219. štroflta,
V Ljubljani, i soboto ZS. septembra I9ZO,
LIH. leto.
Szhaja mk dan popoldne, isrzeatal nedelje ln praznike.
■■»•ratl ' Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opravnistvo »Slov. Naroda" in   Narodna Tiskarna" Hnaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 304.
reljt
„Slovenski Narod* v Jnno*lariji:
celoletno naprej plačan . K 180-— polletno .   . 90' —
3 mesečno......„   45*—
1      m ........15--
r  Ljubljani ln 'po pošti i V Inozemstvo z
celoletno    ......   K 240-—
polletno .......   „120-—
3 mesečno .   .   •  •  •  .  M 60*—
........., 20 —
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na i pošljejo v prvič naročnino  vedno   š&JT no nakaznici.
Na samo oismenr! naročila bret noslatve denaria se ne moremo ozirati.
Uredništvo ,Slov. Naroda" Knaflova ulica it« 5, I. nadstropje.
Telefon štev. 34.
Dopisa oprsjema le podpisane in zadostno frankovane.
Rokopisov ne vrata*
Posamezna ifavilka ve!ia 1 krono.
Poštnina plačana v gotovini«
mala antanfa in jadransko vprašanje.
Rim, 22. septembra. „Corriere d* Italia" priobčuje razgovor svojega urednika s češkoslovaškim ministrom« poslanikom g. Kybalom o ciljih male antante v zvezi z rešitvijo jadranskega vprašanja. Minister je predvsem izjavil, da mala antanta ni sovražna Italiji in je rekel: V Italiji so to zvezo slabo razlagali. Avtentično besedilo pogodbe se bo ^objavilo in poslalo Zvezi narodov. Češkoslovaški vladni krogi stoje na stališču, da je treba imeti z Jugoslavijo odkritosrčne in prijateljske odnošaje, ker se ne sme in ne more pozabiti, da so Čehoslovaki in Jugosloveni eno in isto pleme. Tudi z Italijo morajo biti naši odnošaji odkritosrčni in prijateljski.
Na vprašanje, če more biti tesno prijateljstvo z onimi, ki zanikujejo italijanske pravice ob Adriji, je odgovoril češkoslovaški poslanik: Ponavljam, da ne morem izjavili, da bi bila naša pogodba z Jugoslavijo sovražna Italiji. Povem pa lahko, da je^cilj male antante varovati izvršitev mirovne pogodbe, sklenjene z Madžarsko v Trianonu, proti vsakemu presenečenju s strani Madžarske. Mala antanta ima izključno mirovni značaj. Dokaz našega mirovnega stremljenja je izročitev Tešinja Poljakom. Izročili smo Poljakom del ozemlja, ki je bil naš skozi stoletja. Po ureditvi meje so se takoj vzpostavili prijateljski odnošaji. Sklenili smo trgovske pogodbe z Romunijo. To pa zato, da se omogoči mirovno življenje državi, rojeni iz poloma Avstrije, kar je tudi zasluga uspeha italijanske vojske pri
Politične nesli.
Vlttorio Veneto. (Lep kompliment na
naš račun. Op. m.).
V nadaljnem razgovoru je rekel g. Kybal: Moja vlada je izjavila nevtralnost napram Rusiji za časa Ke-renskega, izjavila in držala nevtralnost napram Madžarski za časa romunske ofenzive, izjavila nevtralnost v konfliktu med Poljsko in Rusijo in tako tudi napram Italiji, katere vprašanja se morajo rešiti neposredno med Italijo in Jugoslavijo.
Na opazko urednika, kako more češko časopisje nasprotovati italijanskim težnjam in podpirati Jugoslavijo, če je češkoslovaška vlada v tem vprašanju nevtralna, je izjavil minister: Vi veste dobro, da se ne more naprtiti osebno mnenje časopisov ne vladi in ne uradnim osebnostim. Češkoslovaška vlada želi kolikor mogoče hitro rešitev. Zato je predsednik Masarvk v začetku spora svetoval Jugoslovenom, naj doprinesejo nekaj žrtev iri jih spomnil na ogromne žrtve Italije za uničenje Avstrije. "
Glede reškega vprašanja je rekel minister, da rešitev tega vprašanja nima za Češkoslovaško posebnega interesa, ker smatra Češkoslovaška Trst za poglavitno pristanišče in pristavil: Želimo pa, da bi bila rešitev, pa naj bo taka ali taka, trajna in stalna.
Kar se tiče pristopa Nemške Avstrije k mali antanti, je izjavil minister, da Avstrija ni bila izključena in da lahko pristopi, kadar hoče, saj bi jo to rešilo pred eventualnim povratkom Habsburžanov.
Glas s Koroškega.
Dogodki se razvijajo z naglico, ki odgovarja času, v katerem se nahajamo. Doslej se bije ljut političen boj, v katerega pa sezajo večkrat tudi druga sredstva. Slovenci se držimo še vedno načela, da vstrajamo do zmage pri mirnih sredstvih, brez prelivanja dragocene človeške krvi, a pripravljeni smo nastopiti v potrebi tudi s silo, da zbijemo klin s klinom. Nemci in nemčurji se pa poslužujejo najnesramnejših agi-tacijskih sredstev, s katerimi ne bodo upropastili samo sebe v ostalem nemškem koroškem delu, nego vse avstrijsko prebivalstvo. Hrano, ki jo večinoma pošilja jugoslovenska država v Avstrijo, uporabljajo v agitacijske namene v obeh conah, oziroma za sedaj poglavitno za cono A, kjer hrane in drugih potrebščin sploh ne primanjkuje, kakor v celi Jugoslaviji ne. Ker jo pa dele zastonj in dajejo vsakemu, za katerega mislijo, da se da podkupiti, da bo glasoval za Nerusko Avstrijo, še denar, je to pač očitni dokaz, da se ne ozirajo na predpise plebiscitne komisije, ki tak način agitacije prepoveduje. Ali kaj jih briga plebiscitna komisija, in kaj avstrijsko prebivalstvo, če tudi lakote pogine, samo da so njih žepi in trebuhi polni. Dunajska vlada pa, ki bi bolje storila, da pove ljudstvu na kako zločinski način se zametava na Koroškem ona hrana, ki je bila za drag denar v Jugoslaviji kupljena za vse avstrijsko prebivalstvo, daje celovškim zločincem "še avtomobile na razpolago, ki naj prevažajo brigado izbranih pre-tepačev, 600 po številu, po potrebi v razne kraje v coni A. Po predpisih plebiscitne komisije je tudi prepovedan prehod demarkacijske črte v večjih gručah, posebno pa ie s takim namenom. A kaj predpisi, oni so samo za nas. Ce pa plebiscitna komisija in a njo nje prijatelji Nemci in nemčurji mislijo, da smo mi tako naivni, da bomo vse to gledali križem rok, jim pa pomagati pač ne moremo. Uklonili smo se vsem zahtevam plebiscitne komisije do sedaj edino le mi, a do se bomo- pustili pa še kateri krat pretepavati od celovških in drugih nemških barab, naj si vsakdo iz glave izbije, pa naj bo Peter ali pa PaveL Tistih 18 tovornih avtomobilov, ki jih je dala dunajska vlada na razpolago celovškim hujskačem, ima zelo črno prihodnjost, kakor tudi oni, ki se bodo oboroženi z njigni pripeljali na razna pretepavaoja y. ©ono A,
Struna poči pri prvi priložnosti, potem pa joj. Mir hočemo, in nič drugega kakor mir. Na njih letake otročje in barabske vsebine ne bomo odgovarjali, kakor tudi ne na njih psovanje po novinah. Radi nas tudi lahko zadnje zrno moke, ki ga še slučajno imajo v Avstriji, razdele v coni A. Če si avstrijsko ljudstvo pusti kaj takega dopasti, nas nič ne briga, a brierati bi to moralo antanto, ki na drugi strani prireja ubožne akcije za avstrijsko prebivalstvo. Našli so se pri nas ljudje, ki so to robo zaplenili, da jo ob priliki vrnejo avstrijskim revežem, a plebiscitna komisija se je takoj postavila na peto in nam to zabranila, da, celo zahtevala, da se tiste osebe suspendirajo, kar se je seveda pri nas telegrafičnim potom storilo. Omenil sem menda že enkrat da, če človek to vse ogleduje iz perspektive, se mu zdi, kakor da si gotovi gospodje predstavljajo, da bodo oni plebiscirali, a ne narod. Pri vsej stvari je pa ta dobra stran, da koroško ljudstvo ve, da bo pri glasovanju ono odločevalo, a ne gotovi gospodje, Še manj pa italijanski bajoneti. Ljudstvo je pripravljeno, če bo potreba, tudi zelo odločno nastopiti in sicer tako, da bi bilo marsikomu jako neprijetno.
Nemci vedo zelo dobro, da ne dobe v coni A niti 35% glasov, a vedo tudi dobro, da je cona B vsled tega izgubljena, pa vendar poskušajo vse, ker veruje je še vedno v čudeže, kakor za časa svetovne vojne.
Nikakor pa ne odobravamo, da ljudstvo, ki bo glasovalo za Jugoslavijo, sedaj jemlje avstrijskim revežem od ust odtrgano hrano in blago z obljubo, da bo glasovalo za Avstrijo, ker to ni niti plemenito niti lepo. Pomanjkanja pri nas, hvala Bogu, ne trpi ni-kdo in vsakdo ve, da ga tudi po plebiscitu no bo trpel, česar pa pri Nemcih ne bo, ker oni dele zastonj le sedaj, po plebiscitu pa, Če bi katera obeh con pripadla Avstriji, kar ae pač ne prigodi, bi pa samo jemali in pobrali ljudstvu desetkrat več, kakor so za časa plebiscita dali. Revež ostane revež, a če zraven Se zabrede v dolg, za njega ni pomoči, in tak revež je Avstrija. Tisti norčki pa, ki bodo vkljub vsemu temu glasovali za Avstrijo pojdejo tudi pozneje tja* in sicer v Steinhof, kjer so prostorčki zanje že pripravljeni.
= Načelstvo JDS je imelo včeraj sejo, na kateri so se razpravljala razna, na volilne priprave se nanašajoča vprašanja. Sklenjeno je bilo pozvati širši izvrševalni odbor na dan 21. oktobra.
= JDS in uradniki. Na včerajšnji seji načelstva JDS je poročal poslanec dr. Kramer o stanju, v katerem se nahaja uradniško vprašanje. Načelstvo je odobrilo njegovo stališče, da se mora vse storiti, da se uradniške doklade uredijo v smislu upravičenih zahtev državnega uslužbenstva. V to svrho je poslanec dr. ]\ramer danes odpotoval v Beograd.
= Iz demokratske stranke. Beograd, 23. septembra. V nedeljo, 3. oktobra se vrši v Zagrebu velika županijska konferenca demokratske stranke, na kateri se bodo vršili dogovori glede volitev v konstituanto. — Demokratski klub je imel včeraj sejo. na kateri se ie razpravljalo o pripravah za volitve v konstituanto in o situaciji v posameznih okrožjih ter volilnih okrajih. — Zagrebška »Riječ S.H.S.« poroča, da se je vršil 12. t. m. v Kostinju velik zbor demokratske stranke, katerega se je ^udeležilo nad 800 seljakov Srbov in Hrvatov. Nastopili so razni govorniki, med njimi tudi dva seljaka, nakar se je po daljši debati sprejela resolucija, ki odobrava dosedanje delo demokratske stranke. Sklenilo se je, da bodo selja-ki tudi v bodoče podpirali demokratsko stranko. Od stranke se zahteva, da dela s polno paro za to, da se čimprej reši in izvede agrarna reforma v korist seljakom in da se uredi povoljno vprašanje dobrovoljcev. Končno so se napravili še nekateri interni strankini zaključki.
=z Demokratski kandidati za občinske volitve v Beogradu. Beograd, 23. septembra. Na kandidatni listi demokratske stranke za beogradske občinske volitve se nahaja tudi glavni upravnik beogradskega gledališča g. Milan Grol in vseučiliŠki profesor dr. Kosta Kumanudi.
=s Sestanek Čehov v svrho priprave za volitve. Zagreb. 23. septembra. V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil v budjeviški pivnici sestanek zagrebških Čehov v svrho razgovora o sodelovanju pri volitvah v konstituanto. Sklenilo se je, da se bodo čehoslovaški državljani naše države udeležili volitev ter v te svrhe izvedli posebne organizacije. Izvolil se je takoj odbor, ki bo vodil vse priprave za enoten nastop Čehov pri naših volitvah.
Rad i k alci se pripravljajo na volitve. Beograd, 23. septembra. V nedeljo se vrši tu sestanek zaupnikov radikalne stranke. Iz notranjosti Srbije je dospelo v Beograd že večje število radikalnih kandidatov. Na konferenci se bo razpravljalo o pripravah za volitve in o enotni agitaciji. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se mnogo članov glavnega odbora in poslancev kluba radikalne stranke ne strinja s Protičevim načrtom ustave. Radikalci iz Bosne, Vojvodine in Dalmacije žele, da bi Pasi$ nastopil pri volitvah z ve-Hkosrbskim programom.
= Pred volitvami. Stojan Ribarac, vodja nacionalistične stranke bo izdajal nov list pod imenom > Srbska zastava«. Nacionalisti nameravajo pri volitvah nastopiti samostojno z republikanskim programom.
= Zborovanje »Zaveza hrvatskih seljačkih zadrug«. Zagreb, 23. septembra. Danes je bil prvi dan redne glavne skupščine Saveza hrvatskih seljačkih zadrug. Po poročilu ravnateljstva in odobritvi računov se je razvila živahna debata o vprašanja, ali naj pristopi Savez hrvatskih seljačkih zadrug glavnemu zadružnemu Savezu ali ne. K besedi se je oglasil znani pristaš Radića Predavač, ki je v svojem govoru na zvit način, prikrivajoč svoje prave politične vzroke zagovarjal stališče, da naj Savez hrvatskih seljačkih zadrug ne pristopi k glavnemu zadružnemu savezu. V debati se je oglasil tudi za-jednicarski poslanec dr. Rittig, zahtevajoč pojasnila, kdo je vse v upravi tega glavnega zadružnega saveza in kdo ga vodi. Ko se mu je v njegovo iznenađenje pojasnilo, da vodi glavni zadružni aavez dr. Korošec kot pred-
sednik, se je umiril in potolažil. Po obširni debati je bil soglasno sprejet predlog, da pristopi Savez hrvatskih seljačkih zadrug glavnemu zadružnemu savezu.
Sofijska »Zarja« o odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Sofija, 23. septembra. Povodom ratifikacijo mirovni pogodbe z Bolgarijo piše neodvisna »Zarjac sledeče-. Šovinistični, brezumni napori v Beogradu in v Sofiji ne bodo mogli trajno ovirati in preprečiti naravnih vezi in bodočega prijateljstva med obema sosednjima državama. Dogodki leta 1913 in 191o so bili uspeh diplomatičnega birokratizma in politike ultrašovinistov. ki so izigravali spore obeh narodov ter izzvali vojno. Po izkušnjah zadnje vojne pa upamo, da se slične stvari ne bodo več dogajale.
— Naše državne finance in draginja. Dne 23. t. m.dopoldne je bila seja finančnega odbora. Na seji je finančni min. izjavil, da naše držav, finance dotlej ne bodo mogle biti še urejene, dokler se energično ne nastopi proti draginji. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je dobilo nalog, da čimprej izdela zakonski načrt za uspešni boj proti draginji. Finančni minister se je v nasprotju s svojim prejšnjim prepričanjem uvcril, da je svobodna trgovina poguba za državne finance in za konzumente. Vsi člani odbora so se strinjali v tem, da mora vplivati država na zmanjšanje cen, ne samo zakonodajnim potom, nego tudi potom direktnih gospodarskih odredb. Naslednja seja finančnega odbora se vrši dne 2S. septembra t. L
= Vojni stroški Švice. Bern, 22.
septembra. (Švicarska brz. agencija.) V narodnem svetu je zvezni svetnik Mu-sv. načelnik finančnega odseka, podal nastopno izjavo o finančnem položaju: Leta 1913. je znašal prebitek v državnem gospodarstvu 1 milijon frankov, leta. 1919. pa je 900 milijonov primanjkljaja, razen tega je stala vojna kantone 190 milijonov. Obresti te vsote znašajo brez zneska, ki se ima vrniti. 60 milijonov frankov. Pred vojno je Švica krila svoje potrebe z 260 milijoni na leto, danes potrebuje v to 650 milijonov.
ss Obnovitev nemško - angleških trgovinskih odnošajev. »H amburger Korrespondenzc poroča, da se je ustanovilo v Londonu podjetje Central European Trading Companv Ltd, ki ima namen obnoviti med Nemčijo in Anglijo trgovinske odnošaje. Podjetje je v zvezi s hamburško firmo Ueber-see-Haus Schlubach, Thiemer & Co, ki je prevzela zastopstvo angleške firme v Nemčiji. Angleška firma se je zavezala, da bo uvažala v Nemčijo vsakovrstne surovine iz angleških kolonij in nakupovala v Nemčiji vse one pred-tmee. ki se rabijo v Britaniji in v angleških kolonijah.
= Švica in sovjetska Rusija. Iz Berna se poroča: Na konferenci v Lau-sanni, ki se je vršila v sredo med Mil-lerandom in švicarskim zveznim predsednikom Motto, se je razpravljalo tudi o razmerju do sovjetske Rusije. Mil-lerand stoji na stališču, da je treba odkloniti zahtevo boljševiške vlade glede trgovskih in diplomatskih stikov s Parizom. Predsednik Motta pa je izjavil, da se švicarska vlada peča z vprašanjem obnovitve trgovskih stikov z Rusijo, da pa zvezni svet še ni določil svojega stališča. Kakor velike države, teko si tudi Švica pridržuje popolno svobodno postopanje.
= Dr. Rcnner o vorarlberŠkem vprašanju. Dr. Renner je imel na VorarlberŠkem več shodov, na katerih je ostro grajal monarhistično propagando krščanskih socialcev. Govoril je tudi o vorarberškora vprašanju in rekel, da nima Vorarlberg nobene gospodarske bodočnosti, če se pridruži Švici. Sicer pa, da je silno težko, da bi zveza narodov spremenila mirovno pogodbo. Zastopnik nemške neodvisne socialistične stranke je izročil dr. Rennerju pozdrave svoje stranke in ga svaril pred naklepi avstrijskih monarhistov, ki delujejo na vse načine za povratek Habsburžanov.
Telefonska in brzo-jauna poročila
VSI POGOJI   ZA   PLEBISCIT NA KOROŠKEM IZPOLNJENI.
— d Ljubljana, 23. sept. Iz Celovca se nam poroča: Plebiscitna Komisija je ugotovila, da so sedaj Izpolnjeni vsi predpogoji, določeni v senžermenski mirovni pogodbi za Izvedbo plebiscita, ki se bo vršil t coni A na dan 10. oktobra t. 1.
ALBANIJA PROSI ZA MIR.
— d Beograd, 22. sept. »Tribuna« objavlja nastopno brzojavku Iz Skopija: Arnavtska vlada je poslala našim vojaškim oblastem parlamen-terja zaradi pogajanj o vpostavftvl miru in prijateljstva med obema državama. Ker parlamenter svojega pooblastila ni imel popolnoma v redu, so ga naša vojaška oblastva zavrnila. Zdi se, da je pri Arnavtlh zmagala zavest o njihovih državnih interesih, ki jih silijo k čim prisrčnej-šim zvezam z nami fn na popolno odstranitev naslanjanja na Italijanske agente.
— d Rim, 23. sept (Brezžično* Listi javljajo iz Albanije, da se je t Tirani včeraj prvič sestal albanski parlament
POVRATEK PRESTOLONASLEDNIKA.
— d Beograd, 23. septembra. SnoČi je dospel prestolonaslednik z avtomobilom iz Sarajeva preko Loz-nice iz Šabca v Beograd. Spremljal ga je min. predsednik. Danes dopoldne so došli ostali ministri ter kralje-vičevo spremstvo. Radi tega se seja ministrskega sveta, ki je bila odrejena za danes, ni vršila.
POGAJANJA Z ITALIJO.
— Beograd, 23. septembra. Dr. Smodlaka je došel v Beograd, da se sporazume z dr. Trurablčern glede volitev v Dalmaciji ln glede predhodnih pogajanj z Italijo o jadranskem vprašanju.
ITALIJANI SE BOJE VSTAJE NEMCEV NA TIROLSKEM.
— Bakar, 23. sept. Italijanski listi prinašajo daljše članke, v katerih se zrcali bojazen Italijanov pred vstajo Nemcev v okupiranem delu Tirolske, kjer se od dne do dne bolj širi odpor Nemcev proti Italijanom. Poleg širjenja agitacijskih spisov proti italijanskemu terorju se opažajo med tirolskimi Nemci še druga znamenja. Vrše se med njimi tajna zborovanja, kjer nemški šovinisti ščuvajo proti italijanskim oblastem, in trdi se, da so prejeli oziroma vtihotapili tirolski Nemci preko avstrijske meje že 60.000 pušk, katere so razdelili med zveste svoje pristaše, da v danem trenutku prepode Italijane iz Tirolske. Italijanska javnost je vsled teh vesti jako razburjena.
REVOLTE V MILANU
— d Pariz, 15. vept. Kakcr javlja »Journal* iz MIlana, so včeraj iz tvornice streljali na vojake, ki so ravno hoteli pokopat! nekaj zadnje dni ubitih rdeč:h saidistov. Vojaki so odgovorili z ognjem. Ker pa so delavci streljali s stranico, so morali vojaki poklicati n? oomeč oklopni avtomobil. Po daljšem roju so uničili strojnico, čete so zasedle poslopje, iz katerega se je streljalo. V boju sta biia ubita dva delala. Nekaj oseb Je težko, približno 30 oseb pa lahko ranjenih'.
MILLERAND IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
— Versailles, 23. sept. Pri da-* našnjih volitvah predsednika francoske republike je bilo oddanih 892 glasov. Millerand je dobil 695 glasov, čeprav znaša absolutna  večina že
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD\ dne 25. septembra 1920.
447 glasov. Zbornica je sprejela izvolitev Milleranda za predsednika francoske republike z velikim navdušenjem.
FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU.
— Pariz, 23. sept. Jutri ob treh popold. se otvori slovesno finančna konferenca v Bruslju. Kakor poroča »Eclair«, se bo bavila konferenca s sledečimi tremi točkami: 1. Javne finance. 2. Visoki menični kurzi. 3. Mednarodna trgovina. Nemška delegacija, obstoječa iz 10 oseb, je dospela včeraj zvečer v Bruselj. Nastanjena je v hotelu »Astoria«, kjer stanujejo tudi ostale delegacije, in je ločena od njih, kakor se je to doslej še vedno zgodilo.
VDELEŽBA NA PRAŠKEM VELE-SEMNJU.
Rim, 22. septembra. Trgovinski zastopnik Češkoslovaške vlade v Rimu je izjavil, da se je odzvalo samo 10 italijanskih trgovskih zbornic vabilu k udeležbi praškega velesemnja. Ostale zbornice so izjavile, da se ne morejo udeležiti vsled težavnega notranjega položaja. Prvo mesto na velesemnju zavzema Francija, drugo Jugoslavija, potem Anglija, Nemčija in Avstrija.
STANOVANJSKA BEDA.
— d Berlin, 23. sept. (DKU) »Berliner Tageblatt« javlja iz Rima: Nezaslišana stanovanjska beda in zgled zasedbe tvornic sta dovedla ;do tega, da so ljudje, ki nimajo stanovanja, zasedli več praznih ali pa Se nedozidanih hiš v Rimu. Proti ve-jBeru je vdrla množica tudi v starodavno vilo Albani. V parku so na sohi razobesili rdečo zastavo. Redarji so pregnali množico in aretirali 20 oseb.
STAVKA POŠTNIH NASTAVLJEN-CEV V AVSTRIJI?
— Dunaj, 23. sept. Zveza poštnih nastavljencev je izročila vladi ultimatum, v katerem grozi s stavko, ki naj prične že to soboto, če vlada ne ugodi vsem zahtevam, ki jih je stavila Zveza poštnih nastavljencev.
VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM.
— d Moskva, 23. sept. Fron?no poročilo z dne 22. t. m.: Pri (irodnu
smo na vsej Črti odbili sovražnikovo ofenzivo in smo pričeli napad. Pri tem smo zavzeli nekaj krajev. Pri Wolkowysku boji i menjajoČim se uspehom, pri katerih smo ujeli nekaj mož. Pri Prushanvju položaj ne-izpremenjen. Pri Tarnopolu ljuti boji za Woloczysk. Na Krimu fjUt! boji pri Jekaterinoslavu
TURŠKI POMORSKI ROPARJI. — Bazel, 23. sept. Iz Carigrada
poročajo, da so se pojavili  v zadnjem Času v Črnem morju številni pomorski roparji, ki stoje pod po-om Mustafa Kemal paše. Ro-'avljajo vse ladje in so doslej večje število ladij, ki so vo-i materijal   za Vranglovo
Iz naše hralfeulnc.
— Prepovedani graški listi na Hrvatskem. Ban je prepovedal širiti po Hrvatski in Slavoniji sledeče graške liste: >Grazer Tagespost«, >Grazer VolksblatU in >Arbeiterwille<.
— Morilec okrajnega predstojnika Spilerja. l. oktobra t. L se vrši pred zagrebškim sodiščem glavna razprava proti posestniku Blažu Tupku, ki je za zadnjih kmetskih nemirov pri Sv. Ivanu Zelini z vojaško puško ustrelil okrajnega predstojnika Špilarja. Državni pravdnik kot javni tožitelj predla sra zanj kot kazen smrt na vešalih.
Ileodrešsfis slosns)-nitia.
— Brigantstva v Istri   kar noče
biti konec, ker se je italijanska oblast mnogo premalo pobrigala za varstvo domačega prebivalstva. Tako ogromno ie število italijanskega vojaštva in orožništva v deželi, pa ne morejo polo-viti par brigantov. Pri Kanfanaru so odpeljali kmetu Sosiču enega vola. Kmetje v okolici so to izvedeli, pa so se oborožili činiur so mogli in šli proti brigantom, ki pa so se poskrili okoli Drarre. Te dni so iz nekega hleva v mestu Rovinju odpeljali tele, staro 3 mesecev. IVznost brigantov narašča.
— T)' Annunzio se ženi. Bakar, 23. septembra. ^Piccolo« poroča, da se je zaročil D? Annunzio z mlado Benečan-ko in da se vrši poroka v kratkem v Benetkah. Po zatrdilu >Piccolac, je D' Annunziieva zaročenka jako muzika-liena.
Izddz žioine iz Ffmmmm.
Ker je stopila zadeva izvoza živine iz Prekmurja v aktualen stadij in ker vladajo tozadevno še nejasna pojmovanja, je potrebno, da se zadeva pojasni nepristransko, ker je zelo važnega pomena za prehrano Slovenije na eni strani in pravic prekmurskega prebivalstva na drugi strani.
>Slovenec< z dne 19. septembra t. 1. je prinesel notico, v kateri se zavzema za svobodno kupčijo z živino in jo sklepa takole: >Nihee ne more razumeti, zakaj vlada samo Vnovcevalnici, mesarski zadrugi in demokratskemu izvozničarju — milijonarju Predoviću — dovoljuje nakup živine po Prekmurju. Poslanci intervenirajte !<
In mariborska >Straža< z dne 6. septembra t. 1. je prinesla pod naslovom >Velika korupcija« notico, polno napadov na Vnovčevalnico in veletržca Predoviča, v kateri pravi proti koncu: >Škandal je, da celo državna institucija, kakor je ravno Vnovčevalnica v •Ljubljani, oddaja ravno vojnemu dobičkarju — milijonarju Predovieu — 'nakup živine v Prekmurju. Od deželne vlade zahtevamo z vso energijo, da : pokliče krivce na odgovor, jih ostro jkaznuje in Predovieu in njegovim j ljudem pri Vnovcevalnici odvzame pra-;.vioo nakupovanja živine v Prekmurju. 'Radi verižniškega postopanja faktorjev Jpri Vnovcevalnici je vse ljudstvo v .'Prekmurju silno razburjeno. Bati se 'je ostrih nastopov.«
Na poziv raznih interesentov ljubljanskega trga je mestno tržno nadzorstvo uvedlo tozadevno preiskavo in dognalo nastopni dejanski položaj:
G. Janko Predović je dobil 4 po-šiljatve telet iz Prekmurja ter je na [podlagi točnih računov imel pri vseh •poMljatvah malenkostno izgubo. O ka-jkem dobičku tozadevno ni govora. Ku-.pil je teleta za to, da jih je imel na raz-[polago, ker to zahteva velekupčija pogosto.
Glede Vnovčevalnice za živino je stvar sledeča:
Vnovčevalnica aa živino je imela monopol za nakup živine v Prekmur-ijju. Izredno ugodno situacijo je izra-ifcila tako, da je plačevala v Prekmur-iju potom svojega agenta izredno nizke •cene za živino. Prekmursko prebivalstvo je bilo brez vsakega dvoma težko ^oškodovano in je njihov tozadevni ;protest popolnoma upravičen. Vnovče-ivalnica je zalagala Ljubljano s teleti jin deloma z mesom prekmurskih bikov iin krav. Na podlagi točnih podatkov gje zaslužila Vnovčevalnica pri teh teletih od ljubljanskega trga vsak teden ogromne vsote. Tudi pri prodaji bikov in krav v obliki mesa in mesnih klo-basnih izdelkov je odpadel neprimeren "dobiček. Cisti dobiček pri teletih se je gibal med 3 do 5 K za kg žive teže. Pri eni posiljatvi 132 zaklanih telet je zasluzila Vnovčevalnica čistega dobička 14.000 K. Ker je Ljubljana prevzela vsak teden ogromno število telet, Je |d| dobiček temu primerno velik* .OSko-^1
dovano je bilo na eni strani prebivalstvo Prekmurja, na drugi strani pa zopet konzument Ljubljane, ki je plačeval tako visoke cene za teleta. Dokazilo gorajšnjemu je, da oddaja Vnovčevalnica teleta sedaj, ko jih plačuje 3 K dražje kot prej. po isti ceni v Ljubljani, kot jih je oddajala prej. Če se ie porabil ta dobiček v druge namene, nam ni znano, a na vsak način je nemogoče, da bi Ljubljana nosila to breme. Prekmursko prebivalstvo je, videč krivico ki se mu jo je delalo, naravno protestiralo proti odredbam monopola ter zahtevalo prosto trgovino. Zadeva pa je za Slovenijo dvorezen nož. Kakor hitro se proglasi prosta trgovina, bo izvoz živine v Hrvatsko iz Prekmurja postal živahen, posledica bo l-rezdvomno močno povišanje cen, katerim bo naš trg seveda moral slediti, ker nimamo zadostno Število lastnih telet. Dokazilo imamo v tem, da so cene teletom takoj skočile, kakor hitro je dobilo nekaj tvrdk izvoznice živine za Prekmurje. To podraženje sicer naš trg ni čutil, šlo je le v prid prekmurskega producenta, ker je odpadel prejšnji dobiček Vnovčevalnice. S proglasitvijo proste trgovine v Prekmurju bi bil naš trg silno oškodovan, a na drugi strani je zopet nemogoče zastopati načelo, še nadalje izrabljati Prekmursko v prejšnji obliki. Morda bi se našel kompromis v tej obliki, da Vnovcevalnici, če obstoja Še nadalje kot državna institucija, in morda še kakim drugim zavodom, ostane še nadalje edina nakupna pravica v Prekmurju, cene pa naj se v sporazumu s Prekmurci določi od časa do časa, ki bodo odgovarjale faktični vrednosti prekmurske živine. Prekmurci seveda morajo vpoštevati, da je njihova živina kvalitativno mnogo slabejša nego naša domača. Bikovo in kravje meso, ker Prekmurska redi samo bike, pride v prvi vrsti v po štev le za cene klobasne izdelke. Teleta so tudi daleč za našimi. Torej ne morejo Prekmurci zahtevati oen, ki vladajo po ostali Sloveniji. Obrat dotičnega zavoda, ki bi imel monopol za Prekmurje, se pa mora staviti pod najstrožjo kontrolo strokovnjakov, da se prepreči vsako nerednost in reducira režijske stroške na minimum, ker je le tedaj obstoj takega obrata zmožen življenja in upravičent da eksistira.
Ker mora Slovenija itak uvažati iz Hrvatske najvažnejše produkte, kot moko in prašiče, ki jih plačujemo neverjetno visoko in smo absolutno odvisni od hrvatskega trga, bi bila za naš trg zopetna silna obremenitev, ko bi s proglasitvijo svobodne kupčije v Prekmurju, Šla ta živina v pretežni meri v Hrvatsko.
Slavko Plemelj
mestni tržni nadzornik.
Pristopajte h „Jngo-slouenskl malici!*'
Prihod horoShe mladine u Ljubljano.
— Hišnim gospodarjem! V torek, 28. t. in., poseti našo slov. pre-stolico čez 1300 šolskih otrok iz tužne Koroške. Pridruži se jim okoli 300 odrastlih (učiteljstvo in roditelji.) Plebiscit je pred vratmi in važen je utis, ki ga bodo Korošci dobili pri nas. Slika, ki jo bo nudila Ljubljana ta dan, bo ostala neizbrisna v njih spominu. Zato poživljamo vse rodoljubne hišne gospodarje, naj razobesijo zastave raz svojih hiš, posebno veliko naj jih vihra po Dunajski cesti in Kongresnem trgu.
— Občinstvo se opozarja na prihod koroške šolske mladine in njih
spremljevalcev dne 28. t. rrt Natančen program sprejema se objavi v časopisju.
— Visokošoici! Gospodje viso-košolci se prosijo, da določijo enega tovariša, ki bo z balkona univerze izrekel koroški mladini in njih spremstvu kratek pozdrav — Odbor za sprejem koroške dece.
— Ženstvo! Članice Spi. slov. ženskega društva in Kluba Primork se vabijo v soboto popoldne ob pol 5. uri na magistrat. Sestanek važen in neodložljiv, zato ste naprošene, da se vsaj takrat zanesljivo in točno odzovete pozivu.
Dneune nesli.
V Liubliani. 24,
— Manifestacijsko zborovanje v Ljubljani. V nedeljo priredi Sokolski Savez ob 11. dopoldne veliko mani-fesiacijsko zborovanje v Narodnem domu. Poživljamo vse občinstvo, da se zborovanja v kor največjem številu udeleži!
— Vojaški glasovalci v plebiscitnem ozemlju, vsi slovenski častniki in podčastniki, ki so bili od leta 1912 do začetka svetovne vojne v garniziji v Celovcu, se poživljajo, da vsaj do 27. ali 28. septembra prija-vi jo plebiscitni komisiji v Celovcu svoje ime in svoje pravice do glasovanja v plebiscitnem ozemlju, kajti tretji odstavek Člena 50. samtger-mainske mirovne pogodbe je plebiscitna komisija po svoje prikrojila in se glasi sedaj: Kdor sicer ustreza pogojema glede starosti in bivališča dne 1. januarja 1919, a ne tudi onemu glede rojstnega kraja, je treba, da je dne 1. januarja 1919 že najmanj sedem let, to je najkasneje od 1. januarja 1912, vedno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu.
— Plebiscit na Koroškem se bliža! Naša stvar je pravična, zmagala bode. Ali zmaga mora biti čim sijajnejša — za to rabimo denar, denar in zopet denar. Samo še tri tedne je čas. Spomnite se ob dvanajsti uri — sezite v žep in pošljite prispevke na društvo »Gosposvetski zvon«, Ljubljana, dr. Val. Rožič, blag. namestnik, Metelkova ulica 5. Kdor pa želi položnice naj naznani na isti naslov.
— Inskripcije  na vseučilišču.
Iz kvesture ljubljanske univerze se javlja, da bo trajala inskripcija za zimski semester od 1. do 9. oktobra. Naknadno vpisovanje je z dovoljenjem dekanatov možno le do 16. oktobra.
— Delo carinske in prometne komisije v Mariboru. Carinska in prometna komisija je včeraj končala svoje delo. Pogajanja so se vršila popolnoma stvarno in mirno. Zastopniki carinske oblasti v Beogradu so prišli na podlagi stvarnih dokazov, ki jih je prinesel zlasti zastopnik Če-hoslovaške, do prepričanja, ia je dosedanji sistem zacarinjenja zastarel in neprimeren. Južna železnica je s svojimi nasveti in predlogi prodrla. Rešiti je še nekaj .drugih važnih reform vsled česar se je komisija odpeljala v Ljubljano in v Zagreb, da tam prouči razmere in ukrene reforme za izenostavljenje poslovanja. Važno je, da je Južna železnica dobila dovoljenje za odpravljanje tran-sitnega prometa pri uvozu in izvozu, kar je dosedaj najbolj oviralo promet. Zastopnik Čehoslovaške, mini-sterijalni svetnik Lankas je izjavil napram zastopniku beogradske carinske generalne direkcije, da Ceho-slovaška ne bo odnehala, predno ne doseže rednega prometa z Jugoslavijo brez vsakršnih ovir. Popoldne se je komisija odpeljala v Ljubljano, od koder odpotuje v Zagreb, kjer je premajhna postaja glavna ovira za promet.
— Konec letnega časa. Ministrstvo za socijalno politiko objavlja, da od 1. oktobra t. 1. preneha ravnanje po letnem času, uvedenem 10. aprila t. L, in da se čas zopet računa po srednjeevropskem času, in da se dne 1. oktobra t. 1. ob treh zjutraj vse ure pomaknejo zopet na drugo uro nazaj, tako da bo to noč čas od dveh do treh trajal dve uri. Po tako Izvršeni časovni izpremembi se morajo ravnati vsi državni in občinski uradi in ustanove ter vsa industrijska in trgovska podjetja.
— Uspeh domačega arhitekta.
Pri konkurenci za novi veliki hotel in kopališče v Zagrebu so dobili drugo in tretjo nagrado med mnogfmi kon-kureiti arhlt. oba iz Sarajeva. Prve nagrade n! nihče dobil. V nakup so bili predloženi 3 projekti, med temi le bil prvi nagraden z vsoto od 10.000 kron projekt nadzornika juž. žel. v Ljubljani arhitekta Josipa Costape-raria. Po nedavnem uspehu pri konkurenci za »Obrtno banko« v Zagrebu, je to ponovni lepi uspeh domačega arhitekta.
septembra 1920.
— Imenovanje v zdravniški službi. Primarijem javne ženske bolnice v Novem mestu je imenovan g. dr. Ivan Gostiša, dosedanji asistent na ginekološkem oddelku ljubljanske bol-ninice.
— Gledališka revija. V Ljubljani prične izhajati s 1. oktobrom 1.1. gledališka revija „Maskaa. Odogovor-nim urednikom je prijavljen politični oblasti igralec g. Rado Pregarc. Revija bo strogo strokoven list.
— Ponarejeni bankovci. Ni Še dolgo tega, kar so se po vsej državi pojavili ponarejeni bankovci po 20 dinarjev, oziroma 80 kron. Oblasti so vsled tega odredile obširno preiskavo, da bi našle ponarejalce. Kot prvi uspeh te akcije je zaznamovati odkritje družbe ponarejalcev na Bledu. Sedaj pa je zagrebška policija prišla na sled drugi družbi ponarejalcev, od katere so že vse člane aretirali. Družba je imela svojo delavnico v vasi Vugrovac pri Zagrebu. Ta delavnica v tehničnem oziru ni mnogo zaostajala za ono na Bledu. Našli so stroje in vse orodje, ki je služilo za ponarejanje. Družba šteje sedem članov. Že dalje časa so zelo živahno delali ter vsega skupaj napravili 16.000 bankovcev po 80 kron. Od teh bankovcev je prišlo v roke zagrebški policiji 15.200 bankovcev. Ostalega niso spravili v promet, ker so bili to samo po-kvajeni eksemplarji. Ves ta denar so hoteli ponarejalci z avtomobilom prepeljati v Avstrijo in ga tam spraviti v promet.
— Naš dober prijatelj g. George Demanche, direktor pariške smotre ,Revue Francaise* je s svojo soprogo prispel v Ljubljano, da prouči naše razmere.
— Legatov zavod v Mariboru zaprt. Vsled ukaza poverjenika Ver-stovška se je moral včeraj nenadoma zapreti Legatov učni zavod. Na zavodu bi se bil moral 3. oktobra zaključiti drugi tečaj ter so dijaki tega zavoda sedaj brez učnih izpričeval in izpitov.
— Nov akademski list. V kratkem prične izhajati v Ljubljani »Vestnik jugosl. napredne omladine iz Slovenije«. List bo izhajal večkrat na mesec (po možnosti vsak teden) in si stavi nalogo, razbistriti razmere med omladino, vzdramiti jo iz brezčutne stagnacije do socijalnih in kulturnih vprašanj; politiko bo smatral kot znanost in jasno zavzemal svoje stališče proti vsemu kar posega v visoko- in srednješolsko življenje. — V to svrho se je konstituiral konzorcij (samo iz akademikov), ki bo list izdajal, urejeval in upravljal. Od vseh naprednih ferjalnih organizacij in tovarišev po Sloveniji in od vse napredne javnosti pričakujemo prijaznega sodelovanja. Uredništvo in upravništvo »Vestnika« se nahaja v Ljubljani, Narodni dom, mala dvorana, kamor naj se pošiljajo vsi rokopisi in naročila.
— Poplave. Iz Maribora poročajo, da je Drava kljub lepemu vremenu v zadnjih tednih pričela v torek hipoma naraščati in nosi s seboj večje množine raznovrstnega lesa. Ob bregovih Drave nakopičene lesne zaloge so se morale vsled naglo naraščajoče reke tekom zadnje noči spraviti na varno. — Vsled poplav v Italiji je moral ekspresni vlak iz Pariza vzeti pot preko Dunaja in Maribora.
— Poškodbe  in  nezgode. Za
gozdnega delavca Jakoba Š m i d a iz Mojstrane je bila usodepolna Finžgarjeva igra »Divji lovec«. Med igro na Mojstrani se je igralcu sprožila puška ter je 5mid zadobil težko poškodbo v glavo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.. — Tajnika Feliksa M a j e r j a, stanujočega v Kolodvorski ulici št. 35, so neki konji na cesti v Sp. Šiški podrli na tla ter je zadobil težke poškodbe.
— V nedeljo, dne 26. septembra se vrši vrtni koncert v restavraciji Bellevue od pol 4. do pol 7. Svira godba dravske divizije. V slučaju slabega vremena se vrši v notranjih PJCostpjrihL
■      ■      1 j
— Zlata poroka. V soboto dno 23.
tm. praznujeta policijski nadkomisar m pokoju Ivan Robida in njegova so* proga Marija, zlato poroko.
— Obradovit-   Retta   u Ljubljani.
Secamo se velikog uspjeha kojega je ovaj naš umjetnik postigao sa svojim originalnim prikazivanjima 1917. god. u Uni onu. To je bio uspjeh kakovoga nije u Ljubljani nitko ni pre ni posle postići mogao. Ovoga puta umjetnik donosi senzacionalne novosti i nastupa samo v sredo 29. i eetvrtek 80. sept. u Narodnem domu. Ulaznice v trafiki, Šelenburgova ulica št. L k
Stalna elektrika komisija.
Druga plenarna seja Stalne clek-triške komisije se je vršila v četrtek dne 23. septembra t L pod predsedstvom g. prof. drja Vidmarja ▼ mestni posvetovalnici Poročilo in predlogi g. prof. Vidmarja o izenačenju in enotnosti električnih naprav so bili sprejeti soglasno. Sklenilo se je na predlog g. Šukljeta na podlagi njegovih predlogov izdelati zakonski osnutek in ga predložiti vladi. Poročilo o dovodnem pravu je podal, g. inž. Suklje. Sklenilo se je, da se peča poseben pod odsek vnovič s tem vprašanjem in da izdela osnutek zakona o do-, vodnem pravu. Sledilo je poročilo odseka za ureditev dobavn iti cen za plin in električno energijo, določenih v s arejSiti pogodbah. Sklenilo se je vlado zaprositi, da se izda že izdelan zakonski načrt z dvema izpremembama, ki se tJ-četa terminov- Vršil se je na to temeljem poročila g. ravnatelja Ciuhe razgovor zaradi trošarine na električno razsvetljavo in na luč. Nameravani davek po vladni predlogi bi podražil električno luč zyi 100%. Davek bi se po sedanji določbi pjačal tudi od slabih žarnic ki niso za rabo. Obdačitev je kruta za najmlajšo našo industrijo. Sprejel se je predlog jg. dr. Wihdischerja, da se opozori vlaJ-do na nedogledne posledice te nadmen ne obdačitve in da se predlaga nov, primernejši način obdačitve.
PleJiiSe mamte za ooioiio ip5 tono L
Plebiscitni odbor je izdal pod nadzorstvom deželne vlade in sporazumno s poštno upravo posebne plebiscitne znamke po 5, 15, 25, 45, 50 para in 2 dinara s pretiskom na 2- in 4vinarskib časopisnih znamkah.
Plebiscitne znamke se smejo vpo-rabljati za frankiranje pošiljatev do 10. oktobra t. 1. in sicer po vrednosti,; ki je označena na teh znamkah. Prodajajo se te znamke pri vseh koroških poštnih uradih glasovalne cone A ter pri poštnih uradih Ljubrjanal, Mari-bori, Celje, Ptuj, Novo mesto in Kranj in sicer samo 7 dni, ker je zaloga majhna.
Cela serija stane 40 K 80 v, mala serija pa, to je vse parske, 16 K 80 v.
Posamne komade je dobiti pri imenovanih uradih samo od nekaterih vrst plebiscitnih znamk in sicer proti plačilu trojne nominalne vrednosti.
Te plebiscitne znamke bodo imele veliko vrednost v n arodnozgodovinskem ter tudi v filatelističnem ozira.
Vsak, kdor si nabavi te znamke, si pribavi realno vrednost ter doprinese obenem svoj dar na narodni žrtvenik*
Zdrausruo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 12. do 18. t. m. se je rodilo v Ljubljani 24 otrok, 2 sta bila mrtvo rojena, umrlo je 33 oseb, med njimi 15 domačinov. Za otro-čico sta umrli 2 osebi, za Krizo 9 oseb, med njimi 6 tujoev, za jetiko 2 osebi, vmes 1 tujec, vsled mrtvouda 2 osebi, vsled samomora 1 oseba. Oboleli so: za otročico 2 osebi, za grižo 4 tujci, 3 vojaki in 7 domačinov, za vratico 1 domačin. _ f
Izpred sodlšCa.
— Odmev pravde dr. Oblak — dr. Pegan. Dne 10. avgusta t. 1. ob 4. popoldne je bila pred ljubljanskim deželnim sodiščem vzklicna razprava v pravdi dr. Oblak — dr. Pegan. Tej razpravi je prisostvovala tudi ga. Terezija Peganova, katero je govor
. dr. Oblaka zelo razburil. Okoli 8. ure zvečer, ko se je vzklicni senat nmak-I nil v posvetovalnico, so bile stranke na hodniku pred razpravno dvorano. Tedaj je pristopila ga. Peganova k dr. Oblaku ter ga sunila v levo čeljust z besedami: »Kako se upate o mojem možu tako govoriti?« Danes, 24. t. m. je bila pred ljubljanskim , okrajnim sodiščem na tožbo dr. I Oblaka ga. Terezija Peganova ob-! sojena zaradi žaljenja časti na 48 ur I zapora ali 300 K denarne kazni s i stroški vred.
! IZPRED MARIBORSKE POROTE. Maribor, 21. sept. Danes se je vršila porotna razprava proti glavnemu krivcu tatvin v mlinu Scher-baum Franu Mulcu, ki ie že pred vojno služil 14 let pri tem mlinu, se vrnil po vojni zopet v isto službo ter užival splošno zaupanje gospodarja. Vojna pa ga je izpridila in tako je prodal pred kratkim Zagorčevi 5 vreč po 100 kg in 4 po 75 kg bele moke pri belem dnevu na lasten račun. Le-ta, ki je bila pred poroto že
( obsedena na 4 mesece, o čenra mn
■■ohHHH
■
2l9 štev.
.SUOVhN^Ki KAKOjj*, dne Z3. septemDra T920.
3. stran.
Že poročali, je prodala moko raznim pekom. Mulec je prejel za prodanih 800 kg moke 6400 K. Izgovarjal se je, da je slabo živel, zagovornik dr. Ravnik pa je povdarjal, da škoda ni bila tako velika, ker je Scherbaum kupil moko v Banatu po 2 K do 2 K 50 vin. Vsi ti izgovori niso držali in je bil Fr. Mulec obsojen na 18 mesecev tečke ječe. — Popoldne je stal pred porotniki 191etni Hugon Jože Markuš, bivajoč v Gradcu, pristojen v Smarjeto. Izvršil je to- in onstran demarkacijske črte tekom decembra lanskega leta in januarja letošnjega leta več vlomov in tatvin, pri katerih je odnesel nad 13.000 K denarja, več ur in drugih dragocenosti. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. ;— Pred mariborskim okrožnim sodiščem so se danes vršile razprav« proti osmim Prekmurcem zaradi raznih tatvin in so bili obsojeni od 14 dni do 8 mesecev zapora, dva pa sta bila oproščena.
— Goljufivi kolporter. Pred mariborsko poroto se zagovarja 151etni slepar Jakob Gabrovec. Kolportiral je za svojega očeta, ki je pošten mož, ljubljanske časopise, a zahotelo se mu
je po samostojnosti. Odšel je na Pra-gersko ter od tam naročil v imenu svojega očeta ljubljanske liste, ki so se mu na dobro ime njegovega očeta tudi pošiljali proti naknadnemu plačilu. Fant je tam prodajal >Slovenski Narod«, >Slovenca«*, >Naprej« in Jugoslavijo« in se dobro imel. Ko so časopisne uprave zahtevale plačilo, je odpisal, da pride sam plačat. Izpremenil je tudi ime Jakob v Ivan ter naročal časopise na Pragerskom še nadalje tudi pod imenom trgovec Val. Tako je sleparil od januarja do maja ter oškodoval s-Slov. Narod« za 7172 K, Slovenca« za 3510 K, ^Naprej« za 1110 K in > Jugoslavijo s za 3S90 K. Obtoženec je svoje goljufije priznal. Ker ni bilo pojasnjeno, kako je bilo mogoče, da so uprave fantu toliko kreditirale, se je razprava preložila, da se zaslišijo upravniki ljubljanskih listov.
— Z dežnikom iztaknil oko. V Mariboru je bil včeraj obsojen Anton Te-m e n t iz Pobrežja, ker je 5. januarja t. 1. sunil Ivana V i n d i š a, posestnika iz Brega, z dežnikom v oko, tako, da je temu ostala ost dežnika v očesu in je Vindiš oslepel. Tement je bil obsojen na 4 leta težke ječe ter mora plačati Vindišu 4000 K za oko in 800 K zdravniških stroškov.
nainovelša p^^i^*
SLOVENSKA   DEPUTACIJA PRI ITALIJANSKEM MINISTRSKEM PREDSEDNIKU.
Trst, 23. sept. Z ozirom na dogodke meseca julija v Trstu je sklenilo politično društvo »Edinost« poslati posebno deputacijo kot zastopnico našega naroda na zasedenem ozemlju v Rim, da intervenira pri italijanski vladi v prilog jugosloven-skemu življu v Trstu in Primorju. Za vodjo te deputacije je bil izbran dra* štvent predsednik dr. Josip Wilfan. Deputacija se je že pred enim tednom napotila v Rim. Ministrski predsednik Giolitti je sprejel odposlanstvo pretekli torek. Kot govornik je nastopil dr. Wilfan. V svojih izvajanjih je povdarjal pravico jugoslovanskega življa na zasedenem ozemlju do samoodločbe, protestiral proti krivicam, ki se gode Jugoslovenom v. Primorju, proti zatiranju jugosloven-skega prebivalstva s strani italijanskih oblasti ter zlasti zahteval zadoščenje in odškodnino za izgrede, ki so jih meseca julija izvršili fašisti na jugoslovensem imetju in posesti v. Trstu. Deputacija je vročila ministrskemu predsedniku posebno spomenico, v kateri se navajajo postulati jugoslovenskega prebivalstva v Primorju, ter prosila, da se vse v spomenici navedene zahteve izpolnijo. Ministrski predsednik Giolitti je obljubil, da bo vlada z vso dobrohotnostjo preštudirala zahteve, navedene v spomenici, in ukrenila vse, kar se H bo zdelo primerno.
MONOPOL SLADKORJA.
— d Beograd, 23. sept. Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davku na sladkor. Država bo sladkor prevzela v monopol in vsled tega tudi prodajo sladkorja v vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja znaša na leto 8000 vagonov, v Jugoslaviji pa se ga pridela 5000 vagonov v 14 tvornicah.  Država  bo  od teh
tvornic kupila sladkor po 7 dinarjev za kilogram, ostanek pa bo kupila v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja draže, prodajalci pa bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bi prebivalstvo imelo sladkor ceneje, kakor dosedaj, država pa bi imela od tega 160 milijonov dinarjev dobička.
PROTI DRAGINJI!
— d Beograd, 23. septembra. V ministrstvu za obnovo zemlje se bo do konca tega meseca dogotovil načrt zakona o pobijanju draginje. Ministrstvo za obnovo zemlje namerava svoj načrt predložiti parlamentu.
AMERIŠKE LADJE ZAPUSTE V KRATKEM JADRAN? Novi Jork, 22. septembra. >New York Times< poroča iz AVashingtona: V uradnih krogih se zagotavlja, da bodo ameriške ladje, ki se nahajajo v Jadranskem morju, odpoklicane, ker so izvršile svojo misijo. Dostavlja se, da vlada nima še nikakih informacij glede sporazuma med Giolittijem in Mille-random ter še ni modificirala svojega stališča v tem vprašanju-
SOCIJAUSTI HOČEJO ZASESTI LATERAN.
Rim, 22. septembra. Dogaja se, da vdirajo skupine ljudstva v razne stavbe, ki stoje prazne, pa tudi v vile premožnih ljudi. Tako so bile množice zasedle dve poslopji v ulici Po in na Korzu Italia, druge skupine so vdrle v vilo Albani, kjer so razobesile rdečo zastavo, pa razvlekle mobilije in druge reči, vrgle so se tudi v muzej ter tam napravile škodo. Naskočilo je dalje okoli 200 ljudi vilo Celere. Bili so pregnani in mnogo oseb aretiranih. >Os-servatore Romano' piše v ostrem tonu, da socijalisti, ki zasedajo razna poslopja, nameravajo napasti in zasesti tudi lateransko palačo in pritikline. Zahteva intervencije oblasti, češ. da so ta poslopja obsežena v garancijskem zakonu. (Lateranska palača je bila svoj-čas sedež papežev, sedaj je tam velik muzej.)
Gospodarske uesfl.
— g Pregled carine. V statističnem oddelku generalne direkcije carin je izdelan pregled o naši zunanji trgovini. Po teh podatkih je znašal ves uvoz leta 1918. 3,850.136 dinarjev. Ker zbirajo statistične podatke o uvozu carinske oblasti in ker so bile leta 1918. carinarnice ustanovljene samo na južni meji proti Solunu, predstavlja gornja številka samo del uvoza v poslednjih treh mesecih leta 1918. in sicer v južni Srbiji. Mnogo popolnejši so podatki za leto 1919.. po katerem predstavlja uvoz vrednost 2.982,607.276 dinarjev. Podatki za leto 1920. so urejeni dosedaj samo za prvo polovico tega leta ter znaša njih uvoz v tem času 1.850,164.633 dinarjev. — d
—g Ukinjenje devizne centrale. Z ozirom na ukinjenje devizne centrale pri občuje današnja >Riječ« še naslednje podatke: Strogo se bo kontroliralo, ali tujezemski kupci kupujejo naše devize na domačem trgu ali ne. Trgovina z devizami se bo razširila na ta način, da bo Narodna banka vršila zavarovanje valute, odnosno odkup inozemskih valut od inozemskih kupcev, za kar bodo poleg nje pooblaščene še njene podružnice in vsi pooblaščeni denarni zavodi v državi. Pogoj bo, da se trgovina deviz, ki so bile na ta način odkupljene, odstopi državi, oziroma Narodni banki. Končno 6e bo kontrolirala prodaja deviz za potrebe uvozne trgovine. To so načela, ki so se določila v sporazumu z vsemi gospodarskimi krogi v državi. Za prodajanje deviz bo imela dovoljenje samo tista banka, ki ima najmanj en milijon dinarjev akcijskega kapitala.
— g O izvozu pšenice. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, naznanja: >Z odlokom >pri vredno finansijskega komiteta mi-nistarac od 2. trn. C. št. 56.567, je odobren Uro« petnaisttiaod vagonov ndeo^
ce. — Povodom izvoza bede moral iz voznik predložiti carinarnici dokaze o osiguranju valute in uverenje ministrstva ishrane, da je v naturi plačal izvozno carino po čl. 189 finansijskega zakona.«
— g Davek na poslovni promet. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je odredil finančni minister z brzojavnim ukazom, došlim v Ljubljano dne 22. tm., da stopijo določila finančnega zakona za leto 1920 21 (>Službene Novinec z dne 25. avgusta t. 1. št. 185) o davku na poslovni promet dne 25. septembra t. 1. v veljavo. Od tega dne se plačuje ta davek na vsem ozemlju naše kraljevine. Natančnejša določila o tem davku so razvidna iz razglasa delegacije, ki je objavljen v >Uradnem Listu«.
— g Izvoz pšenice iz Jugoslavije. V >Službenih Novinah«, broj 199, je vlada razglasila pogoje za izvoz 15.000 vagonov pšenice. Med drugimi pogoji je bil tudi ta, da mora vsak uvoznik 5 do 10% vsakokrat eksportirane pšenice dati v naturi in brezplačno na razpolago ministru za prehrano. Na prvi hip je jasno, da.so tako urejeni eksporti nemogoči. Ali naj se da 5% ali 10% ? To so hitro uvideli in > Službene Novinec broj 206 ima nov ukaz. Za izvoz v okviru kontingenta se zahteva zasigu-ranje valute in plačilo carine. Mesto pšenice se lahko izvaža moka brez odbitka otrobov.
— g Skrajšanje roka za prijavlje-nje obdavčenega kuhanja žganja. Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih davkov, je dovolilo, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 48urni rok za prijavljenje obdavčenega narejanja žganja v kolikor je kontrola izvršljiva, primerno skrajšati. Kdor želi, da se mu dovoli skrajšanje predpisanega 4Surnega prijavnega roka, se ima zadasi ti z ie iz-
polnjeno tiskovino za prijavo davkov-nega postopka pri pristojnem oddelka finančne straže v svTho vidiranja prijave. Nevidiranih prijav obdavčene žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem ne smejo sprejemati.
— g Avstrijske državne zakladnice. >Wiener Ztg.« priobčuje razglas državnega urada za finance od 20. septembra 1920 o oddaji davkaprostih, 6%, 61etnih, četrtletnih odpovednih državnih zakladnic po finančni upravi republike Avstrije. Nove državne zakladnice se obrestujejo začenši s 1. septembrom 1920 s 6% od nominalne vrednosti.
— g Resolucije s shoda hišnih posestnikov. Dne 15. septembra 1920 v vcuti dvorani hotela Union v Ljubljani na shodu zbrani hišni posestniki iz cele Slovenije ter zastopniki iz Hrvatskega in Srbije so enoglasno sklenili sledeče resolucije:
I. Protestiramo proti temu, da se vladi še do danes ni zdelo vredno odgovoriti na resolucije enoglasno sprejete na občnih zborih društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 18. maja 1919 in 16. maja 1920.
II. Ugovarjamo najodločneje proti kršitvi ustavnih pravic hišnih posestnikov v tem, da pokrajinska in centralna vlada izdaja razne v plašč dozdevnega socijalizma odete naredbe, ki so vse brez vsake pra^ltoe podlage in s katerimi se torej kršijo ter gazijo imperativne odredbe, ustave in zakonov te zemlje, ker se jim ne priznava, nego popolnoma jemlje pravo zasebne lastnine.
III. Protestiramo proti rekviziciji delov stanovanj hišnih posestnikov ter proti oddaji stanovanj potom državnega stanovanjskega urada odnosno stanovanjske komisije. S tem država nezakonito posega v pio-sto razpolaganje državljanov s svoje imovino, kakor je to zasigurano v osnovnih zakonih.
IV. Ugotovimo, da narodno predstavništvo ni vršilo nalog, ki bi bile v interesu produktivnih stanov, da torej narodni predstavniki niso ščitili interesov hišnih posestnikov v državi, pač pa povsod dopustili, da so hišni posestniki postajali vedno bolj brezpravni in s tem odpirali v državi na stežaj vrata komunizmu in boljševizmu.
V Izjavljamo, da ne stremimo za kakimi neprimerno visokimi stanarinami, če se nam zagotovijo življenjski pogoji in varuje naša lastninska pravica.
VI. Nasprotno pa zahtevamo, da država nemudoma dovoli svojim nameščencem v naših novih pokrajinah tolike stanovanjske doklade, da bodo zamogli takoj plačevati sedanje stanarine v enaki viso-čini v dinarju, če vlada vstraja na upeljani relaciji 1 : 4, ker se s tem sedanje priznano nizke najemščine faktično prav nič ne povišajo. Kadar se formelno izvrši zamena kron v dinarje, zahtevamo hišni posestniki celo najemščino, ki jo prejemamo sedaj v kronah, v isti višini v dinarjih.
VII. Izrekamo svoje začudenje, da država še vedno uveljavlja že leta 1820 za vzdrževalne stroške pri odmeri hišne najemnine določeno kvoto 15 odstotkov, medtem ko so se ti stroški sedaj povišali najmanj za 2000 odstotkov. Zahtevamo pa dalje ne toliko v interesu nas kakor najemnikov, da se za popravila dovoljena povijanja ne obdačijo, ker so stari poviški samo povračila večjih stroškov in ni pravično, da na teh plačilih partipicira še država, pokrajina in občina.
VIII. Ponovno povdarjamo, da i*avno razdrapanost v stanovanjski politiki, ki se sedaj vrši na merodajnih mestih, poostruje stanovanjsko bedo, ker  se   s   tem odbija vsako upanje za napravo novih stanovanj, dalje   se   pri takih obupnih   razmerah ne more opomoči stavbena in druge ž njo spojene obrti in ravno tako ni državna uprava j dosedaj pokazala svoje sposobnosti, na tem i polju doseči kake zadostne uspehe.   Taka i socijalna politika ne preti samo popolnoma | uničiti našo domačo stavbno obrt, temveč se s tem naravnim potom goji brezposelnost v največjo škodo naše mlade države in na račun    itak   visoko obremenjenih davkoplačevalcev.
IX. Vse dosedanje vladne naredbe niso zamogle odpraviti stanovanjske bede, temveč se Je večina dosedanjih stalnih najemnikov s temi naredbami samo begalo in preganjalo, pri tem pa se ustanovilo zopet nekaj uradniških mest več na račun davkoplačevalcev
X. Zahtevamo odločno, da se stanovanjsko in davčno vprašanje za celo državo rešuje vedno popolnoma enotno in da je za to kompetentno edino le Narodno predstavništvo, nikakor pa ne posamezne pokrajinske vlade, ki si prisvajajo celo pravice, da proti njihovim ukrepom ni višje in štance za pritožbo. Treba je ustanoviti takoj upravno sodišče za celo državo, ali pa območje državnega sveta v Beogradu raztegniti na celo kraljevino.
XI. Hišna posest je z davki in dokla-dami tako obremenjena da ne prenese prav nobene višje obdačitve od kakršne si bodi strani in zaradi tega ugovarjamo vsakim novim davkom ki bi nas višje obremenili. Zaradi tega smatramo za neumestno, da se invalidni davek naloži tudi hišnim posestnikom. Ravno tako smo proti trošarini na žarnice, ker bo s tem zopet prizadeta obrt. Od vlade in poslancev zahtevamo, da iščejo za take davke drugih virov. Vse povlške pa smo primorani porazdeliti na najemnike. Prav odločno odklanjamo postopanje ljubljanske davčne oblasti, ki namerava pri odmeri hišnonajernninskega davka za prihodnji dve leti odhiti vodarl-no in gostaščino v prikrajšani Izmeri. Ako bi se to faktično Izvršilo, ne bomo mirovali, da se krivica popravi in postopa na dosedanji gotovo pravilni način.
XII. Hišni posestniki apelirajo na prN zadeta ministrstva, da Izdelalo čimprej nov zakon glede vojaške nastanitve
XIII. Hišni posestniki priznavajo sicer vsakemu svobodno združenje, smatramo pa ustanovitev društva najemnikov le kot novo noostritov medsebojne« razmerja ter
obžalujemo, da je pokrajinska vlada dala svoje odobrenje pravilom, ki kršijo najna-vadnejše osebne pravice hišnih posestnikov in jih nekatere točke naravnost žalijo fn izzivajo.
XIV Vladi pa neprikrito javljamo, da hočemo boj za dosego svojih postavno zajamčenih pravic neustrašeno bojevati do končne popolne naše osvojitve Iz nepo-stavnega stanja. Merodajne činitelje pa delamo odgovorne za škodo državi, ki jo trpi s tem, da se uničuje z brezpravnostjo hišna posest, ki je najtrdnejši temelj države.
XV. Končno se izrekamo za takojšnJe ujedinjenje vseh hišnih posestnikov v naši kraljevini in za skupno delovanje z vsemi produktivnimi gospodarskimi stanovi. V dosego svojih ciljev hočemo iskan zavez-
; nikov pri vseh onih, ki bi utegnili bid ogroženih v svojih lastninskih pravicah.
Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Sloveniji. Na dan shoda hišnih posestnikov v Ljubljani ee je vršilo   dopoldne   na   verandi hotela
j Union zborovanje delegatov društev hišnih posestnikov iz cele Slovenije, katerega se je udeležilo kakih 40 odposlancev in so mu prisostvovali tudi zastopniki iz Srbije in Hrvatskega. Določil se je program, po katerem je nastopati hišnim posestnikom v prihodnje, da dosežejo zopet svoje pravice, ki so jim zasigurane v državnih osnovnih zakonih. Med drugimi točkami se je tudi ustanovila: Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Sloveniji s sedežem v Ljubljani in so se enoglasno odobrila pravila te zveze, ki se bodo takoj predložila vladi v odobrenje.
V prvi Zvezni odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Predsednikom Ivan Frelih, prvim podpredsednikom Martin Zni-daršič iz Jesenic, drugim podpredsednikom Dragotin Hribar, prvim tajnikom Josip Pire, drugim tajnikom Josip Ur-banič, blagajnikom Franc Osterman; za odbornike so bili izvoljeni: Glaser za Maribor, Volavšek za Celje, Šmaj-dek za Jesenice, Ullrich za Studeno pri Mariboru, Rebolj za Kranj. Košir za Novo mesto, Veiss za Metliko ter Pin-tar za Slovensko Bistrico, za ostala mesta bodo dotična društva šele določila 6voje odbornike.
—g Gibanje obrtnikov v Mariboru.
V mariborskih slovenskih obrtniških krogih se je pričelo gibanje, da se osnujejo sanostojne obrtniške organizacije. V Mariboru se je osnoval že pripravljalni odbor ^slovenskega obrtniškega društva v Mariboru«, ki bo obsegalo kraje: Maribor, Ptuj, Slovenske gorice, Velikovec in Mursko Soboto. Meja mod mariborsko in slično celjsko organizacijo, ki se osnuje v kratkem, se določi kasneje. Že tekom prihodnjega meseca se bo vršil ustanovni občni zbor te nove organizacije, zvezan z velikim obrtniškim shodom.
—g Za hitrejše carinsko poslovanje in olajšavo prometa z Avstrijo. Iz Maribora poročajo, da je južna železnica sklenila prepeljati veliko število vagonov, nakopičenih na nemško-avstriiski meji, na Tezno pri Mariboru, da na ta način omogoči promet in pospeši zaca-rinjenje blaga.
— g Čehoslovaška prometno - ca-rinarska komisija. Obisk čehoslovaške prometno - carinske komisije v naši državi je imel ta uspeh, da se je glavno carinsko postopanje preneslo iz obmejne postaje v Maribor. V ta namen se je sestala posebna konferenca, katere se udeležujejo aktivno zastopniki generalne direkcije carinam, ministrstva saobraćaja (dr. Borko) in prizadeti železniški in civilni upravičenci. Čehoslova-ška komisija se udeležuje teh konferenc le kot gost. Na teh konferencah, kjer bo posloval še jutri in morda tudi pojutranjem, poseben odsek v Mariboru, se raziskuje vzroke ovir prometa in carinskih težkoč ter o sredstvih, kako naj se tem nedostatkom odpomore. Po končanih posvetovanjih v Mariboru se preseli komisija v Ljubljano, kjer se bodo vršila s prizadetimi činitelji takisto važna posvetovanja.
— g Situacija na vinskem tržišču je za nas še vedno nepovoljna, kakor izvaja >Jugoslov. Lloyd«. Jugoslavija ne more izvažati v Avstrijo zbog visoke cene vina pri nas, razlike v valuti in drugih velikih stroškov. Na češkem in v Avstriji so cene take, da na naš izvoz niti misliti ni. V Brnu stane vino hektoliter po 600 čehoslov. kron, to je okoli 1500 naših kron, na Dunaju 3500 do 3300 avstrijskih kron, to je naših 1350 do 1550. V Zagrebu so cene okoli 1400 do 1800 K, v Vršcu, to je v središču banatske vinske trgovine, se gibljejo cene med 1200 in 1500 K. Sremska vina stanejo v Zagrebu 1200 do 2200 K. Ako dodamo k tem visokim cenam visoke prevozne stroške itd., pridemo do rezultata, da bi cena našemu vinu smela biti največ 5 K. da bi moglo prenesti eksport v Avstrijo in Čehoslovaško. Se-Ijaki pa zahtevajo za sam mošt 1000 K, tako da ni izgleda za eksport vina. Na Madžarskem je vlada znižala izvozno takso zopet za 50 K, tako da znaša 100 K za hekto. Cene se gibljejo med 1200 do 1500 K. Meseca aprila in maja je znašal madjarski izvoz na dunajsko tržišče po 130.000 hI. Mošt se prodaja po 400 K.
—g Naša zunanja trgovina* V statističnemu oddelku generalnega ravnateljstva carin se vodi statistika o naši zunanji trgovini. Za sedaj so znani podatki za leto 1919, po katerih znaša skupni uvoz 2,902,067.276 dinarjev; za leto 1920 so znani podatki samo za prvo polovico, v kateri znaša skupna vrednost našega uvoza 1,850,164.633 dinarjev.
—g Pri ljubljanski podružnici »Državne posredovalnice za delo« išče veliko število vajencev učno   mojstre i
sledečih" strok: ključavničarske, kovaške, mizarske, kolarske, krojaške, čevljarske, sedlarske, trgovske ter vajen -ke kot šivilje in prodajalke. Mojstri, ki bi sprejeli vajence v učenje (Če le mo goče z oskrbo) se naprošajo, da vpoš-ljejo naslove na >Državno posredovalnico za delo v Ljubljani, Gradišče 4.
—g Išče se večje število gozdnil: delavcev (drvarjev) pod jako ugodnimi pogoji za Hrvatsko. V to svrho se je obračati na >Državno posredovalnico za delo« v Ljubljani, Gradišče 4.
— g Davčna obremenitev. Novosti« poročajo iz Beograda: Na seji dne 3. t. m. demokratskega kluba je finančni minister Stojanovič podal pojasnila o proračunskem zakonu, posebno o obdavčenju posameznih pokrajin. Iz tega poročila izhaja, da je pri nas davčna obremenitev na osebo triinpolkrat manjka kakor na Francoskem in trikrat manjša kakor na Bolgarskem, Ce-hoslovaškem in v Romuniji. Razporeditev državnih posrednih in neposrednih davkov je nastopna: na Srbijo odpade 632 milijonov dinarjev, na Hrvatsko in Slavonijo 420 milijonov, na Bačko in Baranjo 372 milijonov, Dalmacijo 77, Črno goro 55, Bosno 319 in Slovenijo 247 milijonov. Potemtakem so neosnovani ugovori posameznih poslancev, kakor da jo proračunska osnova neenako razdeljena. — d.
— Beogradski trgovci so imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o zakonu davkov na vojne dobičke, o dokladah na redne davke ter o drugih davkih. Na zborovanju so sklenili tudi resolucijo, ki so jo osebno izročili finančnemu ministru Stojanoviću.
— g V Slovenski Bistrici se snuje Prva jugoslovanska tovarna gumbov. Opremi se tovarna z najmodernejšimi stroji, kojih zmožnost bode provzročila nepotrebnost vsakega uvoza gumbnega blaga. Izdelovale se bodo vse vrste gumbov iz roga, lesa, kosti in pločevine. (7242)
— g Gradnja hotela t kupališta u Zagrebu. Dioničko društvo za izgradnju svra-tišta i kupališta u Zagrebu raspisalo je natječaj do konca mjeseca kolovoza u g. za izradnju projekata za hotel i kupalište na mjestu bivših kuća Horvat i Sachs u Dići, Gundulićevoj i Samostanskoj ulici, Porotu sačinjavali su gg. prof. inž. Calogo-vić, prof. arh. Dryak, prof. arh. Gentzkov, arh. Janko Holjac, arh. Kalda, prof arh. Pilar, prof. arh. Schon i gradievni nad-savjetnik arh. pl. VancaŠ. Ob petnaest prispjelih projekata dosudila je porota drugu nagradu od K 45.000 projektu »Sljeme« (sa crno označenim zidovima) autorima gg. Karlu Susanu i sinu u Sarajevu, a treću nagradu od K 30.000 projektu »Promet« g. gradjev. nadsavjetniku Karlu Paržiku u Sarajevu. Prve i četvrta nagrada nisu mogle biti dosudjene, nu porota je predložila društvu, da kupom nabavi projekte »Sljeme« (sa crveno označenim zidovima), »Savremano« i »Sasa« svaki sa iznosom I od K 10 000. Pozivaju se autori za kup predloženih radnja, da se što prije pismeno izjave, da li su s ovim predlogom porote sporazumni te da li pristalu na prodaju 1 obznanu njihovih imena prigodom izloženi a. Projekt bit će na javni uvid izloženi od 20. rujna do uključivo 27. rujna o. g. za zapisnikom porote u prostorijama Muzeja za umjetnost i obrt na VViisonovom trgu br. 8 srednji ulaz, prizemno UJcvo. Nena-gradiene radnje imaju natjecatelji podići unutar roka od Četiri tjedna nakon izmaka gore označenog izloŽenja uz doprinos po-tvrdke primita ili poštanske predatnlce kod Dioničarskog društva za Izgradnju svra-tišta i kupališta u Zagrebu (zgrada Prve hrvatske štedionice) Zagreb, Ilica 5. 7223
Borze.
— d Zagreb, 23. septembra. (Borza.) Devize: Berolin 196.50—200, Bukarešta 230—0, Italija 520—525, London 400—425, Novi Jork 117—118, Pariz 782—785, Praga 162—170, Svica 1700—0. Dunaj 39.25—39.50. Valute: amoriški dolarji 112—114.25, avstrijske krone 40—41, carski rublji 122—127, napoleondori 413—416, nemške marke 198—200, romunski leji 224—228, italijanske lire 502—505, turške lire v zlatu 0—480, češkoslov. krone 170—180.
— d Beograd, 23. septembra. Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.20, francoski franki 195—197, ameriški dolarji 27.75 do 28.25, romunski leji 56.50—0, nemške marke 47—47.50, avstrijske krone 10.30—10.50. Devize: Pariz 0—192, London 101—105.50, Berolin 46.75—0, Dunaj 10.10—10.15, Praga 0—40. Rim-Milan 125—127.
— d Curih, 23. septembra. (ČTU.) Devize: Berolin 10.30, Holandija 192.75, Novi Jork 620. London 21.68,' Pariz 42.20, Milan 26.63. Bruselj 44.25,, Kodanj 84.0, Madrid 90.75, Buenos Ai-res 225, Praga 8.35, Beograd 22.50, Za-greb 5.15, Dunaj 2.85, avstrijske žigosane krone 2.40.
— d Dunaj, 23. septembra. (ČrTU.) Amsterdam 8000, Berolin 518.50, Curih 4100, Kristijanija 3700, Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 512.50, romunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 246—266, Budimpešta, plačilo v denarju poštne hranilnice, 96—106, plačilo v žigosanih kronah 96—106, madžarske žigosane krone 96*—106, Praga 405—431, Varšava in Krakov v, poljskih markah 100—116, čehoslovaško krone 5000aki 404—430, manjši bankovci 404—430, novi dinarji 990 do 1040.
— d Praga, 23. septembra. (CTU.) Devize: Beograd 249, Dunaj 23.75, Zagreb 61.50. Valute: dinarji 245, avstrii-ske kroae 22.7^ u
.4. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 25. septembra 1920.
W3. štev.
Raznoterosti.
* Ali fe žena dolžna bfti pokorna možu? V francoskem senatu je podal pred kratkim senator Mattin predlog za odpravo § 213. meščanskega zakonika. Ta paragraf se glasi: Mož je dolžan rediti svojo ženo; žena je dolžna biti pokorna svojemu možu. Ta predlog še ni prišel v zbornico na dnevni red, ali vsaj javnost se zanima za njegovo usodo. »Excelsiorc je razpisal o stvari anketo, v kateri se je cela vrsta znanih politikov in književnikov izrekla za Mattinov predlog.
* Boj proti mišim v Parizu, kjer jih je brezhrojno, se je pričel z uradne strani dne 15. t. m. Določenih je 140 mest kjer plačujejo po 25 centimov za vsako ubito miš.
~ Kultura.
NARODNO GLEDALIŠČE. Spored dramskih in opernih predstav. Drama: Petek, 24. tm., >Hasanaginica<:, A. Sobota, 25. tm., >Pygmalion<, izv. Nedelja, 26. tm., Hasanaginica, izv. Ponedeljek, 27. tm., >Anfisac, B. Opera:
— Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti g. Richterjeve se izpremeni re-pertoir sledeče:
Petek, 24. tm., >Lepa Vida«, D. Sobota, 25. tm., >Glumači«, E. Nedelja, 26. tm., >Trubadur<. izv.
— Operno gledališče. Trubadur. Sicer imam Verdija prav rad. Trubadurja pa imamo menda vec ali manj vsi zadosti. Makaroni s sladkorjem in še povrh prav v naglici prigotovljeni. To je bilo opažati ves večer, zdaj v orkestru, zdaj v zboru, zdaj pri solistih. Pravzaprav zabavljati ne smem, saj za eno vajo ali tako približno ni zahtevati več, kakor tudi le približno. Vseeno bi želeli malo več resnosti. Predstavila sta se v prvič g. Romano v-s k i j — bariton (grof Luna) in g. Z u-pan — bas (Ferrando). Romanovskij sieer ni J prima«, pa vendar je vporab-ljiv pevec z dokaj simpatičnim timorom in sigurnim nastopom; Zupan pa se še nekoliko boji, a proti koncu je postal že bolj pogumen. Glasu ima dovoli, treba ga bo samo vporabiti in kadar mu igra ne bo delala nadlege, se nam predstavi v še boljši luci. — Drvo t a je, kadar hoče, imeniten, le semtertam rad pomarkira. Leonori — Ri ehterjevi ni ničesar reči, a Azucena — T h i e r ry j e v a je pevka z ogromnim materijalom. Ostale vloge so bile prilično zasedene. Zbori so bili nekoliko razcefedrani, orkester ne prav visok, četudi Balatki ni ničesar očitati. Omenil bi še, da mora biti poslušalec v naših gledališčih poliglot.
Poje in igra se v vseh slovanskih jezikih'; saj to nima za Človeka, ki stvar pozna, mnogo neprijetnosti, a preprosto, vsebine ne poznavajoče občinstvo nima, čega ne zadovoljuje glasba, prav nič od večera, kajti ne razume niti enega stavka. Treba se bo torej učiti slovenskega jezika. E. Adamič.
— Konservatorij v Beogradu. Umetniški oddelek v ministrstvu za prosveto je začel izdelovati načrt uredbe o glasbenem konservatoriju, ki se bo v kratkem otvoril v Beogradu.
— Razstava Lazičevih del. V dvorani Stankovićevega doma v Beogradu bodo od 25. septembra do 3. oktobra razstavljeni razen del Svetoslava La-zića, umetnika iz Karlovca, tudi idejni načrti za monumentalno cerkev.
— »Plebiscit v koroški Sloveniji« je naslov drobni knjižici, ki jo je založilo društvo >Gosposvetski Zvon«. Knjižico je spisal društveni tajnik dr. Val. Rožič. Knjižicu ima v prvi vrsti namen, ker je pisana v hrvaščini, še v zadnjem trenotku zainteresirati brate Hrvate in Srbe za koroško vprašanje. Knjižica ima pregleden zemljevid s pasom A in B in še dve geografični skici, ki predočujeta Koroško, oziroma Celovec v primeru z ostalo Jugoslavijo in Adrijo. Značilno in važno za knjižico je naslovna stran, ki nosi podobo koroškega mučenika nar. predstavnika Franca Grafenauerja. Slika je izvirno delo akademičnega slikarja prof. S. Šantlja. Že zaradi Grafenauer-ieve slike knjižico :>Plebiscit v koroški Sloveniji« toplo priporočamo. Dobi se pri društvu >Gosposvetski Zvon« v Ljubljani. Cena 8 K z zemljevidom. Brez zemljevida 4 K.
— Sokol I. V soboto, dne 2-">. tm.. otvorimo vrsto zimskih predavanj. V društvenem lokalu bo ob 8. zvečer poročal starosta br. dr. P e s t o t n i k o bistvu mariborskih sokolskih resolucij, o našem razmerju napram Koroški in o gotovih društvenih zadevah. Člane, članice in zrelejši naraščaj vabimo, da se polnoštevilno udeleže tega važnega sestanka. Zdravo! k
— Telovadni odsek Šentvidskega Sokola na Skaručini priredi v nedeljo 26. tm. svojo prvo javno telovadbo z ljudsko veselico. Ker je to društvo najmlajše, vabimo vsa bratska okoliška društva in vse prijatelje Sokolstva, da priskočijo na pomoč in se v čim največjem številu udeleže. To bo tudi zadnja letošnja sokolska prireditov deloma že v krasnih notranjih prostorih brata Vodeta na Skaručini. Zdravo! k
— Staršem šolske mladine! V telovadnici ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ie telovadba za dečke od
6. do 14. leta ob torkih in petkih ob 5.
popoldne. Vpisovanje istotam Vi ure preje. k
Turistika in sport.
Športni teden. — Spored »Športnega tediia Sobota, 25. septembra t. 1. Ob 15. Dirkališče. I. oddelek preizkušnje konj: ježa v terenu na 25 km. Ob 16. Prostor SK. Ilirije. Lahkoatletične tekme: 1.) tek na 400 m, 2.) skok na višino z in brez zaleta, 3.) tek 1500 m, 4.) metanje krog-lje in kopja, 5.) tek z zaprekami, 6.) štafeta 4krat 100 m. Nedelja, 26. septembra t. 1. Dopoldan ob 9. Prostor SK. Ilirije. Lahkoatletične tekme: 1.) tek na 100 m, 2.) skok v daljavo z in brez zaleta, 3.) tek na 200 m, 4.) metanje diska, 5.) finale na 100 m, 6.) skok ob palici, 7.) finale na 200 m. Ob 11. Start in cilj štafete na prostoru SK. Ilirije. Propagandna štafeta skozi Ljubljano. Štafete menjajo: 1.) Prostor ^Ilirija«, 2.) Goskosvetska cesta (pred pivovarno). 3.) Bleiweisova cesta, 4. Narodni dom, 5. pošta, 6. kavarna ^Evropa«, 7.) Go-sposvetska cesta, pred južno železnico, 8.) Gosposvetska cesta (pred pivovarno), 9.) prostor ^Ilirije«. Popoldan ob 14. Dirkališče. Ob pol 14. odkod posebnega vlaka od glavnega kolodvora. I. Kolesarske dirke: a) za prvenstvo: 1.) 1 km brez vodstva, 2.) 25 km z motornim vodstvom, b) vmesne dirke,: a) 3, 5 in 10 km ter 1 km preko zaprek. II. Dirka z motornim kolesom na 1.0 km. III. 2. oddelek preizkušnje konj: a) šolsko jahanje in jahanje čez zapreke. Ob 15. Prostor Ilirije*:. Nogometna tekma. Sparta proti SK. Celje. Ob 17. Prostor >Ilirije«. Ilirija* proti kom. moštvu ljublj. nogomet, klubov. Od ponedeljka 27. septembra do petka 2. oktobra. Dopoldan od 9. do 11. Prostor >Tlirije«. Lahkoatletične predvaje vojakov dravske divizije. Od 14. do '16. vojaške lahke atletične tekme. Od 16. do 18. Vojaške nogometne tekme. Od 9. do 11. in od 17. do 19. Lahkoatletični kurz za civilne športnike. Torek, 2S.. sreda 29. in četrtek 30. septembra. Dnevno ob 15. Na Kozlerjevem vrtu. Tenis tekme. Sobota 2. oktobra. Ob 16. Prostor SK. >Ilirije<. Nogometna tekma; med kombiniranimi moštvi Hermes, Jadran, Primorje, Slovan, Sparta, Svoboda. Nedelja, 3. oktobra. Ob 7.30. Kongresni trg. Start au-tomobilne non stop vožnje: Ljubljana, Kamnik, Gornji grad, Mozirje, Vransko, Ljubljana. Ob 9. Prostor SK. >Ili-rijec. Distančni marš v vojaški opremi. (Za civilne športnike in vojake) Ruta: prostor Ilirije, Gosposvetska c, Dunajska cesta, Šelenburgova ulica, Gradišče. Gregorčičeva ulica, Večna pot, Koseze. Podutik, 5l. Vid, prostor Ilirije.
(Skupno približno 17 km.) Od 9. do 11. Prostor >Ilirije«. Lahkoatletične prireditve. Popoldan ob 14. Prostor Ljublj. športnega kluba. Regata na Ljubljanici. 1.) Parove dvojke s krmarjem. 2.) Štirice s krmarjem event. z izjednačenjem. 3.) Handikap za vse kategorije* prijavljenih čolnov. 4.) Skiff (enojka). Ob 16. Prostor SK. Ilirije. Nogometna tekma. Atletik SK. Celje proti Iliriji. Ob 17. Kongresni trg. Cilj automobilne non stop vožnje. Zvečer ob pol 21. Velika dvorana Union. Razdelitev kolajn, nato zabava s plesom. Cene vstopnicam: Skupne za vse prireditve 60 K. Posamezne tekme: ob sobotah in nedeljah: sedež 20 K. stojišče 10 K, dijaško stojišče 6 K; ob delavnikih: sedež 10 K, stojišče 6 K. Pri vseh prireditvah godba dravske divizije. k
— Dirka v Št. Jerneju. Po dolgoletnem presledku se zopet vrši konjska dirka za kmečke konje krškega in novomeškega okraja dne 10. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v Št. Jerneju. Spored so naznani občinam. Poverjeništvo za kmetijstvo je darovalo v ta namen 8000 kron.
— Opozarjamo vse klube, da se prijave sklenejo s 23. t. m. kakor objavljeno in da se naknadne prijave sprejmejo le proti dvojni prijavnini. Naknadno še objavljamo, da znaša pri-javnina za lahkoatletične tekme KP 10 za osebo, ne glede za koliko kategori se prijavi.
— Zmagovalci vsake kategorije dobe kolajno >Sportue zveze« za prvenstvo Slovenije. — Razpis tekme preizkušnje konj v vojaške namene se radi tega spremeni v toliko, da dobe zmagovalci prve skupino le kolajne.
Drnltosne nesli in
prtrcdMoe.
— Koroški dan v Ljubljani. Poživljamo vse brate in sestre, da se zberejo v nedeljo zjutraj v svojih društvenih prostorih kjer dobe vsa potrebna navodila za pobiranje darov. Bratje, vsi v kroju!
— Darujte cvetlic za Koroški dan!
Vse, ki imajo cvetlice, prosimo, da jih darujejo Sokolskemu Savezu za Koroški dan. Cvetlice naj se oddajo v Narodnem domu I. nadstropje v nedeljo dopoldne.
— Dijake brez razlike poživljamo, da sodelujejo pri Koroškem dnevu. Dijaki se zbirajo v Narodnem domu ob 8. zjutraj.
— Vpisovanje k telovadbi »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« se vrši dne 27. in 28. t. m. od 5. do 7. zvečer v telovadnici I. drž. gimnazije in sicer v sledeče oddelke: otroški oddelek (deklice in dečki od 5. do 10. leta)
naraščaj (deklice od 10. do 15. leta)', gojenke (deklice od 15. leta dalje), damska telovadba.
Vpisnina znaša 10 K, ukovina 40 K polletno, damska telovadba mesečno 20 K.
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani naznanja onim krogom, ki so se zanimali za društvene športne odseke, da vsled raznih notranjih zadržkov istih v setošnji sezoni še ni moglo urediti. Priprave se vrše dalje, da se omogoči pomladanska sezona.
— S plesnimi tečaji za deklice in otroke prične >Žensko telovadno društvo v Ljubljani« v mesecu novembru. Trajali bodo tri mesece in se bode predavalo poleg plesnega pouka tudi o bontonu. Nadaljni podatki sledijo.
Darila.
— Darovi za Koroški dan. Za Koroški dan je daroval Sokolskemu Savezu g. Anton Kljun 100 K in g. Hrova-tin, tiskarna, 400 K in 700 razglednic Učiteljska tiskarna 500 K. Iskrena hvala!
Pnizuedbe.
— V nedeljo zvečer se je zgubila listnica z vsemi vojaškimi dokumenti na prostoru g. Podobnika v Vodmatij. Pošten najditelj se prosi, da jo otf£a na policijski stražnici v Mostah prof! primerni nagradi.
— Poizvedba. Rozalija Kuk iz Rut št. 23 pri Volčah naj naznani svoj naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani.
Rproulzaclia.
-f- Moka za krmo. Mestno tržno nadzorstvo bo oddajalo prihodnji teden moko za krmo. Oddajalo se bode vsaki stranki le po 1 do 2 vreči. Prijave za nakup naj se takoj odda v mestnem tržnem nadzorstvu. Cena moke bode 3 K 60 v za 1 kg.
-f- Telečje meso. Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani oddala je za jutri, t. j. 25. tm., sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Pet-riču 3. Ahlinu. Ham Mariji, Kastelicu, Krašovcu. Makovcu, Prepeluhu, Poren-ti, Rihtar star., Smoljanu, Skrajnerjii po 2, Breceljniku, Dolničarju Jožefi. Kocjanu, Prezelju, Šmetu, Zganjarju Josipu in Zganjarju Antonu po 1 tele. Kg sprednjega mesta velja 18 K, zadnjega 20 K.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vode h.
Lokal, pripraven za trgovino
t mešanim blagom, se išče. Ponudbe {pod „Lokal 7273" je poslati na uprav. 'Slov. Naroda. 7273
Sprejmem 2 dijaka na stanovanje in na hrano. ^X
Slovenskega Naroda. 7253
UtEir za kleparje olrt. 14-15 let star, se mm n»i S
klepar Metlika.
7243
Proda se
več vinskih transportnih in nekaj  hramnih sodov, nadalje 25 majhnih od 35 — 60 litrov. Vpraša se pri Antonu Breznikar, Sodna ulica 11
Moško novo perilo
•se sprejema v trajno delo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7282
Prsna se telefon, železna pel. Ro-llfajfe kredenca.
ievniška ulica 6, dvorišče. 7233
Izurjena steno&aflnla
In strolepfska se liče za takojšnji
inastop. Pisarna dr. Novaka — dr. Ko-feala, Dalmatinova nI. 3, Ljubljana. 7270
Primerne službe išče
Absolvent  trgovske iole. Nastop
takoj. Ponudbe pod .Začetnik 7303' na upravništvo Slov. Naroda. 7303
Petrolejske vrte Id zaboje
kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po ;K 50«—franko postaja odpošiljatelja. Brovat & Eomp. Ljnbljana. Poleg realke. 7144
Stavbena parcela
na Dunajski cesti se zamenja za hišo na prometnem kraju v mestu aH se •tudi proda po dogovoru. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7281
KmiservatorMa (d(iteljica)
išče meblovano sobo, če mogoče z dvema posteljema in klavirjem, evetu-alno tudi s hrano. Pismene ponudbe prosi na uprav. Slov. Naroda rod „konservatoristka 7264". 7264
Brošura
je izšla v ponatisu.— Dobi se v »Narodni knjigarni" v LJubljani, Prešernova ulica 7. — Cena s poštnino 15 H« Naročila se rešujejo le proti posiljatvi zneska v naprej ali pa po
povzetiu.
POhlŠfoO BSiSffOđa^
za spalno sobo, mehak les, novo, Se nerabljeno. Naslov pove unravništvo Slov. Naroda. 7102
Spalna solia b drago piNfin tsr
W\ M PrOdul,   Siov°VNaroda. Vi50
tričetrtinsko vijolino i'ž«   Ponudbe na Anton £orko, Jusifčns nalača. 7309
Odgojiteljica k Gsemletnei fantku
in šesletni deklici se sprejme s 1. okt. t. 1. Ponudbe na naslov: Franc Lenart. Ptu?. 7247
M sode tane) proda pa 60 vi-
liter. Franc Lenart, Ptuj. Srbski trg 2.
Vflova z dvoma otroKoma išče seno
s souporabo kuhinje proti primerni nagradi. Ponudbe pod .Souporaba 7306" na upravo Slov. Naroda. 7306
Potne ročna Košara,
pop. nova, 65 cm dolga, se proda za polovično ceno. Vpraša se pri portirja hotela Tratnik. 7296
10CICI §€ nagrade
kdor preskrbi mirni stranki dveh oseb stanovanje v Zagrebu, obstoječe iz 2 sob, kuhinje ali 1 sobe kuhinje. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod ..Zabreb 7259". 7259
iiiija, spretna
le prvovrstna moč, se takoj sprejme v modnem salonu. Marija Ootzl, Židovska št. 8. Ljubljana. 7245
%fEL'00, pisalni strM. rov, l\l9Wll »Faktotum« 4500, sodi 50—750 1 se prodajo. Florijanska ulica št 6, gostilna Dachs. 7300
|vJAas katera Je cel dan za-tTaCbttBe poslena, išče dobro družino, katera bi vzela 12 letnega dečka t obskrbo ali tudi za svofega. Ponudbe pod .Za svojega 7258* na upravo Slov. Naroda. 7253
Tretje za strope Izdeluje in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naroČilih znaten popust Stoiner Anton, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256
Sprejme se takoj4 &JL%£°
čevljarskih pomočnikov. Plača akordna (od para), hrana in stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. Maks Peč-nik, tovarna čevljev, Oameljne nad Ljubljano. 7231
Prostovoljec, ggffl*
j za Ko-nik Ljubeljske skupine, računski podoficir), kateri je dovršil 5 gimn. razr. išče slutbe bodisi v mestu ali na deželi kot poduradnik, knjigovodja, računovodja, ali pisarniška moč. Nastop takoj. Ponudbe z označbo plače pod .Boritelj za [Korotan 7304' na upravništvo Slovenskega Naroda. 7304
Vzgojiteljica
neoporečne preteklosti, fino izobražena perfektnim jezikovnim znanjem, ener-ična, starost 40 do 50 let sprejme k dečkoma v starosti 10 in 13 let. Ponudbe s spričevali in sliko pod .Fina vzgojiteljica 7286" na upravništvo Slovenskega Naroda. 728&
tepe, stare (anlik) omare, steklenice^ slike se cen? predajo pri gčspe Čerezi Jernej, B^rovlje, Koroško. ms
Ha prodaj
dv-j stelaži s predali za špecerijsko trgovino, večjo množino kozarcev za ir.armelac'o, kakao in drugo špecerijsko blago. Od pondeljka 27. t. m od 9—12 in od 14—18 (2—6) v Kolodvorski ulici štev. 30. 7280
Sprejme se za takoj imetji
sg sp?r*eini'e. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7163
Ovsa m zdrave koruze
več vagonov ima oddati takoj s po-postaje Ljubljane aH franco vsaka postaja v Sloveniji tvrdka Paternost k Remic, Ljubljana, Rimska c. 2. 7243
Petrolejske kante
dve z zabojem plačamo po K 55"—, posamezne po K 20— vsaka Železniška postaja. Sever & Komp., Ljubljani.
7307
:pii@
v kosih in drobno dobavlja na vagone
d^metmm soba
s pohištvom ali brez, s posebnim vhodom se vzame v najem proti dobrem plačilo. Ponudbe se prosijo na Anončno ekspedicijo Al. Matelič. 7222
Večjo množino novih vinskih transportnih sodov po 300 litrov imam na prodaj Josip Gnrazej, sodarski mojster v Poljčanali. 7215
Išče se samski neoženjen
z oskrbo v hiši. Razumeti se mora pri cvetljičniaku in zelenjavi. — Vajlei, Kočevje, 7272
Trgovski potnik
začetnik, išče mesta odnosno zastopstvo solidnih tvrdk. Dopis! na Hotel Tratnik. SOba 16, A. Kastelic. 7295
Učenec
boljših staršev se sprejme v delikatesni in Špecerijski trgovini Fr. Kham, L'ubijana,   Miklošičeva cesta 8.
Istotam se proda več praznih zabo:ev.
7262
za Ljubljano sprejme
uprava Slovtaittga Naroda.
lisa v Mariboru
s 6 stanovanji, velik vrt s sadjem se takoj proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7257
Prvovrsten
koncertni pianino
se kupi. Ponudbe z navedbo cene na postal predal st. 124, Lgubljana.
7256
Potrebujem fedaog samostalnog
tehničara
izvežbana v vseh pisarniških delih. Pismene ponudbe z natančnimi podatki na
Ugodna prilika!
Proda
zaradi bolezni takoj mod crn
12 HP, dobro znane tvrdke Langen-wolf. Motor je v rabi prav malo časa v pilarski obrti. Podrobnosti In ugodni prodajni pogoji pri lastniku Jerneja Pirnit, pilanu, Sf. Martini cesta štev. 8, Ljnbljana. 7165
Prostovoljna
javna dražba
se vrši dne 26. t. m. v nedeljo v Novem Vodmatn it. 46 pri tlbertn
Prodajalo se bode različno blago kakor posoda, obleka, perilo itd. 7302
Nafieiaj.
.Poljoprivreda", dioničarsko društvo o Osijeka, traži gospodarskoga i komercijalnoga ravnatelja. Plaća i ini uvjeti po pogodbi. Reflektanti neka svoje ponude, obložene sa opisom života i prepisima svjedodžbi, poliju na predsjednika društva dr. grofa Teodora Pejaesevkha a Naliče. 7305
za laboratorij, koji je perfektan u svojoj struci. Plato K 8000*-— mesečno. Stupiti može najdalje do 1. oktobra o. g. L. Beloševič, sobni lekar. Beograd, Makenzleva ul. 7-
Dobavim takoj vagon
a alabastrovega mavca
(gjps) tudi v količinah od 50 kg naprej. Dental-Depot
0. Golob, Ljubljano, Dunajska cesta štev. 17.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim tlektrotehnllni mate-rijaU betonsko železo, različen Železni materijal In motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujic
Beograd, piletina uL 15.
jedilne in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske opreme od navadnega do najsolinejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karoia Preis, iarito. Hbi trg i.
Ceniki brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze za nakup.
E
3E
aH:
Pred« m ie male rabljen
iar bencinov motor
tvrdke Benz z 8 HP. Motor je montiran na vozu. — Ra v notam se proda
m- motorno kolo ~m
2*/2—3 HP s popolnoma novo pnevmatiko in še malo rabljen. Ogleda se lahko pri A. Roiac v St- Vida na Dolenjakem, kjer se dobe tudi potrebna
pojasnila.
to tisk »Narodne tiskarne*
Za kmm&i <kJ od«axpr ea .Valentin Kopitar.
8887
79
1
SV
05