àTEV.—NUMBER 242
petek, 14. oktobra (October 14), 1927
Borah J« izgubil «panj« na predaedniSko kandidaturo. do-k tar kontrolirajo politiko r* * publlkanaka atranka »nduatrlj-akl raagn^tfèna vahodu. ,
Na povabilo rudarske organizacije na konferenco so odgovorili, da "se ne saninajo za sporazum v IHinoisu, Indian! in drugje na zapadu." Na vsak način skušajo uvesti "open shop" in razbiti rudarsko unijo v Ohiu.
Cleveland, O- 13. okt. — O-hijski premogovni magnatje ao ie vedno tako arogantni, da nočejo nié slišati o razširjenju illi-noiskega premirja čez njihovo domeno. .
John Cinque, predsednik sub-distrikta št. 6 rudarske organizacije je ie pred več dnevi pismeno povabil magnate na konferenco z namenom, da zastopniki obeh strank brez predsodkov razpravljajo o končanju iz-pora na temelju sporazuma v II-linoisu in drugod na centralnem zapadu.
S. H. Rabbins, predsednik 0-hio Coal Operators' ^asociacije, je včeraj odgovoril ça povabilo, da je rudarska unija prišla prepozno in da ae, njegova organizacija ne zanima za sporazum v IHinoisu, Indian! in drugod.
Javen ehod In rasprava e
«irankinlh sadcvah.
. ■
Chlcago. III. - Dne 20. oktobra leta 190* Je umrl Eugen V. Doba, borec za pravice delav-atva. Dne 20. oktobra t. 1. sa bo oemih sveder abdriavala Debaova apominaka aUvnoat v Douglaa Park avditoriju. Pri-glašenl ao dobri govorniki. Vetopnina je deaet centov.
V nedaijo dne 23. oktobra bo okrajno zborovanje aociahatlčne atrenke okraja Cook v Douglaa Park Avditoriju. , Eborovanje priprte eb pol treh popoldne. Ha to zborovanj« so vabljeni val Alani, ki ae zanimajo um soeiaH-atično gibanje v bodainoeti
vaje,da ao na U naiin da la zakona" oaovraime Saebe. Oroeen kuklukaovekl tem v Ar labami je le dosegel vilek. Upe-U je, da se adaj pred >adlUm
Chicago, lit — Dne 17. oktobra t. 1. bo predaval dr. Aleaan dar ft. Hershfleld, drtavnl sel hlater o predmetu "Zgodnja vefbanja misli". Predava) to prad civilnim In vzgoj^vatnltn druitvom "Delano Parent* Teachers Aaen. +
ftt. Louie. Mo. - Zrakoplovi* poète med ftt. Louiaom in Chica gom dela Izgubo priblltno fgft< na teden, odkar je, prenehala podpora, ki jo je dajal ftt. Louia
PROSVETA
GLASILO BlOTIMIl MABOPMI »ODPOBHB Ij^WW
LASTNINA SLOVENSKI NAKODNB PODPOKNB JBONOVt
Oni
dogovam Bohogtoi — — vrašsjs.
Naročnina: Zodiajeae driave (laven CMeags) SMS m leto. fSAO M pol lota; Chloaso la Cicero «740 «a teta, •*.?» sa pol lota, la «a iao-
ternitvo $»JOO.	•	. _
^EO^V*"*!
NI7-M So. Lowatfsls
-THE ENLIGHTENMENT"
Orffoa st tka Blee—s NlÜw.l
II 11 IM 11 --------------------------—
Ovac* hv the
Sabeerlptioa: United Htatee (oxeopt Chicago) «ad Canada $$M per reort Chic.Ko 17AO, and forofra eoontrtss SW per year, ,
MEMBER of T AS FEDERATED PRESS"
Datum v oklepaju s. nr. (Sept. J0-1S27) polog vaftege
ds vsa Je e tem dnevom potekle aareialaa. Poaovlte Ja i» ee vsm se aatavi Hat.
PKKPRECENJE STAVK.
Ameriški podjetniki se trudijo zadnja leta preprečiti stavke z zakoni. Njih prizadevanje gre za tem, da se stavke — to edino obrambo in precej uspešno orožje delavstva — proglase nelegalne. Tako prizadevanje vidimo v državi Colorado, Kansasu, pa tudi novi transportni zakon nima drugega namena kot odpraviti ali pa preprečiti
stavke na železnicah.	1 <
•j	/ v?	•'! '	I
Kanada ima tak zakon. V veljavi je že osemnajst
let in kršen je bil 472-krat Vlada je le v Šestnajst slučajih predložila te kršitve sodišču. Tako poroča Russell Sago-, va ustanova. To pokazuje, da ta postavanl preprečila stavk v Kanadi in da se stavke ne dajo uravnavati z zakoni, ker so vzroki zanje močnejši,vJcot mrtve črke.
' ■ • ■ ' • ¡i .
Ameriški podjetniki poznajo ta zakon vKanadi in
skušajo posnemati ta kanadski zakon. To posnemanje se'pa ni posrečilo, meni gčna. Mary Van Kleack, poročevalka Russell Sagove ustanove. K «temu pa «dostavlja Bes M. Selekman, da kanadski uradniki tako razlagajo ta zakon, da javnost ne mara izvedeti resnice o faktih, ki so vodili do industrijskega spora, ampak javnosti j« le zato» da ne bo pretrgana služba, ki služi njeni udobnosti. Ce hi javnost' v resnici sodila tako, kot dosiavlja~Selek-inan v svoji razlagi, tedaj je vsaka stavka zoprna javnosti, ker vsaka stavka večalimanj omejuje udobnost javnosti. Po tem takem bi se morala po kanadskem zakonu tolmačiti vsaka stavka za nelegalno.	,
Ampak kdo tvori javnost? Ljudstvo, kajne. Ljudstvo pa ne sestoji ic samih kapitalistov, podjetnikov, duhovnov in filozofov in drugih izobražencev, ki zavajajo ljudstvo s sistematično nanizanimi nauki, katere ponujajo ljudstvu kot nezmotljivo modrost in resnico, ampak sestoji tudi iz delavstva, ki take sistematično nanizane nauke proglaša za humbug in strup, s katerim se hoče \ zastrupiti mišljenje delavstva, da ga tako uklene v duševne spone, katerih se je težko oprostiti.
■ * 1	**	»ii ,.■.,. wfca
To delavstvo, ki tvori večino javnosti, pa sodi popolnoma drugače o stavkah, kot podjetniki in kapitalisti, njih podporniki in prijatelji. To delavstvo zahteva, da se doženejo fakti v vsakem industrijskem sporu. Dognati je treba fakte, to je profit podjetnikov in mezde, ki jih ♦prejema delavstvo, da se tako dokaže, kako velik je dobiček, a kako slabo so plačani delavci. Pri dognanju teh faktov je treba vpoštevati tudi vedno fakte o življenskih
razmerah, v katerih žive delavci.
» i
Podjetnikom, kapitalistom, njih podpornikom in prijateljem so taki fakti neljubi. Oni ne marajo, da javnost izve resnico o dobičkih, delavskih mezdah, delavnih razmerah in življenskih razmerah, v katerih žive delavci, ker bi se javnost zgražala zaradi izkoriščanja* prizadetih delavcev in tako zahtevala in naglašala, da so delavci o-pravičeni do tega, kar zahtevajo.
In tako ti podjetniki, kapitalisti, njih prijatelji in podporniki sugestirajo, da javnosti ni na tem ležeče, da izve resplčne fakte o industrijskem sporu, ampak se zanima le za to, da ne bo pretrgana služba, ki služi njeni
udobnosti.
Kakšne udobnosti pa uživa delavec dandanes v primeri z 1 ustu joči m razredom in onimi, ki temu razredu služijo in katere ta razred obilno plačuje za njih službo? Lahko se reče, da prav nobenih. Delo, posebno če je težko in mučno, pa naj bo duševno ali telesno, ni prav i nesljivo nobena udobnont. Pa še do dela nimajo delavci v današnji človeški družbi prav nobene pravice. Kdaj delavci imajo aH ntmajd.delo, o tem odločajo podjetniki in kapitalisti , Podjetniki ne produc}ra)o svojega blaga svojih tovarnah in podjetjih ali ga ragvaiajo ln izmenjavajo zaradi udobnoeti ljudi, ampak Mino le zaradi pPo-	_____
fita. Z a to je nesmiselno trditi, da ee vsa javnost zani-že maraik«t*ro- lepoto, ma ob času industrijskih sporov, ako bo potrgana služba,]^'¿^Jgf ki slufti njeni udebftoeti.	'--¡Btfo zadovoljen. da «em
PK08VS**
PETEK, 14. OKTOBRA.
V	tem listu sem čita! tudi tal* stavke, ki so obudili ra«J tukaj «njimi rudarji slovenske »n dru ge narodnosti, ko so jim bili prevedeni v jezik, ki šo ga razumeli, toliko smeha, da so se držali sa trebuhe, da jim niso počili
"Nehote se vpraiem, kje Jo stari BorMr eodaUet Nace is Glonoao. >hio. Itf al povzel nobenih korakov kozi celi ¿ae, medtem ho lavd strašijo pa noM ia i državljan, »pi ki poatelji. BorttelJ ae Je lahko ime-noreti, all teftko so Jo žrtvovati." ...
"Buzarona," sem 4pjal aam sebt "Nace, zdaj si jo pa dobil, torej moram povedati, kaj delam."
Star sem in k meni pride večkrat predsednik naše lokalne rudarske organizacije At. 44. da mU dam Hste kot "American Appeal" in "New Leader," da jih nese rudarjem na stavkovni straži, ki komaj takajo, da jih dobe in čftajo in se tako seznanijo, kaj se godi še na drugih frontah in ne samo na naii. Predsednik mi je pojasnil, da ne izvedo tega, kar je v teh dveh listih samo stavkovne straže, ampak oni. ki načelujejo'stavkovnim stražam, čita te Hste na glas in na usta pritisrie pri či-tanju velik rog. tako da ga slišijo tudi Stavkokazi, kaj čita in se tako seznanijo z resničnimi dejstvi rudarske stavke. Glas se aliii miljo daleč okoli.
Nekega dne sem pa vprašal predsednika, če ima tudi zame kakšno delo na fronti. Rekel sem mu, da sem star imslep na eno oko, ampak strelske jarke bi še lahko kopal, ako bi me za kaj takega potrebovali. Predsednik me je debelo pogledal, na to se je zasmejal, kajti razumel je, kaj mislim. Pojasnil ml je, da nimajo na fronti strelskih jarkov ln ne strojnic. Ampak e-dina m uniči ja, ki jo rabijo na fronti, so živila, da bodo rudarske družine imele kaj djati v lonec. Dokler je te vfrste muni-cije dosti, ali dokler občutno ne primanjkuje živež, se ni treba bati, da bo bitka iagubljena. Kadar rudarjeve žene ne bodo imele ničesar, da bi skuhale, tedaj napade rudarske družine najmočnejši sovražnik—Glad, in takrat se bo bati, da bo mogoče bitk« izgubljena. In kadar bodo pričela pohajati živila, takrat se bom žrtvoval jaz—Nace v Olen-coe, O.
V Minnesoti so ponekod letos farmski pridelki še precej dobri.
V	dokaz naj nam bo dobra letina kolerabe, ki je bila sejana v sačetku julija. Videl sei* pride-lek kolerabe v izloinem oknu obče znanega trgovca Štefana Sto-niča v Chishotmu, Minn. Ena sama koleraba vaga 11 funtov, ki jo ima v izložbi omeajsni rojak. Pa tudi okrogla in lepo glad ka je kot jabolko, kar se pri takih nenavadnih pojavih pridelka vselej ne vidL Poleg koleraba ima v izložbenem oknu tudi selnato glavo, ki je od meseca julija do svoje dosoritve zrast-la. da tehta sedaj ie funtov. Krompir se tudi dobi isredno debel, skoro bi rekel, da je katifil tako velik kot glava otroka.
Seno iu detelja sta izredno napela letos v teh krajih; kar aa kupe ga ie. Ostali pridelki, kuhinjski in drugi, so tudi obrodili letos povoljno. Naše gospodinje pa znajo prav is vrstno pripraviti is njih jedila, da je vesolje prisesti k mlai. naloženi
dišečimi jedili.
Ko <o pišem, je tukaj selo lep» vreme, da le malokdaj tako v tem čaau; je pravo Indijansko poletje. Ravno v Ukem lepem vremenu nem srečal našega rojaka-umetnika Peruška. s katerim eVa ss nato šetala po lepih mlmtemrtakih krajih. Naš Peni-šek si Je v teh krajih nabral bogatega gradiva in motivov, ki bodo kmalu zagledali dan na platnu. Kot znano.^e ta rojak
tako lepo priliko njega srečati Naft ribniški rojak Perušek ima
tukaj svoje sorodnike, poleg sv^jfli anancev in prijateljev.
Zanimivo je poslušati Peruška ko pripoveduje svoje doživljaje-Iz Mehike, Arizone in Colorada. Veliko ve povedati is teh krajev. Perušek je zelo dober pripovedovalec. Pravil mi je, kako jf nekje V Cokiradu srečal medveda in-druge »lične dogodbice. ki so me «Mnteresiralrvanj. V davnih časih so tam v mehiških gozdovih vozili le z voli in kravami. Videl pe še, v zapuščenih krajih, ko so tam bili upreženi še samo voli. Našel je v nekem, samotnfem kraju volovski jarem. Človek bi tega rojaka poslušal Mu naprej, tako mično zna on pripovedovati svoje naravne vtise.
Po obisku svojih sorodnikov in znancev, je vse prehitro prišel čas, ko se je Perušek zopet poslovil ter se podal na kratko pot po Minnesoti, nakar odpotuje domov proti Chfeagu.
Dne 3. oktobra se je pripetila nesreča. Šolski btfs je povozil 4-letnega .dečka Johna Princa na Aurori, Minn. Nesreča se pripetila radi breibrižnosti voznika: Deček je po par urah mučnega trpljenja umrl. Johny je bil član Mladinskega oddelka S. N. P. J.
Letos je bilo mnogo turisitov v Minnespti. Pa tudi mnopo Slovencev je bilo med njimi. Tudi par uradnikov S. N. P. J. je bilo tu na obisku ter več drugih rojakov iz Chicaga. Tako je eden izmed uradnikov jednote imel predavanje na Etyju, Minn., v Slovenskem narodnem domu. Povedal je mnogo koristnega za jednoto kakor tudi za delavske razmere sploh. Dasi je bilo predavanje v nedeljo, v času ko gre vse rado v prosto naravo, je^ bilo kljub temu pri. lično še precej poslušalcev. — Matija Pobrdec. r
Češnje cveto tudi v oktobru.
Springfleld, 10. — Členjeno uredništvo "Prosvete": — Tukaj Vam pošiljam v pismu češ-njev cvet kot v dokaz, da na mojem in drugih vrtiji te okolice cveto Češnje, čeprav je danes Že 10. oktobra. Tudi mlado listje poganja na češnjah in drugem drevju.
Prigibno Vam pošiljam tudi dva izrezk^ iz lokalnih listov, ki sta pisala o tem nenavadnem jesenskem pojavu, ker znano je, da sedaj ni posebno toplo vreme; več je mrzlega kot toplega.
List "The State Register" piše: "Danes je prinesel v naš urad več češnjevih cvetov Jos. Miličar mi ki jih je utrgal na češnjah v svojem vrtu. Omenjeni farmar Hvi 18 milj severno od Springfielda. Miličar je dejal, da je češnja v vrtu obložena s cvetjem kot spomladi." ■Lokalni list "Herald" pa pravi: "Mrzli jesenski dnevi so sicer že tu, tbda z njimi so se po-javile v neksiterih krajih te okolice tudi cvetoče vijolice. Nekaj cvetov teh oznajevaJk spdmla-di je dobil na svojem vrtu tudi. neki springfieldski prebivalec. Pfcročjla o cvetju češenj, vrtnih jagod in drugih vrtnih rastlin so še precejšnja uganka vremenskim prerokom."
Cešnjev cvet In Izrezka listov sem vam poslal, da ne bo kdo dvomil o istinitostl nenavadnega pojava.-*—Anton Gorenz.
Rop v slaščičarni.
Chicago. — Trije roparji so vdrli v torek popoldne v slaščičarno Richarde i Haesens, ki se nahaja v tretjem nadstropju v poslopju na 105 S. Clark ulice. Uslužbence, eno žensko in pet moških, so zaprli V drugo sobo In pobrali $8,800.
Blagajničarka AUce Richards je pripravljala denar, da se ga izplača uslužbencem^ko so trije roparji vstopili v sobo. Noben ni bil maskiran. Eden izmed roparjev je pograbil denar, do-čim sta druga dva priailila uslužbence, da so vstopili v dru fo sobo. is katere se nlao smeli premakniti pet mlaut. Uslužbenci so ubogali. Bandit je so po-tem odšli in ae pomešali med množico na cestah.
Naročite najboljši
U*
f Pragi
Praga, 26. sept
Ljubljanska Narodna galerija je selo agilna. Prireja umetniške razstave prav pogosto, in te ne samo doma v Ljubljani, ampak tudi drugje izven domovine.	t
Letos se je odzvala Narodna galerija povabilu S. V. U. "Ma-nesa", naj priredi rszstavo slovenskega slikarstva v Pragi. Njen razstavni odsek je sestavil po temeljitem zbiranju kolekcijo dobrih 200 slikarskih in grafičnih del, ki reprezentirajo naš razvoj v zadnjih petdesetih letih. Zastopani so avtorji: Janez in Jurij Subic, Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Jožef Petkov-šek, Ferdo Vesel, Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Sternen, Matija Jama, Roza Klein-Bter-nenova, Ivan VaVpotič, Fran Tratnik, Veno Pilon, G. A. "Kos, Božidar Jakac, Fran Kralj, Tone Kralj, Lojze Spazzapan in Miha Maleš. Razume ae, da izbira z ozirom na omejeni razstavni prostor v praškem Reprezentančnem v domu ni bila lašika; razstavni odsek je strogo izbiral le pomembna dela, kres ozira na njih nahajališče, ker se je zavedal, da more le s kvaliteto prodreti v tujini. Razstava je bila od vsega začetka zamišljena kot narodna prireditev brez ozira na včasih prav neskromne želje posameznikov. Zato se je posrečilo sestaviti zbirko, kakršne domovina še ni videla.
V.%U. "Manes" je priredil razstavo v petih dvoranah praškega Reprezentančnega doma; štiri obsegajo slikarska dela, peta pa grafiko*' Razsta/a je razvojno urejena, tako da more obiskovalec nazorno zasledovati razvoj od realizma k impresionizmu in k današnjim strujam. "Manes" je i^dal katalog z uvodom F. Mesesnela in reprodukcijami tipičnih Razstavljenih &el. Plakat razstave je izvršen po načrtu V. Pilona.
Otvoritev razstave, ki stoji pod protektoratom češkoslovaškega in jugoslovanskega prosvetnega ministra ter posebnega častnega predsedstva, se je vršila 7. septembra popoldne. Intimne vernisaže se je \ideleži lo mnogo javnih funkcionarjev ter Številni umetniki; zastopana je bila naša kolonija v Pragi ter Narodna galerija po predsedniku Iv. Zormanu in tajniku dr. F. Mesesnelu. Slovenske umetnike je zastopal Rihard Jakopič. , Isti večer je priredil S. V. U. "Manes" slovenskim gostom večerjo, katere ao se udeleži)i Ma-nesovci s predsednikom, arh. O. Novotnim na čelu, p4 Še mnogi drugi umetniki. Arh. N6votn£ je napil sorodnosti obeh narodov, ki vršita, vsak v svojem okolišu, moderno kulturno poslan je. Iz njegovih besed je zvenelo spoštovanje do slovenske umetnosti, katero je prav pri čujoča razstava zbudila. V svojem odgovoru je predsednik Zorman povabil Cehe na otvoritev velike slovenske Narodne galerije, ki bo prihodnje leto gotova. Dr. V. V. Stech, svetnik v prosvetnem ministrstvu, je nato zelo prisrčno govoril slovenski umetnosti in o razumevanju za češko umetnost, ki ga je našel pri prisotnih sloven skih gostih, ter konstatira) nova pota slovanstVa, ki se je otrsslo fraz in koraka k dejanjem. Prijetno ^e potekel večer med glasbo in razgovori o skupnih kulturnih problemih. Stare sim patije so se obnovile in sprožena je bila marsikatera misel o bodočem vzajemnem kulturnem delovanju.
Razstava slovenskega moder aaga slikarstva je napravila na Prago zelo ugoden vtis. 2e jdanes je mogoče trditi, da je bila prva postojanka na povojni turneji naše umetnosti po sred-ni Evropi zelo srečno izbrana. Glavna zahvala za prireditev gre krogu čeških umetnikov, ki so »brani v društvu "Manes" in so s polnim razumevanjem Izvršili svoj načrt. Njihovo bratsko obnašanje je lepo priznanje našim kulturnim stremljenjem.
Petre» v Jagoalavijl.
Bel grad, IS. okt. — Močan potresni aunek j» bilo vteraj čutiti po vsej Srbiji. Bosni in Dalmaciji
Volk »It in kosa cela . Se nekaj o patrijarhih, ki so na čelu Ameriške delavske federacij».
Green, Woll, Tobin, Berry in drugi, ki vodijo usodo približno treh milijonov strokovno orgar niziranih delavcev v Združenih državah, so proti neodvisni delavski politični stranki. Njihov program je: "Nagraditev prijateljev In kaznitev sovražnikov v starih strankah". Tale program deluje takole: Kadar so /votttve predsednike, zaključi eksekutivs federacije, da je republikanski kandidat prijatelj organiziranih delavcev. Kandidat je izvoljen. Nato ."prijatelj" imenuje novega zveznega sodnika kje v Penn-sylvaniji ali West Virginiji ali Coloradu, kjerkoli. Pride štrajk. Od "prijatelja" prezidenta imenovani sodnik brž izda "indžun-kšen" proti štrajkarem! Tako se vraču je nagrada delavcev.
Isto se zgodi, če je demokrat izbran za "prijatelja". Razlike ni. Predsednik WilsOn, ki je bil demokrat, je etri stavko rudaiv jev leta 1919. Predsednik Harding, ki je bfl republikanec, je stri stavko železniških delavcev leta 1921. Predsednik Co&lidge, sedanji "prijatelj", je stri stavko policajev, ko je bil govemer v Massachusettsu. Prijatelji? Kajpak 1
Delavčeva opazovalnica
Piše Ivaa Molek.
Patrijarhi na čelu federacije bi radi omilili prohrbicijo in izpulili kremplje protitrustnemu zakonu. Kako? S pomočjo tistih "prijateljev".? Mila jim
majka! Celih štirideset let U beračijo patrijarhi v kongrej za razne delavske zakone, a |3 danes jih nimajo. Celih štijj deset let. Koliko je Gompenl beračil ^ in postaral se ¡„1 umrl je, preden je kaj izberačil. In še so slep^Je vedno berači jo. v ; '	^ j
Politika patrijarhov je, <J morajo delavci imeti visoke pij če, delodajalci pa pošten dobS ¿ek (a fair return) od investiraj nega kapitala. Mila jim majktU Kdor ima le unčico čiste pameti, mora vedeti, da sta visoka pla& in pošten dobiček nemogoč«. Kaj pa je pošten dobiček? VprJ šajte kapitalista. Največji, čij največji dobiček,— in še ni u. dosti pošten! Ako je plača vi-soka, ne more biti dobiček ve. lik; če je dobiček velik, ne more biti plača velika. Prvo ali <lru.; go, nikdar pa ne obflje. Volk sii in koza cela ne more bit! Tod* stari voditelji Ameriške delav. ske federacije resnično hočejo, da je-volk sit in koza živa in ce-la.	j
Take voditelje ima ameriško' delavstvo. Ni čuda, da je federacija brez Vpliva. Ni čuda, da je komaj deset odstotkov de-lavcev v Ameriki strokovno or. ganiziranih. Ni čuda, da Ameriška delavske federacija šteje komaj nekaj manj kot tri mi-1 lijone članov po Štiridesetih le-) tih svojega obstanka, dočim je j Mehiška federacija narastla v desetih letih na dva milijona, unije v Angliji na šest, v Nem-čiji na sedem in v Rusiji na devet milijonov članov.
JEŽICE
(Kogar ne zbodejo, ta ne stoka.) -
Frančiškanskega kompanjona Jeriča so že zbodle. Zastokal
je.
' d o o '
Brat Jerič, kot dober član S. N. P. J., se naravno zanima Z* blagajno S. N. P. J. Priporočamo ga za vzgled ostalim bratom.
•	• o
Kompanjon Jerič nI član K. S. K. J. Naravno je torej, da se ne briga za tragikomično afero doma v Jolietu. On skrbi, da S. N. P. J. ne zavqsi na ta način!
0 0 0
'Svak Jerič baje sovraži židovsko robo. Rad se pa zateče k židovski "Neue Freie PressT, kadar mu zmanjka domače mehiške robe. Bejžte, bejžte — bi rekel g. Trunk, ki ga nimate Več! — ali ne vidite, da je to navadna židovska roba?
•	o o
Kapitan Jerič še nI ovrgel niti ene izmed petdesetih laži, ki jih je "Prosveta" pribila na najvišji stolp, da jih je videla vsa dežela. Rajši naklada nove laži. To je lepoi ;Tako delajo gentlemanl . . .
0 0 0
Kt . •	, •/	»
Lojze Pire je tudi gentleman, da ga ni takega ob umazani Cuyahogi! Za vtikanje svojega nosu v reči, ki se njega nič ne tičejo, Ima dovolj Časa, ko ga pa pošteni ljudje pokličejo na odgovor, se skrije v špranjo in pravi: Nimam časa! — Tako delajo bllskoritci . ..
' UNIJA VODOVODNIH POMOŽNIH DELAVCEV
. OSTANE.
« , ■
Vaditelji unije znajo obdržati
pomožne delavce skopaj, dasi
■jih unija le nI priznana.
New York, N. T. — Unija pomožnih vodovodnih delavcev Ima ftposobne organizatorje In voditelje. Pokazali so, kako je treba voditi organizacijo, ako-tudi še ni priznana, da njene vrste ostanejo trdne. Pomožni delavci so sa sicei^udeležili stavke vodovodnih ■ monterjev, a priznanja svoje organizacije niso dosegli, ker so pričeli šele organizirati. Zdaj odpošljejo «vojo delegacijo k mednarodnemu odboru vodovodnih monterjev, da vtelesl v organizacijo unijo vodovodnih pomožnih de-
VtselJ* Ji% mogoče ie prezgodaj
mmmmmmmmmrnm
Za Vara je zda j na delu Biair Coan, ki je zbiral materija! tudi za vpropastenje senatorjev Wheelerja in Brookharla.
Washington, D. C. — Blair Coan, bivši detektiv, ki je bil svoječasno poslan V.Montano ia Iowo, da dobi "dokaze" proti senatorju Wheeler ju In senatorju Brookhartu, ker sta razkrin-i kala Daughertyja, je zdaj u-služben, da zagotovi senatorki sedež političnemu gospodarju Varu iz Philadelphije, ki je bil j pri zadnjih volitvah izvoljen, i proti njemu je ugovor, da ma j je korupcija pomagala do volilne zmage. Temu Coanu je iz-1 ročeno potrebno delo za kulis*-1 ml, da se odobri Varovo pove- -j rilo.
Časniki, k« podpirajo administracijo, trdijo in naglašajo, da bo Varu in Frank Smithu iz II- j linoisa priznan senatorski sedež. To<voje prerokovanje na- ] slanja na hipotezo, da se bodo* demokratje bali, da pridejo državne pravice še v večjo nevarnost, ako se Varu in Smithu ne prizna senatorski sedež.
Te hipoteze ne podpirajo dokazi. Nihče še ni govoril M vsemi senatorji in jih vprašsl kako šodijo o Varu in Smith«-1 Vseh senatorjev je 94, od teh j« pa bilo vprašanih za sodbo ko-j
maj okoli dvajset
>	r.
Se enema pastorju se je po""' j , tllo.
Waahinton, D. C. — Rev. Hillary G. Rilhardson iz Yonkcr* N. Y„ je rekel v sredb na neke»,] tukajšnjem zborovanju: ,4Sv<*t»j pismo ni božja beseda. DoUJ cerkev ne zavrže biblije kot bo* jo besedo, ne bo napredovala
Novi vodja torijev v Kanadi-Winnipeg, Man. — KonservatH na stranka Kanade je zavrni» svojega starega vodlteljs M '*; hena in izbrala novega. HjJ vodja kanadskih torijev je Richard Dedford Bennett. W««i
justlčni minister, odvetnik »
multimilijonar.	_
lavcev pod istimi pogoji, kotjjj bila prejete unija «ovodn» pomožnih delavcev. Kadsr V* teče pogodba, bodo podjetni»
sabo imeli enotno mehaničarjev in	^
m

■ -> *
petek,
iz Jugoslavije
Not poslanec v oblastni skupini. Ker je postal socijalistič-«.hlastni poslanec mariborske
upščine Petejan narodni po-mec, mora odložiti mandat lastnega poslanca. Na njego-
0	mesto pride železničar In vetnik mariborskega občinske-
sveta Alojzij Canžek, ki je ndidiral pri oblastnih volitvah t skupni Jistiv s socialisti kot stopnik levega krHa. Takrat
1	bil izvoljen, če ne bi zadnji ip vložil Bornot svoje samo-tojne liste. Pri skupščinskih olitvah pa je bfl *Can^k zopet
ndidat komunistične liste in torej zanimivo, kakšno sta iče bo zavzel ^ Oblastni skupini. kjer je tudi njegov sokan-idat iz skupščinskih volitev, oederndorfer, bivši učitelj v ežici. Položaj se je sedaj to-j v toliko spremenil, da bodo eli socijalisti, ki so faktično očnejši, v nfariboraki oblastni kupšcirii samo enega poslanca, olskega upravitelja Viktorja rčarja, komunisti - bernotovci dva, če se bo Canžek res pri-ružil Moedesndorfsrju, kar pa e ni gotovo. Lažni ruski knez Vjagemeki. aristokratskih ruskih krogih Beogradu se je Že dalj Časa retal mlad mož, ki se je Izdajal t ruskega kneza Vjazfciftskega. er se je preko mere prostaško našal s svojimi čipi v svetov-vojni, je vzbudil domneve, da e navaden goljuf. Dozdevni nez Vjazemski je-bil aretiran, akar je pri zaališanju priznal, je preprost vojsk Vranglove armade ter ds se je začel pred-tavbljati kot knez Vjazemskl, a bi lažje živel. V Jugoslavijo je priš^ iz Sofije, kjer si je preakrbel ponarejene dokumente za nekaj levov. Lažnega kneza so zaprli za mesec dni, nakar bo izgnan v Bolgarijo.
Sole za pilot*. Uprava Aero-kluba v Beogradu je na zadnji seji sklenila, da otvori šole za pilote v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Skop-Iju. Kdaj se bo ta namera dala ude j st vi ti, je pa seveds vsrsša-nje časa in denarja.
Delavaki dom v Tesltču v Bosni so otvorili ga nsjslovesnejši način meseca avgusta. V Te-»liču je seda> največja lesna in dustrija v Bosni. So velike žage in velika tvornica destilacije l<lrv. Lastniki seveda le Nemci! Pri slavnosti je bila zastopana po več predstavnikih delavska zbornica iz Sarajeva,
Velika slsvnost se je vršila dne 25. septembra na Jesenicah na Gorenjskem (Jugoslavija). Tamofinja agilna zadruga Delavski dom Je priredila otvo-ritveno slavnost preurejenega Delavskega doma z dvema dvoranama, (ena aluži za predavanja, Aolo in kurze, druga za dramatične predstave; dbe skupaj vzameta nad 7<J0 ljudi, cel Dom Pa nad 1200.) in Radio kino, ki in»a 500 sedežev. Pri Delsv m domu je nsmreč veliks »tavba posebej, ki shiži kno-Predstavam. — 81svnost se je P»P<>čela z delavsko koračnico (kovinarske godbe. Načelnik 'Doma s. Jeram je v kraj-P«n govoru podal zgodovino zadružnega dela na Jesenicah. Nato se je Vfcšilo predavanje s. ;?n,«"»a Krffctana, predsednika Zadružne banke v Ljubljani, o pozitivnem delJ zs delaveko UudHtvo. -j Njfgovo dveurno prodaj a nje je zbor burno aklaffll-N- Po predavanju se je vršil promenadnl koncert. Popoldne J* »>ila velika tombola, ki je tra-,a,H <K| 2 do 4. Dobitki so srečke jKralce zelo rszveselili. Ob 4- P» je bils alavnostna kino-Pr«<i*tavs v Radio-kinu. Ude-Jj*bs je bila povsod ogromns. — 'antitati je I>elavskemu doipu n* N^nicah na lepih uspehih na tej prireditvi pa še posebno. Vui*r na I lov let Dne 24. sept. U ^"»'Ijandaae zopet alermirel H z gradu tn gasilci so hitel! proti Ilovici, kjer je gorelo pri ^tnicl Mici Mencelj na II»-'Kar je). Iz nepojasnjenega se je vnels stanovanjska in je zgorel vee zgornji J*1; kJ«r se je v podstrešju na-Mjala krma ia nekaj kmetij-
skega orodja. Vnel se je tudi del strehe na hlevu. Živino so rešili. Ljubljanski gasilci z motorno brizgalno ter gasilni društvi z Bara in Rudnika so ogenj lokalizirali in ga tekom ene ure vdušili: Škode je okrog 40,000 tfin.
Davek na rod. upokojence.
Veliko razburjenje je n*sjak> v tukajšnjem revirju ali izmerjenega davka na pokojidSe rudarjev. Obdavčeni so trcsamezr niki od 400 do 700 Din, in U znesek bi jim od pokojnine morala odtegovati tuk. bratovska akladnica. Vodstvo tuk. sklad-nice se je obrnilo na Glavno vodatvo brat. skladnice v Ljubljani, je-li upravičeno, da se davek upokojencem odteguje pri izplačilu pokojnin. * Vsa odgor vornost se pripisuje klerikalni politiki, in je samo ob sebi u-mevno, da se čuje marsikatera pikra od pristašev, ki so dose-daj s kroglicami podpirali zafu-rano klerikalno politiko.
dran" v Herpeljah. Senzacijonalna arheološka od- Seznam doslej razpuftčenlh
dr lie tov.
kritje v Stobih. Poročali smo
že o senzacijonalnih arheoloških odkritjih v Stobih v Južni Srbiji. Dne 20. sept. se je v Belgrad vrnil upravnik belgrajskega Narodnega muzeja, dr. Vlada Pet-kovič, ki je v Stobi vršil izkopavanje. Podal je novinarjem podrobnejše' poročilo, v katerem povdarja, da Stobi postajajo po najnovejših najdbah drugi Pompeji, ki bodo odslej za arheologe vsega sveta predstavljali o-gromne vrednote.
Ostanki sijajne kulture, ne-precenjene dragocenosti leže tu pod zemljo v Južni Srbiji. Ako bodo pristojna mesta znala pojmovati pomen odkopavanja tega edinega ohranjenega bizantinskega* mesta, bo odkritje postalo svetovna arheološka senzacj-ja, ki bo privlačevala ne samo znanstvenike, marveč tudi tisoče turistov. S primernim kapitalom bi se dalo morda že tekom 1 leta popolnoma odkriti staro-j davno mesto Stobi s svojimi dragocenimi ostanki palač, ulic, .svetišč in spomenikov.
Doslej so odkril) naslednji dragoceni objekti: ostanki velike bazilike iz 5. stoletja po Kr., amfiteatra in kqpališča, ki je prvo odkrito iz bizantinske dobe. Neprecenljive vrednosti so dobro očuVani mozaiki in razni kipi. Vse, kar se je samo letos našlo — odkrivanje se vrši že 4 leta daleko pretehta vse dosedanje stroške, ker je samo od-kopana Eskulapova ali Zeveova glava vredna okrog 100,000 Din, dočim je vlada za letos dovolila kredit 70,000 Din. A kdo bi za eifkrat cenil vrednost kipov A-polona, Lara, Fortune in drugih odkopanih umetnin! Pričakovati je le, da bo vlada znala ceniti velepomembno odkritje in omogočila nadaljevanje dela.
Trgovina s dekleti v Zagrebu odkrita. V Zsgrebu In tudi drugod so se že dslj časa Širile vesti, da obstoji v Zagrebu velikopotezna trgovina z dekleti. Kljub temu, da so se policijska revns-teljstva v LJubljani,. Zagrebu in Belgrad u trudila, da bi ugotovila, koliko je na teh vesteh resnice, so bila vsa poizvedovanja brezuspešna. * »
Te dni pa se je zagrebški policiji vendarle posrečilo priti na sled trgovini % dekleti. Kot glavno z vodnico, ki je prodaj laa de-kleta raznih stanov v javne hiše, so ugotovili neko Cecilijo Sladovičevo» Ko Je Sladovlčeva zvedela, da Je njeno zločinsko pofotje odkrito, Je takoj pobegnila iz tvojega stanovanja v Vrhovni ulici.
Sladovičeva je »Ura 82 let. Rojena Je v ZagorskllrSelih pri Klanjcu. Do sedaj je bila 23krat kaznovana redi vlsčugsrstvs, le is drugih deliktov. V zadnjem čsau je bils todl Izgnana iz Zagreba. Policija nadaljnje z resiskavanjeaL V ne, kaj dneh se obetajo senzacijonalna odkritja.
8« rt as kaos. - V Slovenj-jrradru je nenadoma umrla Mara Ksroiškova, rojene Koaeči-lova. soproge temožnjega i*» itnika, gostilničarja in trgov-
m
razpust Centrale slo-
VENSKIH KULTURNIH DRUfiTBV V ITALIJI.
Tržaški prefekt raapoatU "Pro* sveto*' In zaplenil njeno pre-nošenje.
Trst, 81. sept, — Prefekt je razpustil osrednje društvo "Pro-sveta" v Trstu, ki je štela, preden po oblasti začele razpuščati slovanska društva, nad 80 članic v rasnih krajih tsiaftke pokrajine. Razpolagala je % veliko knjižnico in skrbela za predavanja.
Ukrep o razpuati utemeljuje prefekt z navedbo, da je društvo s knjižnico in s predavanji gojilo iredentizem, da ni širilo kulture vsplošnem, marveč samo slovansko kulturo, ksr ps ni v skladu s nacijonalnimi interesi. Premoženje "Proavete" so oblasti zaplenile.
Danes je bilo razpuščeno tudi Pevsko društvo "Lipa" v Bazovici pri Trstu. Ista usods je doletels "Športno društvo Ja-
Po ryilogu rimske vla-de so primorski preCpkti v teku zadnjih 14 dni razpustili 53 katoliških prosvetnih društev, včlanjenih v "Prosvetni zvezi' v Gorici, in 48 neopredeljenih in edinjaških prosvetnih društev ki so bila po večini vpisana "Zvezo prosvetnih .društev Italiji" v Gorici, ali v Zvezo mladinskih društev" v Trstu sil "Prof.veto" v Trstu. Prefekti imajo ukaz, da v najkrajšem času razpustijo vsa društva. O-stala pridejo torej še ns vrsto Rszpust se izvrši z motivacijo, "da je delovanje društva nasprotno državnemu redu". Na Tržaškem se v smislu raspustit-venega dekreta zapleni vae društveno premoženje (knjige, godala in oprava), na Goriškem se racpuščenim društvom povečini inventar pusti. Pri vro-čitvi dekretov in uradni plenit v dogajajo tako tragikomični prizftrl, da prlhsjsjo ksrsblner Ji, ki čutijo v sebi še neksj osebne dostojanstvenosti, v veliko zadrego in ne vedo, kaj bi stori li s knjigami, stoli ln mizami; ki so jih slovenski fantje in de-klete nabavili s prihranki svojih žuljev.||
Razpuščeno so bils kstollšks prosvetns društva v tehtfe krs-Jih:
Vnhpolje, ftturje, BudanJe, Slap, Ajdovščina, Sv. Križ, Sem-pas, Gaberjs pri Mlrnu, Sovod nje, Vrh sv. Mihaela, Rlhem-berk, Gaberje pri Štanjelu, Goče, Podgora, Oslavje, ftt. Maver, Solkan, Podaabotin, Steverjan, Cerovo, Biljana, Pojans, Dobron, Plsve, Kanal, Avče, Gorenje polje, Banjšica, Lokovec, Sar, Lu cija, Idrsko, Llvek, Kred, Drsš-nica, Smast, Trnovo pri Kobaridu, Cezsoča, S vi no, Bovec, Log, Strmec, Logaršec, Ponikve, Bukovo; ftt. Viška, OUlež, Za-križ, Ravne, Spodnja Idrije, čr ni vrh.
Izmed neopredeljenih sil v liberalnih zvezah včlanjenih društev so bils rszpuščens nssled-
Samostojno društvo "Dijašks Matica", v Trstu, Dijsške podporna organizacija za vse Primorsko; Izobraževalno in športno društvo v Renčsh, "ClUlnl-ca" v Kanalu, ¿enaki krožek v Tolminu, Brslno društvo v Idr-skem, Slovensko plsninsko društvo v ToJmimur."ZsrJs" v Za-tolminu, "Pomlsd" v Zabish, Delavsko izobralevalno društvo v Idriji, Ženski krožek v Kobaridu, Brslno in pevsko društvo Svoboda 'v Njivicah, Kmečko prosvetno društvo v Volčah, Prosvetno društvo v Ušniku pri ga" v Ročinju, Bralno In pevsko Tolminu. Bralno društvo "ftlo» društvo "Jasna Poljana" v Po-
pevsko društvo na 6t. Viški gori (ustanovljeno leta iaa«.), "O-tafoka" v Solkanu (ustanovljeno pred 60 leti), Prosvetno, društvo v Vrtojbi, Prosvetno društvo v Volčjidragl "Vrtec" V Vipolžah. "Pevnlca" v Podsabo-tinu, Brslm» hi pevsko društvo v Medeni. Bralno In pevsko dm-étvo v Kozanl, "Zarja" v Hkv-; Mladinska društvs: "Kob-
PROSVETA
dU" v Kobdllu, "Ladja" na Kon tovelu, "Zarja^' v Basovici "Proevets" v Trstu, "Prosvets" ns Opčlnah, Zarja" v Rojanu "Magdalena" pri Sv: Magdalen v Trstu, "Sparta" v Skednju in Višava" na Konkonelu; Mla dineki krožek "Roool" v Trstu tU jaški krožek "N. Tomaseo" Trstu; športna društva: 'Obzor' pri Sv. Mariji Magdaleni Trstu, "Adria" na Proseku in "Primorje" na Proseku; Pevsko društvo "Zvon" na Opčinah "Slavček" v Klancu, "Venec" Kozini; "Zvezda" v Herpeljah Pevsko in izobralevalno društvo v Zgoniku, "Kras" v Skopcu, Izobraževalno društvo "Napredek v Tomačevlci pri Kovunu in "Kmetijaka čitalnica'' v Pod ragi.
Poleg razpuščanja kulturnih društev, se premeščajo učitelj in učiteljice doli v Italijo.
Dosedaj ao se premeščali pči-tel j i iz .Goriške pdkrajine, so-daj pa amo doznall, da se premeščajo tudi fte učitelje Iz tržaške pokrajine;
Tržaških učiteljev, ki ao pod-Ireje^l tržaškemu magistratu niso jih pozvali ns magistrat kjer so od njih zahtevali, naj izjavijo, sli se smstrsjo zs zmožne, c Is prevzamejo pouk itslijsnftčlni ns katerikoli Itsll-janski Šoli, sli ps nfcj zahtevajo upokojitev. Večini so dali preco, očitno razumeti, naj si rajši iz berejo drugo rešitev, kajti alcer bi bila Inapekclja sanje preostrs in bi Imeli poleg škode še sramoto. Tutfl jim niso prlkrivsli ds je prvs naloga Šole politika In nič drugega. Od 2* učiteljev in učiteljic alovenske narodno« stl, ki so še v magistrat ni aluž-bl, je bil eden pridržan, ker so ga šs v preteklem letu lnsplci rsli In je inspskcija' dobro Iz-psdls, od ostalih se jih je osem jsvilo, ds prevzsmejo pouk italijanščini, ostsll ps so zspro-sill zs upokojitev.
•OS
. Ubogi Muesollnll Ubogi fsšl-sem, ki ga tako boli — te mala •lovenaks kulturs naših Pri morcev.
4M,
f r • . m
Triaftkt
Giuseppe de Martino, kvsstor Trstu, js premoAčen v NspolJ, svoje rojstno mesto. Premetče-nje pomeni službeno povlšsnjs. Kvsstor De Martino Je pollcl-jot nsjhujšs vrste, ftl js z vso strsstjo sestavljal poročlls m rszpust nsšlh kulturnih društev.
Premeščeni eo v severno Italijo učitelji Frllč* is Klsne, SI rotič is Rukavcs in Mllnsršlč Iz Jušlča ter učiteljici OsAparl-ni is Rukavcs ln RubiaM is Draga. V pokrajino Smilijo js premeščen Anton ftturm, učitelj Zejenahv,. Iz Postojne sts premeščeni učiteljici Minka Bošt-jančič v Ortona s Mars v Abru clh Iff Angelam Sila v Rudo i Furlsnijl.	. i
Na raspoMeaje so stavljeni v Idriji učitelja Otmar Novsk in Rafael Gostlša ter učiteljica Zdenka Blodek, v Postojni uči-teljica Katarina Vilhar, v Co-povanu učitelj Ciril KoCol. I
Na rsspolsšssje so posfavljs-nI učitelji Joefp Koglot v Orsdl šču, Josip Laalč v Vrtojbi, Josip ftmlgoj v Skopem, MIc! Veseflč Vrhpolju pri VipsvI. Prvs dvs sta bils dobiis premostitveni odlok, sedsj ps je Šolska oblast odredila rszp<iloieajs.
Vlsk js pevoeil pri Ronkih občinekegs slugo iz Doberdoba Mstijo Coljs.
Smrtna kam. V Trstu je u-mrl Anton Kjuder, iioeoetnik in goetiinlčar. V Selu na Vipavskem so pokopali okoli 80 let starega Antona Bavčarja ustanovitelja tarnošnjegs gssiinevs društvs.
Hedal aluga Jakob Milharčič Js shtibovsl v Trbižu, poprej pa AjdovMini la Vipavi. Knkret je bil še ksznovsn rsdl goljufije, sedaj ee je vršila v «orisi druga
licah pri Orknem. Bralno In razprava, pri kateri je dobil
Milhertič % leti in 4 mesece jede ter aoo lir globe. Obtožen Je Ml številnih poneverb. Ko je služboval v Ajdovščini, je prišel Ii neki posastniel v Podkraje la Izterjal 417 lir, ki si jih je pe kraifcomaio prid rt« I ' Pred se-je oškodevanka pripovedovala, kako jI je MiMiar<M gro-sit da pridejo po njo orožniki.

WILLIAM CRAWKOftD GOlt-GAS—SLOVITI ZDRAVO-SLOVEC.
(3. oktobra 1854.)
Pred sedmimi leti je umrl A-merikanec, ki je posvetil svoje življenje osrečevsnju človeštvs. Rešil je več človeških življenj kot kstertkoli «drug* Človek, iz-vzemši Louis PssteuNjs, ki js odkril, kako klice povsročsjo bolezni in ksko jih je mogoče premagati. William Cjawford Gar-gas je bil eden Izmed največjih dobrotnikov človeštva. Rodil ae je\v Oklahomi 8. oktobra 1884. Začel je svojo karljero kot ne-znaten zdravnik v amerliki voj ski. Prodno je umrl, pa ]e omogočil naaeljevsnje tropičnrf» i>o-krajln po belem Človeku. Nje-' govo de|o proti rumeni mrzlici in mslarlJI je omogočilo zgradbo Psnsmakega kansls. Tekom svetovne vojne je bil generslnl sdrsvnik ameriške vojske in
njegove sssluge sa zdravje in zavornlei potom zrsčnegs priti
oskrbo vojakov so veliksnsks. On Je tudi pokassl pot k obvladanju pljučnioe in drugih bolezni, ki morijo Človeštvo. Povrh tega je dal ljudem vnet vsglod nesebične ljubezni do dela v prid človeštvu.
Dandanes menda šo ^vsakdo ve, da ae nekatere bolezni, kot malarija in rumsns mrzlica, razširjajo po komarjih ln drugih žuželkah. Vaakdo zna, da te drobne živalice, ki ao na vidsz le malenkostna nsdlogs, utegnejo biti krilati smrtonoscl. Zs nsšo srečo podnebje v*zmernem pa-'su ne dovoljuje tem žuželkam, da bi delavno živele skozi vse leto. Mraz konča njihovo življenje, ali vsaj aktivno delovanje in boleznf, ki Jih prensšsjo, nlAisjo mnogo priliko, ds ss rszširjsjo med ljudmi. Ali v bolj gorkih pokrajinah Združenih držsv in ostalsga sveta so bo-lssnl, ki jih rssšlrjsjo žuželke, največja šiba božjs ia tamoš-nje preblvslatvo. Tekom 140 let, od 17a8 do 1901, nI bilo dneva, da nI bilo slučajev smrti radi rumene mrzlice v liavani ns Kubi. Tekom desetletja pred smeriško okupsclJy je "YeIlow Jsclc" — ljudski priimsk te bolezni -<- tsm usmrtil povprsčno čsz 600 ljudi ns Isto. L. 1808 je v Hsvsnl umrlo 1282 ljudi zs rumsno mrzlico. Oorgss js nspovedsl boj tsj bolezni; n)e govo delo Je zsček) v marcu 1801 sredi novegs Izbruha epidemije. Uto leto je število smrti podlo ksr ns 8. V zsdnjlh 18 Istih ni bilo tsm niti enegs slučaja ru mene mrzlice, Id ja tanr poprej rssssjala skosl stoletja. In sluge zs vse to gre Gorgssovl metodi. • .*
Nsslednjl vellksnskl uspeh Gorgsss Js bil v Panami. Da bi 40 zgradi! ksnsl prsko PM|a| sks ožine, o tem Je ves svst ss-njsl žs od sdsvnaj. Veliki ropski inženirji, k! so sgradlll Sueški kanal, so dvajset let po ■•«kušali uresničiti ssnje o spojitvi Pacifika s Atlantikom, sli propadli so. Njihov trud js končal z ogromnim številom smrti In ffnsnčnim neuspehom. Propadli so, ne za to ker nUo bili kos svoji nalogi, smpak ker niso bili kos komsrjem, Rume-ns mrzlics In mslsrija sta Jih premagala. 1
Ali naj bi Amerlkanel uspeli, kjsr so Prsncozl in njihov ve-ikl inženir I^essepa propadli? Gorgas Je pokrsjino naj prej U nebll rumene mrzlice In se potem lotil borbe protr komarju,
GEORGE frCSTINGHOUSR, ZENIJAlJl IZNAJDITEU^
(8. oflobra 1848.)
George ^estlnghouae jioll velik Itfnajdttslj in obenem u-spešen podjetnik. Tekom 46 let je ustvorll skupino tovarniških industrij, ki dandanes sapoalu Jejo kakih 60.000 ljudi in 200 milijonov kapitala.- Nadarjenost iznajditelja je že podedoval, ali kot industrijalec je na predovsl Iz* skromnih početkov tsko ds trebs njegove kssnsjše uspehe pripisstl le njegov vztrajnosti ln dslekovldnostl Kot uspešni komblnscljl linsj dlteljs - inženirje - Industrija) ca mu nI psrs na svetu. Rodi ae je v Central Brldgu, N. V dne 8. oktobra 1848. Polje nje-govega delovanja spsds pod štiri poglsvjs: srak, plin, para ln elektrika,
Njegov Izum zračne zavorni oe ln prihod v Pittsburgh spadata v lato leto — 1887. Dve let keaneje je bUa ustanovljena Weatlnghouee Air Brake Company. Kako je avet začetkoma omalovsševsl njegovo idfjo
1
1
ki rszšlrjs malarijo. Ts borba.
ki Js postsls vzgled zs vss enske akcije pri vsem svetu, Je uspela vsled ženljslnostl zdrsvosiovc« Komar "anopheles", ki rszšlrjs mslsrljo, nsjrajši ims stoj* o zakriti) vodo mesto bistre (n odprte vode, ds ležO vanjo svo-s JsJ^ks, Gorgas ss Js lotil vseh dostopnih luž In s pomor o petrolsjs vnlčll ličinke ho msrjev, Ali to ne bi zsdostovslo. Zato je Gorgas obrnil svojo pozornost ns rejo nekaterilT rlbk. «jhov In mrevelj, ki rade Jedo (omerjeve li^ln^e. Te sevrsinl-ce komarjev m/ dopolnile njegovo dele. Neverni komarji so Izginili Iz Psrtsmske ožine In s njimi malarija. Za zgradbo Panamskega kagal* se imam9 vtV zahvelltl defU zdravnikov, kot Inženirjev.	^ '
sks, tsko da niso žsle^i^e družbe niti msrsle tratiti čaas s poskušanjem njegovega isuma njegovo rszoaaranje ali tud vztrajnost js povsat, ki Je obše znana. Kontno seveds Js mors prodreti. Wectlnghousovs vomica je bils uvedene v vse šslrtuilce nsj prej v Združenih držsvsh ln potem, v Bvropt Dsndsnss ss srsčns zavornica smstrs ss bistveno priprsvo hitrem železniškem prometu, zadnjem čašu ps js bU storjsn nspredsk tudi glsds rsbs zrsč nlh zsvornio pri avtomobilih.
Ts uapeh s stisnjenim zrskom gs js nspotll o* rsbo Istegs sreflstve tudi as druge svrhs zlasti ns šelesnlšksm polju, Tsko js L 1879 Iznašel sistsm pnsumstlčnlh železniških slg-nslov. n
Odkritje oarsvnsgs plina okoli Pittsburghs js prlvlsčilo no-zornost WestlnghoUss. Pritisk plins Js bH tako visok, ds ja bi-I il i HA v hišah ns ls to-šavns, marvsč tudi jsko nevsr-ns. Westlnghouse je Isnsšei priprsvo, ki znižujs pritisk In omogočujs rsbo nsrsvnsgs pil ns. Ts igpajdbs Js bils velike vrednoeti zlesti ss Jeklsrsko In steklsrsko Industrijo. On Je tu dl Iznsšsl pllnomar, ki napoveduje, koliko plins ss js vpors-bllo. Poprej je konsumsnt pls-čevsj določeno vsoto ln rabil, koliko muMrsgo, ksr js seveda imelo m posledico velikansko potrsto, Westlnghouse Je Iznsšsl tudi, sistem plinovodov Is pUno-vih vreieev do konsumentov.
L. 1880 ja bila orgsnlzlrsns Westinghouse Mschine Company, ki Js mnogo let Isdslovsls parne In pllnovs stroje. L. 1898 js Westinghouse nsbsvll pstsnt-ns praVlcs Angleža Psrsonss ns njegovo psrno turbino In West-Inghousovs >f tovsrns Js rszvlls In Izdelovsls to vsžno gonilo, ks-kor tudi drufct vrste turbin,
L. 1888 Js Westlnghouse or sanlzlrsl drsibo, ki ae Je kssns-Je razvila V njegovo najvsšjs jKKlJetJe, Westlnghouse „ Kise-trir ('ompsny, za Izdelovsnje lektričnlh svetilk. L. 1887 je sngsžirsl slovitega Jugoslovana Nlkolo Tesli, Isnajdltefti vrtll nega magnsMénHgs poljs In In-dukeljskegs motor Js, In ti stroji so ss kmslu rssvIU zs komer cijslns svrhs! Ts družbs Js sploh Ilutáis pijonlr v razvoju moderne električne Industrije.
Kako deloven Je bil Westing-house, jO razvidno iz dejstva, ds Je bil predsednik sil uprsvnl svetnik ksklh tridesetih družb, večinoms ustanovljenih'od nje-ga samega. Vsled revolucionar-nos 11 i»jegov|h Iznajdb in razvoja drugih izumov Je ime Westinghouse poetalo popularno po vsem svetu. Umrl Je 1. 1914.
JOHN HAY, AMKKIftKI DRŽAVNIK.
(8. ehlobra UM), Jako malo mn^rlftklh državljanov je Imelo obširno Izkušnjo in Izurjenost John Hajra, najbolj aspešnege ameriškega dr-tsvnegs tajnika (Secretary of Mate). Po vseučlllščnlh Mudi-jeh je prektkiral sa pravnika v pisarni Abrahsma Lineolna v Sprlsgfieldu, Illinois. Ko-Je Lincoln postal predsednik, se Je tudi Hey |>reselll v W
kot predsednikov prlvstnl UJ-nik. Po Llncolnovl smrti je slušil pri runih poslsaitvih v inozemstvu, kar mu Je dalo priliko zs obširno izkušnjo v diplo-msciji in političnem življenju inozemskih držsv, fcokor tudi v tujih jezikih in llterstursh.v
Svojo diplomstlčno karljero je večkrat prekinil sa plsstelje-. vsnje. Izdal je zbirko svojih pesmi, izborno knjigo o Španski In jsko obširen Življenjepis Lincolns.
L. 1898 gs Je predsednik McKinley izbral zs svojega držsv-negs tsjniks. V kritičnih dnevih Bokeersklh nemirov na KI* tsj s kern je obvsrovsl Kitajsko pred rszkrojRvIjo i tem, da jo pregovoril evropske veleeile, da so proglsslls načelo "odprtih, vrat" na Kitajskem, i J„ da vrata kitajske trgov|ne ostanejo odprta sa ves svet/ Sklenil jo več vsajomnoetnih pogodb s i-nosemskiml držsvsml in prido-bU Js rtputscljo spösobnega diplomata, stremečega sa mir In dobre diplomstlčns odnošaje.
Vsled Hayevegs nasveta ao Združene države vporsblle od* škodnino, ki jo je Kitsjsks morula plsčstl po Bokserskem uporu, v prid Kitajcem samim. V pogodbi se je namreč kitajska vlada obvesals poslstl ns svoje stroške določeno število kitsj-skih dijakov ns smeriško univerze; te atroške je Amerika «mstrdls kqt plačilo na rsčun «U kodni ne.
Sklenil je tudi pogodbo i Anglijo, ki Je odpravile mogočnoot vsakega ugovora a strani te velesile, ako bi Združene države zgradile Panamald kanal. Ti po» godba (Hig-Pavneoforte Treaty) Je bili rstlficirans od ssna-ta v decembru I. 1901. Ns podlagi te pogodbe morijo biti kanalske prlitojblne enake ia ladje vseh držav la promet odprt vsem narodom, nI pa Združen i m državam labrsnjeno, da igridljo utrdbe ob kanala.
Uli
QiikoÉilii prlxiMi
Poškodovani deis ves ja tigabél pamet. - Odgnatf a» hoteli
New York, N. Y. — Dolga jo pot svojcev poškodovanih do-lsvcsv, sko zahtevajo odškodnino, ker Jo bil poškodovan njih prehranltelj. Kako dolga la težavna Je pot teh svojcev, po-kasujs dejstvo, da Js bUo žmii poškodovsnegs pristaaišinsga delavca še le po pet letih pri-anih osem tieoč dolarjev odškodnine. Njen soprog Je delal ns ladji, ko ae je sprošil velik pokrov In gs udsrll po glavi. Rana se Je ponesrečenemu de-lsvcu zacelila, (a zarodi udarca, ki ga Js prejsl ns glavo, oe mu je zmešsls pomet.
Zona seveda ni bila zadovoljna s sto dolarji odškodnios, pa js tožila. Tožbs se js vlskls skosl pst lst ns sodišči«. Odvetnikom bogate kompanije Je pomsgsl še plovbenl odbor, ker Je Tomssello dole! v sklsdtššu vladns Isdje. Mončno jo bils bogata števedorsks tvrdka obsojena, ds ženi ponesrečenega delavca plača $8,000 odškodnl-«e;	1
Chicago. Truplo neposna-nsgs moškegs Js bilo pretočeno sredo najdeno v mali sobici ne-kega stsrinsrjs na 888 N. Franklin cesti. Moški isgleda, da je bil star okrog 66'let.
Prihod ne prireditve klebe 8i J. & Z.
Oraaiska pr«4-f
rr.
J.
Rieh M. I, J. 8. g.
•tSVS V »»Urijo 1«.
4 ar, a,
*sr «Veta*, v, v dvorsel 8. N. P. aiat à u, l l Das 11. 4
IvMtrevs satoma v dtsvaaJ g* J.
a iak m. i. j. a s.
•(sva t« Jss. 1188, v dvsvaal C. 8. P. a. — Drug* frirUk• kk*s Bi 1

OKTOBRO
FARMA NA PRODAJ. pg
Tu je
Jci želi Iti n« farmo. Farme obsega 150 akrov zemlje, «vi- PA na, orodje in vse drugo se proda Fk po nizki ceni. Farma lefti ob » glavni državni cesti in je le da- j set minut do ielesniike postaje. JI Dobre ugodnost^ za prodati vse M pridelke. Jas imam še.več dn* M glh farm na prodaj, ki, so pa malo bolj oddaljene. Torej, čeli va katerega veseli naj piše na mo/ I ¡J naslov: John Dieter, P. O. Bik U* Craek, N. Y. <A4v.)_I**
iSCfrjjE:	K*
Frank Klemene, dolina iz R*-kltnlka pri Postojni. Nazadnje LJ se je nahajal v Dodson, Md. — M W. Va, Cenjene rojake v W Dodson, Md. in W. Va., ee u- A. ljudno prosi, ako kateri va za njegov naslov, naj mi ga *** aporo«, ako pa on sam £ita M k ta oglas, se ml naj nemudoma jofei oglasi, ker ntu imam nekaj se- Eo lo važnega za sporočiti.	Opit
Jemale Skrlj, 10410 Reno Ave^ Ctoveland, Oble,_(Adv.) um
NAKOCITE SI KNJIGO -Al
• mmelli Vernikih:
, 11. akt., 26. *„. • • 29. oktobri
Prišel Min tjs v družbi skoro neznanega moža, ki je bil tisti dan bogat in lahkomialstt. Seznanila naju je ena na j lep* i h ien v Parizu, pohotljiva, muhasta, majhna, črnooka z dlvnlmi trepalnicami. Odgovarjajoč na vpraianja je nekoliko spuščala očesne vejice . . .
Ker je bil žele četrti daa v Parizu ter ni znal domala niti besedice po francosko, je moj novi znanec Uko rekoč poblaznel v oni noči. Vsako minuto je vlačil iz denarnice kup novčank po sto frankov in obračsje ss proti meni jecljal:
"Recite ji, prosim vaa, da je ona del boiajpstve. Recite ji, da se je bom spominjal ob svoji smrtni uri . . . Ds je ves moj densr — njen." . '
Lulu je dvigala svoje trepal-nice in me vpraševala: "Kaj hoče?"
"Nič . . . Pravi, da si naj-krajsnejša med lepoticami/'
"Ah . . .," je odgovarjala z enim edinim zvokom, a tako, da je dejala: "Leta in leta že to poslušam ..."
Lulu, Parlžanka po rojatvu, in jaz, ki sem bivsl že pet let v Parizu, le niti enkrst nisva bila v M rt vsi k em kabaretu, toda te doilec je po vsej priliki «e videl tisto krčmo in nsju sedaj vabil tja:
JKS»
u *1 Rhko adravlja doma msd rj a. Pišite po brezplačno ML "Kako sdvavitl bolne noti» Ma vsi slufaj bolasni. TI
A. C. Liepe Pharmacj, j «eeae far Av, Mlhraakee, Wk,
H^kMbkl SLOVENCI.-
pridoblvanje novih naročnikov dnevnika Pros Se vedne ječaa da začnete s agiftedje za ra*lrjenje na:
flfca, da ai za dolge zimske vet ijlg, katere debKe sa nagrado
NJENA POT
^ Dalje.)
Potrpežljivo jo je čaaala, nabirala šope laa, primerjala in eestevljala lasni zmaliček, ki je po dolgem šepetanju ugajal tudi lepi Mariji.
"Ti, Marija, zakaj pa ml nisi ničesar povsr dala?" je dejala mati slsdko in prijazno, samo s čisto majhnim naglasom nejevolji.
"No. kaj pa, kaj pa T"
"I, le delaj set Kuje« sveže in spleta* znanetva pa mislil, ds moral skrivati. Zsksj nskl?" «
"Kakšne zveze, katera znanstvs se je ustrašila Jlčica. ; .
"Hl-hl-hl. Glej no, še zdaj bi rada Ujila porsdnies, skrita in navihana I"
Mariji se je sasdalo, kako in kaj, in je molčala, da ss ns bi isdsls. Dvoje sves Ima ras že precej trdnih, snsncev pa dosti — o, kolikor ls hoče.
"Koliko In kaj neki se je zvedelo?" je ugi-bala In ja čakala.
"Prej-le mi je izročil postrešček neko pl-amo zate," je spst sprožila matj. -
"Pismo, ksko pismo? Kjs js?" js skočila. %
"E, kjs T Prsj is morava zmeniti. — Kdo jifta Enill, ar	.
"Kaj? t" je planila. "AH ste pismo odprli r
"Odprla, kakopak! Hlhihil Zdaj pa Uji še, če moraš." ,	TT*^ •
"Kako si to upate, kdo vam je dovolil—t" je ihtela.
"Le kriči, potepinka. da te oče sliši. V kuhinji bere čaanlk," jo je šepetaje svarila.
"Plemo sem!" je trdo in poiglaano ukazala drhteča hči.
"Počaai, le počasi. Saj menda nočeš, da bi tudi oče bral. Kaj? — No, kdo Je U Emil. ti mala porednica?"
"Sej vam bom vse povedala, a prej moram vedeti, kaj piše," ae je pomirila, ko je videla, da ji mati daje potuho.
"Na!" pravi mati in potegne podolgovat, rožnat liat iz nedrij.
Krnil, nekak trgovski dopianlk. pošilja lepi Mariji izliv plitvih in omlednlh rekel in jo roti in proai ljubezni in tako dalje.
Marija je torej prebrala list in ga je za-ničljlvo vrgla po mizi. r "No?" —
"Hsj! ni nič, mama	Zakaj ml neki pi-*
šari?"
"Koliko pa Je atar?	Ali ima dobro slug-
bo?"
"Dvajset let menda	Službo ima —'*
V	Potem ni nič! Premlad je. Kar puati to, ve«. Marije."
"Prijazen pa je vendar in lepo govori, ka-kor bi pisal "
"Kej prijazen, kaj beaede! Naae misli, ve*, pa pazi. da oče ne zve."
7. oblačenjem sta bili gotov). Marija ae je občudovala In ogledovala v ogledalu in nehote mislila ne lepe in bleateče beeede. ki jih Ji je Emil naaadil v svojem dišečem pismu
V	kuhinji ee je premeknil stal. ode je eto-pil v sebe. Marije je odskočile izpred ogledala, mati je apretno skrila rožnato pismo.
Marija. Marija) Kolikrat ssm U «e ka-rel zaradi tvoje aešbnsmoati ia gisdavneti; pa še zmerom ta dobim, de ae spakuješ pred ogledalom. — in U." ss js jesen obrnil de žene. "jI še pomagaš Ia jo uči* Hram te bodi T
Slovenci/
a agitacijo takoj. Mite na delo in reč naročnikov, kar čimbolj bo list
I sa Chlcago ln Ci*
i"......
PO ifte fant, prakajaea maea Ia šmi-ka pa pa 94« faat. Kdar pMe v aa-prej lam jiltatsi praete. Kdar ps naroči CAD. asera piniatf psitalas
UlJudno sa priporoJam vsem starim in novim bdjemalaam sa obilo imročila. Kdar nl sadevoijaa. vrnem denar. Pošiljam 6 funtov in peš.
Joseph Leakovar
M Sfarjat
P. S.: Dobiti šaMm sastopnika u Chlcago ia okolico ta sa MUmmkee In okolico. PNtfta sa poeoj*-~<Adv.)

yr">r
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA j s
/* r t.	* -	* •» i» *■ - *' . v»	\
Tiska vabita za veselice in shode, vratnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem. nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO & N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vat noiaanila dri* «Ak
S. N. P. J. PRINTERY