ministerstru se mu je dejalo, da je rekurz ugodno re^eu iii da raka na ministrovi mizi le minlstro-esra podpisa. S^daj pa je nakrat prišla vest, a je rek u r z o »l b i t. (S:lno ogorčenje, vici: Sramota ! Ali smo še v Avstriji ? !) Avstrijska vlada seje tu zbala
O 11 I. I 8 T E K
101
MELITA.
Povest iz naše dobe.
£pieal J«»<dp E*reu Totnie ; prevedel Radi.
Drugi del.
VIII.
Zrak je bil tukaj radi bližine Alp tudi }K> letu še precej oster in hladen : pravi zrak visokih planin, zdrav in krepilen. An-Irina je radi tega j»oletno sezono preživljala v \Vinterht lu, dočim »e je po zimi umikala v B »rkovac v blago hrvatsko podnebje. Tej spremembi bivališča čez leto je pripisovala Da svoje trajno, nikdar ne pokvarjeno zdravje. < e eo v pegovoru njene znanke govorile o ivojih hišnih zdravnikih, je opomnila v šali, la njena h šoa zdravnika sta Winterhof in Borkovac, ki sta tako dobra, da ni bolehala nikdar.
Meliti je tudi ugajal krasni položaj \\*:nterh( fa, a osobito bližina Alp, katere bi tako rekoč kar dosegel z roko. Uprav pod Alpami je ime'a grajšelna od davnih časov
laške irredeute. Mi, ki smo zvesti Avstrijci, odločno protestiramo proti takemu postopanju, ki ni na korist države, in se bomo borili z brati ob Adriji za pravice našega ljudstva. Stvar tržaških slovenskih šol mora postati vseslovenska stvar! Vlada, ki je tele-graisčno zaukazala otvoritev nemških mestnih šol v Ljubljani, mora, in to v korist Avstrije, dati tržaškim Slovencem pravico !
Ob burnem,' neopisnem navdušenju je bita vsprejeta naslednja resolucija:
»V »Katoliškem Domux v Ljubljani dne 28. septembra 11**2 zbrani slovenski krščansko socijalni delavci iskreno pozdrav ljajo zatirane brate tržaške, ki ob obali -Jadranskega morja nevstrašeno branijo svoje narodne pravice proti nasilstvu oholih in mogočnih nasprotnikov, ter se navdušeno pridružujejo javnemu protestu, ki so ga izrazili na ljudskem sfo«du »Edinosti« dne 14. septembra t. 1., zahtevajoči za slovenske otroke slovenske ljudske šole v tržaškem mestu, ter jim kličejo : Živeli vrli junaki v boju za dom in oČetnjavo. Ne vdajte se! Junaško naprej do zmage !«
Ginljivo je bilo gledati slovenske delavce, kako s) vždigali pesti, s kako odločnostjo so nastopili za svoje sotrpine ob Adriji. Ni in ne bo zastonj klie, ki je prišel po brzojavki i z Trsta na ah od :
/Nedolžna kri slovenskih tržašk i h otrok Vam kliče: Bratje pomagajte nam! Slovenski očetje«. Ta shod je pokazal, da z združenimi slovenskimi močmi mora zasijati tržaškim Slovencem l>oljša bodočnost.
Politični pregled.
V Trstu. JSO. septembia 1^02. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko.
»Slov. Narodu« brzoj a v ljajo z Dunaja, da so pogajanja prišla do točke, kjer si ue vedo več dalje pomagati, zbok česar da so izostala skupna pogajanja. Danes došla nam «Neue I reie Presse* pa zatrja, da skuj ne konference, ki je imela biti včeraj predpoludne, ni bilo zato, ker so se ministri udeležili zadušnice za pokojno kraljico Belgijcev. Isti vir /atrja, da ni dvomiti, da se odpravijo še obstoječe diference.
To bi bili torej sliki o stanju pogajanj, ki si naravnost nasprotujeti. No, razna znamenja govore za to, da mora biti položaj jako resen. Ogrski min. predsednik je bil včeraj predpoludne pred cesarjem v avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Popoludne je cesar po-
gozdarnico, kjer je radi pažnje nad \Vinter hcfckimi gozdi bival grajščinski gozdar s svojo družino. Tja sti hodili Melita in Ljubica vsake ga popoludne na sprehod, pili tamkaj sveže namolženega mleka, nabirali alpske cvetlice in jih vili v velike kite, nadihali se iz prve roke onega balzamicnega zraka ter se vračali potem sveže in razveseljene duše domov v AVinterhof.
Tu je res kramo in divotoo !« je vskli-kala često Melita, a pri sebi je dalje mislila : »Ali zakaj ni tudi o n tukaj : tedaj bi bilo vse lepše in divnejš?.«
Tudi on je prišel naposled. Osmega dne po svojem odhodu se je Alfred povrnil v \Vinterhof. Od častnikov, ki so sodelovali na tem jahanju na distanco, je dosegel on prvi cilj. Konj izvrstne pasme in njegova jezdar-ska spretnost sta mu pribavila prvenstvo med drugimi. B.l je ne malo ponosen na to svojo zmago, do katere se mnogo drži v konjiških in sportskih krogih. Tudi Ljubici so sijale oči od zadovoljstva, ko je Alfred pripovedoval o posamičnostih te dirke. Tudi ona je bila ponosna radi Alfreda.
zval k sebi ministra za vnanje stvari, greda Goluchovskega, a na večer je imel le ta raz-gov ire z ministerskim predsednikom dr.om Koerberjem.
V domnevanju, da pogajanja ne morejo z mesta in da je položaj resen, nas utrja tudi zatrdilo v »Narodnih listih«, da čuti krona potrebo vplivati na akcijo za zagotovljenje parlamentarnega rešenja ragodbenih predlog. Zaustavi vši akcijo za sporazum'j enje med Čehi in Nemci da je dr. Koerber sledil višemu povelju, ker da mora popred počakati na sporazumljenje o skupnih stvareh in potem še le da se mu bo baviti z notranje političnimi stvarmi«. »Narodni listv« pa pov-darjajo odločno, da Čehi nimajo nikacih obračunov 7. Madjari, niti jih ne brigajo mnenja Nemcev : vlada jim je vzela nj hovo pravo, vlada naj jim je vrne zopet ! V procesu, ki ga imajo Čehi r. eksekutivo, ne pri-poznajo nikdar Nemcev kakor »superarbiterje«. Oni da ne bodo nikdar iskali pritrjenja Nemcev, kamo-li, da bi je hoteli kupiti ?!
Poročilo senatorja Villarija. Iz tega poročila na občnem zboru »Dante Ali-ghieri« posnemljemo one glavne točke, ki se dostajejo naših pokrajin. Najprej je omenja'. Villari na sploh.
Trentin ima -- je izvajal Villari — proti sebi Nemce z njih veliko kulturo. Trst, Gorica in Istra imajo proti sebi Slovane, polne nove namozavesti. Na Reki bra nijo Italijane pred Hrvati Madjari, ki pa odpirajo — madjarske šole. Med vsemi v v največi nevarnosti so Italijani v Dalmaciji.
Glede Trentina je povdarjal posebej n. pr., da tisoči Italijanov v Bolcanu nimajo ene italijanske šole. Da se temu pride v okom, trebalo bi odpirati italijanske šole po izgledu nemškega echulvereina. Neprestani boji, ki razburjajo duhove, koristijo italija-niteti. Tudi socijalisti, ki so bili nasprotniki »Lege«, so se morali s p o p r i j a -i n i t i ž n j o. Slično se godi tudi od strani duh všSine.
Ozirotn na borbo med Italijani in Slovani ob Adriji, je izvajal Villari najprej v obče : Potem, ko je Avstrija morala zapustiti Beneško - Lombardijo, ko je okupirala Bosno in Hercegovi 10 ter si je začela delati pot ideja, da bi Avstrija mogla posta'i slovanska vlast, so Slovani, izlasti ' Hrvatje, začeli koncepirati nado, da se osnuje j Velika Hrvatska in so se zapletali v vedno huje boje z Italijani. Slovanska propaganda deluje celo v pokrajini videm3ki, kjer živi kakih 3CMKX) Slovanov. Pa se nekaterim čudno zdi
da Italijani delujo propagando za svoj jezik '. Ali ta boj ee ne l ije eamo, radi jezika, ampak tudi ladi gospodarskih interesov. Italijani bivajo po mestih, Slovani na kmetijah, ki so večinoma v posesti Italijanov. V T r s t u i n v Istri s e i t a 1 i j a n s k a civilizacija šezmagonosno upira Slovanom, ki vedno ponavljajo svoje naskoke, polni zaupanja v sami sebe in v svojo zaželjeno b^h čnost, a'i asimilacijska meč italijanstva je res brez primere. Hrvatje in Slovenci, ki prihajajo v Trst, Koper in Pulj, ne le da postajajo Italijani, ampak si prisvajajo tudi vse njihove straj-ti.
V hudih skrbeh je glede Dalmacije. Italijanski jezik, ki je sicer jezik morja Adrijanekega, je v hudi nevarnosti. Zadev je edini, ki se še zmagnnosno tir»ira. V Šibeniku, Spljetu, v Trogiru, na otokih, so Italijani v nevarnosti, da jih Slovani potisnejo v morje. Daimecija ima le še enega samega italijanskega poslanca v parlamentu na Dunaju, v deželnem zboru pa le še šest. Hrvatje so v velikem številu z dežele udrli v meBta, kjer bijejo boj proti Italijanom.
Vendar pa zmerni in prosvetljenfji Slovani priznavajo, tla za utrjenje lastne narodne kulture trebajo proučevanja jezika in literature italijanske in da bi bilo udušenjc italijanskega jezika v teh krajih zlo ne le za Italijane, ampak tudi za Slovane. In od najmodrejih med njimi je že došlo predlogov za spravo in sporazumljenje, da se v s p o-stavijo odnošaji prijateljskega sosedstva kakor so obstajali skozi stoletja. Ali pogoji za tako j sporazumljenje, težavni že eami na s-ebi, so postali še težavnejši v s 1 e d m f j c e b o j-nega nezaupanja in srda, ki ga neizogibna vzbuja borba.
Ed'no sredstvo tudi tu — je zaključil Villari — da si Italijani, ako se hočejo izogniti propadu, snujejo nove šole. Te naj dokažejo življensko silo Italijanov, kar bi morda napravilo laglje in možneje sobi vanje Italijanov se Slovani!
Villari je zaključil, rekš:, da Italijani morajo hvaliti delavnost nasprotnikov, a ta njihova hvala naj se kaže v posnemanju istih! Apostrofiral je mnogoštevilne, izlasti mlade apostole ciljev društva »Dante Alighieri«.
Nekoliko komentarja jutri. Slavnosti v soteski Šipka. O prihodu }uskih gostov je bilo najkrasneje jesensko vreme. Z velikim knezom Nikolajem Ni-kolajevičem je došlo 1 o ruskih generalov in
Polkovnik je bil s svojimi častniki, ki so sodelovali na tem jahanju, jako zadovoljen. Da se odpočijejo od napora, katerega so junaško vzdržali, so dobili vsi dopust na pet dni, in tako je mogel Alfred ta čas brezbrižno in brezdelno preživeti v \Vinterhofu v družbi, ki mu je bila nad vse mila radi Me-litine -prisotnosti.
Do Alfredovega prihoda je Melita ata-
i novala v sobah, ki so bile določene za njo in za Alfreda. Ona je to izrecno želela, da jej bo lepše, a baronica ni imela razloga protiviti se temu. No, ko je došel Alfred v \Vinter-bof jej je dala baronica odpreti sobe tik svo jih sob. To ni bilo brez vzroka : tudi Melita je vedela, zakaj ta sprememba. Baronična sobarica je imela nalogo, naj takoj naznani, ako bi Melita vstala slučajno bolj rano, nego ona ; pravimo slučajno, ker baronica je redno prva vstajala in odhajala k počitku poslednja od vseh štirih. Niti tega ni delala brez vzroka.
Med Alfredovo odsotnostjo je baronica malo marala za mladi gospi, za njiju spre hode, izlete in razgovore. Ona je puščala,
naj delati, kar jima je ljubo. Bila je vse te dni mirna in ni se imela česa bati. No, čim se je vrnil Alfred, je uastala po njeni sodbi nevarnost, za katero je ona dobro vedela, pa je pazila, da jo prepreči kolikor le možno. Ona je bila odsihdob nerazdružljiva od mlade družbe. V pogovoru je vodila glavno besedo, sodevala z veseljem na izletih in sprehodih-, a vedno je pazila na to, da se Alfred in Melita nista preveč bližala eden drugemu. Umela je, osamljati ju, da sta redko kedaj imela priliko iti skupaj nekoliko korakov, ali izmeniti nekoliko nežnih besed. Vse, kar sta imela za svoje ljubavne pomenke, so bili njiju pogledi polni tajne želje in hrepenenja, ali tudi ti so se shajali v baroničnej prisotnosti le plaho in boječe. Melito je silno jezilo to zvito in fino prepredeno nadzorstvo baroničino. Basonica pa je dobro videla njeno jezo, ali se je delala nevedno. Šalila se je, se Bmejala in bila dobre volje kakor mlada dama. •	t Pride še.)
10 čas'nikov spremstva. O njihovem prihodu v tabor pri Sejnovu so jih j»ozdravile množice tisočev kmečkega prebivalstva, godba pa je svirala rusko himno.
Spominska cerkev, blagoslovljena v nedeljo, je velikanska monumentalna zgradba, s katere se nudi pogled na rc/ne vrtove v Kazanliku in na grobove padlih ruskih vojakov. Na slavnostih blagoslovljenja je sodelovalo tudi 150O veteranov iz bolgarskih »družin« (batalijonov), ki so se junaško borile v vojni leta 1*77—1878.
Včeraj in danes se vrše velike vojaške vaje pod poveljstvom generalov Dranderev-skega in Nikolajeva. Vaje imajo ponuditi zaključno sliko onih groznih bojtev v soteskiSipka.
Najbolj bo v spominu bolgarskega naroda dnevi od 21. do 23. avgusta leta 1877, ko je ruski general Stoljetov imel na razpolago le dva ruska polka in 6 »družin« bolgarskih dobrovoljcev. 8 to skromno silo je moral braniti prehod čez Sipko proti najboljim turškim četam Sulejmana paše, a pri -<*akovane pomoči ni hotelo hiti od nikoder. Ruskim in bolgarskim braniteljem sta bila že skoro pošla streljivo in živež in vendar so «e drža i i.
Konečno je vendar prišla pomoč pod generalom Radeckim in sicer od višine prehoda proti vasi Sipka, jk> cesti, ki je tako strma, da niti ni možno voziti s konji, in je le za jezdece, ali vozove z voli. Nekoliko kilometrov pod vasjo Šipka je bil turški tabor Vesel paše pri Sejnovu z 30.000 bojevniki. Dne januvarja 1S7>< je tu znani general-junak Skobelev napal turški tabor, zajemši ga ud dveh strani in stisnivsi ga med dva ognja, daje moralo kapitulirati vseh blizu 30.000 turških mož. (Vsi tisti grozni boji v jte3ki Sipka so namreč trajali od julija J*77 pa do januvarja 1*7S.) Tu pri Sejnovu je danes veliko taborišče iz šatorov in barak, v katerih bivajo ruski gostje. VsaKa ped te zemlje je napojena ruske in bolgarske krvi, prelite za osvobojenje.
Socijalizem in mir. Znani francozki socijalist »laures je na nekem shodu v Sansu govoril o političnem položaju. Njegova izvajanja pa ho se povzdignila v slovesno manifestacijo proti militarizmu proti vojni ideji »maščevanja*, a ob enem za sedanjo vlado na I rancozkem. Znamenito pa je na izvajanjih .faures-a. da je povdarjal »razsodni socijalizem«, ki si prizadeva za emancipiranje proletarijata. To povdarjanje vzbuja misel, da je znameniti francozki socijalist hotel povdariti tudi ekzistenco socijalizma, ki ni razsoden. I a razsodni socijalizem da hoče potom zakonov preobraziti družbo od neorganizirane in krivične do organizirane in pravične družbe. Kmeta bo ščitil pred izsesavanjem |>o davkih, delavca pred izkoriščevanjeir po velikih obratih, a oba bo združiti v borbo proti vojni, ker le mir more prinesti emancipacijo teh dveh etsnov. Jaures pravi sicer, da je del buržoazije — da bi pozornost obrnil od socijalnega vprašanja — zašel v nacionalizem, šovinizem in militarizem, ali v resnici nikdo re želi vojne. Republikanski Franciji je možno le eno maščevanje: da pripomore do konsolidiranja miru in raivoja demokracije. Alzacija Ivotaringija si ne želi, da bi nje tla zopet mcč.la kri obeh narodov. Trajen mir je dosegljiv, ako proletarijat pride do upliva na javne oblasti in se izvede misel razoroženja. Temu uplivu se imamo zahvaliti na 33 letnem miru, ta vpliv osvobodi tudi ljudstvo od davkov. Tu pa je podal Jaures znamenito izjavo, da bodo socijalisti — podpirali politiko sedanjega ministerakega predsednika! To mora vendar osupniti, koso ravno te d m, kakor znan >, posamični členi tega ministerstva govorili toli vojevito in v zmislu ideje maščevanja, tako nscijonalno-šovinistiČno, a isti gospod ministerski predsednik, C'oml>es, katerega hočejo podpirati isti socijalisti, ni vedel navajati druzega v opravičevnnje onih dveh ministrov, nego da sta govorila nepremišljeno v govorniški toploti. Pop< Inooia v zmislu sedanje vlade je nadaljnja izjava Jaureea, da večina odtegne vsem kongregacijam pravico do poučeva-vanja: mal<*e v navkrižju z dosedanjem postopanjem vlade pa je zagotovilo, da se o tem ne bo rabila surova sila ! — V imenu bvo-bode je želel govornik, da si narod zagotovi univerzalni pouk, da se bo boril proti socijalni politični uzurpaciji cerkve. Zbor je vsprejel dnevni red, ki vspodbuja Jaures a na boj proti vojni in militarizmu, ter ga vspodbuja, naj vstraja v borbi za mednarodna raz«odiš*aT progresivno razoroževanje in evropski m"r.
Tržaške vesti.
Addio. Pod tem naslovom smo prejeli iz delavskih krogov :
Zadnje kočevsko slovensko-delavsko glasilo prinaša med mnogimi drugimi neslanostmi, tudi sledeče :
»Addio! Ko so od Edinosti nalarbani listi prinesli neresnično vest, da nameravamo uprizoriti radi lopova Camberja generalni štrajk, je poklicala modra vlada dva batali-jona vojakov iz Gorice. Sedaj so se odpeljali zopet nazaj in rni jim kličemo srčni »Addio«.«
Mi ne vemo, so-li čitatelji omenjenega lističa res tako najivni, da verjamejo take lažnjive klobasarije, al: pa imajo tako svobodo v svoji stranki — da morajo verjeti vse, kar jim kdo natveza !
Konstatujemo pa, da je gola resnica, da so izvestni agitatorji z vso vnemo agitirali za generalni štrajk, in gola resnica je, da smo mi narodni delavci preprečili namerjan: generalni štrajk, o čemer so nam pomagali mnogoštevilni Camberjevi somišljeniki-delavci laške narodnosti.
Mi se ponašamo z vspehom skupnega našega nastopa proti onim, ki so hoteli speljati naše delavstvo na trg — radi samih osebnosti. Dovolj je teclo nese slovenske krvi o priliki februvarskega generalnega štrajka. Dovolj in preveč je napravil slovenski delavec za one, ki ga danes nazivljejo »ščavom«. Za generalni štrajk nastopimo mi slovenski delavci le tedaj, ko bo trebalo braniti skupne delavske interese, nikakor pa ne tedaj, ko pojde le za to, da bi se kratila svoboda svojim bližnjim — pa bili isti tudi naši najhujši politični sovražniki ! Stranka socijalistov je hotela uprizoriti generalni štrajk in nje somišljeniki v novi laki, na železnicah, v tehničnem zavodu, pri L'ovdu in po drugih zavodih, so že pozivali : naj ob določeni uri (11 ljt) v s i z a p u s t č delo!!
To ni farbanje — to so fakta, katera — ker se je nakana izjalovila — bi hotel sedaj -Rdeči prapor« utajiti.
* Smolo so imeli agitatorji za štrajk, ker so jih vsi in povsod odpravljali z opazko, da naj italijanski voditelji socijalne demokracije sami obračunajo s Camberjem, oziroma, da naj ga tožijo, ako se čutijo žaljene !
In, gospodje : ako niste namerjali uprizoriti generalnega štrajka — čemu paje šel g. Pittoni k bratcu Rasko-viču?! 1 d čemu ta poslednji na c. k. namestništvo?! Ć emu je sladki Attilio strašil ministre?! In čemu mu je v tem poslu pomagal tudi Raskovič?!
To so vprašanja, ki vam dajajo najbolji odgovor na očitanje »fa-ibanja« od strani » Edinosti«.
K a k t je, da se je bližala huda ura. ali slovensko in pametnih Italijanov »3treljanje« je odstranilo — vsako nevarnost! Addio!
ij. M*, tiskovnega zakona ima dve lepi lastnosti. V prvo : da je veljaven za vseh, in v drugo: da je tako potrpežljiv, da 83 daje zlorabljati od vseh. Tega pa, kar je na razpolago vsemu božjemu Bvetu, tudi g. .Jernejčiču, zaupniku socijalistiske stranke v Rojanu, ni smeti odrekati. Rog nam je torej priča, da mi nič ne zamerjamo gospodu Jer-nejčiču, ako eo se — drugi spomnili zanj za nepreplačljivi £ 11'. tiskovnega zakona, ne-preplačljivi namreč za vse one, ki bi radi kaj utajili. Ne zamerjamo gospodu Jernejčiču, ali tudi on nam ne sme zameriti, ako vkljub njegovemu popravku, dopo.slanemu nam in priobčenemu v sobotni številki našega lista, verujemo več onim, ki so nam sporočili, nego njegovemu popravku.
Gos[i. Jernejčič popravlja :
1.) Ni res, da sem na mani f e -stacijskem shodu pri bv. Jakobu kričal, da »slovenskih ni treba dajaz vsaj ne bodem dal svojih otrok v slovenske šole, d a j i h bodem dajal raje v laške in nemške. Res je le, da sem z drugimi scc alisti protestiral proti od poročevalca predlaganimi resolucijam.
l'.) Ni res, da sem na dvorišču »pri Skuretu« (blizu »dvanajstih murv« v Rojanu) v navzoč noBti v e -čih žensk kričal, da naj strela ubije vse slo vence, ter da sem pri dodal, da ne bodem pošiljal svojih otrok v take farške šole. Rea je pa, da na omenjenem dvor š ju o tej stvari sploh nisem govoril.
A d 1.) Gospod Jernejčič pravi sicer, da ni res, da bi bil on na manifestacijskem Bhodu kričal tako in tako : on da je le v družbi z drugimi sodrugi »protestiral« proti »predlaganimi resolucijam«. (Ta oblika je precej znane provenijence, radi česar se nam utrja mnenje, da so se za g. Jernejčiča — drugi spomnili na Jj 10. tiskovnega zakona. No, sicer pa — pustimo to.)
Gospod Jernejčič priznava torej, da je na shodu »protestiral«. Ker pa so ono nedeljo tisoči ljudi videli, kako protestirajo sodrugi-socijalisti proti narodnim aspiracijam našim, ne treba zgubljati ni ene besede za ocenjevanje vrednosti popravka glede te točke. Vendar pa bodi zabeleženo, da oni, ki so nam sporočili in ki so stali v neposredni bližini g. Jernejčiča in od katerih nekdo je celo govoril ž njim, nepremično vatrajajo pri svojem prvotnem poročilu ! Nam zadošča to.
ad 2) Gospod Jernejčič taji besede, o kater h trdi poročilo v « Edinosti*, da jih je govoril naslednjega dne na dvorišču »pri Skuretu« v Rojanu. Glede te točke smo si še enkrat preskrbeli obvestil od ljudij v R >-janu. Poročilo naše bi bilo — po dobljenih ponovnih informacijah — popraviti le v toliko, da se ni ves pribor vršil na dvorišču, ampak deloma tudi v hiši. Celo uro lahko povemo g. Jernejčiču : bilo je v ča3U od en četrt do 1. ure popoludne. Povod pa je dal neki Nemec, bivajoči v isti hiši in somišljenik g. Jernejčiča, ki pa je menil nekako porogljivo : ali danes nočejo peti svoje italijanske delavske himne?! Očevidci nam zatrjajo vnovič, da je g. Jernejčič, ki pa ne stanuje tam, ampak je prišel v obiske k svojemu očetu in bratu, res govoril one besede, da so govorili za našo stranko žaljive besede tudi drugi členi Jernejčičeve rodbine in da je bil krik tolik, da ga je bilo čuti tudi na cesto. Posebno pomembno je za ta slučaj, kar nam nadalje zatrjajo Rojanci, ki dobro poznajo g. Jernejčiča in njegovega brata: da jima je namreč že postal v navado vsklik, da naj strela udari vse Slovence I
Tako nam torej zatrjajo ljudje, na katerih resnicoljubju nimamo razloga dvomiti. G. Jernejčič Daj nam torej ne zameri, ako verujemo tem poslednjim ! In to tembolj, ker se besede o »farških šolah« kaj lepo strinjajo z vsklikom socialističnega govornika na ma-nifestacijssem shodu, češ, da njemu je ljubša »dobra« laška ali nemška, nego pa »slaba« (tu je hotel govornik seveda reči »farška«) slovenska šola ! In tem bssedaru je gotovo ploskal tudi g. Jernejčič !
A da ne bo nobenega dvoma, ali imamo priče, ali ne, konstatujemo, da gospod Jernejčič sam in s podpisom pripoveduje v »Praporu«, da dobro pozna osebo, ki je »Edinosti« »napačno in zvito poročevala o mojih pogovorih »pri Skureta« v Rojanu.«
Guspod Jernejči' pravi torej, da se nam je krivo poročalo o »njegovih pogovorih«. Torej so bili pogovori! Tudi to nam zadešča.
Samolaški urnik je izdala tramvajska družba proge na Opčine. Tako se ta tramvajska družba hudo zagreša proti onim, po katerih zemljišču teče nje železnica. Tako žali družba del sodeželanov, ki bi jej lahko donašali lepih dohodkov, ako bi ne pozabljala, da so ta del Slovenci iz mesta in okolice !
Vsa znamenja in vsi napisi ob tej progi so samolaški ! Nadpisi na vozovih samolaški in urnik samolaški !
Kaj vam je res samo na tem, da demonstrirate proti nam, proti naši slovenski okolici in proti mestnim Slovanom? Ne bi-li bilo boljše, da poleg Lahov zadovoljite tudi nad slovenske sodeželane .J !
Obilen lov ! V dveh večerih, t. j. mi-nolo soboto in sinoči, so naši varstveni organi »nalovili« celih 7(5 oseb — mladih in starih ! Ti ljudje so bili aretirani, ker so nosili pri sebi razna prepovedana orožja. Kaznovani so bili vsi od 6 do 48 ur zapora.
Dvignjena prepoved. Včerajšnji tu kajšaji uradni list objavlja miu stersko naredbo, s katero je i3to dvignilo prepoved izvažanja prešičev iz Voloskega okraja v Hrvatsko in Slavonijo.
Huda nesreča se je dogodila danes zjutraj ob 4. uri v č'stilnici riža pri sv. Andreju. 38 letni delavec Ivan Ropu;*, doma <z Vipave, je hotel popraviti jermen na trans misiji, ki je bil zdrsnil s kolesa. O tem pa ga je prijel jermen, vzdignil in ga potlačil med transmisijo in strop. Ker pa je ta prostor zel<5 ozek, je nesrečni delavec tam ob-5
tičal, dokler niso ustavili stroja in ponesrečenca izvlekli iz groznega položaja. Umeje se, da je bil ponesrečenec grozno zmečkan, a levo roko mu je nad členkom popolnoma odtrgalo, oziroma je ista kar odletela sama od sebe. Seveda so hitro pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ki je podelil ponesrečencu prvo nujno zdravniško pomoč ter ga dal odvesti v bolnišnico.
Tovarna je morala zaustaviti delovanje, dokler ni prišla na lice mesta sodna komisija.
Požar, ki je provzročil veliko strahu.
V	magazinu za špirit tvrdke Pavletič v ulici Tivarnella se je sinoči proti 8. uri vnel en sodček s špiritom, čemur je sledila eksplozija z groznim pokom, tako, da so stanovalci vsi prestrašeni bežali iz stanovanj, kakor so bili ravno: bosi, goloroki, itd. Ali ko so dospeli na stopnice, je bil strah še huj», ker je bila popolna tema. Eksplozija špirita je namreč zlomila eno vodovodnih cevi in se je voda ulivala v hišno vežo, a ljudje nisi mogli dalje, ker je bila veža založena s kamenjem iz zidu, zrušenega po eksploziji. Vsi elemeti so se združili, da so vekšali grozo stanovalcev : si reči se ogenj v magazinu, grozen pok od eksplozije, voda, neprodirna tema, in strah, da se hiša podre.
V	tem so prihiteli mestni gasilci, ki so najprej rešili prestrašene ljudi. Nekatere ženske so bile v nezavesti. Uslužbenci vodovoda pa so zamašili razpočeno cev. Gasilcem se je kmalu posrečilo pogasiti ogepj. Tvrdka Pavletič je imela svoje blago zavarovano za 40.000 K. Svota škode še ni znana.
Poskusen samomor. Predvčerajšnjim popoludne si je brezposelna Lucija T. priredila neko tekočino, katera naj bi jej pomogla na oni boljši svet. Ker je pa prehod s tega na oni drugi svet — precej težaven, kar je okusila tudi nesrečna Lucija, ko jo je jelo žgati po notranjih delih telesa, in ker je radi tega preglasno tožila — so jo dobri ljudje poslali v mestno bolnišnico, kjer so jej rešil" življenje.
Spoznan samomorilec. Dne 10. t. m. se je zastrupil na cesti, ki vodi iz Rojana na Opčino, neki star Človek, katerega s:> bili zakopali, ne da bi ga bil kdo spoznal. Včeraj pa je njega žena apozoala na redarstvu shranjeno obleko in tako si doznali, da je bil samomorilec Anton V lovič iz Podgrada. Od doma je odšel istega dne, rekši, da gre v svoj rojstni kraj.
Dražbe prei»lčuln. V sredo, dne 1. okt. ob 10. uri predpoiudn-a se bodo vsla ; »aredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilue stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : v ulici Saniiii št. 8, terjatve: na Korzu št. 15, steklene omare, ogledalo, ura in pult ; v ulici Conti št. 18, hišna oprava: v ulici S. Cilino št. o8-'», gostilniška oprema in vino ; v ulici Piccolomini št. kuhinjska omara.
\ remeusfci Ttsiufk. Včeraj : toplou. * r o > 7. uri zjutraj 14 2 ob 2. uri popoluar.e 17.;"» 0.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.~»4.9 — DansB plima ob 8.5S predp. in o > 8 .»> pop.; oseka ob 'J.b'J predpoludn« in o! '1 42 pop »Ition e.
Društvene vesti.
Ituskij kružok. Podpisani odbor vabi Bvoje dosedanje člene in vse one, ki žele pristopiti, na javni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne ti. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v »Slovanski čitalnici« s sledečim dnevnim redom: poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora in eventuvalnosti. Zoor, napovedan za minolo soboto, je bil namreč odložen.
Odbor kružka.
Plesne vaje za začetnike pričnejo v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu?, ulica Stadion 19, v sredo dne 1. oktobra in bodo nadalje vsako sredo in soboto od 7. do 9. ure zvečer. Vstop je dovoljen tudi neudom društva.
Pevsko društvo »Zastava« v Lonjerju priredi v nedeljo dne 5. oktobra svojo vrtno veselico. Iver bo to bržkone zadnja vrtna veselica v tej jeseni, ae odbor nadeja velike udeležbe od strani prijateljev društva in rodoljubov. »Zastava« je letos zakasnila se svojo veselico, ker je vedno odlašala isto radi rsznih narodnih priredeb in zadnjič radi manifestacijskega shoda. Tem večo pravico ima nadejati se, da bo imelo to pot veliko udeležbo, kar je želeti tembolj, ker nujno potrebuje podpore, ako se hoče, da se iBto vzdrži in da bo delovalo vspešno. V domači vasi nima posebnih podpornikov, zato je si-ljeao apelirati na splošno slovensko rodoljubje.
Takov njegov bratski podpornik je vrli »Tržaški -Sokol«, k i bo sodeloval na veselici prihodnjo nedeljo.
Od***k v«'teran>ke:ra društva pod pokroviteljstvom Nj. Vis. Frana Ferdinanda d" Este v Bazovici vabi na ljudsko veselico, •ci jo priredi v nedeljo dne f>. oktobra UHt2 z godi*>, petjem in plesom v prostorih gostilne Ant. Obrsnela v Hazovici. Na veselici
•*ta ».»delovala pevsko društvo »Lipa društvena godba.
tu š-i-le obljubili pr znana darila — ne pa, da bi kakor se je godilo vedno na prejšnjih razstavah v istem kraju, takoj izplačali : to nikakor ni šlo, ker bi si kmetje lahko stvar vse drugače tolmačili in bi ne bilo to za zadrugo samo niti koristno niti častno. Končno si je morala zadruga denar i z p o s o d i t i (! !}, da je na dan razstave izplačala obdarovancem priznana jim in darila in tako se izognila gotovi nevolji ' kmetovalcev r'otičnega okraja. — Deželnemu
Vstopnina na veselico za osebo 40 st.,	kulturnemu svetu je bilo torej potem, ko je
k p'esu za mo/ke 1 K 'Ju st., za ženske s0	zadruga predložila, kakor zahtevano, podpi-
-r. Par 'J K. Začetek veselice ob 3. uri pop.	sane pobotnice in druga dokazila o porab-
Z:v"etek plesa pa ob 7. uri f>op. in bo ples	ljeni podpori, le to nemudoma izplačati. Mesto
trajal do 'J. ure popolunoči.
tega pa je kulturni svet iskal dlake v jajcu
V slučaiu neugodnega vremena se ve- in je res našel, da ne bi bili smeli vsi obda--e <*a preloži na naslednjo nedeljo. Na obilno rovanci na eni in isii pobotnici potrditi pre-udeležbo uljudno vabi	jetih daril, ampak vsak lo da bi bil moral za se
ODSEK. podpisati svojo pobotnico za ono svoto, ka-Za žensko podružnico družbe sv. tero je prejel! Kakor da ni zadosten in po Cirila in *letodija in /a zarod sv. XI- zakonu dopusten dokaz o izplačani svoti, ako kolaja t Trstu je na nagovor in predlog p^jemn^j 8 8VOj mi podpisi potrjajo skupno gr,*pe u L Antonije Grahli nabrala go»pica na en; pobotni^i, — ne, ampak po razlagi -te: -a Kušnjak na vesel ci minole nedeije v m(Mjrjjanov v Poreču se morajo podpisati Klancu 'J\ K 24 st. K tej svoti je pripomoglo I>38amj£no na veg pobotnicah! In iz tega pevsk-. in bralno drrštvo »Venec« in Ko- VBrojKa je zadrngi vrnil 'J pobotnici, da-si si zine s 7 K 20 st. Tako je dobilo vsako teh dveh društev po 10 K 02 st. Živeli nabi-ralka, darovalci in darovalke!
Narelništvo plesnega odseka »Trg. Izobr. društva« naznanja odl»ornikom, daj bo dan«s zvečer ob 0. uri seja v »Slovanski Čitalnici«. — Razpravljalo se bo o važnih stvareh.
je neko drugo za isti slučaj in isti dan skupno podpisano pobotnico pridržalbaje kakor p r a
posebno čuvajo pred sedanjo S'ovanom sov- j Jellinek je postal samomorilec. Njegovo mrtvo ražno vlado in naj se z namestnikom Clarv-j truplo so delavci izvlekli iz Donave blizo jem ne spuščajo v nobena pogajanja. Slovenci , Krenua in po stvareh, ki so jih našli pri Stajarske prežive, ako Bog da, tudi to mi- mrtvem truplu ni dvomiti na njegovi iden-nisterstvo, kakor so preživeli že marši- titeti. Dotični delavci, ki so potegnili truplo
Jellineka dobi 1000 K nagrade, razpisane od
so preživeli ze
katero.
—	Zaradi razžaljonja Martina Lutra. L/inderbanke. V »Slovenskem Narodu« čitamo : V Ljubnem na Zgornjem Štajerskem je krošnjar J. .	ftrZfliđlVflSl IIftf'flftltfl K o m a t z pel neko, Lutra sramotilno pe- *	■
, , . . - , • Podajanja med Avstrijo in Oirrsko.
sem mimo evaneelske cerkve, bas ko se ie	- -	•*
, ...	„ ! . , w 1 DUNAJ HO. (B) Pod predsedstvom ce-
vrsila služba bezja. Komatz je bil vsled tega ...	.	. . ...
,.„... j _	, . - sarjevim in v navzočnosti obeh ministerskui
zaradi žaljenja v državi priznane cerkve obsojen J
~	. „	! predsednikov in obeh finančnih ministrov so
v o mesecao jeco.	i 1
. t r,	.	ri se danes nadaljevala včera.šiia posvetovanja
—	Cesarjev dar. Za pogorelce v Po- ,	J	,
i	. ,	.	o skupnih gospodarskih stvareh,
dovi na Štajerskem je daroval cesar 10U0 i	■	,
,	Poirozdovalna komisija.
kron.	,	°
__1 DUNAJ 30. (B.) NViener Zeitung« jav-
I lja : Ministerstvo za poljedelstvo je na podlagi VeSti	zakona od 1». decembra 1383 o pogozdova-
nju Krasa v pokneženi grofiji Gorica in Emile Zola - mrtav ! Včeraj zjutraj so Gradiška imenovalo predsednikom komisije našli na njegovem stanovanju v Parizu mrt- namestaištvenega podpredsednika v. p., Aloj-vega moža, ki je bil v svojem življenju pro- ^ yjt Bogizio slavljan kakor malokdo, in proklinjan kakor j	Smrt Zole
malokdo. Bil je to pisatelj in romancier Emil i pAR[Z 3Q (B ) [ javljajt)| da je Zola. On je bil ustvaritelj strogo realist.čne; preiakovalni 8oHoik ollredU> da je kamin v struje; on je opisoval vse, kar je videl in opazoval, tudi če je — smrdelo. On je opisoval v svojih romanih življenje človeške
t i
gobi, kjer je umrl Z >la, podreti, da se bo moglo določiti, da li je Zola umrl vsled iz-puhtevanja ogljenih plinov. Ni znano še, ali se bo pogreb vršil s cerkveno ali brez cer-
In z laj naj se zadruga, ako I družbe v nje najnižih plasteh; v živih barvah, hoče dobiti sploh kaj denarja in plačati svoj k;lkor n k(Io drugi, je n. pr. opisoval bedo	cenmonije _ Vsakako se prepričajo,
ali je v testamentu kaj določenega v tem
Vesti iz ostale Primorske.
zaradi obljube deželnega kulturnega sveta in trpljenje, žalostno življenje trpinov-pre storjeni dolg, trudi kolikor hoče, da poišče mogarjev. Oa je študiral socijalno življenje po vsem okraju raztresene obdarovance in jn He ni bal dotakniti najhujih in tudi gnilih zahteva od njih podpis na posamičnih pobot- ran. A ravno to so mu očitali nasprotniki, nicah ! Nam je dlani, da hoče deželni kul-|geš, da se rad valja le v nesnagi, da vidi in
< kako deželni kulturni ^vet za Istro pomaga |kmetu ! Deželni kulturni svet za Istro je sicer res ustanovljen kmetu v p^moe! Ali delovanja njegovega ne rac-remo niti iz daleka smatrati uzornim ali vsaj primernim za n-'še razmere. Ta kulturni svet ima malo preč'idne pojme, kako naj se pripomore do blagostanja našemu kmetu v Istri. ;K1V; Izdal je pač neštevilno iztisov razn h knjig, brošur, S|K)men.c itd., v katerih so, seveda v italijanskem jeziku, objavljene razne razprave kmetij&tvu, katere po židovsko vsiljuje
turni svet s tem našo zadrugo nekako šikanirati in jej v njenem delovanju provzročati
slika le slabe, odurne, gnusne strani življenja, kakor da bi to človeško življenje ne imelo
nepotrebnih težkoč. Zikaj tako, to lahko Qi<s dobrih strani. Njegovi spisi da nimajo
uiuerao! Vendar, go*po 11 v Poreču, velite, da n^ tak način ne dovedete do blagostanja v Istri in ne pomorete ondotnemu kmetu, do katerega vam je pač, — kakor ste dokazali večkrat — prav malo mari : ali je ali mrtev ? !
Vesti iz Kranjske.
ničesar, kar bi človeka povzdigalo, vse da le ubija. In koliko in kako mogočnih nasprotnikov je imel Zola, priča dejstvo, da ga niso hoteli vsprejeti med »nesmrtne« v iVancozko akademijo.
Ali to jedno ostaja, da je bil pokojnik genijalen človek velik duh, fenomenalen : opazovatelj človeškega življenja ter mojster zloga. Njegovi spisi so bili plastične slike,
pogledu.
PARIZ 30. (B.) Kemik Girard je našel v krvi Zole in njega soproge oglenčevega j oksida in sklepa, da je smrt nastala vsled ; zaduženja.
PARIZ 30. I/ga za obramlo človeških pravic je izdala oklic, ki poživlja na prispevanje za spo:n°nik Zoli. — Soproga Z »le utegne po mnenju zdravnikov okrevati v 14 dneh.
XKXXKKKKXKKKKKXK
J«
bo
* Razstava grozdja v Krškem bo dne risaDe nepresežno realistiko. O tem govore
na-'m kmetom, katenm'pa ti tiskani »pouki«	1:>. in 13, oktobra, in ne 4. in 5. oktobra, | bilijoni čitateljev, kijih je imel po vsem
ne hasnejo popolnoma nič, ker jih ne umejo !	feak«»r se je s pričetka nameravalo. To
-i. \\ je torej za vsak vinar, potrošen za to.	sklenil odbor kmet. podružnice, ker se
!' » tolikem času pa je dešel še !e pred krat-	letos trgatev malo pozneje vršila, cim do imenitnega in važnega Bpoznanja,
■cako izboljšati in povzdigniti govedorejo v	VeStl i Z štSUeTSke
deželi in je to «?voj<> iznajdbo takoj široko-•istno /.blebetal gos{»odarskim zadrugam, češ :
svetu.
Veliko proslavljanja in veli'c o srditega nasprot°tva si je pridobil Zola, posegnivši v poznano »afere«. Zola se je v listu Aurora potegnil za Drevfusa in je bil radi dotičnega članka tudi obsojen na leto ječe in 3000 — rtriljen ; Deželni poslanec mari- frankov globe. Izvrševanju kazni se je od-d« sedanja naša praksa, da emrT oddajali ! borski in deželni odbornik dr. Schmide- tegnil, pobegni vši v inozemstvo. Pozneje je
go-jiodarjem farno bike, je napačna in ni pokazala nobenega povoljnega vspeha. Ako mara bi .'emo razviti govedorejo in jo povspeti na njim
r e r je naznanil županu več kandidirati v
pismeno, da deželni zbor.
ne dosegel revizijo svojega procesa.
Z	O vzrokih nenadejani smrti slovečega
izgubijo« Slovenci hudega naspro- pisatelja javljajo iz Pariza, da so ga zadušili
stopinjo, ki je sploh potrebna sedaj, mo- tovalca svojih zahtev
X X X K X
n n n n
ne K M K
n n x x x
ramo svoje j>o8topanje spremeniti na način, da l)oaio poleg dobrih bikov oddajali tudi
odboru.
— Tudi eeljski Slovenei morajo ho
dobre krave, a zarod istih, t. j. teleta, se i tliti trnjev in križev pot, ako hočejo doseči 1 m »rala pro lajati deželnemu kulturnemu domovinstvo v celjski občini. Tak križev pot e ve tu, da jih bo zopet oddaja! drugam (?) po je moral nastopiti tudi g. dr. Joaip Sernec. deželi.	Mož je advokat v Celju že o i 76. leta; od
Tako je neki nasi gospodarski zadrugi, leta 1883. pa je tudi hišni posestnik. U toži l te je bila zahtevala za svoj okraj 3 bike in je bil presojo za podeljenje domovinske pravice krave, obljubil ta deželni kulturni svet, da v Celju, obč:nski odbor pa je odbil prešnjo, jej da 1 bika in J kravi ; ko pa je dospel ker je b la slovenska. Dr. Sarnec je rekuri-čas, ko je trebalo izpolniti to obljubo, se je ral na namestništvo. Ko je minolo pol leta, h tro premislil in dal zadtugi samo enega odkar je bila uložena prva prošnja, je uložil bika, ker da je državna {»odpora za to baje prošnjo naravnost na namestništvo, naj ta porabljena ! Tableau ! Zopet isti zadrugi je oblast sama reši njegovo prvo prošnjo. Miza gotovil dež. kult. svet podporo za razstavo nolo je na to leto dni, ne da bi g. Sernec i: »ved in premovanje. Dolgo je čakala ta za- dobil kakov odgovor, dne 0. septembra pa ircffa na obljubljeno podporo in dan razstave, se je pritož i na ministerstvo za notranje stvari, k e bila že javno razglašena, se je pribli- Sedaj pa je dobil od mestnega urada obve-ževal urno. Denarja pa vendar ni bilo ! — stilo, da je namestništvo odklonilo direktno Zadruga je zahtevala obljubljeni denar za rtšitev njegove pnšije, in sicer iz razlogi, premovanje: ai zanašaje se na to, da se je ker da je mestni svet vendar le rešil to pro-v prejšnjih slučajih tudi enako godil«», da je šnjo, če tudi le dilatorično in da treba sidaj namreč denar dobila že pred premovanjem prej rešiti vprašanje glede jezika, in potem a e n a «1 a n razstave izplačevala obdaro- bo možno rešiti prošnjo tudi meritorno. Naj-vanim živinorejcem priznana darila, in b) lepša pa je ta, da je občinski urad vrnil sklicujč se ceV> na to, da treba iz podpore dr.u Sernccu tudi prvotno prošnjo, da-si je takoj plačati že nekatere v stvari razstave jasne, da, ako ta prošnja in priloge ne osta-narastie tr< ^ke ! Saj zadruge, izlasti naše, ni- nejo pri aktu, nam stnistvo niti ne bo moglo .majo nikoli razpoh živih večih kapitalov, da rešiti rekurza glede jezika v tej Btvari, ulo-eventualno vse veče zre<lne troške sproti ženega v avgustu 1901. Radi tega je g. dr. p ravnavale, marveč se v njihovih blagajni- Sernec vso stvar z ostro ulogo predložil na-cati dobivajo morda le kake male svotice, s mestništvu v Gradcu, naj vendar enkrat re-katerimi, če tudi težko, vendar v najveći šijo rečeni rekurz radi jezika, -i pomagajo svojim zadružnikom do gospo-; Ta križevi pot kaže: kako mestni urad 'lar-kih potrebščin. Deželni kulturni svet pa postopa s slovenskimi davkoplačevalci in kako je dotični zadrugi kratkomalo odgovoril, da namestništvo v Gradcu postopa 8 slovenskimi lenarja ne more poslsti, dokler se mu ne rekurzi. Tako se še ni postopalo nikdar. Na-prellože pobotnice o podpori za razstavo, ki mestnik grof Claiy je največ kriv, da Slo-•*e je imela izplačati. Zadruga je bila sednj venci nočejo nič več čuti o Gradcu, v škripcih, kaj storiti, kajti da bi gospodarji | »Siidsteierische Preasec poživlja bo loče nrignali svoja govedo na razstavo in bi jim deželne kakor tudi državne poalance, naj se
v deželnem zboru in plini, ki so po noči izpuhtevali v sobo iz
prižganega kamina, ker je neka cev ali počila, ali pa se zamašila. Njegova soproga je Čutila, da jej prihaja slabo. Poklicala je soproga, naj odpre okno. Zola je tudi res hotel storiti tako, ali mej potoma ga je omamilo in zgrudil se je na tla. Od tistega hipa se gospa, katero so zopet spravili k življenju, ne spominja ničesar več, ker je pala v nezavest.
Defravdant Jellinek, ki je — kakor smo že sporočili — t škodoval »L;iaderbanko< na Dunaju za nad 4 milijone kron, je v sim končal svoje življenje. Dolgo je nervozno j deloval ves policijski aparat, da bi našli Jel- I lineka živega ali mrtvega, dolgo so se kri
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge v Sorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poro-tvom
prej ^fnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnost zajamčena, taj ti les se ohuhi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezplačen.
X X X
M
X
K
X X X X X X X X X X X X
K*XXXX «XKKKKX*«X
fh
i
<3
rendar
&
Msamlsr Levi Minzi |
Pr1» »»Jrežja tovarna pohlltra ^
T««h TTSt
•s T R S T
žala menenja, ali je se živ, ali je že mrtev, !
ali je umel zbrisati sle! za sedaj in pobeg-i niti, ali pa po samomoru storil konec svo : jemu življenju in se odtegnil posvetni pra-

TOVARNA!	ZALOOK:
Via Teta, i Piazza Rostrl« it 2 vogal	I (Šolsko poalopje}
Via UaltcBea	In Via Rlbarg« it. 71
Tolitfoa It. 670.
-MOM -
Velik izbor Upe arij, zrcal <d «IiV, Is t rtu j s atroćbt cndl po posebnih aačrtlh-
Cene bres konkurenoe,
ILUSTBOTiii C S KI C IASTO«J II ftiEiO Predmeti postavso sa na pat obro^ a" i^ioznlrjo nnno
&
sj
3>
ŠT? KI)
m
m m
m &
s>V
V Cl
Včerajšnji dan je prinesel odločitev jg©©©©© 9 SaSaSia©?!^!
V novi trgovini F. PIANO
Piazza della Borsa št. 4
se nahaja velikanski izbor volnenih snovij (štofe) vsake barve za obleke za gospe.
Ševijot. dvojna širokrst..........cd 42	nve.	vise
Covert Coat. dvojna širo kost.......>56	* »"
Snovij (štofe) od pristne volne, 1-0 cm široke	» 68	» »
Snovij fantazija............>52	»
Svilenina za bluze (Jupon).......>68	»
Svilenine črtane, najnovejše novost ....	>95	> >
Fuštanji v barvah...........>21 » »
Loden.................»57 »
Konfekcija za gospe, deklice, velikanski izbor jopic za mejletni cas po 0(1. 4 75 površniki za deklice gld. 2.
Ha ia.bt«vanje se poil^jo na deželo vzorci. Naroftbe, ki se izvrie z največjo točnoitjo in natančnostjo, se poiiljajo franko ako znašajo 20 kron.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sohe, svetlo ali megleno politirane.
divanov, okvirjev, ogledal, stoli e, stenskih ur se rahaja v dobroznani
ic zalogi pohištva -^mi
Rafael Italia
Trst - al. Malcanton št. 1. - Trst.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledni in okvirjev j tapecarij vseh vrst. ročnih kovčekov in ■ velikih koveekov vseh vrst po načrtih' železnic. Naročbe sprejema za kompletne j sohe toli v mestn koli za odpošilja nje po železnici ali morju.
T*" M. Aite
0 trcorfna z man i fakturnim blasrom 0
«1. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 • podružnico ni. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča *\ojiiu efnjeD:m rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali teirno p< 1 tirano, kakor za spalne, jedilne in v i žitne s«ibe. Sprejema tndi naroČite za vnr.kovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljno*! naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroebe se top-o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v -misiu gesla : Svoji k svojim !
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROYALtf
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
jT	po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe,
PODJETJE ZA NEPRENOSLJIVE UVI
I F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
„Aiflfii ffe Fnf
krčma
v ulici Geppa štv. 14. loči vina prve vrste:
Bela vipavska Črna istrska
liter po 40 kr. .. „ 36
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr.. crno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni cen..
Josip Furhin, lastnik.
TOUflRNfl POflIŠTUfi
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H
t/1 os,
H
Mu
X
m
>
M
si dovolj uje obv»»«*iti -lavno občinstvo in eenj. odjemalce, da je jnko pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s teni, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostil i vsem zahtevam ce-ij. odjemalcem. V ol»eh prodajalriT»b vdobiva razno blago najbolje kakovasti in naj moder nej-e iz pr*?b tovarn, posebno pa snovi za mo-ke in ženske obleke, snjee. ovratnike, ovratnice , tu je velikanski izbor platnenega in l>ombu/.nega blaga. prU>v in p i ličkov ter vsake vrste perila, bodi od bombara ali platna. Pletenine, svile-nii.f raznovrstni okraaki za Hvilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodna zastave iu trakov za društvene znake.
Sprejema naročl>e na mo«ke obleke ^ po meri. katere izvr-i najtočneje in najnatan-▲ neje po cenah, da -e ni bati konkurence
a	Poskušaj, da se prepričaš !
KMOtlUA ZAHVAL JE VSAKOMUR H A UPOGLED.
•ooo
oo
Prave
kranjske klobase
lazpi ^iljii po postnem ]»ovz«*tjii <>»1 ."» kl^. naprej, kilo po gld. 1 Angela Novak. Trebnje. l>olenjsko.
VELIKA ZALOGA
snovij za moške obleke
iz tu- in inozemskih tovarn
TI H
J
ul. liarriera veccliia tj.
Velik izbor:
(perila, perkalja, četi ra. satena.
Specijaliteta joilaz (Mre) m drobnarij za
UJ
cc
IP 0 A D A o d ULJANA
^ v»«
»Br?i o'j» in masti! Tiz napravi	/ru-ir««- t«»-
I sam« vsaka bce nezao in po- ^^^ icm«. >«-*wa j.re»>j. n^jfro. nego tudi beJo i« ^^^	p«»n>»"k»ju
brez f>?|. Solrčne Pfge ^^^ kok-mujo, r#-7.a»ir> in l.ruhaaju, pr<>
Odpravi vsak / upo ^^ '» K*"«**'	t»iirenj«. u»»»i wr»i
S rabo iste. Cena 3	*
lonć. Bi. t 50; ^ " ^
f «at*>-i|ntj>e
freremd« betrzoi. ka*«lj l>^rm zobu« »»..lečin«, glist*. aUtmico ii zlato *i!o *4r»Ti • • o • •
ANTIRHEUNIN-MAZILOl
proti trganju in zbadanju v ro- % kah. Cena 1 lončić i cj'd. g 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. f. 4 toneči g!d 3 -0 j
» i«»5t»»iu» »ml al;«- JJ letiar □«|ir<i |
2!!
tS gl. »•reu.
_ ŽIVOTNI BALZAM _ ^
„S ALVATO H
C/3
O« tisti krt, ««r j« naj^ijfc	a nolrmmj* !■
Prof.
Titan i« tolerui, o.lstranj«je iie^isie
"^"e »r'. t«-™'dalj*;	«»	'»•	in
drug* • * -• ki ••	' B»»odil« pridejaujcni Tsak«an louucu.
Cena o»ota It .»kl«ulčii 9 ffl«. SO novi., i* i»U«»i« * S™- s<> ^ O
_ m .vefcVeiutrt • (U. M poitaiiio ako se denar naprej
Dr. Ceiciltjc ^^^^ salvator"
INJKCTIO	__ .	glavno skladišče
^^ v Varaždinu ^^	P
VE«KTA1!1LE\	/FR. RIEDLA
K. L, n. 1 III.	1	S
CAPSULE V E G ETA B I LE^V °o°	lekarna k ..SALVATORJU'^*
VARAŽDIN ( Hrvatsko ) jj
UJ
ca o
Karočbe
na) «e po>iljn jn n:t
00
liJ
z:
z« tr.joe bolezni
NAJBOLJ
DOMAČE
D R A V I L 0.
J

i	krojače.	|
j Naročbe za moške obleke po meri
se izvrše po zelo ugodnih cenah * j	v 24 urah.
I Na zahtevo vzorci brezplačno \	in poštnine prosto.
ANNINGER & C.o
OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DV0B0JEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE.
TRST. — Via S. Nicolo štv. 7. TRST.
Na zahtevanje se poSilja cenik brezplačno in poitnine prosto.
ulica Cassa di ^isparimo
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za soIk1 na zahteva!:;"'? ----— — brezplačno. — — —--—
Glavni zastop /a Trst. Kras, Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
J. Franz-Josefs-Ouai št. 1a (v lastni hisi». Popolno vplačana g'avniea 2,000.000 K. ustanovljena od dunajskega bančnega Hrnštvt? in l>i varske bipotekarne in menične banke v Monakovul
Sj>rejema zavarovanja na življenje v 1 raznovrstnih k<>njbinaeijah in proti nizki ro premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdiavniekega ogleda, izplača v S? v slučaju ze-nitve ali preboia v voj iko zavarovani zne-; sek prc t: malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 469.
IV Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. >ol Boirata znlosa raznovrstnili obuval 7a\ gospode, gospe in otroke.
Postne naroč-Ke se izvr.Še takoj. Pošiljatve sopo-i--nine proste.
Prevzema vsako del<^ na debelo in drobno ter -e izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po ko nkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c- kr. generalnih skladišč : nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda.
is« zlata tinktura
za barvati okvirje, predmete od lesa. krede in kovine
1 škatlji«-u z 1 i«>tiljko jiokusti. 1 zavitek zlata v pralni. 1 «>krožni<Vk in I ropič :»."> nov«". pr«*di»jH trgovina s papirjem Mavricij Haffner. ul. Belvedere št. 10.
Henrik Preuer
Trst, Via Nuova štev. 18.
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne za
darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd.
Naj zmernejše cene.
OBUVALA.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam r'
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam. (la greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke.. Isti popravlja male stvari brezplačni ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
Spoštovane slovenske n spodim
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jKetoDijevo -ms
cikorijo.