------ 381 — Narodno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. *) Žalost nas je obšla in v srce nas je zabolelo , ko smo čitali, da se več naših rojakov, in zlasti na Go-renskem, napravlja ali saj misli o prvi priliki od naše predrage domovine posloviti in v ptuje, neznane kraje podati se — košček hleba iskat. Zares daleč je prišlo, da naši rojaki resnobno kaj tacega mislijo. Ze smo hotli v naši britkosti po peresu seči in za Boga prositi vsakterega, naj kaj tacega ne stori, naj potrpi in počaka, da se vrnejo boljši časi; saj vedno tako ostati ne more! Pa pomislili smo sopet na drugo plat; reklo nam je nekaj: sila kola lomi, in vaše besede ne bodo zdale nič; kadar človek na eno stran ne ve pomagati si, si more pomagati na drugo, in boljše je, da se ta stvar od vseh strani dobro prevdari in v vrsto občnih zadev naroda našega postavi, ter od izvedenih mož pod velikimi našimi lipami — po novinah slovenskih — dobro razjasni in natanko prerešetd , kakor pa siromake, ki na izseljenje, žalibog! misliti morajo, same sebi in nemili osodi prepustiti: da bi šli, Bog ve, kam, in kako se jim bode godilo — morebiti slabeje, ko domd. Prosti ljudje si v tacih zadevah ne ved6 sveta; v vasi pod lipo se take stvari ne dajo rešiti; v vasi pod lipo sosed sosedu rad potoži svoje tuge in težave — „da davki ••¦*) Prosimo lepo, kar ste obljubili v pismu. Vred. bodo zmiraj vedi, da gospodi ni verjeti" itd. — Matice dobro ve razsoditi, ali je ajda prav vsejana, ali čbele dobro ber6. To in še marsikaj Matice bolje ve, ko mi; toda za razsodbo takih stvari, kakor je preselitev v ptuje daljne kraje, se nam pa selška lipa premajhna zdi. „Novice" so to zadevo pred nami že na oder postavile in že mnogo o tem prinesle; mi tedaj s tem? kar tukaj spregovoriti mislimo, le vneti že razpravi pridružimo se. Prva in najvažnejša stvar tukaj pa je, izseljencem take kraje poiskati in nasvetovati, da si svoje stanje zares poboljšajo, druga je: da bi se ne samo nekoliko premožnim, ampak tudi čisto revnim k preseljenju pripomoglo, tretja je: da bi našim ljudem ne bilo treba poptuj-čiti in na vsaki način domu za zmiraj odpovedati se, da bi jim ne bilo treba še le ptujega jezika učiti se, predno bi mogli v novem kraji kam ganiti se; ampak da bi izhajali z maternim svojim jezikom, da bi ostali Slovani, in da bi ostali več ali manj tudi v zvezi % svojo očetnjavo, četrtič: da bi tako preseljenje naši slovenski domovini tudi v materialnem obziru v škodo ne bilo, ampak v prid. Podati se v daljno Ameriko je mogoče le takim, ki imajo že precej premoženja; tako, da bi marsikdo na izseljenje cel6 ne mislil ne, ako bi zdaj toliko gotovega v rokah imel, kolikor mu je za pot v Ameriko in tam za to in uno treba. In kadar so tam naseljeni, kdo jim je porok, da jim bode vse prav in po volji šlo? Poslednja vojska je sevrne države amerikanske v tako strašne dolgove zakopala, da so tudi tam davki kaj hudi in nič manjši ne, ko pri nas. Podati se v Ameriko je toliko, kakor odpovedati se za vedno večne čase svoji domovini, odpovedati se pa tudi svoji narodnosti, svojemu jeziku in vsemu, kar je pravemu Slovencu drago na svetu; kajti niti ni misliti, da bi naš jezik tudi v drugem rodu obdržal se v Ameriki. Ce jih prav dosti gre v Ameriko in se naselijo vkup, bodo vendar le kapljica v morji; kamor se bodo ganili, bo treba angležkega jezika; zgubljeni bodo na vedno za nas in naša uboga domovina ne bode imela nikdar nobenega dobička od njih. Pa idimo v Bana t, naOgersko, vSrbijo, nam bode kdo rekel. Dobro! Ali pa veste, kako je v teh deželah? ali mar mislite, da je v Banatu, na Ogerskem toliko prazne zemlje še, da ne ved6, kam ž njo?*) Res, dosti je še zemlje tam za obdelovanje; toda tam, kjer je dobra, jim je nič ne ostaja. Kikindčani — pri veliki Eikindi raste najlepša banaška pšenica — je gotovo nič ne dado iz rok; saj se celo sami zato potegujejo , da jim vlada v najem dava svoja zemljišča — pusto obdelovati pa tudi ni dosti bolj zdatno, kakor na Gorenskem polje obirati. Toda ako bi prav kaj boljše bilo, je pa cena žita toliko nižja na Ogerskem. (Dalje prihodnjič.) *) Ravno se bere po novinah, da se je pretekli mesec 600 duš iz Banata t Bulgarijo blizo Kurgasa preselilo. Pis. * ----- 390 ----- Narodno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. (Dalje.) Toda pustimo vse to, in naj bi vse ugodnejši bilo, kakor mi mislimo, da je — pa prašajmo kaj druzega važnega. Prašajmo namreč: ali si mar upate brez tekoče vode leto in dan biti? ali se ne bojite mrzlice, ki se tujega človeka, se tacega, ki se dobro glešta, tako rada prime in ga potlej dostikrat leta in leta ne zapusti? In koliko več se je bati tega pri ljudeh, ki bi se pri delu pod vročim solncem celi dan pekli pri slabi vodi in brez sence. Na dalje prašam: ali mar tudi to veste, da v Banatu ni lesa, ne za postropja delati, ne za kurjavo, in da je treba s slamo peči kuriti in za gradenje poslopij od daleč in drago kupovati les? Pa idimo v Srbijo! bo kdo rekel. V Srbii se ne manjka hladne tekoče vode, tudi lesa in sence ne. Res je taka! Pa omeniti moramo tu druge stvari, ki se nam tudi važna zdi. Omeniti moramo namreč, da so Srbi pravoslavne vere, in da katoliških cerkvi na Srbskem ni. Pa si jih bomo zidali! bo kdo rekel. Dobro! ali pa veste, da zidati cerkve bi se le tam dalo, kjer bi se vas na enem mestu toliko vkup naselilo, da bi vas bilo cela občina. Takih krajev pa Srbija tudi že nima toliko praznih! V Srbii naseljevati se je le bolj v malem številu mogoče, in to kaže najbolj Bošnjakom in Bulgarom, ki so ene vere s Srbi in vsi se s temi lahko pomešajo, in jim vendar ni treba skrbeti za posebne občine, posebne cerkve in posebne ljudske šole. Za Božjo voljo! kam pa vendar čemo, ako nam tudi Srbijo odsvetujete? Tje, kamor do zdaj še niste mislili — v Kavkaz! — Pa kaj vam na misel pride — na Rusko! — Da! na Rusko! — Kako pa ste do te misli ^prišli? — Tako-le: Nehal je lanskega leta boj med Crkesi — dosedanjimi prebivavci Kavkaza — in Rusi; — krvavi boj, ki je neizrečeno dolgo trpel. Zmagani so bili Črkesi in podvreči bi se bili morali ruskim postavam; al tega kratko in malo niso hotli, in ker niso hotli, jim ni ostalo druzega , ko zapustiti svojo domovino. Podali so se na Turško; kajti mohamedanske vere so kakor Turki. Crkesi, v socijalnih razmerah razdeljeni na plemiče in sužne, so imeli navado prodajati dekleta zlasti pa hčere svojih sužnic na Turško. Turki so kupovali take ženske za žene in sploh za hareme (babištva) svoje; kajti Crkesinje slove po vsem svetu za najlepše ženske. Ko podaniki ruski bi se bili imeli Crkesi odpovedati temu trgovanju; oprostiti bi bili morali celo svoje sužnje, kakor so morali oprostiti svoje kmete tudi sami ruski plemičL Vajeni od prodaje žensk in ropanja ži-viti se, se Crkesi takim postavam niso hotli podvreči, po kterih bi bili morali delati, ako bi hotli preživiti se. Podali so se, kakor smo že rekli, na Turško, kjer pa, kakor je slišati, bolezni in lakote konec jemljejo, — od bolezen zato, ker kraji, v ktere so se preselili, niso tako zdravi, kakor so jih bili vajeni doma, — od lakote pa zato mrejo, ker delati nečejo. Mar jim je le ropanje, in ker so tudi na Turškem po nekterih krajih neizrečeno razsajati začeli, so jih Turki že dosti po-strelili. Na Crkeškem pa je zarad tega ostalo veliko zemlje prazne in izpraznilo se je bode letos še več, ker tudi mohamedanski Dagestanci in Kabardanci neki mislijo na Turško pobasati jo. *) Ruska vlada pa zdaj menda gleda na to, da bi naselila druzih stanovavcev v zapuščene kraje. Najbolj po volji bi ji bili Slovani; kajti slišati je, da na Bul-garskem in še celo v Bosni mnogo naseljencev nabira. Zdi se nam, da Rusija zdaj skrbi za to, da bi imela v Kavkazu vernih in v vsakem obziru zanesljivih — lojalnih podanikov; kajti neizrečeno važna je za-njo ta zemlja. Postavljen med dve morji: črno in hvalinsko, je Kavkaz ključ srednje Azije in v vojniškem obziru nekoliko tudi Indije same — ravno tiste Indije , ktere ključ je v starih časih Egipet bil (in kar utegne še biti). Kavkaz je tedaj edina zemlja v Evropi, ki ima toliko praznih prostorov, da se cele občine morejo naseliti; in to se nam zdi kaj važno. Samo v takih krajih je mogoče, da se veliko Slovencev vkup naseli in da si osnujejo ne samo male, ampak tudi velike ali okrajne občine , in to po ravno tisti postavi, ki je ne dolgo na Ruskem vpeljana in ki podeljuje občinam samoopravo. Tako bi si naši izseljenci v novi domovini lahko omislili svoje šole in cerkve, in ako bi jih bilo celi okraj, bi imeli lahko tudi svojega mirnega posrednika (friedensrichter) — po novi postavi tudi na Ruskem vpeljanega — in poravnavali bi tako manjše razprave, tako rekoč med seboj.**) (Dalje prihodnjič.) *) Po najnovejših novicah so že začeli seliti se na Turško. **) Ruska postava, kakor nam je znano, sicer v principu ne dopušča naselitev v smislu, kakor mi tukaj menimo; toda naša misel je ta, da bi ruska vlada, ako bi se nalašč prosila in ako bi se ji vse natanko razjasnilo, vendar le tako naseljenje dovolila, se ve, da izvanredno, kakor je nekdaj dovolila tudi Bulgarjem v Bolgradu v Besarabii. Pis. ----- 405 ----- Narodno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. (Dalje.) Zdaj pa je tudi treba, da spregovorimo nekoliko besedi o tisti zemlji, ki jo tukaj priporočamo svojim rojakom. Najpred moramo opomniti, da mi menimo severne kraje Kavkaza v stavropoljski gubernii in polabski dolini poleg rek Kubana in Lahe. Ta izvira v kavkaških gorah in se izteka v Kuban, Kuban pa se izteka v črno morje. Nas popis kavkazkih krajev bo obsegal samo tiste kraje, ki jih je našim izseljencem poznati treba. Kavkaz, kakor smo že omenili, stoji med črnim in hvalinskim morjem in je večidel eden najrodovit-nejših krajev Evrope. Ob Kubanu in Labi divje rastejo nektera naša žita, še vinska trta se divja ovija po vjazi (bresti). Posebno lepe in dobre se prideluje svila (zida), pavola, tobak, vino*), pšenica, rajž, proso, ječmen , turšica in žefran, se ve da po dolinah. Divje čbele pa napravljajo veliko najžlahnejšega medli, ki slovi notri do Carigrada. To priča, da niso laž čarobne reči, ki se pripovedujejo o logih in livadah polabskih dolin — o travnikih, ki jih je do zdaj še malokdo kosil, kosila je dozdaj tu le bolj kosa, ki je narobe ostra — kajti Crkesi so živeli le bolj po gorah in večidel le od živinoreje in lahko je to bilo, ker ugodno je vse za to, da se tu redi posebno goveja, ovčja in konjska živina. Kar se pa drevja tiče, rastejo oreh, lipa, hrast in v gorah smreka neki tako lepo, da posebno hrasti nikjer ne tako. Tudi se nahajajo divje jablane, divje hruške in divje breskve. Tu visoke gore v nebo kipe in globoke vode izvirajo izpod njih, in se stekajo: ene v črno, ene v hvalinsko morje. Te gorč so najviše v vsej Evropi. Glava vsem pa je tista, ki jivRusi senčja gora, Ab-hazi gora zveličan j a, Crkesi pa kralj duhov pravijo. Ta gora je dvakrat tako visoka ko naš Triglav. Za njo pride Krestovaja gora — tako ji pravijo Rusi, po slovenski bi se ji reklo Križna gora — dvakrat tako visoka, ko naš Grintovec. **) Te gore pokrivata vedno led in sneg; po dolinah pa le malo snega pade. V teh gorah se smreka nahaja do 7400 čevljev, na Kranjskem le do 6000 visočine. — Stavropoljska gu-bernija meri 1962, Srbija 800, Kranjska 181 štirjaških milj; v stavropoljski gubernii dozdaj živelo je 275 duš na štirjaški (kvadrat) milji, v Srbii pa se jih šteje 1500, na Kranjskem 2500 na štirjaško miljo, tedaj je v stavropoljski gubernii 6krat toliko zemlje prazne, ko na Srbskem. Kar se tiče pa polabskin in drugih dolin, *) Vinska trta, prav za prav v Kavkazu doma, se tu nahaja najlepša in rodi grozde po 8 do 14 funtov težke. **) Senčja gora, gora zveličanja ali kralj duhov meri 17.3521, Triglav le 8794', Križna gora 16500', Grintovec le 7868' visočine nad morjem. kjer so zdaj Crkesi stanovali, pa so menda do malega čisto prazne. Gore v Kavkazu so polne zverine, vode polne rib, doline polne ptic in male divjačine. Bolj natanko naj nam bode dovoljeno omeniti tu še lesnine in sicer hrasta in smreke; kajti obd se pri morji — recimo Krču — Jako lahko in dobro pro-dasta; samo treba je, da se dopeljeta tje, kar pa do-zdaj iz polabskih dolin zbog vednih krvavih bojev ni moglo zgoditi se; zgodilo pa bi se zdaj prav lahko po flosih ali gonkah (tudi Rusi pravijo flosu gonka; fi osa ti: lies po vodi gonit; lies plavit — vse, kakor po savinski dolini) s kterimi bi se šlo po Labi v Ku-ban in od tod v črno morje. Kdo pa zna bolj les iz planine spravljati, po vodi hlode ali platenice plaviti in na deske rezati (žagi Rus pravi pila, Žagarju p i 1-šček) — ko Kranjci in Savinci? in kdo bolj po flosih ali gonkah v daljne kraje vozi les in zlasti deske, ko naši Savinci? Kdo po celi Avstrii znd pozimi tako umetno hrast obrezovati in za grajenje bark pripravljati, ko Kranjci? — zato pa se jih vidi vsako jesen na stotine potovati na Hrvaško in Ogersko, da tu hraste sekajo in obrezavajo. Kdo si bolj zna v gozdu najlepšo smreko izbrati in jo za rešeta porabiti, ko Ribničan? (Tudi Rusi pravijo, kakor mi, sito, rese t o). Lesd pa se ob kraji črnega morja za ladije dosti porabi; kajti treba ga je za ruske vojne in tudi za trgovske ladije. In Čudno bi bilo, da bi ga nekoliko rabili ravno tisti rojaki, kakor če se v Trst prodd: Lušinci, Dalmatinci, Kotorani, Rečani in Bakrani, ki so po pristanih črnega morja brodarski tesači (po ruski plotniki). Ako greš na Reko, v Bakar, Lušin in Kotor, boš našel dosti ro-dovin, kterih polovica živi v Odesi, Krču, Berdjansku, Azovu ali Taganrogu. Iz Trsta, Reke in Lušina gre* čez leto in dan stotine velikih ladij praznih v Odeso, Krč, Brdjansk, Azov in Taganrog, ki tam pšenico za Trst, Reko, Laško, Francozko in Angležko nakladajo. To pa se nam zdi za nase izseljence kaj važno. Na ladijah brez tovora bi naši izseljenci za majhne denarje mogli od Trsta do Krča prepeljati se in dalo bi se tudi vse hišno orodje seboj vzeti, namesti da bi ga doma po nič prodali. Hišno orodje pa že nekaj izd&, in tako bi s tem preseljevanjem ena skrb že manj bila. *) *) Obrnili smo se v tej zadevi na prijatla, bivšega mornarskega oficirja, sedaj konzula neke severne kraljevine. Piše nam to-le: „Prašal sem dosti mornarjev o nalogi, ki sem dobil jo od Vas; pogovarjal sem se z mornarji v Trstu, Reki in Lušinu, pa dolgo nisem nič gotovega zvedel, ker dozdaj se se ni dogodilo, da bi se bili prevaževali v večem številu izseljenci od tukaj v Črno morje. Ker pa sem vendar le hotel kaj pravega odgovoriti Vam, sem nazadnje vendar napravil nektere mornarje, da so se podali z menoj v pretresovanje te stvari, in sledeče so mi po tem povedali: Brez hrane bi zahtevali 4 sterlinske lire (40 goldinarjev našega denarja) od odraščenega človeka in polovico tega od otrok; od otrok, ki jih pa imajo matere na prsih se, pa nič. Zastonj bi bila tudi vožnja hišnega orodja. Toda jaz menim, da bi se dosti ceneje dalo pogoditi se, ako bi ta stvar kadaj resnica bila. Ta račun je storjen tako, da na ladij o 8000 starov gre" 200 ljudi. Najbolji čas za tako preseljevanje bi bila spomlad." Tako nas dopisnik. Mi pa pristavimo se to-le: Vožnja iz Črnega v jadransko morje od stara je sukala se v začetku preteklega poletja od 1 % franka do 2 frankov 5 centimov; 2 franka po sedanjem kursu dasta 86 kraje, našega denarja, kar znese na 8000 starov preraču-njeno 6880 gld. — Toliko tedaj ladja zasluži sem ter tje, ako gr6 žito nakladat v črno morje, ker tje more prazna iti. 200 izseljencev: 100 odrasčenih, 100 otrok pa bi plačalo, ako raj-tamo odrasene samo po tri in neodrasčene po 1 '/a stirlinske lire, 4500 gold. — Toliko bi tedaj ladija eno in isto pot več zaslužila, kakor Če bi sla prazna po žito. — Kar se pa hrane tiče, pa bi meh ajdove ali tursične moke za žgance ali polento, nekaj funtov masla ali speha in Čutarico slivovice ali ruma za odraščenega človeka za silo dosti bilo za pot do Krča. Pis. ------406 ------ Toda ne samo iz tega ozira se nam važno zdi, da se ladije iz črnega morja v Trst in Reko vedno prevažavajo ; važno je tudi zato — po naših mislih — ker je tako vsakteremu prilika dana za majhne denarje domii vrniti se, ako bi se mu v novi domovini ne do-padalo, ali, če bi ti njega obiskati hotli; vse to bi bilo mogoče brez prehudih stroškov. Ta pot — namreč po morji iz Trsta v Krč — pa ni ne najkrajša in tudi najhitrejša ne, in to zato, ker ne pelje naravnost, ampak treba je, da jo ladija naj-pred na jug, potlej na izhod, potem na sever, in nazadnje spet na izhod zavije, predno pride v Krč. Trpelo bi mesec dni, tudi 40 dni, da bi se dospelo do ^Krča; pa saj tudi po gonkah od Zidanega mosta na Stajar-skem do Belega grada vožnja trpi dobre 3 tedne. Druga veliko bolj kratka, hitrejša in bolj naravnost pot — toda bolj draga — bi bila z parobrodom po Savi in Donavi do Gralaca z avstrijskim, in od tod do Krča, nekoliko po Donavi, potlej pa po črnem morji z ruskim parobrodom. To vožnjo mi rajtamo od Siska do Krča na 10, in od Krča nazaj do Siska na 12 dni. Stroški pa bi prišli na III. redu od Siska do Krča na 43 gold., — od Krča nazaj do Siska pa le na 41 gold. od osebe — se ve, da brez hrane, in od orodja bi bilo tu posebej plačati. (Dal. prih.) ------ 414 -— Narodno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. (Dalje.) Omenili smo že, da razau pridelkov zemeljskih in razun živinoreje bi tudi kupčija, ali bolje reci, obrtnija z lesom temu in unemu kruha dala in to iz štirih vzrokov: da kraji, kijih našim izseljencem nasvetujemo, imajo dosti za kupčijo najpriličnejšega lesa, in da kraji ob morji tacega lesa dosti potrebujejo; Slovenci pa da znajo les ne samo pripravljati za trgovino, temuc ga tudi po vodi z malimi stroški odpravljati. Grovore o trgovini pa moramo še ene jako imenitne točke omeniti. Znano je, da se na Slo ven-skem, in sicer na kranjskem G-orenskem in Dolenskem, dosti obrtnijskih reči napravlja, ki so kaj sposobne za trgovino v daljne kraje in ki bi se tuai gotovo bolj izvažavale, ako bi nam okoliščine ugodnejše bile. Ako bi naši izseljenci saj nekaj tacih naših pridelkov za svoje potrebe iz očetnjave svoje dobivali, bi to že naši domovini nekoliko koristilo. Se veča korist pa bi ji bila, ako bi izseljenci v novi svoji domovini s takimi našimi pridelki kupčevati začeli. Nam se to tako važno zdi, da bi že samo iz tega vzroka preselitev v Kavkaz priporočevali — v Kavkaz zato, ker se do tje od nas vsaka stvar hitro in brez velikih stroškov dopeljati da. Treba pa bi bilo , kakor smo že rekli, da bi se veliko Slovencev v imenovane kraje preselilo, ker le tako bi se dalo izpeljati vse to, česar smo tukaj omenili. Saj bi pri nas zbog tega ljudi še ne primanjkovalo — bi saj našim deželnim zborom treba ne bilo glave beliti si s tem, kako z zabranjenjem ženitev v okom priti pre-silnemu pomnoženju ljudstva. Neki dopis „Novicam" iz Srbije pripoveduje vrlo zanimivo stvar, da negotinsko vino, žabarska in čumička rakija — srbski pridelki — so na Ruskem tako znani ljudstvu in da jih ljudstvo tako ceni, da imajo tam, kjer jih prodajajo, domovino teh pijač s posebnimi napisi naznanjeno. In dosti neki se vina in rakije čez leto in dan na Rusko razpošlje. Kako pa so Srbi do tega prišli? Saj Rusija in pa Srbija niste ravno sosedi, in saj vožnja blaga po Donavi na Rusko nič ceneje ni, ko po morji iz Trsta. Tako-le: Mnogo Srbov gre vsako leto na Rusko, da tam vseučilišča ruska obiskujejo in tako jim je prilika dana ti in tam o pridelkih drage svoje domovine govoriti in hvaliti, kar je hvale vredno — morebiti pa tudi resnico besede s pokušnjami dokazati. Ako bi Srbov na Ruskem ne bilo, bi ne šlo vsako leto toliko lepega denarca iz Rusije v Srbijo za same pijače. Mi Slovenci nimamo tako izvrstnih zemeljskih pridelkov, kakor jih imajo Srbi, in tudi več ne; imamo pa zato obrtniških, in teh ne ----- 415 ------ enega ali dva — ampak kakor smo že rekli — na kope. S takimi pridelki bi naši izseljenci lahko veliko kupčijo na vse kraje svoje nove domovine začeli. Pomagalo bi jim k temu posebno to 7 da Rus in Slovenec izmed vseh Slovanov se najlože razumeta; ruski in slovenski jezik sta si ostala naj bliža izmed vseh slovanskih narečij. Velik razloček je tedaj med Rusijo in Ameriko za naše rojake. (Kon. prih.) List 52. Narodno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. (Dalje in konec.) V polabski dolini bi naši rojaki imeli za soseda Kozaka silnega, pa pobožnega in gostoljubnega voj-ščaka na eni strani, in morebiti Bul gara, marljivega in umnega kmetovavca na drugi. Kako pobožen je Kozak in kako tudi katoliško vero spoštuje, nam priča sledeča dogodba — dogodba znana po širokem svetu. V prežalostnem zadnjem poljskem puntu našli so Kozaki pri ubitem puntarju poljskem drago svetinjo z božjo podobo — in kaj so storili ž njo? — Poslali so jo katoliški materi božji v Censtohov v dar! Čenstohov je najprva božja pot na Poljskem. Od Bulgarjev pa bi se naši rojaki veliko koristnega v poljodelstvu in vrtnarstvu lahko naučili; kajti ni ga vrtnarja na svetu, da bi bil kos Bulgar ju, ni ga, da bi znal umetno kakor Bulgar vodo iz dalekana svoja zemljišča napeljevati — tako umetno, da se je temu čuditi. Kar Bulgar zemlje obdeluje, mora vodo nanjo napeljano imeti, če še tako od daleč. Tudi Bulgar je pobožen, veselega srca in rad pesmi prepeva in kolo pleše, kadar je brez dela. Vse to zapaziš povsod, kjerkoli so Bulgari naseljeni: v Be-sarabii, na Rumunskem in kakor so „Novice" ne davno povedale, tudi na Srbskem. Posebno pa slovi bulgarska naselbina v Bolgradu na Besarabskem pri Donavi. Pa utegne kdo reči: Nikar nam na Rusko hoditi ne svetujte; ruska vlada ne drži, kar obljubi, in veliko tacih, ki so se zadnja leta na Rusko preselili, se je zopet v svojo domovino vrnilo; vrnilo se je veliko Bulgarjev spet na Bulgarsko, Cehov na Cesko in Nemcev na Nemško. Kar se Bulgarjev tiče, dozdaj prave zvedeti nismo mogli, kakor tudi ne vemo, ali je resnica ali ne, kar zapadni časopisi ravno zdaj v dopisih iz Carigrada pripovedujejo, da se je namreč veliko tisoč v Serbijo preseljenih Bošnjakov letos v Bosnijo zopet povrnilo. Kar pa se tiče Cehov in Nemcev, radi verujemo, kar časniki pravijo. Cehi in Nemci niso šli na Rusko, da bi se ondi v tem smislu, naselili, kakor imamo Bulgare in Slovence v mislih. Sli so le za delavce na grajščine ruskih dvorjanikov (plemičev). Znano je, da je car Aleksander Nikolaj evic ruske kmete robstva rešil in jih osvobodil. Nekteri ruski dvorjaniki, dozdaj navajeni delavcev brez plače, niso hotli privoliti v to, kar so k m e tj e za delo tirjali; najeli so, tedaj rajši delavcev iz tujih krajev; posebno pa iz Češkega in Nemškega; obljubili so revežem mnogo , pa dali jim menda čisto malo. Kar na vrat na nos bi mi ne svetvali nikomu, da bi se preselil, naj si bode v Srbijo ali v Rusijo ; ampak kakor smo že rekli, vstanovi naj se v Ljubljani društvo z nalogo že omenjeno in razglasi po Slovenskem, da naj se oglasi pri njem vsak, kdor je volje v Kavkaz preseliti se. Kadar bi jih dosti bilo vpisanih, onda naj bi društvo izbralo 3 poštene in previdne može, da bi šli — z dovoljenjem ruske vlade se ve da — tistih krajev ogledat, ktere bi imenovana vlada izseljencem podeliti hotla. Stroški takega ogleda se dajo prevdariti po tem, kar smo o stroških popotvanja s parobrodom po Savi in Donavi omenili. Tako mislimo, bi se marsikteri nap-čnosti v okom prišlo, in izseljenci bi naprej vedeli, v ka-košne kraje da pridejo. Ako pa so naši prosti ljudje sami sebi pripušeeni in bi se posamno brez takih priprav, kakoršne mi tukaj nasvetujemo, v ptuje kraje podali, se more marsikteremu pripetiti, da kesal se bode, da je tako nepremišljeno svoji domovini slov6 dal. Mnogo bi se dalo o tej stvari še povedati, pa mislimo, naj bode za zdaj zadosti; saj nismo s tem druzega hotli doseči, kakor razjasniti stvar, ki se nam zdi važna za naše uboge rojake in za našo domovino sploh.