Kako je oce dr. Bleiweis Slovence branil? Veliko dobrib služeb Slovenec ne dobi, akoravno se znanje slovenščine zabteva. V Mariboru ua primer je na viuorejski šoli razpisana služba slovenščine zinožncga u5itelja za vinorejstvo in kletarstvo s 1500 fl. letne plače. Na Hrvatskem bi se dobilo za nas dokaj lepih služeb, ako bi vsaj eno slavjansko narecje, tedaj slovenščiuo, nasi ljudje bolj temeljito uiueli. No, zakaj pa tega uiuogo izobraženib Slovencev ne unii ? Zato ne, ker se poduk slovenščine iz našib šol paba, zlasti na realkali, ki so za sedanji piaktičui svet tolike važnosti. Da bi se temn uam škodljiveniu zatirovauju slovenščiue v okom prišlo, je vseui Slovencem že veliko let znani g. dr. Bleiweis, kot pravi oče, povzdignil svoj veljavni glas. V kranjskeni deželnem zboru je uasvetoval postavo, po kateri se bodo vsi sloveuski otroci na ljubljanski višji realki moiali učiti sloveuščine in se podučevati v slovenskem jeziku, da bodo se bolj labko in uruo predpisanili predmetov uaučiti zainogli. Sicer je ministerstvo že 1. 1871. kaj takega ukazalo, veudar 1. 1873. zopet preklicalo. Sedaj se zopet našim otrokom predmeti ubijajo v še njim nerazuuiljivi neniščini in zato mnogi zaostajajo za 5isto neinškhni sou5enci. Slovenščina se razlaga le otrokom, ki to želijo ali čijib starši to pisuieno zabtevajo; kar se pa inalokedaj zgodi. Med teni pa je vsem strogo n a 1 o ž e n o, da se laškega jezika učijo. nGospoda moja, pravi tukaj dr. Bleivveis, koga uebi tu nevolja zgrabila! Naš, deželni, domači, slovenski jezik velja na domačih tleb nienj, nego tuji, laški jezik! Tukaj ne smemo molčati!" Blagi dr. Bleivveis je tudi vladi piav nepovoJjne reči povedal in očital. Popiej se je vlada slovenščini upirala rekši, da uimamo zmožnih uciteljev. Sedaj je ova tožba utihnila, ker se obilost zrnožnib slovenskib profesoijev tajiti več ne da. Zato se pa godijo druge litanije. Pravijo, da nimamo potrebnib knjig. Ali to zopet ni resni5no. Veaj je ministerstvo samo veliko kujig za šolsko rabo potrdilo. Na primer: Janeži5evo slovnico, Šolaijev slovar, 3 Lesarjeve knjige za veronauk, Eijavčevo živalstvo, Tnšekovo rastlinstvo, Jesenkov občni zemljepis itd. Matica je izdala lepe zemljevide, izvrstne Scbčidlerjeve prirodoznanske knjige itd. Je pa5 prazea in jalov izgovor, ako ministri slovenščiuo iz šol tišSijo, češ, da nimamo knjig. Imamo dovolj zmožnib profesoijev, imamo zadosti prikladnih knjig — le privolenja ministrov še pogrešamo. Naposled je o5e Blei\veis ostro grajal uered na ljubljanski rišji realki. Slovenski učenci zabajajo v slovensko uro, če boeejo, 5e ne, pa labko izostanejo, med tem ko pri lascini nobeden izostati ne sme. To pa je očiten dokaz, da je Slovenec na lastni zemlji že bolj tujec, kakor pa Lab. Kajti laščine se realni učenci morajo učiti, slovenščine pa ne. Zato je dr. Bleiweis predložil načrt postave, ki bo takemu sramotnemu zatirovanju slovenš5ine zaželjeui konec storila. Načit bil je od deželnega zboia sprcjet. G. dr. Bleiweis pa je svojim velikim zaslugam za Sloveuce novo pridjal, za kateio smo uiu vsi bvaležni. Slava i bvala mu.