Naroinine:
italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Ppl leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
DANES IN NEKDAJ
Ako opazujemo razvoj političnega življenja pri posameznih narodih, pridemo prav lahko do zaključka, da vplivajo na njihove politično zadržanje čustvovanje in interesi Kakor prevlada eden ali drugi element, tako se umerja politika vsega naroda napram ostalem svetu. Dočim so na pr. Angleži ali Anglosaksonci sploh zgled hladno računajočega naroda, kojemu je zopern vsak sentimentalizem, kaže zgodovina Slovanov, da je bila pri njih gonilna moč ali sila misticizem, sentimentalizem ali tudi nihilizem, torej v glavnem vedno glpboko čustvovanje.
Je-li se bode mogla slovanska duša kedaj prilagoditi merkantilizmu in hladnemu ocenevanju svojih gmotnih koristi ali škod, je danes pt'av težko prerokovati, dasi postaja danes to vprašanje za Slovane aktualno in od velike politične važnosti, kajti vsa slovanska bodočnost je za enkrat odvisna od okoliščine, ali bodo Slovani obvladali sami svoja bogatsva, pa puste, da se okoristijo tujci I Pii njih.
Vsekakor stojimo danes mi, kakor tudi ostalo blovanstvo, pred težkim vprašanjem, ali naj sledimu tudi v naprej edino temu, kar nam narekuje naravni nagib, ali pa vdušimo v sebi čute, ki jih nam narekujejo današnje razmere in gledamo bolj Proti bodočnosti. V tem slučaju pa ne bi smeli podrediti svojega mišljenja neposrednim vtisom sedanjosti, ampak bi morali zasledovati z naj-večjo pazljivostjo tendenco dogodkov, da se ne zaletimo predaleč v nas-protno smer.
Te pripravljenosti med nami ni ali morda komaj v embrijonalni meri. To sodimo iz političnega položaja, ki se je pričel razvijati med Slovenci v zasedenem ozemlju.
Naše ljudstvo sledi svojemu naravnemu nagibu in ne zaupa besedi, kar znači popolnoma elementarno Politiko, ki zavrača vse, kar ni bilo Preskušeno v ognju zgodovine. Od-lod mržnja proti vsemu, kar ni v Mladju z dosedanjo politiko v vodah Jugoslovanskega nacijonalizma. Če ^ bi bilo slučajno tega, se bi držal Slovenec v obče tudi raje avstrijske fidsli nego vsake druge novosti, kajti tako ve pri čem da je, dočitn se vse druge zgodovinske spremembe Pojavljajo v takih oblikah, da mo-rajo zbuditi v njem le odpor in ne-*aupanje.
Kot primer hočemo navesti ?°8ko okupacijo od leta 1809-V1 precej spominja na današnj ^°žaj, posebno v kolikor se Li šolskega vprašanja. Vsak 1 izobraženi človek ve, ,aP°leonov polet posadil ter ainen današnji Italiji in dai ugoslavijj in da je izzval 1 e.)en preobrat pr« vseh zati arodib, her je zanesel povso ^ela, ki ae nigo mogla več zat Pozabnosti, toda nar0d ni sin
‘rfl 8 francosko okupacijo, 1
pokazuje sledeči opis:
Vir je «Letopis Matice slov*
- -1-597 in.sicer oOrVer
pisana Ütüdija «Francoska Ij N°la na Kranjskem».
Uvodnik 86 glasi: «O binl eta 1809 so privreli Francozi a Kranjsko ter niso štiri leta apustili dežele. Z njih prihod, astale velike homatije: vse j< a glavo postavljeno, kajti Kr 1 hotel o Francozu nič vedeti; ^°zi so imeli vse leto opraviti, p o nejevoljo našega ljudstva uk mirilo se je še le po zimi oncu leta 1809. Seveda bi bil Predniki na prste lahko zrač a se dobro oboroženih in v c i Vrlen*h Francozov ne otresč še ° zlahka meni nič tebi ni s. 3i še cesar z vsemi svojim ni mogel! Toda kdaj
ljudska množica ob takih razburjenih časih premislila kako stvar trezno ? Med temi homatijami so prenehale seveda tudi vse šole po deželi; najprej kajpakda v Ljubljani, saj je bila ta vendar središče vsega vojskovanja.
Ko pak so bili upori po Kranjskem zadušeni, začele so v j 'Seni leta 1809, tudi šole zopet «toda ne še po francoskem učnem načrtu, ampak po starem avstrijskem».
Poglavje o učiteljskih plačah je bilo slično današnjemu: «nič ali premalo». Ta nodostatek francoskega gospodstva opisuje V e r h o v e c zo pettako-le: (ritran 152), «Ko so Francozi prišli v deželo, je bila prva njih skrb ta, da so planili po bla-gajnicah in vseh dohodkih, naj so tekli iz kakršnega koli vira; kaj-padka se je ravno isto zgodilo tudi z mestno blagajnico in dohodki mestnimi. Stališče magistratovo je bilo neznosno. Gospodari naj brez dohodkov, zraven pa naj še preskrb-Ijuje nikdar ne sito francosko vojsko z vsemi potrebščinami! Da bi se napravil v tem oziru kak red, za to Francozi ni so mogli misliti, dokler je bila vsa dežela v ognju proti njim. (sie)»,...	.
Uršulinski samostan, ki je vzdrževal lastno šolo, pravi pri odhodu Francozov iz Kranjske: «Pet dolgih in bridkih let se je samostan boril z največjimi bedami, skoraj bi ga bilo lakote konec, čast bodi Bogu, da so Francozi iz dežele».
Na pritožbe učiteljev, ki so že več let poučevali brez plače, odgovarja ljubljanski magistrat: «Magistrat mora gospode učitelje zopet opomniti onega, kar jim je dejal že tolikokrat ustno in pismeno, da županstvo ni pooblaščeno, izplačati najmanjše vsote, dokler Njega cesarost Napoleon ne potrdi predloženega mu proračuna za leto 1812».
«Leto 1812 jo minilo», pravi Ver-hovec, «proračun je pa ležal še vedno v Parizu». In dalje: «v šolskih stvareh se Francozi nikakor niso izkazali kot izvrstni organiza-toriji; učitelji prav gotovo niso pretakali solz za njimi, ko so odhajali iz dežele. Da ljudska šola nikakor še ne vstreza potrebam in razmeram na Kranjskem, povedali so mestni očetje francoskim gosposkam kar naravnost. Dne 6. novembra leta 1812 je dejal v mestnem svetu Al-borghetti, jeden naj odličnejših meščanov in mestnih svetovalcev, da ljudska šola nikakor ni taka, kakor bi morala biti, za to pošiljajo imo-viti stariši svoje otroke rajši na tuje (na Avstrijsko) v šolo». Tako je govori.! avtohtoni kranjski prebivalec, potem, ko mora kronist sam «pri-poznati francoski princip, da je uspešen pouk edino le mogoč, če je za tuje jezike učni jezik — domači
Navedli smo le nekatera mesta iz 'študije omenjenega slovenskega pisatelja, ki je raziskoval šolsko vprašanje za časa francoske okupacije, ki je bila Slovencem neznosna, ker se niso mogli uživeti v nove razmere. Vsak temeljiti preobrat je pa že itak podoben krizi, ki je vslej bolestna za prizadetega, kedar ga zadene nepričakovano.
Iz nadaljnih virov vemo tudi, da je bila takrat demoralizacija velika in da so ogrožale deželo rokovnjaške drhali, ki so ustrahovale prebivalstvo kakor komitaš'.
Kakor danes pa ni manjkalo ljudi, ki so simpatizirali s francoskimi o-blastmi, ker so vedeli, da je mogoče sporazumiti se ž njimi.
Toda bili so posamezniki, masa je bila lojalno udana Avstriji in kratka doba francoskega vladanja ni zapustila nikakega iredentističnega spomina razven morda Vodnikove pesmi’ «Ilirija oživljena».
To kratko sličico smo podali nalašč, da se morejo naši čitatelji prepričati, da je vsak preobrat spojen s težavami, na koje narod niti ni računal in da je vsled tega res brezmejno težka naloga opozoriti vsakega posameznika, da tvori celo naše življenje nepregledno vrsto kompromisov, ker se nobena stvar ne vresniči tako, kakor smo pričakovali. Kompromis pa je obsovražen toliko časa, dokler se ne pojavi kot edina možnost za nadaljevanje življenja.
Vročitev mirovne pogodile bolgarski delegaciji.
PARIZ, 19. Ko so bolgarski delegati vstopili v dvorano v Quay d’ Orsay, je Clemenceau vstal in izjavil, da je seja otvorjena. Nato je izročil bolgarskim delegatom mirovno pogodbo in jih opozoril, da se jim določa 25-dneven rok za predložitev tozadevnih pripomb.
PARIZ, 19. Danes zjutraj se je Vršila na Quay d’ Orsay izročitev mirovnih pogojev bolgarski delegaciji. Načelnik bolgarske delegacije Teodorov, je sprejel spis in izjavil, da se je Bolgarska vrgla v nesmiselno vojno, prisiljena od neke proklete moči. Razumemo vso našo veliko odgovornost. Zgodovina bo povedala, kako je bila vsa politika kralja Ferdinanda in Radoslavova samo nasilje na bolgarskem narodu. Toda ni vsa krivda na naši strani. Velika večina naroda je nedolžna in samo bolgarska država je odgovorna. Bolgarska pripoznava, je nadaljeval Feodorov, svoje napake in prestopke in bo kaznovala brez usmiljenja tiste, ki so jib izvršili, brez ozira na njihov čin. Obžalujemo, da se je naš narod vsled vladnega nasilja bojeval proti svojim sesedom na strani, ki je bila proti zvezi pravice in demokracije. Pravica naroda se ne more uničiti. Zavezniki so to po pravici postavili izven Vsakega napada ; mi prosimo za to pravico. Nismo Vedno hodili po dobri poti, toda naše izkustvo mladega naroda, ki se je komaj rešil dolgotrajnega suženjstva, ni bilo kos vsem dogodkom, ki nam jih je prinesla zgodovina. Vladar ni poslušal našega glasu, toda, ko je bilo naše gibanje prosto, je bil naš ideal vedno zakonit in čist. Slonel je, kakor tudi sedaj sloni na podlagi pravic, ki jih je dala narodom zgodovina, etnografija, tradicije in mednarodne pogodbe. Predložili smo te pravice s posebnimi notami, in tuji narodi brez-dvomne merodajnosti potrjujejo, da jih prizadeti narodi prosijo. Zastonj zahtevajo naši današnji sovražniki, da se te pravice potrde s pogodbami in dogovori; oni ne morejo nikakor zmanjšati njihove Važnosti.
Zmešnjava, ki je nastala po balkanskih dogodkih 1. 1913 je bila kriva, da smo naredili napako, koje breme sedaj čutimo.
Gostoljubje, ki ga kaže bolgarski narod napram vsem tujcem, ki so prišli, da mu prinesejo dobroto kulture, trgovine in industrije, napori za organizacijo in napredek V notranjosti jamčijo zadostno, da bo Bolgarska odprta vsem moralnim in gospodarskim vplivom, ki bi ji mogli pomagati, da se zopet dvigne. Naši sosedi so lahko gotovi, da ne bo Bolgarska, ko je zopet dobila svojo prosto voljo, imela druge želje, nego željo za pravo in duh sloge. Teodorov je spominjal, da je bolgarska vlada, podpirana od Volje naroda, prevzela leta 1912. inicijativo za balkansko zvezo. Izjavljamo, je pripomnil, v imenu bolgarskega naroda in v imenu vseh tistih, ki imajo pravico, da ga zastopajo, da je Bolgarska pripravljena, da Vzpostavi s svojimi sosedi vse zveze, ki se bodo smatrale za potrebno za trajno slogo na Balkanu in za svetovni mir. Teodorov je končno prosil konferenco, naj prihrani bolgarskemu narodu suženjstvo, naj bo z njim pravična in naj mu dovoli sredstva za obnovitev majhne države V zakonitih mejah, ki so jih začrtale enkrat za vselej zgodovina, etnografija in mednarodne določbe. Če bi se pa tem pravicam ugovarjalo, zahtevamo ljudsko glasovanje“.
„Nismo krivi, je izjavil Teodorov, da smo izdali I. 1913. naše zaveznike in da srno 1. 1915. vstopili v vojno na strani centralnih držav. Vse države lahko pričajo, da bolgarski narod ni hotel nemške zveze, ki mu je bila vsiljena. Naše edino upanje je, da bo konferenca V svoji veliki modrosti sodila nesrečo našega naroda s prizanašanjem velikih in velikodušnih duhov. Nismo vodili imperijali-stične politike ; nikdar nismo hoteli drugega, nego udejstvitev našega zedinjenja. Bolgarski narod noče tuje lastnine, gleda celo, da bi pozabil bolgarsko zemljo, ki jo je 1. 1878, berolinska pogodba prisodila Srbiji in Romunski. Že pol stoletja niso imeli naši napori, ki so jih veliko-
dušno podpirale zapadne države in Rusija, drugega cilja, nego osvoboditev naših bratov, ki jih je berolinski kongres pustil pod turškim gospostvom. Naše zahteve nimajo ni kakor imperijalističnih namenov, temveč so bile in so samo Vključenje V državni program tistega, kar so prej države pripoznale kot pravico., katere udejstvitev je v evropskem interesu.1
Dogodki 1. 1918. so osvobodili Bolgarsko izpod dolgega tiranstva, ki je ve-zajo njeno voljo. Naša demokracija sedaj lahko obnovi Bolgarsko moralno in jo utrdi V orijentaciji, ki si jo je izvolila po svojih pravih čustvih, da podpira na Vzhodu mir in kulturo. Bolgarska potrebuje za to delo zavezniške pomoči, ki jo tudi prosimo V tem svečanem hipu. Bolgarska ni še imela potrebnega časa, da naredi Vse, kar je potrebno za dosego popolnega zaupanja držav, od katerih pričakuje obsodbe; napela bo vse sile in dobro vero, da upraviči v bodočnosti zaupanje napram sebi, napela bo Vse svoje sile, da se očisti od greha in da doseže vse prednosti, ki jih nudijo demokratične, ustanove. Enakopravnost, ki se je dovolila narodnostnim manjšinam, dokazuje, da se bo Bolgarska formalno podvrgla vladavini Zveze narodov. Srčna bo in vesela, če ji bo dovoljen vstop v to zvezo.
Ko je Teodorov’ dokončal svoj govor, je Clemenceau zopet vstal in izrekel samo te besede: „Seja je zaključena“. Bila je 11. Bolgarski delegati so izšli prvi.
Klavzule v bulgarski mirovni pogodbi.
1.	Meje. Meja z Rumunijo ostane nespremenjena, toda vsa Dobrudža ostane potemtakem Rumuniji. Meja z Jugoslavijo razkazuje lahke popravke v prilog Jugoslavije, seveda večinoma radi varnosti obmejnih železnic. Na Jugu, o-ziroma v Traciji, se je odščipnilo Bulga-rom precej ozemlja, ki se je prisodilo deloma Jugoslaviji, deloma pa Grški, vendar pa ostane Bulgarom izhod na egejsko morje. Vzhodno mejo tvori črno morje.
2.	Politične klavzule zahtevajo, da Bolgarska priznava državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nadalje mora seveda priznati Bulgarija tudi vse pogodbe in dogovore, ki so bile storjeni tekom Vojne med zaveznikj, ali h kojim Bulgarija dosedaj ni pristopila. Bulgarija mora torej priznati francosko pokroviteljstvo nad Marokom in pokroviteljstvo Angleške nad Egiptom.
3.	Vojaške klavzule določajo število bolgarske vojske na 20.000 mož s častništvom vred. Vojska se bo Vpo-rabljala izključno le za vzdrževanje redu in obmejne straže ter se bo sestavljala iz prostovoljcev.
4.	Pomorske klavzule določajo da se morajo izročiti vse bolgarske Vojne ladije glavnim zavezniškim državam in uničili. Gradba In dobavljanje podvodni-kov, tudi trgovinskih, sta prepovedana. Bolgarska ne bo smela graditi brezžičnih brzojavnih postaj.
5.	Zračne klavzule določajo, da ne bo smela Bolgarska imeti sploh ni-kakoršnega Vojaškega in pomorskega zrakoplovstva. Gradba zrakoplovov je je prepovedana za 4 mesece.
6.	Vojni ujetniki. Glede teh se je posnelo določila, ki jih Vsebuje mirovna pogodba v Avstrijo.
7.	F i n a nč n e klavzule. Vojna odškodnina se je določila na dve mi-Ijardi in pod frankov v zlatu, ki se izplačajo v obrokih do 1. januarja 1958. Nadalje mora seveda vrniti Bolgarska Grčiji, Rumuniji in državi S. H. S. vse spise in arhive, archeologične, zgodovinske in umetniške vrednosti, ki jih je od-zela tem državam med Vojno. Bolgarska bo morala izročevati skozi 50 let Srbiji 50 tisoč tonelat premoga kot odškodnino za uničene rudnike. Posebna medzavez-niška komisija bode nadzorovala izvršitev mirovnih pogojev.
8.	Gospodara k eklaVzul e. Tudi glede teh so se uveljavila načela, ki so bila vporabljena pri sestavi mirovne pogodbe z Avstrijo.
Mirovni pogoji so Za današnji položaj Bolgarije teški posebno, ker ni mogla rešiti Bolgarija niti vsega prejšnega ozemlja, toda v očigled ogromni škodi, ki jo je prizadel vstop Bolgarije V Vojno proti ententi, je kazen naravnost neznatna. O kakem zbližanju med Bolgarijo in Jugoslavijo ni danes niti misliti, ker so Bulgari nastopali proti Srbom krvoioč-nejši nego sami Turki. Sovraštvo v krvi pa tli dalje, neko vsako drugo. •
Zbližanje m«d Rusijo in Nemčije.
Iz Varšave poročajo, da so se otvorila pogajanja med nemško vlado in ruskimi bolševiki. Nemci da zahtevajo bajž od Rusije popolno priznanje brestlitovskega miru.
Reški dogodki.
Prvotno je zgiedalo reško podjetje kot osamel čin narodne prenapetosti, toda polagoma zadobiva zadeva nemalo resno oblice.
Naravnost razdraženi ministerski predsednik Nitti je hotel grajati podjetje kot nepremišljeni državi naravnost škodljivi čin, a odmev je bil povsem nepričakovan. Glasovi, ki so zagovarjali podjetje, so postali od dneva močnejši in številnejši in danes se lahko Vže reče, da je Gabriele d’ Annunzio omajal Nittijev sto-lec, kajti da postane zadeva povsem o-sodepolna, se pojavljajo celö glasovi, da se Tittoni nikakor ne strinja z Nittijevim nastopom. Značilno je res, da je Tittoni odložil svoje poročilo.
„Giornale d’ Italia“, Sonninovo glasilo, se je zadnje dneve močno ojačilo in začelo odločno zavzemati stališče proti sedanji vladi, ki si nakopuje predbaciVanje, da ne zna ščititi italijanskih življenskih interesov.
Kakor prihaja namreč sedaj na dan, je bil dogovor med Anglijo, Francijo in Italijo sklenjen vže 1. septembra, dočim je sledilo Gabriele d’ Annunzijeve podjetje še le 10 dni pozneje. Radi tega baš se ne umeva Nittijevega zadržanja, ki je predmet najhujše polemike kljubu vsej cenzuri.
Značilno je dalje dejstvo, da se je potožil Gabriele d’ Annunzio v nekem pogovoru, da je računal s tem, da vstane z njim cela Italija kakor en mož in da se bode moral Nitti takoj odstraniti iz vladnega površja. Gabriele d’ Annunzio trdi, da je V tem pogledu razočaran, toda o kakem popustu napram Nittijevi vladi ni govora.
V mestu samem je danes neomejeni gospodar Gabriele d’ Annunzio s svojimi prostovoljci. Kako je v mestu samem, o tem je tudi malo zvedeti in je tudi bolj postranska stvar. V obče soglašajo poročila, da nemirov ni. Hrvate se dolži, da so vrgli prejšni večer iz neke javne hiše bombo na italijansko patruljo in ranili jednega vojaka
Med tem dohajajo V Reko še vedno prostovoljci. Italijanska poročila se glasč, da so se hoteli izkrcati jugoslovanski prostovoljci na dalmatinski obali, toda da je bil poskus preprečen. Isto uradno poročilo omenja tudi nabiranje jugoslovan-kih prostovoljcev V bližini premirne črte, kar je napotilo poveljnika gen. Badoglia, da je izdal potrebna navodila za najstrožje nadzorstvo premirne črte.
Najodkritosrčnejše se zrcali položaj v govoru posl. Bissolattija na shodu reformističnih socijalistov.
Bissolatti je pri tej priliki rekel sledeče:
„Kakor mora biti Reka italijanska, tako morajo Slovani zadobiti vtis, da se spoštuje pravice njihove narodnosti v onih ozemljih, ki so slovanska. Naj se dä Zadru avtonomijo ali pa naj se dä Zader Italiji in italijanskim manjšinam naj se dajo potrebna jamstva, kakor jjh bomo dali slovanskim manjšinam, ki so zapo-padene v naših mejah, koje so morale biti take, ker so ta ozemlja v najsvetejšem smislu italijanska. Ali ni naperjen baš proti temu slovanski in ultraslovan-ski odpor, ki deluje na parižki konferenci v škodo Italije proti Reki? Mogli bi si obdržati Reko ali kljubu ali pa baš radi d’ anunzijevega čina. V svrho, da se nam pripozna pravica do Reke na podlagi narodnosti, je potrebno, da pri-poznamo na podlagi isti pravice tudi slovanske narodnosti drugih jadranskih pokrajin.
Gotovo je, da se nahajamo v odločilnem trenotku. Danes pričakujemo odgovor Amerike. Trdi se, da ste Anglija in Francija naklonjeni naši zahtevi po Reki. Toda mi ne vemo je-li in do kake mere nam je zagotovljena ta solidarnost Francije in Anglije. A sedaj se le ugiba o tem, kar postane morda jutri ali pozneje dejstvo, toda vprašanje se bode glasilo: „Ako dejanski priznati Francija in Anglija, to je evropejske zvezne države in se izjaviti solidarni z italijanskimi zahtevami po Reki, je-li mogoče sprejeti odklon priznanja Amerike italijanskih pravic do Reke ?
To je jutrajšnj A nones ži-
«GORIŠKI SLOVENEC»
vimo v negotovosti. Celo nam je neznano, do katere točke ste pripravljeni Anglija in Francija hoditi z nami.
D’Annunziev čin je bil morda odločilen, a n gel je biti tudi mal utež na nas-pr:	oloči tehnice in sicer radi že na-
Vcüemh razlogov. Ako uveljavimo namreč princip, da si lahko Italija vzame sama svoje pravice, se ne more več odreči te pravice tudi drugim narodnostim, kajti ako bodo hoteli uveljaviti vsi na isti način svoje aspiracije, ne bode mogoče delati razločkov.
V naš pjilog govori pa sledeči razlog: da smo imeli namreč v nasprotju z drugimi narodi zapisane naše jadranske aspiracije v londonskem dogovoru; pozneje ko smo morali priznati pravico narodnosti v svrho, da se izognemo bodoči vojni med narodi in da se vspostavijo v bodočnosti dobri in prijateljski odno-šaj med njimi, kakor tudi v svrho, da ne bi nas ločilo jadransko morje, ampak tvorilo naravnost premostje med plemeni vzhodne Evrope in med italskimi, smo zbrisali vse, kar je pisano v londonskem dogovoru, z gobo v svrho, da zamoremo vzdržati pravico do Reke, kajti brez te tudi drugim ne moremo pripoznati pravic“.
---   ----------'—.Ve*-'------------i—■
Domače vesti
Negotovost Friedrichove vlade.
Agencija „Expres“ na Duna ju naznanja, da se je obrnil italijanski socijalist Morgan' do italijanskih, francoskih in angleških socijalistov razodevši jim strahovlado, ki je pričela na Ogerskem pod Frie-drichovo vtado. Govori namreč o 50.000 vjetnikov, ki čakajo svoje osode. To odkritje bi imelo seveda večji učinek, ako ne bi prišlo od osebe, ki je bila očividec podivjanosti Bele Kun in Szamuely-ja in jo je kljubu temu slikala kot idilično vlado.
Kolesarska nesreča. Zei Anton, 55 letni pek, stanujoč v Via Ascoli štev. 11, se je vračal proti večeru domov na kolesu skozi ulico sv. Ivana. Njemu nasproti je pridrdral nespreten kolesar, ki se je hotel najbrže izogniti Zei-u, a se je zato tako hudo zaletel vanj, da je Zei zletel na tlak in si zlomil desno roko.
Zei se je šel zdravit V bolnišnico vsmiljenih bratov.
Zopet granatni koščeki. 12 letna deklica Ana Cigoj iz Podmelca pri Tolminu se je nahajala v bližimi granate, ki je eksplodirala. Koščeki granate so ji hudo obdelali levo roko, na koji je zgubila tudi dva prsta.
Nezgoda na delu. 20 letni Klanjšček Alojz iz Plavi, delavec pri civilnem že-nijskem oddelku, je nakladal pred nekaj dnevi staro železo na voz. Pri tem je padla iz voza „šina“ in ga zadela v glavo, ki mu jo je tako močno poškodovala, da so ga morali prepeljati v tu-kajšno bolnišnico vsmiljenih bratov.
Mali požar. Vstanovanju gosp. Alojzija Komel, stanujočega v Rabatišču štev. 15 so pred nekaj dnevi zagorele saje vjdim-niku. Vsled tega je pričel goreti pod v gorenjem .stanovanju. Došli ognjegasci pod- poveljstvom korporala Venzaghi so hitro udušili nastali ogenj.
Žalosten konec ognjegasca. Bonetti Aristide, 25 letni vojaški ognjegasec, doma iz Cesene,. provincija Forli, seje šel kopat prejšni teden z dvema drugima tevarišema v Sočo. Pri kopanju je priplaval do sredine Soče, a tu so ga vrtinci požrli. Tovariši so ga sicer takoj z velikimi težavami privlekli na suho in srce mu je še nekoliko utripalo. Toda k življenju ga ni bilo več mogoče obuditi.
Nadaljna žrtev Soče. V petek zjutraj se je šel kopat v Sočo korporal Stipa
BARIČA DEL FRIDLI
(Furlanska Banka)
Capital« statutario versato	L. 5,000.000,— » 1,047.000 —	EŠO m m E§3	Društvena glavnica L. 5.000.000.— vplačana glavnica « 1.047.000 —
			
gg 47. Esercizio gg
Ba	g»
m 47. leto m
m	m
Ssde centr. Udine - Osrednji sedež, Odine
Filiali:-Podružnice: Aviano, Cervignano, Godroipo, Gormons, Demona, S. Daniele del Friuli, 8. Vito al Tagliamento, Spilim-bergo, Tolmezzo, Monfalcone, Moggio Udi-nese, Montereale Gellina.

Fondata nel 1873
g§ ustanovljena sa m leta 1873 M
riiSeSm?^,,PftT1L}l^ßrSki S0; .| - Jc	V OU^U	otipu
blipr^OVOn Nazzareno, nastanjen pri 2859 stotniji v in tinhciiiirškr»	^ ° rea^cllonarno Moši. Stipa, ki ni znal plavati, je vtonil
iJ Hab	I kakor hitro J‘e zašel v globoko vodo.
Izpred sodnije. Vršila se je razprava
zala, da se v daljne notrajne ogerske zadeve ne bode vmešavala. Toda baš načelo nevmeševanja je ono, na kojo so se sklicevali socijalisti, kedar se je šlo za odstavitev Bele Kuna in Samuelija. Sicer pa ententa Friedrichovo vlado še vedno popolnoma prezira, dasiravno se je izjavil Friedrich napram nekemu dopisovalcu „Neues Wiener Tagblatt-a“, da smatra ententa njegovo vlado kot sposobno za pogajanja.
Druga poročila govorč zopet o propa-pandi klerikalne stranke, ki skuša ustanoviti krščansko socijalno stranko, v kojo je stopilo zadnji čas več nego 500.000 novih članov. Med temi, je največ delavcev. Ta stranka Upa vže, da dobi večino V narodni skupščini.
Nadaljujejo se tudi pogajanja, da-se bi prišlo do ožjih stikov z Rumunijo. Gre sej namreč za tp, da bi dovolili Rumunci Transilvaniji nekako narodno avtonomijo in da se bi ustvarilo trialistično državo sestoječo iz Rumunije, Transilvanije in Ogerske pod rumunskim kraljem Ferdinandom.	,
Vse te novice dokazujejo, da je položaj na Ogerskem danes popolnoma "^neden, ker se stranke ne morejo zje-initi in s tem takorekoč vtrjujejo Frie--ichovo vlado.
proti Adalbertu stok, ki je v bližini Postojne v noči od 24. do 25. julija vkra-del kravo v Vrednosti 1500 iir. Štok se je izgovarjal, da je kupil kravo od nekega neznanega človeka. Toda tega mu ni nihče verjel in sodni dvor ga je radi tega zločina obsodil na šest mesecev težke ječe.
— Enakega zločina je bila obdolžena 25 letna Karlina Simčič iz Solimberga (?) ki je kupila dne 28. februarja od nekega Vojaka 4000 lir Vredno kravo za 20 kron in liter vina. Ista Simčič je vkradla dne 15. maja nekemu Zorzutu še jedno kravo v znesku 1600 lir. Zato je bila obdolžana tatvine in neprevidnega nakupa. Obtoženka je odkrito pripoznala sVoje prestopke in se kazala grozno skesano. Sodni dvor jej je prisodil sedem mesecev težke ječe.
Succursaie di CAPOBETTO
Prossima apsrtura
Pomožna podružnica v
KOBARIDU
Bližnja otvoritev
TEDEÜSKI KOLEDAR
Wilson in Lansing,
Glasom brzojavov, ki so došli iz Nevv-yorka angleškim časopisom „Daily Mail“ in „Matin“, pričenja zadobivati opozicija proti odobritvi Vćrsailske mirovne pogodbe konkretne in odločne oblite : Wilson in Lansing sta hudo napadena. V mestu Buffalo,, kjer je priredil predavanje republikanski senator Reed in je v svojem govoru pobijal nemško mirovno pogodbo in štatute zveze narodov, je poslušalstvo žvižgalo pri vsaki ponovitvi imen Wilsona in Lansinga. V Saint Louisi ! žel senator Johnson, ki je izjavil, da Zedinjene države ne podpišejo nikdar mirovne pogodbe, ki se naslanja na tajne pogodbe, burno odobravanje. William Bullit pa, ki je bil poprej predsedniški agent v Rusiji in ki je potem z velikim hrupom odstopil od svoje naloge, «ker uveljavlja Wilson svoje nekdaj izrečene ideale baš narobe“, je podal važna odkritja. Izjavil je senatski komisiji za vnanje zadeve, da je isti minister Lansing sam pripoznal, da bi amerikanstvo ljudstvo nikdar ne podpisalo versailske mirovne pogodbe, ako bi razumelo njen pomen.
Lansing da se je baje tudi izjavil, da smatra zvezd narodov kot brezpomembno.
Bullit zatrjuje, da je bila ta Lansingova izjava storjena dne 19. maja V Parizu, in takoj zapisana po uradno zapriseženem stenografu. Lansing da je celo takrat dostavil; da je pogodba nevarnega -značaja, posebno^ v kolikor se tiče „Zveze narodov“ in šantunškega vprašanja ter da je še dostavil, da je načeloma nasproten vsakemu amerikanskemu mandatu za Armenijo in Carigrad. Prvotni načrt zveze narodov, ki ga je baje spisal Wilson sam lastnoročno na stroj in ki se nahaja še danes V Bullitovi posesti, ker mu je bil podarjen od Wilsona kot nagrada „za. pomoč V težki uri“, ]e baj£ popolnoma drugačen od onega, ki ga je položil pred parižko konferenco.
Med tem je zborniška finančna komisija zavrnila Wilsonu prošnjo za nakaz kredita 825 miljonov frankov v kritje troškov za vzdrževanje amerikanske de-
24.	Septembra Mar. Dev. reš. ujetnik.
25.	„	Četrtek, Kleofe, Firmin.
26.	„	Petek, Ciprijan in Justina.
27.	„	Sobota, Kozme in Damijan.
28.	„	Nedelja, 16. pob. Vaclav.
29.	„	Pondeljek, Mihael, Evtihij.
30.	„	Torek, Hieronim.
Vozni red na gorlšklli postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
4-15 D. v	Benetke (preko Vidma) *)
910 H.	„	„
1610 D.	„
20-25 O.	„
*) le v pondeljek, sredo in petek (tudi preko iža na Dunaj).
Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D.	V	Trst (le pondeljek, sredo in petek)
7 O.	„	„
1515 D.	„	„
21.04 H.	„	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdem.
9-56 v Podbrdo (osebni vlak) 18.25 „
B. Odhodi proti Trstu.
8-35 V Trst (osebni vlak) 1710 „ s „
CORSO (5. VERDI 38.
▼V
▼
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, barv i. t. d. n h
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DAKTE 4.
Mnogo let asistent pri Dr. PIKI ZohozdravpMŠki atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne
ZobozdravnMi atelje
Dr. Hsrkutej Perneche«'
ed^ni medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
B B
SLOVENSKE KNJIGE
G. Terail - Gorica
Via 6. Garduccl št. 1 ®
nasproti Montovi hi5i
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-□ vence“ sp. V. Bandelj, h Slovarji italijansko-slovensKi, in slovensko italijanski. - Slo-B b venska postrežba o b

ES
gg Nožareia m brusiinica na električno gonilno silo.
Ra
Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.
E§3
Ul
E§3
Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo.
Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
= Prodaja tudi toaletne» predmeta

s
r
__________st r IP i I__________Ig
Slovensko čebelarsko društvo za Goriško
skjicuje
redni občni zbor
Ajdovska železnica.
A. Odhodi.
9.13 mešani vlak iz južne postaje 16.40	„	„	„
B. Dohodi.
^6.60 mešani vlak iz Ajdovščine
„D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, „0‘ „osebni vlak“.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL Upravitelj in urednik: Karol Juštf. Tiskarna G. Judi v Gorid.
Brivec na travniku št. 17. Se priporoča postrežba, higenična, sprejme tudi abonirance.

Ki bo vršil dne 28. i m. ob lO. uri predpoldne v prostorih gostilne pri
o
tl
v
v
k
v
Zi
h;
d.
Hi
al
at
Pr
hi
hi>
da
Pr
j«
v a
„Belem Zajcu“ v Gorici
Č^b^larji, udeležite se občnega zbora v polnem številu, da vzpostavimo to važno Kme-tijsKo panogo.
Odbor.
str so 6 a £la Žui Prc crii ^at 'te
L

ho
Pad
k
k

°j<
veš
valf P) t 55 u m ^at
Člol
Po]a
/